1. No category

PRED VOLITVAMI V
DRŽAVNI ZBOR 2011
TURISTIČNA
PONUDBA POSAVJA
TRIATLONEC
JAROSLAV KOVAČIČ
Koga bomo poslali v
Ljubljano?
Naj lokalno ne bo
prezrto
Cilja na Rio de
Janeiro 2016
Aktualno,
str. 3
Iz naših krajev,
str. 5
Šport,
str. 27
POSEBNA PRILOGA
OB 30-LETNICI OBRATOVANJA NEK
Strani 15 - 18
58.000
rednih
bralcev!
V občinah
KRŠKO, BREŽICE,
SEVNICA,
KOSTANJEVICA NA KRKI,
RADEČE in
BISTRICA OB SOTLI
vir: NRB, julij 2011
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Časopis za pokrajino Posavje, leto XV, št. 20, četrtek, 29. september 2011
Fakulteta za turizem nerazumno zavlačevanje
IZ VSEBINE
4 Posavske
krajevne
skupnosti
4 Priznanja
najbolj
urejenim
6 Začetek
gradnje ŠRC
7 Predaval
France Cukjati
8 Za več
spodbud
in manj
birokracije
9 Noben scenarij
ni idealen
12 Pleteršnikov
dan v Pišecah
13 Kaligrafija
pri Valvasorju
doma
29 Nagradna
križanka
30 Mali oglasi
32 Kam v Posavju
BREŽICE – 22. septembra se je na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru v Brežicah odvilo srečanje na temo »Fakulteta za turizem in njen pomen za razvoj slovenskega turizma«. Srečanja so se na vabilo dekana Fakultete za turizem
doc. dr. Božidarja Veljkovića udeležili predstavniki državne, regionalne in lokalne uprave: direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo RS
mag. Marjan Hribar, župan občine Brežice Ivan Molan, direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Martin Bratanič ter
predstavniki najmočnejših turističnih subjektov v Sloveniji:
izvršni direktor Term Čatež d.d. za vodni program mag. Dejan Bibič, direktor Term Ptuj d.o.o. (Sava Hotels & Resorts)
Andrej Klasinc in direktor Term Krka d.o.o. Jože Berus.
Zbrani so se strinjali, da Fakulteta za turizem predstavlja pomemben element za prihodnji razvoj turizma tako na lokalnem
nadaljevanje na str. 2
Srečanje ob Tednu otroka
KRŠKO - 2. oktobra bo minilo natanko 30 let, kar je Nuklearna elektrarna Krško po sinhronizaciji generatorja z električnim omrežjem poslala v elektroenergetski sistem prve
kilovatne ure električne energije. Tri desetletja obratovanja elektrarne so pustila pomemben pečat v življenju posavskega prostora. V tej številki smo v sodelovanju z Nuklearno elektrarno Krško pripravili posebno prilogo, za katero verjamemo, da bo našim
bralcem zanimivo, pa tudi poučno branje. Ob jubileju so se s svojimi predstavitvami
pridružile gospodarske družbe, ki prav tako že vrsto let sodelujejo z NEK pri najbolj
zahtevnih vzdrževalnih in drugih delih. M. M., foto: arhiv Posavskega obzornika
Poplavna varnost ob Krki:
rešitve šele na dolgi rok
www.secom.si
KOSTANJEVICA NA KRKI – V tukajšnjem gostišču Žolnir je 23. septembra potekala strokovna konferenca na temo poplavne varnosti na območju spodnjega toka reke Krke, katere organizator je bila Občina Kostanjevica na Krki v
sodelovanju z domačim Društvom Josef Ressel in krško družbo Savaprojekt.
Čeprav s konkretnimi kratkoročnimi rešitvami ni postregla, so vendarle sedli
za skupno mizo vsi, ki lahko vplivajo na bodoče načrtovanje, urejanje in protipoplavne načrte in ukrepe.
Udeležili so se je vsi predstavniki posavskih občin, župani in zaposleni v oddelkih
za okolje in prostor, predstavniki družb, ki so z gradbenimi posegi vezane na porečje rek Krke in Save, Agencije
RS za okolje, okoljskega in
obrambnega ministrstva, Zavoda za ohranjanje kulturne
dediščine, Fakultete za gradbeništvo in geodezije, Inženiringa za vode in drugi. Po
besedah Petre Žarn iz družbe Savaprojekt je bil namen
konference predvsem opozoriti na problematiko poplavne ogroženosti na tem
področju in s tem prispevati k izdelavi rešitev s ciljem,
da se reševanje problematike poplavne varnosti uvrsti v
državne strateške dokumente in da se ob tem določijo
tudi postopkovni, finančni in
časovni okviri, nenazadnje
pa tudi možne vire financiranja, da stečejo postopki za
izdelavo državnega prostorskega načrta za zagotovitev
Načrtovalci prostora in ukrepov so se sestali v
Kostanjevici, kjer do sedaj še niso prejeli sredstev ne
za povračilo ne za sanacijo škode lanskoletnih poplav,
a jesen in možne ujme in povodnji so spet pred vrati.
poplavne varnosti v tem predelu Slovenije.
Največje breme na
plečih občin
V zadnjih letih so namreč poplave na tem območju pov-
zročile veliko gmotno škodo
na objektih, infrastrukturi in
kmetijskih površinah, največjo pred letom dni, ko je škoda v občini Brežice znašala
kar 1,5 milijona evrov, v občini Krško pol milijona evrov
in v Kostanjevici na Krki donadaljevanje na str. 2
KRŠKO - Zveza prijateljev mladine Krško vabi ob Tednu otroka 2011 na srečanje predstavnikov otroških parlamentov,
šolskih skupnosti, mentorjev in ravnateljev z županom občine Krško in gosti, ki bo v ponedeljek, 3. oktobra 2011, ob
12. uri, v zbornici OŠ Jurija Dalmatina Krško. Letošnja tema
ob Tednu otroka »Pojdiva s knjigo v svet« obeležuje 50 let
Bralne značke ZPMS, zato so v goste povabili mlado pisateljico Marušo Mavsar.
Na programu srečanja je po uvodnih pozdravih predsednika ZPM Krško in župana občine Krško okrogla miza na temo
letošnjega Tedna otroka »Pojdiva s knjigo v svet« z gostjo
Marušo Mavsar, predstavitev teme 22. otroškega parlamenta »Junaki našega časa – kdo so in zakaj« ter poročilo s seminarja, obravnava skupnih izhodišč za pripravo šolskih,
občinskih, regijskih in nacionalnega otroškega parlamenta,
sledile bodo še pobude in vprašanja. Vse dodatne informacije o srečanju lahko dobite v pisarni ZPM Krško. V. B.
Pred sevniškimi svetniki
zahtevna seja
SEVNICA - V konferenčni dvorani sevniškega gradu se bo jutri na osmi redni seji sestal občinski svet, ki bo obravnaval
20 točk dnevnega reda. Med najpomembnejšimi sta nedvomno skrajšani postopek odločanja o predlogu Odloka o rebalansu B proračuna Občine za leto 2011 ter predlog Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev,
nagradah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta,
članov svetov KS in članov drugih občinskih organov, poleg
tega pa je občinska uprava na dnevni red uvrstila tudi predlog cen programov v vrtcih po občini, predlog Pravilnika o
nalogah, delovanju in financiranju krajevnih skupnosti in predloga dopolnitev in sprememb Odloka o ustanovitvi javnega
zavoda Posavski muzej Brežice in Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine po skrajšanem postopku. Svetniki bodo sklepali še o podelitvi letošnjih
občinskih priznanj, o gospodarjenju z odpadki, med drugim
se bodo seznanili z delom Nadzornega odbora Občine v letošnjem letu, o ravnanju z nepremičnim premoženjem KS Boštanj in obravnavali še nekaj točk dnevnega reda.
B. M.
Kozjanski park
Prireditev bo
odprl
pokrovitelj
predsednik
Republike
Slovenije
dr. Danilo Türk.
2
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Fakulteta za turizem nerazumno zavlačevanje
nadaljevanje s 1. strani
kot tudi nacionalnem nivoju in izrazili veliko pripravljenost sodelovati na različnih ravneh študijskega in raziskovalnega procesa. Trdno so prepričani, da turizem mora postati razvojna
prednost Slovenije, ustrezno izobraženi in kakovostni kadri pa
so ključ za doseganje tega cilja. Udeleženci so tudi mnenja, da
nerazumno dolgi postopki akreditacije študijskih programov Fakultete za turizem povzročajo nepopravljivo škodo sami fakulteti, lokalni skupnosti in slovenskemu turizmu. Ob izraženem
velikem interesu predstavnikov lokalnih oblasti in širše regije,
gospodarstva, stroke ter ob dejanski podpori ustanoviteljice, ki
je država, je takšno zavlačevanje akreditacije kakovostno pripravljenih in strokovno podprtih študijskih programov nerazumljivo in brez podlage. Odgovorne pozivajo k čimprejšnji rešitvi nastale situacije, ki bi omogočila prihod prvih študentov v
Brežice v naslednjem letu 2012.
Vir: Fakulteta za turizem Brežice
Posavski seniorji
praznujejo 15-letnico
KRŠKO – Pred poldrugim desetletjem je pet nekdanjih direktorjev ob pomoči GZS Območne zbornice Posavje ustanovilo društvo, ki danes šteje že 90 individualni članov in 30 največjih domačih gospodarskih družb. Med kolektivnimi člani je tudi vseh
šest naših občin: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki,
Krško, Radeče in Sevnica.
Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov bo
svoj jubilej proslavilo v petek, 14. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Krško.
Na slavnostni prireditvi bo govorila priznana klimatologinja dr.
Lučka Kajfež Bogataj, predsednica Sveta za trajnostni razvoj
RS, društvo pa bo svojim zaslužnim članom, nekaterim podjetjem in občinam podelilo posebna priznanja.
Program bodo v celoti izvedle domače kulturne skupine: Trobilna sekcija Trobsi Loče, Vokalna skupina Coronke Sevnica,
Folklorna skupina Brusači Radeče, PS Harlekin iz Kostanjevice na Krki, Etno skupina Brencl banda iz Bistrice ob Sotli in
Simfonični orkester Big band iz Krškega.
Generalni pokrovitelj prireditve bo GZS območna zbornica Posavje.
Vstopnine ne bo, iz Brežic in Sevnice pa bo na prireditev brezplačno vozil avtobus.
Prijazno vabljeni!
230 tisočakov »telefonskega«
denarja za obrtno cono
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjeviški občinski svet je 22.
septembra na sedmi redni seji v tem mandatu sprejel sklep
o delni sprostitvi sredstev poravnav iz naslova vračila vlaganj
v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so že vključena v letošnji občinski proračun. Gre za 230 tisoč evrov, ki jih bodo
namenili za pokritje investicije v obrtno cono. Kostanjeviška
občina je iz naslova vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dobila skupno 694 tisoč evrov. Ob že pred tem
izplačanih 134 tisočakih in tokratnem sklepu občini ostaja še
330 tisoč evrov t. i. telefonskega denarja.
Svetniki so sprejeli tudi odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje obrtne cone, s katerim so določili višino komunalnega prispevka za to območje – ta bo znašal 24,7 evra/m2, ter odlok o porabi koncesijske dajatve za
trajnostno gospodarjenje z divjadjo v občini Kostanjevica na
Krki – 974 evrov, kolikor se je le-te nabralo v lanskem in letošnjem letu, bo občina nakazala Lovski družini Kostanjevica na Krki, ki je tudi plačnik koncesijske dajatve.
P. P.
Direktor: Silvester Mavsar
Namestnica direktorja: Bojana Kunej
POSAVSKI OBZORNIK (ISSN 1408-5917) –
časopis za pokrajino Posavje
izhaja od 15. decembra 1997 v Krškem.
Izdaja ga Zavod Neviodunum. V register
medijev pri MK RS je vpisan pod št. 12.
UPRAVA
Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško
Telefon: 07 49 05 783
Telefaks: 07 49 05 781
E-pošta: [email protected]
UREDNIŠTVO
Naslov: Trg Matije Gubca 3, Krško
Telefon: 07 49 05 782
Telefaks: 07 49 05 781
E-pošta: [email protected]
Odgovorni urednik: Silvester Mavsar
Glavni urednik: Peter Pavlovič
Novinarji – uredniki: Marija Kalčič,
Bojana Mavsar, Peter Pavlovič
Poplavna varnost ob Krki:
rešitve šele na dolgi rok
nadaljevanje s 1. strani
brih 2,7 milijona evrov. Kot
je poudarila Simona Lubšina, vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Krško, pomenijo že izdelave
strokovnih podlag za občine velik finančni strošek,
ki je dodatno obremenjen s
časovno izdelavo, do večjih
neskladij pa prihaja pri pri-
Simona Lubšina
pravi občinskih prostorskih
načrtov (OPN), kjer se soočajo z netočnostjo oziroma
z različnimi podatki o poplavnih mejah v prikazu stanja prostora: „Problematika
vseh treh občin glede zagotavljanja poplavne varnosti
reke Krke je identična. Gre
za to, da imamo vse tri občine veljavne tako prostorske
kot izvedbene plane, in da
sedaj, ko smo v fazi priprave OPN, pridobivamo podatke, kjer se podatki poplavne
varnosti drugače opredeljeni, torej karte poplavne
ogroženosti in poplavne nevarnosti so drugačne od tistih, ki jih imamo mi v naših prostorskih dokumentih.
Pri tem je potrebno poudariti, da so bili vsi veljavni
prostorski dokumenti sprejemani v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora,
pri tem mislim predvsem na
Agencijo RS za okolje. Sedaj
nam ta pri pri izdelavi novega OPN za naše bodoče lokalne ureditve nalaga izdelavo
strokovnih podlag, v primeru
reke Krke se to nanaša na celotno porečje Krke, zato ker
imajo ti posegi dol in gor vodno vplive in strokovna presoja samo za določen poseg
ni smiselna. Za občine pomeni to dodatne stroške in
časovne zamike, seveda pa
gre za strokovne podlage, ki
bi jo Občine glede na takšno
problematiko pričakovale od
države.“
Z omejitvami pri prostorskem načrtovanju se v največji meri soočajo na kostanjeviški občini, saj lahko
razvoj načrtujejo le izven
poplavno ogroženih območij,
dodatne prostorske omejitve
na tem območju pa predstavljajo tudi naravne, krajinske, kulturne in arhitekturne
znamenitosti. Zato je nujno,
kot sta dejali Žarnova in Damjana Pirc (Savaprojekt),
da pri izdelavi občinskega prostorskega akta s konstruktivnim sodelovanjem in
usklajevanjem različnih interesov sodelujejo vsi nosilci urejanja prostora. Ali kot
je predlagal tudi brežiški župan Ivan Molan, da se določi
koordinator za usklajevanje
različnih interesov v prostoru in da se končno zagotovijo za reševanje težav s poplavami tudi sredstva.
Marsikaj
zamujenega, a
posamezne rešitve
na vidiku
Dejstvo pa ostaja, da nobeni sprejeti ukrepi ne preprečujejo poplav in ne znižujejo
gladine visokih voda, saj je
pretočnost rečnih strug odvisna od razpoložljivega hidravličnega padca, velikosti
pretočnega prereza, morfologije rečne struge itd., kar
bi bilo možno, konkretno v
Kostanjevici na Krki, izboljšati le z določenimi regulacijskimi deli. Denimo, kot je
dejal Andrej Hudoklin iz Zavoda RS za varstvo narave,
z izkopom jarkov za odvod
vode na območju Krakovskega gozda, po mnenju Polo-
ne Ojsteršek Zorčič (Savaprojekt) pa delno tudi s t. i.
ekoremediacijo, to je s tehnologijo, pri kateri za zaščito in obnovo okolja uporabljajo naravne procese in
sisteme, vendar pa gre, da
le-te vzpostavijo, za večletne procese. A ti bi bili bolj
kot za reko Krko primerni za
reko Savo, kar pa je z vidika gradnje spodnjesavskih
hidroelektrarn praktično že
zamujeno. Bi pa bile posledice lanskoletnih poplav, kakor smo lahko slišali, manjše v brežiški občini, vsaj na
območju Velikih Malenc in
Krške vasi, kjer bi bil nivo
vode nižji za dober meter, v
kolikor bi bila v tistem času
struga Save nekaj kilometrov
pred predvideno gradnjo HE
Brežice že poglobljena.
Kot je bilo poudarjeno v zaključkih konference, je potrebno problem poplavne
ogroženosti spodnjega toka
Krke reševati celovito v vsebinskem in prostorskem pomenu, analizirati prepekle
poplave, vzpostaviti dogovor
med lokalnimi skupnostmi in
državo o nosilcu oz. financiranju potrebnih strokovnih
podlag, možne ukrepe v zvezi s tem pa uvrstiti v državne
razvojne dokumente.
Bojana Mavsar
Bolnišnica Brežice učni zavod Špilerjeva še naprej v. d.
direktorice Sklada NEK
za dijake in študente
BREŽICE - Ministrstvo za zdravje je Splošni bolnišnici Brežice
izdalo odločbo o podelitvi naziva učnega zavoda. S tem je bolnišnica pridobila pravico izvajanja praktičnega pouka za dijake zdravstvenih šol in študente visokošolskih zavodov z omenjenega področja v prihodnjih petih letih. V bolnišnici se bodo
tako lahko v prihodnjih letih praktično usposabljali bodoči tehniki zdravstvene nege, laboratorijski tehniki kot tudi študenti
visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena
nega, babištvo, fizioterapija, laboratorijska biomedicina in študenti univerzitetnega študijskega programa medicine.
Za pridobitev omenjenega naziva je potrebno izpolnjevati več
pogojev. Poleg kadrovskih pogojev – organizirana strokovna enota in vsaj trije usposobljeni strokovni sodelavci za pedagoško
delo z opravljenim strokovnim izpitom za posamezno usmeritev - in zagotavljanja varnega dela mora prosilec med drugim
zagotoviti tudi, da so strokovne enote v ustreznih prostorih in
primerno opremljene ter da je zagotovljeno zadostno število
medicinskih in drugih pripomočkov za delo. Poleg tega pa morajo strokovne enote v času izvajanja praktičnega pouka zagotoviti najmanj 10 strokovnih primerov s področja, ki je predmet
praktičnega izobraževanja in usposabljanja dijakov in študentov. Za Splošno bolnišnico Brežice je omenjena odločba pomemben korak k utrjevanju njenega položaja kot pomembnega učnega centra v Posavju.
P. P.
LJUBLJANA, KRŠKO - Vlada RS je Aleksandro Špiler z 18. septembrom ponovno imenovala za vršilko dolžnosti direktorja
Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, in sicer do imenovanja novega direktorja oziroma največ za šest mesecev. Špilerjeva je bila na ta položaj
prvič imenovana pred pol leta.
V Posavju letos manj nesreč
POSAVJE - Po podatkih Policijske uprave Novo mesto so policisti na območju Posavja v prvih osmih mesecih letošnjega leta obravnavali skupno 402 prometni nesreči, kar je 27
manj kot v enakem obdobju lani (429). Od navedenega števila nesreč sta bili dve nesreči smrti (lani pet), v katerih sta
ugasnili dve življenji. V 98 primerih (126) so se udeleženci
poškodovali, in sicer jih je štirinajst (lani 24) utrpelo hude
telesne poškodbe, 115 (144) oseb pa se je v njih lažje poškodovalo. B. M.
Kruh in pecivo po domače
Peka brez umetnih dodatkov
Nova ureditev starega mesta Krško nova pešcona na CKŽ
več kot 40 receptov
pekovskega mojstra
Francija Planinca!
Društvo Zeleni krog vas vabi na predstavitev ideje o odprtju
nove pešcone v starem mestu. Po predstavitvi sledi razprava. Kulturni dom Krško, ponedeljek, 3. 10., ob 18. uri.
format 210 x 280,
120 strani, trda vezava
cena: 25 ¤
izide oktobra Dostava na stroške založbe
naročila:
mob.: 040 634 783
[email protected]
Stalne sodelavke in sodelavci: Maruša
Mavsar, Natja Jenko Sunčič, Smilja Radi,
Suzana Vahtarič, Ljubo Motore, Rok
Retelj, Kristina Klemenčič
TEHNIČNA EKIPA
Matjaž Mirt (prelom in priprava za tisk)
Nathalie Letullier
TRŽENJE IN PROMOCIJA
Bojana Kunej
Telefon: 07 49 05 780
Telefaks: 07 49 05 781
E-pošta: [email protected]
NAVODILA IN PRAVILA
Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in
prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča,
izražena v kolumnah in drugih prispevkih
zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva.
Imetnik materialnih avtorskih pravic avtorskih del v Posavskem obzorniku so Zavod Neviodunum ali avtorji, ki imajo z izdajateljem
sklenjene avtorske pogodbe, zato teh del ni
dovoljeno reproducirati, distribuirati ali drugače uporabljati v tržne namene brez ustreznega pisnega dovoljenja oziroma pogodbe.
Pravilnik o nagradnih igrah v Posavskem obzorniku se nahaja na sedežu uredništva.
NAROČILA
Časopis je brezplačen. Pošta Slovenije ga
dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah
Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na
Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli. Fizične
in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti,
e-pošti ali faksu. Plačajo samo stroške pošiljanja, ki znašajo za eno leto oz. 26 številk: za naslovnike v Sloveniji – 15 EUR, v
Evropski uniji – 30 EUR.
PLAČILA
ID za DDV: SI61220388
TRR pri banki SKB:
SI56 0315 5108 6687 920
TRR pri banki NLB:
SI56 0298 0025 4398 083
Tisk: Delo d. d. - Tiskarsko središče,
Ljubljana
Naklada: 26.500 izvodov
Naslednja številka (21/2011) bo izšla v
četrtek, 13. oktobra 2011.
Rok za rezervacijo oglasnega prostora je
5. oktober.
AKTUALNO
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Pred volitvami v Državni zbor 2011
Koga bomo poslali v Ljubljano?
POSAVJE – Koalicijska vlada Boruta Pahorja je padla. Odšla je, še preden je enkrat samkrat obiskala Posavje. A to, da naše regije ni obiskala, ni čudno, saj ji ta očitno ni bila blizu, zato je dajala prednost
drugim območjem v državi. Toda zdaj so oči že uprte drugam, predsednik države Türk naj bi v kratkem
razpisal predčasne volitve v državni zbor in začelo se bo. Tudi v Posavju, od koder v Ljubljano zdaj hodijo trije poslanci. Kdo bodo novi in koliko jih bo, je morda zgodaj napovedovati, a smo se tega vseeno
lotili, še preden se tekma tudi uradno začne.
Eno najbolj zanimivih predvolilnih vprašanj v Posavju
je gotovo, ali bo na volitvah
nastopil sedanji krški župan
Franc Bogovič, ki je na občini že v svojem četrtem mandatu, zdaj pa tudi prvič državni poslanec, ki ob funkciji
predsednika Odbora za kmetijstvo igra pomembno vlogo v svoji stranki SLS, kjer
je eden izmed podpredsedni-
no, kar mu še manjka v uspešni politični karieri.
Že hitra analiza dosedanjih
volilnih uspehov v statistični
regiji (Spodnje) Posavje očitno pokaže, da je bila na državnih volitvah najbolj uspešna SDS, sledijo pa ji SLS in
LDS. Pa si poglejmo še nekaj
drugih imen, ki bodo najbolj
verjetno med kandidati za na-
Sedanji poslanci Andrej Vizjak, Franc Bogovič in Matjaž
Han bodo kandidirali tudi na predčasnih volitvah
kov. Prav zato si je bilo težko
zamisliti, da bi ga stranka na
bližnjih volitvah lahko pogrešala. In res, te dni je za Posavski obzornik potrdil, da bo
kandidiral za poslanca in da
je takšno odločitev sprejel po
posvetu znotraj stranke. Seveda pa zadeve niso tako enostavne, saj ob verjetni izvolitvi, ki pa je najbolj odvisna
od skupnega rezultata SLS,
Bogoviča čaka še nekaj odločitev. Slišati je bilo namreč,
da ga je h kandidaturi nagovarjal celo Janez Janša, ki se
dobro zaveda, da bo v pohodu na oblast pomemben vsak
glas in tako tudi glasovi bodoče koalicijske SLS. »Nagrada«
za Bogoviča bi v tem primeru
kaj lahko bilo mesto ministra
za kmetijstvo ali za lokalno
samoupravo (če bo kaj takega sploh obstajalo), za kar je
Bogovič seveda dovolj izkušen, ministrski stol pa je edi-
slednje volitve, ki naj bi bile
letos v drugi polovici novembra ali v začetku decembra.
Vse poti vodijo
v SDS?
Aktualni poslanec, ki med drugim opravlja funkcijo predsednika Komisije za nadzor javnih financ mag. Andrej Vizjak
iz Brežic pravi, da je za nove
volitve že evidentiran kot kandidat SDS in kolikor ve, edini
v brežiškem okraju, in da je
tudi že podal soglasje h kandidaturi. Upa, da bodo volitve
čim prej in da bomo čim prej
dobili vlado s polnimi pooblastili, ki bo začela reševati probleme, ki jih tudi v Posavju ni
malo, kot npr. državni prostorski načrt za HE Brežice ipd.
O tem, da je evidentiran edini, ne gre dvomiti, kdo bi pa
bil, če ne on, ki sodi v sam
vrh najbolj prepoznavnih politikov največje opozicijske
stranke. Da bi se kaj zameril
svojemu šefu, pa ni bilo slišati. Nasprotno, velika večina javnosti pričakuje, da bo
spet sedel na ministrski stol,
četudi to ne bo nujno gospodarski resor. Za Posavski obzornik je te dni povedal, da
je sicer treba najprej zmagati na volitvah, nato pa je
vse odvisno od mandatarja. Če pa bi prišla take vrste ponudba, bi jo bilo težko zavrniti, je še dodal. No,
to zadnje je zanimivo, ker je
Vizjak še pred tedni menda
izjavil, da ne namerava ponovno postati minister. En
mandat je dovolj, je takrat
dejal in povedal, da pa pomaga pri sestavi gospodarskega dela volilnega programa SDS.
Javnomnenjske raziskave na
nacionalnem nivoju in dosedanji rezultati stranke SDS
v Posavju nakazujejo, da
bi se poleg Vizjaka utegnil
med poslanske vrste uvrstiti vsaj še en kandidat iz te
stranke. Ugibanje, kdo bi to
lahko bil, je lažje v primeru
sevniškega volilnega okraja,
kjer je zelo verjetna kandidatura Tomaža Lisca, ki je
svoj pohod na vidnejše politične pozicije začel z lanskoletno kandidaturo na županskih volitvah. Tudi tokrat
ANKETA
Vtisi s trgatve
Letošnja trgatev, nekoliko zgodnejša kot ponavadi, je končana in v teh dneh je živahno le še v kleteh, kjer iz grozdja počasi nastaja vino. Tokrat smo vas spraševali, ali ste
letos bili kje na trgatvi, če ne v svojem vinogradu pa pri
sorodniki, sosedih ali znancih, in kakšne vtise ste prinesli s tega dogodka.
Štefan Racman, Podgorje:
Sem lastnik 350 vinskih trt na
krasni legi na 530 metrih nadmorske višine. To dokazuje, da
vinska trta uspeva tudi v višje
ležečih krajih. Z letošnjim pridelkom grozdja sem izredno
zadovoljen. Od trgatve pričakujem okoli tisoč litrov dobrega
belega in črnega vina. Trgatev
je za nas vedno poseben dogodek, ki ne pomeni samo delo,
temveč tudi veselo druženje.
bi ga morda lahko onemogočil kdo iz vrst SLS, nemara
kar direktor občinske uprave Zvone Košmerl, po nekaterih informacijah pa o kandidaturi razmišlja tudi župan
Srečko Ocvirk.
Seveda se takoj postavi
vprašanje, kako in s kom bo
nastopila SDS v okraju Krško,
kjer je že imela poslanca v
obdobju 2004 – 2008 (Stane
Pajk), ki ga je tudi na predsedniški funkciji v lokalnem
odboru zamenjal Cveto Sršen, katerega kandidaturo
najbrž pričakuje večina javnosti. Vendar pa se utegne
v Krškem še pred volitvami
zgoditi marsikaj zanimivega,
saj je junija letos v vrste SDS
stopila nadebudna 27-letna
Zdolanka Katja Šoba, kar so
s precej pozornosti pospremili celo osrednji slovenski
mediji. Svoje želje po vstopu v politiko ni nikoli skrivala, dobro obveščeni vedo
povedati, da je poskušala
tako na levi kot desni strani in celo pri Jelinčiču, na
Vinko Račič, Drnovo:
Naš vinograd s 730 trtami leži
v Volovniku, po domače v Dolini. Pridelujemo cviček, polovica vinograda je triletnega. Z
njim letos nismo bili zadovoljni, ker je bilo nekaj nevšečnosti med cvetenjem. Na splošno
je bila trgatev dobra. V nedeljo smo v krogu družine potrgali še zadnje grozdje. Trgatev
je kot praznik. Vinogradništvo
nam je v veselje, vino pa imamo za svoje potrebe.
Lea Habinc, Krško:
Na trgatvi letos nisem bila nikjer
v naši okolici, ampak na Otočcu
pri hčerkinem tastu, ki je letos
precej vinograda posekal, zato
nismo imeli veliko dela. Grozdje je bilo letos zelo sladko, tisti,
ki se s tem ukvarjajo, pravijo,
da bo letina zato zelo močna, a
nekaterim je toča žal uničila pridelek. Ker nisem iz vinogradniške družine, nimam ravno veliko spominov na trgatev.
Jože Janc, Arto:
Doma imamo vinograd z okoli
1000 trtami. V dveh vikendih smo
vse obrali, minuli črnino, vikend
pred tem pa belo grozdje. Pridelano vino imamo za svojo porabo,
le nekaj malega prodamo, sicer
pa se, če bi gledal stroškovno,
glede na vloženi čas, delo, škropljenje, ne splača ukvarjati z vinogradništvom. Gre predvsem za
hobi, veselje, da se tista zemlja,
ki jo pač imaš, tudi obdela.
Katja Šoba
Tomaž Lisec
koncu pa ji je tik pred dvanajsto uspel vrhunski »transfer« v najmočnejši opozicijski klub, ki že kmalu računa
na zmago v državni politični ligi. Šobovo je pričakovati na listi SDS v Krškem, saj
naj bi to bil celo njen prestopni pogoj samemu predsedniku Janši. In v kolikor se
bodo napovedi o visoki podpori SDS-u na volitvah tudi
uresničile, ni nemogoče, da
si mladenka kot prva na listi
in poleg tega zaželena kot
del strankarske ženske kvote
utre pot v dom demokracije
na Šubičevi. Torej zgradbe,
ki je Šobovo najbolj »proslavila« zaradi organiziranja
demonstracij, med katerimi
je prišlo tudi do napada z
granitnimi kockami. O njenih
velikih ambicijah in samozavesti priča tudi nedavno obvestilo Ljudske univerze v
Krškem, da bo še sveža diplomantka sociologije in geografije kar 24 ur predavala na temo »Je Posavje še
regija prihodnosti?«, za kar
naj bi bila že tudi »strokovno usposobljena«.
Bomo brez svojih
poslancev?
Tisti, ki so po sprejemu spremembe Zakona o poslancih
naivno pričakovali, da se sedanji župani prihodnjih državnih volitev ne bodo udeležili in so morda že tudi
delali računice o večjih možnostih za svojo izvolitev, so
3
se krepko zmotili. Zakon o
nezdružljivosti županske in
poslanske funkcije namreč
ni tako »čist«, kot se je zdelo na prvi pogled: pravi namreč, da se bodo morali župani, če bi bili na prihodnjih
državnih volitvah izvoljeni
za poslance, šele odločiti,
katero funkcijo bodo opravljali.
Čeprav sta tako Bogovič (v
maju) kot Han (v avgustu)
našim bralcem dala vedeti,
da dajeta prednost županskemu stolu pred poslansko
klopjo, pa se bosta zdaj očitno odzvala klicu »pod orožje«, saj oba poudarjata dogovor v okviru stranke, ki
potrebujeta njune glasove kot Sahara vodo. Toliko
bolj, ker je do novih volitev
premalo časa, da bi v njunih volilnih okrajih ustrezno
spromovirali nove kandidate. Težko si je namreč zamisliti, kdo bi Slovenski ljudski
stranki v Krškem lahko pridobil vsaj približno toliko glasov, kot jih je že večkrat in
jih bo zagotovo tudi to jesen
Bogovič. In podobno velja za
Matjaža Hana, ki kot poslanec vodi Odbor za gospodar-
stvo pri DZ in je na zadnjih
lokalnih volitvah v Radečah
prejel kar dobrih 83 % glasov.
V primeru, da se Bogovič in
Han odločita, da bosta raje
županovala, ju bodo zelo
verjetno nadomestili strankarski kolegi iz drugih območij Slovenije. Ob možnosti,
da bi Vizjak postal minister
(verjetno res ne bi sprejel
kakšnega sekretarskega mesta), se čisto lahko zgodi, da
bi tudi njega nadomestil kdo
drug iz SDS, kar se je že zgodilo v mandatu 2004 – 2008.
In če še nekoliko špekuliramo, bi se lahko zgodilo, da bi
bili vsi trije sedanji poslanci na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni, vendar pa bi
njihove klopi zasedli drugi.
Silvester Mavsar
4
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
KOLUMNA
Krajevna skupnost Zakot-Bukošek-Trnje
Odškodnine
zavirajo in
dražijo gradnjo
Ko pišem te vrstice, še ni
jasno, ali in kdaj bomo
šli na predčasne volitve
oziroma ali bo zmagala
preračunljivost posameznikov, ki želijo zavlačevati in so jim osebni interesi pred potrebami
državljanov in države.
P O S AV S K E K R A J E V N E S K U P N O S T I
Kjer se prepletata mesto in podeželje
Piše:
mag. Andrej Vizjak,
poslanec v DZ
Slovenija se nahaja v nezavidljivi situaciji predvsem glede gospodarske situacije in stabilnosti financ države. Te probleme je potrebno začeti čim
prej reševati, ne pa jih pometati pod preprogo in
slepiti javnost z lepimi besedami. Upam, da se
bodo volivke in volivci na prihajajočih volitvah
odločali na podlagi predlogov jasnih protikriznih
programov in ukrepov ter list kandidatov za najodgovornejša mesta v prihodnji vladi. Upam tudi,
da lansirane afere, kot so »afera Patria« oziroma
»afera brezplačniki« in še kakšna, ne bodo vsebinsko bistvo prihajajoče volilne kampanje, čeprav
pričakujem, da bodo tudi te afere doživele čim prej
sodni epilog, ker sedaj služijo le javni diskreditaciji političnih nasprotnikov sedanje oblasti.
Mnogi trdijo, da so si politični programi vseh
strank podobni in da so mrtva črka na papirju. Na
preprostem dokazu bom dokazal, da to ni res. Ko
sem pred časom pisal o potrebnih ukrepih za oživitev gospodarske aktivnosti, sem med najpomembnejšimi ukrepi navedel potrebo po davčni in administrativni razbremenitvi gospodarstva in ljudi.
Čeprav je odhajajoči premier Borut Pahor večkrat
izjavil, da njegova vlada ni povečevala davčnih
bremen gospodarstvu, se je letos spomladi zgodilo
prav to. Vlada in koalicijska večina v parlamentu
sta spomladi letos s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih uvedla odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča (odškodnina). Uvedba teh odškodnin zavira investitorje,
da prvič gradijo na nepozidanih zemljiščih, čeprav je pozidava na teh zemljiščih opredeljena in
omogočena z veljavnimi občinskimi ali državnimi
prostorskimi akti. Odškodnina znaša med 0 in 25
evrov za kvadratni meter in je odvisna od bonitete
zemljišča, ki se vodi v zemljiškem katastru. Odškodnina se torej obračuna za celotno parcelo ne glede na tloris pozidave. Če torej znaša povprečna odškodnina 10 evrov/m2 in če znaša površina parcele
za individualno gradnjo 10 arov, znaša odškodnina zaradi spremembe namembnosti 10.000 evrov.
Z uvedbo odškodnin so v praksi nastopile škodljive
posledice, ko so investitorji na gradbenih parcelah
znotraj zaokroženih naselij, obrtnih in podjetniških con in drugod, kjer je z veljavnimi prostorskimi akti dovoljena gradnja, podvrženi novi dajatvi
državi (odškodnini). S tem je znatno otežen razvoj
gospodarstva, reševanje stanovanjskih problemov,
širitev kmetij in ostali projekti novogradenj. Slovenija izgublja na vseh lestvicah konkurenčnosti
gospodarstva in z dodatnimi obdavčitvami zazidljivih zemljišč še dodatno slabi svojo konkurenčno sposobnost.
Zazidljiva zemljišča za gospodarske namene (obstoječe obrtne, industrijske in poslovne cone) so se
zaradi uvedbe teh odškodnin bistveno podražila,
zato je investiranje v nove projekte v Sloveniji za
domače in tuje investitorje manj zanimivo. Tudi
številni, ki so želeli prvič graditi na zazidljivih zemljiščih znotraj mest in naselij, so se soočili z na
novo uvedenimi odškodninami, kar odvrača od
gradnje in s tem novih investicij. V času zaostrene gospodarske krize smo torej soočeni z ukrepom,
ki še dodatno zavira gospodarsko aktivnost in znižuje konkurenčnost Slovenije. Praviloma evropske
države ne poznajo takšnih odškodnin in varujejo
kmetijska zemljišča s premišljenimi ukrepi na nivoju prostorskega načrtovanja.
Kot poslanec sem že spomladi ob sprejemanju Zakona o kmetijskih zemljiščih sopodpisal dopolnilo glede črtanja odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Dopolnilo je
bilo žal zavrnjeno, odškodnine pa uvedene. Pred
nekaj dnevi smo ponovno vložili spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih za odpravo teh odškodnin. Varovanje kmetijskih zemljišč naj se vrši
preko ustrezne prostorske politike, kjer lahko občine in država ustrezno zaščitijo kmetijska zemljišča pred pozidavo. Če pa je s prostorskimi akti
neko zemljišče zazidljivo, je neprimerno, da se pozidava ovira in draži z odškodninami. Upam, da
bodo poslanci v teh razmerah bolj zvesti načelu
zdrave kmečke pameti in da bo zakon sprejet in
odškodnine odpravljene.
Marko Hercigonja
ZAKOT, BUKOŠEK, TRNJE
– Ena izmed največjih krajevnih skupnosti v brežiški
občini je KS Zakot-BukošekTrnje. Že iz njenega imena
je razvidno, da gre tako po
površini kot po številu prebivalcev za veliko KS, v kateri
sta mestno in podeželsko življenje povezana med sabo.
KS Zakot-Bukošek-Trnje je
s približno 2.900 prebivalci tretja največja KS v občini Brežice in obsega naselja
Bukošek, Zakot, Črnc, Trnje,
Marof in del Brežic. Predsednik KS je Marko Hercigonja,
ki že drugi mandat uspešno
opravlja svojo funkcijo. Poleg
njega Svet KS sestavljajo še
Jožica Bratanič, Andreja Tomažin, Ludvik Rezelj, Srečko Rožman, Boris Savnik in
Jure Krošl. Člani Sveta dobro
sodelujejo z brežiškim občinskim svetom, katerega član
je Hercigonja, saj so vedno
takoj obveščeni o vseh razpravah, ki zadevajo proble-
matiko KS. V zadnjih letih so
izpeljali številne investicije
oz. aktivnosti. »Že na začetku mojega mandata smo zaključili z izplačili krajanom,
ki so pravočasno vložili zahtevke za povračilo stroškov
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, nadalje rešili problem meteorne kanalizacije v Bukošku, postavili
javno razsvetljavo na Kregarjevi, Kocbekovi in Slomškovi
ulici, saj smo bili s strani policije obveščeni o vlomih v avtomobile v nočnem času, zaključili smo tudi s projektom
rekonstrukcije cest v Črncu in
Zakotu, izgradnje kanalizacije in preplastitve ceste na
Marofu in v Bukošku ter preplastitve Lamutove, Opekarske in Slomškove ulice,« je
uspešno zaključene projekte
naštel 44-letni Hercigonja, ki
ima skupaj s svojo ženo v lasti zlatarno v Brežicah, sicer
pa je po izobrazbi gozdarski
tehnik. Pred kratkim so tudi
zaključili z izgradnjo javne
razsvetljave v spodnjem Trnju, ki se je vlekla več let,
saj se je zaradi lege ob državni cesti vsa dokumentacija urejala na državni ravni. KS prav tako sofinancira
izgradnjo večnamenske dvorane pri OŠ Brežice. Kot pravi Hercigonja, posebnih težav
pri uresničevanju projektov
nimajo, izpostaviti velja le
ureditev parkirišč in mirujočega prometa na Kregarjevi ulici v Trnju. »Ko je imelo
PGD Brežice gasilsko vajo, so
Krajani so zelo ponosni na največje in najbolj urejeno
otroško igrišče v Brežicah.
ugotovili, da ob morebitnem
požaru ni mogoče posredovati z avtolestvijo, ker je ulica zaparkirana z avtomobili,
večkrat tudi nepravilno parkiranimi.«
V tem mandatu želijo med
drugim zaključiti projekt izgradnje pločnika v Bukošku,
pridobiti dokumentacijo za
izgradnjo pločnika od rondoja
pri Sparu proti Črncu do prehoda čez železniško progo,
najti rešitev glede kanalizacijskega omrežja v Bukošku,
poleg tega pa želijo sedež KS
prestaviti v nove, večje prostore, saj trenutno delujejo
v prostorih gasilskega doma v
Bukošku, ki so premajhni, kar
je tudi ugotovil Nadzorni odbor Občine Brežice.
V KS delujeta Turistično društvo Bukošek in PGD Bukošek,
aktivno pa sodelujejo tudi s
Priznanja najbolj urejenim
BREŽICE – 23. septembra so v avli Ekonomske in trgovske šole Brežice obeležili svetovni
dan turizma s podelitvijo priznanj najbolj urejenim vrtcem, osnovnim in srednjim šolan,
krajem in mestom v posavski regiji, pa tudi posameznikom. Zbrane je nagovorila predsednica Turistične zveze Brežice Branka Stergar, nekaj besed je dodal predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, pa tudi krški župan Franc Bogovič.
Letošnje ocenjevanje v okviru projekta Moja dežela –
lepa in gostoljubna so vodili
Ivanka Černelič Jurečič, Milena Mastnak in Jože Lovenjak, koordinacijo pa je imela v rokah Milena Vranetič.
V kategoriji izletniški kraji
je komisija ocenjevala Podbočje, Sromlje, Kostanjevico na Krki in Krmelj. Prvo
mesto si delita Podbočje in
Sromlje. V kategoriji manjša
mesta se je Senovo uvrstilo
na prvo mesto, med večjimi
mesti pa je bilo prvo Krško.
V kategoriji vrtcev je komisija dodelila prvo mesto Vrtcu
Sevnica, v kategoriji osnovnih šol je prva OŠ Podbočje,
med srednjimi šolami pa Ekonomska in trgovska šola Brežice. Na regijsko tekmovanje so se med manjšimi kraji
uvrstili: Sromlje, Artiče, Krška vas, Cerklje ob Krki in
Jesenice na Dolenjskem. Kot
Popravek
V prejšnji številki smo v
članku Krajevna skupnost
Bizeljsko: Biser predstavljata vinogradništvo in
turizem zapisali napačno število prebivalcev v
Krajevni skupnosti Bizeljsko, kjer živi več prebivalcev kot je navedeno, okoli
1900. Za napako se opravičujemo.
Predsednica komisije Ivanka Černelič Jurečič,
predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja in
ravnatelj OŠ Podbočje Branko Strgar.
Krajevno organizacijo Rdečega križa Brežice, ki vsako leto
organizira srečanje starostnikov, PGD Brežice in Lovsko
družino Brežice. V Bukošku se
nahajata zasebni etnografski
muzej Ludvika Rezlja, ki je
ena največjih zasebnih zbirk
v Sloveniji in kjer je zbranih
na stotine kmečkih in drugih
starin, ter Kmečki hram Hervol. Na ozemlju KS stoji tudi
Ekonomska in trgovska šola
Brežice z nedavno zgrajeno
športno dvorano in atletskim
stadionom. Veliko pozornosti krajani posvečajo travnatemu otroškemu igrišču v Trnju, ki bi ga lahko označili za
središče KS. Uporabljajo ga
okoliški otroci, oddelek Vrtca Mavrica Brežice v Trnju in
ostali. Redno je vzdrževano,
saj KS vsako leto prireja čistilno akcijo ter prispeva za
nabavo in obnovo igral.
Rok Retelj
Jesen v
Gadovi peči
GADOVA PEČ - Člani Vinogradniško-turističnega društva
Gadova peč so v okolici vinske
kleti družine Komatar skupaj z
Nedeljskim dnevnikom pripravili prireditev Jesen v Gadovi
peči. Že popoldne so v kotličkih začeli brbotati vinogradniški ajmohti, med katerimi je
nato stroga žirija z Ivanom Kuljajem na čelu prvo mesto prisodila Jožici Komatar. Za prijetno razpoloženje je skrbela
godba na pihala Kapele, na velikem odru pa se je zbral ves
cvičkov dvor s princesami, kralji in ambasadorji. Predsednik
domačega društva Ivan Urbanč
je predstavil zloženko o letošnjem projektu VTD Gadova
peč - odprte zidanice in hrame, ki vsebuje tudi kolesarske
in pohodniške poti ter sosednje
gostilne. Prireditev je dosegla
vrhunec z obiskom podokničarja Nedeljca Franca Pesto-
V kategoriji starih mestnih jeder je Kostanjevica na Krki v
projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in
gostoljubna na državni ravni prejela srebrno odličje, saj
se je uvrstila na drugo mesto, za Radovljico in pred Kamnikom. Kostanjevica na Krki je bila nagrajena že v letih 2007, ko je bila prejemnica bronastega priznanja, leta
2008 in v letih 1999-2001 pa je v kategoriji manjših krajev posegla po zlatu.
edini v konkurenci je priznanje med kampi prejel čateški kamp.
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja Turistične zveze Slovenije.
Zlato priznanje je prejela
Slavka Preskar, srebrno pa
Vesna Kunej, Branka Stergar, Milena Vranetič, Jože
Lovenjak, Hrvoje Oršanič,
Franc Vranetič, Rajka Križanac, Martin Najger, Zdravka Kampijut in Marija Levak. Bronasta priznanja so
prejeli Davor Lipej, Primož
Mlakar, Sabina Kostevc, Anica Butkovič, Anton Gramc,
Stane Pleteršnik, Stane Ilc,
Betka Budič, Irena Markovič, Dušan Erhovnic in Marinka Lupšina.
Marija Kalčič
tnika, ki se je moral domačim
mladeničem odkupiti, preden
je lahko po lestvi zlezel do
cvičkovih princes. V duhovitih
dvogovorih, ki jih je vodil Cveto Bahč, je moral podokničar
pripraviti tudi domači narezek,
s kakršnim postrežejo lastniki
28 dežurnih zidanic. Še dolgo
v noč je bilo veselo okrog stojnic, ki so jih pripravila vinogradniška društva iz cvičkove dežele.
V. P.
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
5
Naj lokalno ne bo prezrto
SEVNICA - Zadruga Turizem v zidanicah iz Krškega je v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Posavje in z lokalnimi razvojnimi institucijami v okviru projekta »Regionalna destinacijska organizacija
Posavje« 23. septembra na sevniškem gradu predstavila bogato in raznoliko turistično ponudbo šestih
občin, ki tvorijo posavsko regijo.
Ksenja Kragl iz CPT Krško je o
projektu »Regionalna destinacijska organizacija Posavje«,
ki je financiran s strani Evropske unije in je vreden 300.000
evrov, povedala, da gre za
skupna prizadevanja, sodelovanje in dopolnjevanje šestih
občin - Radeče, Sevnica, Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice in Bistrica ob Sotli. Vizija
projekta je usmerjena v trajnostni razvoj turizma, v ohranjanje lokalne tradicije in kulturne dediščine ter v visoko
kvaliteto turističnega produkta. Pestrost s področja naravnih, kulturnih, zgodovinskih,
arhitekturnih, kulinaričnih in
ostalih področij je na petkovem srečanju vsaka izmed občin podrobneje predstavila v
sliki in v besedi. Slišati in videti je bilo marsikaj.
Splavarjenje v Radečah ima
500-letno tradicijo, v prihodnjem letu pa načrtujejo še
ureditev Turistično-rekreacijskega centra Savus. Najpomembnejši biseri sevniške
občine so sevniški grad z bo-
mačini čez dan zgradili. V brežiški občini ima poseben pomen in vlogo termalna voda,
ponosni pa so tudi na vse tri
zelo lepo ohranjene gradove
– eden stoji v Brežicah, drugi na Mokricah, v Pišecah pa
je doživel celovito obnovo v
letošnjem letu. Občina Bistrica ob Sotli je zaradi raznolikih naravnih vrednot, mnogih
ohranjenih življenjskih prostorov rastlin in živali ter zaradi izjemne kulturne dediščine
v celoti vključena v Kozjanski
regijski park, 98 % pa sodi v
Naturo 2000.
Bogata turistična ponudba Posavja je predstavljena
v mnogih publikacijah, ki so jih izdali v posameznih
posavskih občinah.
gato vsebino, arheološki park
Ajdovski gradec in najbolj obiskana turistična točka Lisca. V
krški občini se bodo zavzemali za razvoj industrijskega in
kongresnega turizma, čemur
dodajajo še celoletne kulturne, etnološke in športne dogodke, saj naj bi zanimivi dogodki pri ponudbi predstavljali
dodano vrednost. Dolenjske
Benetke, kot radi poimenujemo Kostanjevico na Krki, ponujajo številne kulturne in naravne znamenitosti, ki so jim
v letošnjem letu dodali še tematsko pot »Pravljična pot vil
Čestitk«. Pot je povezana s
pravljično zgodbo o vilah, ki
so čez noč porušile, kar so do-
Zanimiva predstavitev mnogih
prijetnih kotičkov za oglede,
aktivno preživljanje prostega časa, okušanja kulinaričnih posebnosti in še marsičesa
je ponovno potrdila že znano
– Posavje kot turistična destinacija ogromno ponuja, le čas
si je potrebno vzeti in obiskati
vse te danosti, ki se nahajajo
ne daleč stran od nas. Naj ne
bodo naše lokalne posebnosti
prezrte, ker so domače.
Smilja Radi
KRAJEVNA SKUPNOST MESTA KRŠKO
CKŽ 23, 8270 Krško,
Tel: 07 49 22 741, GSM: 031 363 235, Faks: 07 49 04 880
e-pošta: [email protected], www.ks-krsko.si
VABILO
KS mesta Krško vabi na zbor krajanov, ki bo
v petek, 30.9.2011, ob 17.00 uri
na občini Krško v sejni sobi »A«
Na zboru krajanov bo ponovno predstavljena obnova Sremiške ulice. Vse, ki vas karkoli zanima v zvezi
z izgradnjo pločnikov in ostale infrastrukture na Sremiški ulici, vabimo, da se udeležite zbora krajanov.
Vabljeni v čim večjem številu!
Jožica Mikulanc, l.r.
predsednica Sveta KS mesta Krško
Športniki povezujejo krajevni skupnosti
DOLENJA VAS, SPODNJI STARI GRAD - Športno društvo
Dolenja vas, ki mu predseduje Henrik Molan, ima sedež v
Spodnjem Starem Gradu, sestavljajo pa ga tri sekcije –
balinarska, teniška in nogometna. Športne aktivnosti so
pričeli ob prazniku KS Dolenja vas, zaključili pa so jih s
podelitvijo pokalov 20. septembra.
„Sodelujemo z eno in drugo
krajevno skupnostjo, vendar
vseeno pogrešamo malce več
razumevanja pri imenu in sedežu društva. Vedno sicer poudarjam, da smo športniki
nad dnevno politiko, saj imamo daljši staž in prihodnost
kot krajevne skupnosti, ki
se rojevajo in ugašajo,“ pravi Henrik Molan. Ob prazniku
KS Dolenja vas so 15. avgusta
izpeljali vaške igre, na katerih
so sodelovale štiri ekipe, kot
goste pa so povabili še ekipo
iz KS Spodnji Stari Grad – Spo-
dnja Libna. Zmago je slavila
ekipa Libne. Že tradicionalno je bil organiziran tudi nočni balinarski turnir, pripravili
pa so tudi štiri teniške turnirje. Sklop turnirjev so zaključili 20. septembra s podelitvijo
pokalov. 10. septembra so ob
srečanju krajanov KS Spodnji
Stari Grad - Spodnja Libna pri-
pravili nogometno tekmo med
poročenimi in samskimi, ki so
jo dobili slednji. Molan pravi,
da se bo že v oktobru pričela telovadba za ženske, saj je
bilo v minuli sezoni zanimanje zanjo veliko. Med načrti
za prihodnost pa je izpostavil
izgradnjo novega travnatega
igrišča na občinskem zemljišču ob obstoječem igrišču,
trenutno pa v Spodnjem Starem Gradu gradijo odbojkarsko igrišče, kjer bodo lahko
igrali tudi badminton. Letos
so naredili tampon in položili
robnike, drugo leto bo na vrsti asfalt, leta 2013 pa tartan. M. Kalčič
Ribnik na Resi, ki je postal zelo pomemben prostor
za sprehajalce, rekreativce, za najmlajše in starejše, dobiva novo podobo. Dokončana je izgradnja
nove sprehajalne poti, mostička in parkirnih prostorov, zato vas KS mesta Krško in Občina Krško
VABITA NA OTVORITEV,
ki bo v četrtek, 6.10.2011, ob 15.00 uri
na ribniku na Resi.
Po uradni otvoritvi vas KS mesta Krško ob 16.00
uri vabi na druženje na igrišču v Stari vasi. Ogledali si bomo nekaj tekem v nogometu in navijali za svoje favorite. Za dobro voljo, hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Vabljeni v čim večjem številu.
Srečanja z ljudmi so tisto,
zaradi česar
je življenje vredno življenja.
Guy de Maupassant
Jožica Mikulanc, l.r.
predsednica Sveta KS mesta Krško
tiskan_oglas_172x140_POSAVSKIobzornik.indd 1
9/13/11 2:49:23 PM
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Vendarle dočakali začetek
gradnje športnega centra
Vračilo vlaganj v JTO
v občini Radeče - zadnji poziv!
Spodaj navedene upravičence oz. njihove pravne naslednike za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v
občini Radeče, ki še vedno niste predložili potrebne dokumentacije, zadnjič pozivamo, da nam predložite vse potrebne listine za izplačilo sredstev iz naslova vračilo vlaganj v
JTO. Zadnji rok za oddajo dokumentacije je 13. 10. 2011!
Seznam dejanskih končnih upravičencev:
Krajevna
skupnost
TK Linija
Jelovo – Zavrate
RADEČE
Kramžar Frančiška
(Jelovo)
Brunška Gora –
Simončič Polde
Rudna vas – Loška
(Brunška Gora)
Gora – Dobrava
Kirn Danica (Stari Dvor)
JAGNJENICA Jagnjenica
Žagar Dominik in Alojz
(Stari Dvor)
Figar Kristina
(Stari Dvor)
Knez Albin (Stari Dvor)
Upravičenec oz. njegov pravni naslednik mora za izplačilo
sredstev iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v občini Radeče dostaviti št. transakcijskega
računa (fotokopijo prve strani hranilne knjižice oz. fotokopijo bančne kartice), kamor naj Občina nakaže pripadajoči znesek vračila.
V primeru, da je dejanski končni upravičenec pokojni, mora
njegov pravni naslednik – dedič Občini Radeče dostaviti dokazilo o pravnem nasledstvu – fotokopijo sklepa o dedovanju in izpolnjen:
•Obr. 1 - Izjava o pravnem nasledstvu (v primeru, da obstaja
samo en pravni naslednik) ali
•Obr. 2 - Pooblastilo (v primeru, da je pravnih naslednikov več)
Oba obrazca dobite na sedežu Občine Radeče v vložišču ali
na spletni strani Občine Radeče www.radece.si.
Sprejem speed
badmintonistov pri županu
Robi Titovšek, Matjaž Šušteršič, Jasmina Keber, Matjaž
Han in Dejan Kuselj. Manjkajo: Katarina Turk, Nina
Jazbinšek in Miha Avberšek.
Po povratku slovenske speed badminton reprezentance s svetovnega prvenstva v Berlinu je župan Občine Radeče Matjaž
Han priredil sprejem za radeški del ekipe. Posebne čestitke je župan namenil najuspešnejšima slovenskima predstavnikoma na svetovnem prvenstvu, novi svetovni podprvakinji
Jasmini Keber in Robiju Titovšku, ki je tekmovanje v moški konurenci končal na devetem mestu.
KOSTANJEVICA NA KRKI »Uresničuje se dolgoletna
želja po pridobitvi osnovnih
pogojev za šolski del športne
vzgoje in športnega udejstvovanja vse zainteresirane javnosti,« je dejal kostanjeviški
župan Mojmir Pustoslemšek,
preden je skupaj s predstavnico izbranega izvajalca del,
Kostaka Krško, Biljano Šepetavc na temeljni kamen nalepil tablici, ki oznanjata
začetek gradnje športno rekreacijskega centra pri OŠ
Jožeta Gorjupa Kostanjevica
na Krki. Naložba v izgradnjo
centra z atletsko stezo, progo
in doskočiščem za skok v daljino, rokometnim igriščem,
dvema odbojkarskima igriščema na mivki in večnamenskim igriščem s koši in goli za
mali nogomet, je vredna 827
tisoč evrov, od tega bodo iz
občinskega proračuna zagotovili 310 tisoč evrov, 290 tisoč evrov bo zanjo prispevala
Temeljni kamen v obliki skulpture iz petih kock v
olimpijskih barvah so kostanjeviški šolarji in šolarke
zaznamovali z odtisi svojih rok.
Služba vlade za lokalno samoupravo in lokalni razvoj, sofinancirala pa jo bosta še Ministrstvo za šolstvo in šport z
90 tisoč evri ter Fundacija za
šport s 130 tisoč evri. Športno
rekreacijski center bo predvidoma zgrajen do začetka naslednjega šolskega leta.
Začetek težko pričakovane
gradnje je pozdravila tudi
ravnateljica kostanjeviške
osnovne šole Jožeta Gorjupa
Melita Skušek, saj imajo trenutno v šoli zelo slabe pogoje za športno dejavnost. Za
kako pomemben projekt gre,
je zgovorno pričala tudi številčna udeležba občank in občanov na prireditvi, ki so jo
z razigranimi športnimi, pevskimi, glasbenimi in plesnimi
nastopi popestrili učenke in
učenci, takt pa so ji dajali kostanjeviški pihalci. Šepetavčeva je predstavniku Odbojkarskega kluba Kostanjevica
na Krki Boštjanu Tomazinu
izročila donacijo v višini 500
evrov, državnima prvakoma
v odbojki na mivki do 18 let
Jerneju Tomazinu in Simonu
Koširju pa priložnostni darili.
Od starega igrišča pa so se po
prireditvi poslovili z nogometno tekmo med ekipo občinskega sveta ter staršev kostanjeviških šolarjev.
P. Pavlovič
Že 13. srečanje stanovalcev
s svojci in prijatelji
KRŠKO - Že trinajsto leto zapored so 17. septembra v krškem Domu starejših občanov pripravili srečanje
stanovalcev s svojci in prijatelji, ki so ga popestrili s kulturnim programom. Nastopila sta domska zbora,
stanovalka s prebiranjem poezije, za dodatno razpoloženje pa je poskrbel glasbenik Branko Sotošek.
Kot je dejala zbranim ob tej
priložnosti direktorica Ani
Nuša Masnik, se v domu zelo
trudijo, da bi hišo, ki je postala dom stanovalcem, naredili čim bolj prijazno, da
bi se tu ti počutili prijetno
in domače, vsi njihovi svojci
in prijatelji pa vselej dobrodošli. Kolektiv zaposlenih namreč noče nuditi zgolj storitev, temveč želi biti s svojo
aktivno vlogo tudi ponudnik
dobrega počutja. Ustanova
je skozi celo leto polno zasedena, to je z 218 stanovalci, od tega je 164 žensk in
54 moških, katerih povprečna starost znaša 83 let. Najstarejšemu stanovalcu je 99
let, najdaljši staž prebivanja
v ustanovi pa je trenutno 30
let. Za stanovalce skrbi 110
zaposlenih, ob redni oskrbi pa
jih štirikrat na teden obiskuje domski zdravnik, enkrat na
teden zdravnik psihiater in po
potrebi tudi fiziater.
S premiernim nastopom na navedenem srečanju so zaposlene, ki prepevajo v zasedbi Energija, uspešno prebile
led in slab teden kasneje, 23. septembra, že nastopile na
reviji pevskih zborov domov starejših občanov v Lenartu.
Kulturni program so pred
zbranimi izvedli stanovalci
in zaposleni, oba v domu delujoča zbora, zbor stanovalcev Sonček, katerega pevke
graverstvo
èevljarstvo
kljuèi
(navadni, specialni)
se zberejo na vajah enkrat
na teden ter novo ustanovljeni zbor enajstih zaposlenih, ki so ga poimenovali
Energija in je izvedel premierni nastop. Ob navedenih je
avtorske pesmi prebrala stanovalka Anica Cvelbar, ki
je letos v samozaložbi izdala knjižno zbirko z naslovom
Spet spomini se budijo, tako
stanovalcem kot obiskovalcem pa sta zaželeli čim boljše počutje, prijetno bivanje
in druženje tudi direktorica
krške občinske uprave Melita Čopar in predsednica Krajevne skupnosti mesta Krško
Jožica Mikulanc, sicer nekdanja dolgoletna direktorica
te ustanove.
Bojana Mavsar
Kerin Janko s. p., CKŽ 65A, 8270 KRŠKO
Tel.: 07/49 02 560, Fax: 07/49 02 571
Poslovalnica SENOVO, Tel.: 07/49 79 121
Lionsi odslej tudi v Brežicah
BREŽICE - Na pobudo idejnega očeta lionizma v Posavju Vladimirja Bahča je 19. avgusta zaživel že 54. slovenski Lions
klub. Lions klub Brežice se tako pridružuje že štirim posavsko-dolenjskim klubom v Novem mestu, Trebnjem, Ribnici
in Krškem. Predsednik kluba Aleksander Brence želi skupaj
s 24 člani, ki prihajajo iz različnih delovnih področij, slediti osnovnemu poslanstvu oz. misli Melvina Jonesa: „Združimo naše talente v delu, da izboljšamo okolje, v katerem živimo.“ Osnovni cilj lionizma je pomagati vsem, ki so pomoči
potrebni. Slednjih pa je žal tudi na tem koncu države iz dneva v dan več, zato si bo Lions klub Brežice še posebej prizadeval, da postane prepoznaven dejavnik na področju dobrodelne dejavnosti v Brežicah in okolici.
L. Z.
IZ NAŠIH KRAJEV
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
V Cerkljah ob Krki predaval
France Cukjati
»Vojna leta so bila ena najtežjih
preizkušenj v zgodovini«
CERKLJE OB KRKI - Nedavno ustanovljena Kolpingova družina iz Cerkelj ob Krki je v okviru Socialnega tedna 19.
septembra v goste povabila poslanca dr. Franceta Cukjatija, ki je imel predavanje z naslovom „Zakaj in kako do
sodelovanja“.
OKROGLICE - Pri spomeniku padlim kurirjem na Okroglicah
pod Lovrencem v sevniški občini je 18. septembra potekala spominska slovesnost v spomin in v opomin na čase, ko
je na naših tleh divjala huda vihra druge svetovne vojne.
V drugem delu so prišli na vrsto tudi poslušalci s svojimi vprašanji in pobudami. Razvila se je zanimiva debata, katere skupna ugotovitev je bila, da smo Slovenci preveč apatični, kar
zadeva nestrinjanje s trenutno politiko in morebitno rešitvijo, poleg tega pa so vsi udeleženci soglašali, da je treba dati
mladim priložnost, da povejo svoje mnenje in skušajo vplivati na izboljšanje trenutnih ne samo političnih, ampak tudi
življenjskih razmer. Mladi so torej naša prihodnost, zato jih
je treba spodbujati k sodelovanju za dobro slovenske države in naroda. R. Retelj
20 let AKŽ Blanca
BLANCA – V letošnjem letu Aktiv kmečkih žena Blanca praznuje
20-letnico delovanja in v tem jubilejnem letu se z velikim spoštovanjem in s hvaležnostjo spominjajo vseh svojih članic - ustanoviteljic. »Dvajseta obletnica aktivnega delovanja aktiva pa je
dokaz, da je bilo dobro vodstvo. Vsem predsednicam, ki so vo-
Članice aktiva kmečkih žena Blanca
dile v teh dvajsetih letih Aktiv kmečkih žena Blanca, se zahvaljujemo za trud in za požrtvovalnost,« je dejala ob praznovanju
v kulturnem domu na Blanci predsednica aktiva Marija Šutar in
se zahvalila še krajevni skupnosti, ki je članicam aktiva odstopila del sejne sobe, tako da imajo prostor za inventar in za srečanja. »Da naš aktiv v tem letu praznuje dvajset let, se lahko
iskreno zahvalim vsem našim pridnim, delovnim in seveda zvestim članicam, hkrati se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste nam v
teh dvajsetih letih na kakršen koli način pomagali, nam stali ob
strani, nas spodbujali, se trudili, da nam je uspelo postati to,
kar smo,« je še s ponosom povedala.
S. R.
Pri spomeniku padlim kurirjem na Okroglicah je
potekala spominska slovesnost v spomin na padle
kurirje v drugi svetovni vojni.
Predsednik Krajevne skupnosti Loka pri Zidanem Mostu Jože
Racman je v uvodnem nagovoru dejal, da so bila vojna leta
ena najtežjih preizkušenj v zgodovini in zato se z globoko
hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so si prizadevali za svobodo. Sevniški župan Srečko Ocvirk je med drugim dejal, da
je današnji gospodarsko zahteven čas tudi vojna, vendar na
drugačen način. Slavnostni govornik na spominski slovesnosti, župan občine Radeče in poslanec v Državnem zboru Matjaž Han, je osvetlil pomembno vlogo kurirskih zvez v času
narodnoosvobodilnega boja. Dogodek na Okroglicah, kjer je
30. oktobra 1944 izgubilo življenje v boju z nemškim okupatorjem šest mladih partizanskih kurirjev, pa je označil kot
pomemben dogodek na poti svobodne in neodvisne Slovenije. Dotaknil se je tudi današnje globalne, finančne in gospodarske krize ter krize vrednot. Menil je, da nekaterim političnim in gospodarskim elitam premalo mar za splošno dobro
počutje državljank in državljanov, kar je pripeljalo v oslabljeno zaupanje v oblast in v politiko nasploh. Govor je zaključil z besedami: »Srečno Sevnica in srečno Slovenija!«.
V spremljajočem kulturnem programu so sodelovali članice in člani godbe Blanški vinogradniki, MePZ Prijatelji Društva upokojencev Sevnica ter učenke in učenci podružnične
šole iz Loke pri Zidanem Mostu ter OŠ Sava Kladnika Sevnica.
S. Radi, foto: L. Motore
Praznik kozjanskega jabolka
PODSREDA - Praznik kozjanskega jabolka je osrednja prireditev v Kozjanskem parku, ki jo letos organizirajo že 12.
leto. Potekala bo od nedelje, 2., do nedelje, 9. oktobra. V
prvih dneh prireditve želijo predstaviti naravne in kulturne vrednote zavarovanega območja, sobota in nedelja, 8.
in 9. oktober, pa sta namenjeni predvsem sejemskemu dogajanju z bogatim kulturnim programom. Sejem regionalnih
produktov bo 8. oktobra ob 10. uri v Podsredi odprl predsednik RS dr. Danilo Türk.
Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
V tednu od 19. do 24. septembra je namreč v Sloveniji potekal 3. Socialni teden pod nazivom „Slodelujmo!“. Namen
tega tedna je spodbujati posameznike k družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu. V uvodu je voditeljica Kolpingove družine Irena Rudman pozdravila več kot 50 slušateljev, ki so se zbrali v župnijski veroučni učilnici, in na kratko
predstavila gosta. Cukjati je v nadaljevanju zbranim poudaril, da je sodelovanje zelo pomembno in se ga moramo zavedati še bolj, kot smo se ga doslej. Predvsem zaradi trenutne
politične situacije v Sloveniji, ki ji primanjkuje sodelovanja. Izpostavil je pojem človeške družbe. „Če bo imela naša
družba nek skupen cilj, ki je nekaj več, zunaj človeškega dosega in je včasih še pomembnejši od nas samih, bodo prišli
tudi boljši časi in rešitev za vse nas. Človek mora biti pogumen. Brez poguma ne bomo prišli nikamor,“ je dejal Cukjati.
Dopolnilno
zdravstveno
zavarovanje
je zakon!
Vzajemna, d.v.z., Vošnjakova 2, Ljubljana.
Cukjati je predaval o tem, kako do boljšega
sodelovanja in s tem boljšega življenja.
Na
jniž
ja p
rem
D ar
i ja
ilo o
b sk
l
enitv
N ag
i
radn
a igra
KO LU M N A
Očetnjava.
Ni treba hoditi, kolesariti
ali se kako drugače peljati od Soče, Savinje, Drave, Mure, do Save, Krke,
Kolpe in do morja, da bi se
zaiskrilo in iskrilo, kako
lepo razkošna je naša očetnjava. Ko v očetnjavi življenja potekajo po nekem
pametnem in naprednem
Piše:
sistemu, so misli daleč
Natja Jenko Sunčič
od nenapredovanja, odtegovanja, daleč od tega, česar si ljudstvo ne želi.
Skratka, je daleč od zmešnjav. Ki jih naredijo nesistematičnost, nezainteresiranost, neodločnost,
samoljubnost ... Če se pri vsem da pozabiti, da v
očetnjavi itak nikoli niso vsi povsem ali vsaj prebavljivo zadovoljni. Ker se vedno najdejo nergači.
Od katerih zaudarja. Drug, mamljiv vonj, proizvajajo sinovi in hčere, ki ta čas z vrtov, vinogradov,
polj, travnikov od Kostanjevice do Dobove, negujejo »očetnjavo« za zimo, za naslednje leto, se ne ozirajo nazaj. Ker polj ne sme prerasti zel.
Očetnjava (slovensko), domovina. Patria (latinsko), domovina. Če te žene, da bi izbrskal, kdo in
kako opisuje očetnjavo, je dobesedno iskanje igle
v plasti sena. A domovino imenovati očetnjava, je
več kot samo plemenito. Je ljubeča vez z očetom,
radostna vez s starima očetoma, je vez z domovino.
Brskanje vendar prinese malo sreče z interneta, z
odkritjem aktualnega pogovora s Slovenjgradčanom Vinkom Ošlakom, urednikom pri Mohorjevi
družbi v Celovcu. V pogovoru pojasnjuje, da k pristnemu patriotizmu sodijo spontana občutja, ki se
človeku porodijo z ozirom na kraj rojstva in življenja – kraj v najožjem (domačija, vas, ulica); nekoliko širšem (dežela, država);in najširšem pogledu
(svet in kozmos). Patriotizem v najširšem smislu je
tako že kozmopolitizen, da je kozmos naš najširši
dom. Torej, beseda »patriotizem« prihaja iz latinske besede patria s pomenom »očetnjava«. Ta pojem je danes skoraj izginil iz naše zavesti in rabe,
vendar je »očetnjava« veliko globlji pojem kakor
domovina, saj je vezana na osebo očeta.
Vendar, če razmišljaš predano in poglobljeno o
»domu - domovini« in »očetu - očetnjavi«, le nista
usmerjeni vsaka k sebi, imata skupen pomen. Skupno trdnost. Za kar smo se v Sloveniji, v domovini, v očetnjavi trdno odločali. Pred dvajsetimi leti.
Leta so minevala in minila, očetnjava pa je hirala in skoraj že shirala. Tako hudo, da si od hudega ugašal elektronske in zapiral časopisne medije,
ker je iz očetnjave vsak dan privihrala nova afera, nova grozeča prikazen. Nekaznovana, kakopak. Mater pa, ki je z otročaji trgovino olajšala za
40 €, ker so bili vsi skupaj lačni, sta bili kazen in
globa nemudoma prišiti. Učili smo se dve desetletji
gledati in razumeti leve in desne. Karkoli bi to že
pomenilo, lahko bi, moralo bi pomeniti, da so skupaj s svojim ljudstvom v eni očetnjavi in za to eno
očetnjavo. Z doktorji, magistri, ministri in poslanci na čelu. V tej druščini smo upali, sedaj končno
pa bo že nekaj. In se je druščina zgubila v iskanju
udobnih levih in desnih položajev. Na to dejstvo se
raja, ki poravna vse neslanosti vseh vlad, sprašuje, kako bi mu bilo, če bi desni in levi možgani iznašli v tem času pameten, pravičen sistem, ki bi
vzdržno brzdal razbrzdanosti kozmopolitske (in seveda svoje, naše) očetnjave? In se po padcu neslane Pahorjeve vlade z bojaznijo sprašuje, kako naprej?
Ko smo pred dvema desetletjema s samoodločitvijo izborili svojo državo, nam je spoštovani gospod
profesor dejal, da je imeti svojo državo neznanska
odgovornost. Da je v tej odgovornosti treba znati
gojiti domovinsko ljubezen in jo vedno znova preverjati. Naj jo hranimo in naj se je ne sramujemo.
Iz te ljubezni naj izvirajo vse naše odločitve, vsa
dejanja in vsa ravnanja.
Zastopstvo Krško
Bohoričeva 9
T: 07/ 488 05 80
Poslovalnica Brežice
Černelčeva 3/a
T: 07/ 496 39 80
Poslovalnica Sevnica
Naselje heroja Maroka 29
T: 051/357-913
oglasVM_84x140-(21-09-2011)-PE NM.indd 1
7
21.9.2011 14:25:16
Naš gospod profesor je že celo desetletje in leto več
pokojni, »skoraj« pokojna je tudi naša očetnjava, le profesorjeve besede so žive bolj kot kdaj koli
prej. Bi se končno prebudili, če bi v deželi z zavestjo in ljubeznijo pogosteje govorili prav o očetnjavi? Gledali naprej in od zrnja ločili zeli!
8
GOSPODARSTVO
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Proizvajalci za več spodbud
in manj birokracije
VRBINA – Na sedežu podjetja GEN-I v novi zgradbi GEN energije v Vrbini se je
15. septembra zbralo okoli 80 proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) ter iz soproizvodnje toplote in električne energije
(SPTE), predvsem lastnikov malih hidroelektrarn in sončnih elektrarn.
»Če želimo povečevati proizvodnjo iz obnovljivih virov
in hkrati pritegniti v to dejavnost več investitorjev, moramo o tem več razpravljati,
hitreje in bolj življenjsko reševati neskladja in ovire, ki
se na tem področju pojavljajo, predvsem pa ponuditi dobre odkupne cene. In to GEN-I
že od leta 2006 počne, vendar
bo trg deloval bolj pravično, če
bo cena določena dinamično,«
je dejal predsednik uprave
GEN-I dr. Robert Golob. Udeleženci so namreč razpravljali
o trenutnem modelu, ki predvideva odkupno ceno električne energije proizvedene iz OVE
in SPTE v Sloveniji v višini 10 %
nad ceno v Nemčiji in ugotovili, da za pravičnejše razmere
na trgu potrebujejo dinamičen
model, ki bo boljše zajel spreminjajoče se razmere na trgu.
Pobudo zanj so poslali na Ministrstvo za gospodarstvo.
Gostitelj srečanja, direktor
družbe GEN energija Martin
Martin Novšak in dr. Robert Golob
Novšak, je poudaril zavezanost GEN energije in njene
hčerinske družbe GEN-I k podpiranju trajnostnega razvoja
in nizkoogljičnih tehnologij:
»Do trenutka, ko bomo večino
električne energije pridobivali iz obnovljivih virov bo preteklo še veliko vode. V vmesnem
času pa z naložbami v elektroenergetske objekte ne smemo
delovati v popolnoma nasprotni smeri.« Po njegovem mnenju mora Slovenija izkoristiti
30 tisoč odjemalcev Poceni elektrike
GEN-I je na srečanju predstavil tudi od leta 2009 že dobro
uveljavljeno blagovno znamko za prodajo električne energije gospodinjskim in manjšim poslovnim odjemalcem, ki
ima že 30 tisoč odjemalcev. Kot pravi dr. Robert Golob, si
želijo še bolj prodreti na področje manjših poslovnih odjemalcev, saj je to segment, »kamor še vedno ni posvetila luč konkurenčnosti in žal zato marsikateri obrtnik plačuje previsoke cene.«
svoje naravne danosti, predvsem hidropotencial, biomaso, pa tudi sončno energijo
do tiste mere, ki je smiselna,
ter vetrno energijo, kjer je to
mogoče in raziskano, zlasti pa
izkušnje z jedrsko energijo.
Udeleženci srečanja, s katerimi so se pogovarjali Bojan
Kuzmič in Andrej Špec z Javne
agencije RS za energijo, Silvo
Škornik z Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo in Stane Merše s Centra za energetsko učinkovitost
pri Institutu Jožef Stefan, so
v razpravi izpostavili željo po
hitrejšem izdajanju deklaracij
za proizvajalce ter bolj jasni in
lažje sledljivi zakonodaji, zlasti pa višje državne spodbude
in manj birokracije pri postavljanju tovrstnih objektov.
P. Pavlovič
Z ZEMELJSKIM PLINOM ŽE PRIPRAVLJENI
NA NOVO OGREVALNO SEZONO
Pred vrati je nova kurilna sezona, na katero se je potrebno zopet skrbno pripraviti. Med opravila, ki jih je potrebno pred ogrevalno sezono
postoriti, sodijo: preverjanje pravilnega delovanja kurilne naprave, pregled dimnovodnih naprav, zagotovitev ustreznih zalog kurilnega olja ali
drv ter primerna ureditev zalogovnikov.
ŠTEVILNE PREDNOSTI ZEMELJSKEGA PLINA
V veliko zadovoljstvo uporabnikov zemeljskega plina zanje zgoraj navedena opravila in skrbi skoraj
v celoti odpadejo. Vzdrževanje ogrevalne naprave je zaradi čistega izgorevanja zemeljskega plina
enostavnejše. Pri izgorevanju zemeljskega plina so dimni plini sestavljeni pretežno iz vodne pare,
kar pomeni, da se v dimniku saje ne nabirajo. Za zadostne količine zemeljskega plina uporabnikom
ni potrebno skrbeti, saj jim je zemeljski plin vedno na voljo v potrebnih količinah v želenem
trenutku. Marsikateri uporabnik pa je prostor, ki ga je včasih namenil hrambi kurilnega olja ali drv,
že spremenil v lično shrambo, sušilnico ali celo fitnes sobo.
Pri Adriaplinu iz izkušenj vemo, da se kljub bližajoči ogrevalni sezoni nekatera gospodinjstva tudi v
tem času odločajo za obnovo ogrevalnega sistema in kjer imajo to možnost, razmišljajo predvsem o
prehodu na uporabo zemeljskega plina.
PRIHRANKI
Naj navedemo še nekaj dodatnih dejstev, zakaj je zemeljski plin "in". Z investicijo v nov plinski kotel
gospodinjstvo lahko prihrani tudi do 25 odstotkov porabljene energije, z uporabo t. i. kondenzacijske
tehnike pa je prihranek mogoče povečati še za dodatnih 15 odstotkov. Nakup zaloge kurilnega olja
za prihajajočo kurilno sezono pa stane približno enako kot polovica naložbe v nov, učinkovit, okolju
prijazen plinski kotel. Cena zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim oljem, ki je trenutno tudi do 15
odstotkov nižja, prav tako narekuje, da je pravi čas za prehod na zemeljski plin prav danes.
NEZAHTEVNA UPORABA ZEMELJSKEGA PLINA
S svojimi pozitivnimi lastnostmi uporabnikom zemeljski plin nudi kvalitetnejši način bivanja in je priljubljen pri vseh generacijah. Mlajšim generacijam omogoča hiter življenjski
tempo, od starejše generacije pa ne zahteva dodatnega napora za ustrezno preskrbo z energentom v kurilni sezoni. V prihodnosti je pričakovati, ob hitrem razvoju tehnologije,
da se bo raznovrstnost njegove uporabe razširila še na druga področja uporabe.
Zemeljski plin je ¨in¨
konkurenčna cena,
plačevanje po mesečni porabi,
nadzor nad mesečno porabo,
energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor),
najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri,
omogoča prehod v nizkoogljično družbo.
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
GOSPODARSTVO, OKOLJE IN PROSTOR
Noben scenarij ni idealen
Zakonodaja na področju ravnanja
z radioaktivnimi odpadki in
izrabljenim gorivom
Naloge, ki jih mora Slovenija izpolniti v zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki (RAO) in izrabljenim gorivom (IG), temeljijo na
sprejeti slovenski zakonodaji, na obveznostih, ki izhajajo iz pravnih temeljev Evropske skupnosti, ki je prenesena v slovensko zakonodajo in na obveznostih, ki izhajajo iz meddržavnih pogodb,
konvencij in sporazumov, h katerim je Slovenija pristopila. Zaradi
potencialne nevarnosti jedrskih objektov in sevalnih dejavnosti za
zdravje ljudi in okolje je področje jedrske tehnologije, kamor sodi
tudi področje ravnanja z RAO in IG, še posebej skrbno regulirano, v veljavi pa so tudi drugi pristopi, kot je na primer zagotavljanje in kontrola kvalitete ter sistematični in usklajeni pristopi, kot
jih priporoča Mednarodna agencija za atomsko energijo (MAAE).
Osnovna načela varnosti
Tematska področja
Objekti in dejavnosti
Zakonodajna in državna infrastruktura
Jedrske elektrarne: projektiranje
Pripravljenost in odziv na izredne dogodke
Jedrske elektrarne: obratovanje
Sistemi za upravljanje
Varnost raziskovalnih reaktorjev
Ocena in potrditev
Postroji za jedrsko gorivo
Ovrednotenje lokacij
Sevalni objekti in dejavnosti
Sevalna zaščita
Obdelava odpadkov in odlagališča
sevalnih ali jedrskih objektov s pisnimi postopki, način sortiranja,
predelave, pakiranja, označevanja, skladiščenja in odležavanja, odlaganja ter izpuščanja tekočih in plinastih radioaktivnih odpadkov.
Pravilnik prepoveduje redčenje RAO z namenom zadostiti pogojem za opustitev nadzora, saj je v naravi vse radioaktivno in bi bilo
možno z redčenjem radioaktivnih odpadkov dosegati radioaktivnost naravnega okolja. Pravilnik tudi določa načine evidentiranja
in poročanja upravnim organom ter način vodenja centralne evidence RAO in IG, ki je informacija javnega značaja.
Seveda smo pri pripravi vseh zakonodajnih dokumentov upoštevali mednarodne standarde, priporočila in smernice. Temeljni dokument na nivoju evropske skupnosti je Pogodba o ustanovitvi
Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) in najnovejša Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Slovenija kot članica
MAAE upošteva tudi vse varnostne standarde, ki določajo osnovna načela, zahteve in smernice na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
Gotovo obsežna in natančna zakonodaja prispeva k zagotavljanju
jedrske varnosti in varstva pred sevanji, brez ustreznega znanja,
osveščenosti in odgovornosti vseh, ki z radioaktivnimi odpadki delamo, pa tudi zakonodaja ne more veliko pomagati.
Najpomembnejši zakonodajni dokumenti, ki uravnavajo ravnanje
z RAO in IG v Sloveniji.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki
Razgradnja
Remediacija kontaminiranih področij
Varnost pri transportu radioaktivnih snovi
Splošna varnost
Varnost jedrskih objektov
Varno ravnanje
z radioaktivnimi odpadki
Varnost pri transportu
radioaktivnih snovi
Varstvo pred sevanji
in varnost virov sevanja
V Sloveniji je za ravnanje z RAO in IG najpomembnejša zakonodaja
s področja jedrske in sevalne varnosti, upoštevati pa je potrebno
tudi zakonodajo s področja varstva okolja, zdravja, urejanja prostora ter graditve objektov. Na vsakem od teh področij je izhodiščni dokument zakon, potem pa Vlada RS ter pristojna ministrstva
opredelijo podrobnosti o postopkih, pravilih in zahtevah v posebnih uredbah in pravilnikih. Poleg osnovne zakonodajo pa nekatere podrobnosti v zvezi z ravnanjem z RAO in IJG določajo tudi drugi zakoni, kot na primer Zakon o skladu za financiranje razgradnje
NEK in odlaganje RAO in IG iz NEK s pravili delovanja namenskega
sklada, v katerem se zbira denar za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz jedrske elektrarne, Zakon o državni upravi,
kjer so določene obveznosti in pristojnosti upravnih organov, Zakon o prevozu nevarnega blaga s določili o prevozi radioaktivnih
snovi, vključno z odpadki.
Vsi, ki delamo na področju ravnanja z RAO in IG moramo upoštevati celotno jedrsko zakonodajo, ki je izredno obsežna in razvejena. V urejanje in odločanje na področju ravnanja z RAO in IG so
vključena številna ministrstva, vendar sta najpomembnejša pristojna upravna organa Uprava RS za jedrsko varnost na Ministrstvu za okolje in prostor ter Uprava RS za varstvo pred sevanji na
Ministrstvu za zdravje. Prvi upravni organ izvaja upravne naloge in
nadzor predvsem na področju jedrske in radiološke varnosti jedrskih objektov, kamor sodijo tudi objekti za skladiščenje, ravnanje
in odlaganje RAO in IG, nadzoruje njihovo fizično zaščito, promet,
prevoz ter odloča o vseh zadevah, ki so povezani s procesi v objektih. Drugi upravni organ skrbi za varstvo ljudi pred sevanji in spoštovanje omejitev dovoljenih doznih obremenitev posameznikov
ter za nadzor uporabe virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu.
Ravnanje z RAO in IG je kot obvezna javna gospodarska služba
opredeljeno v Zakonu o varstvu okolja, Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV) pa to dejavnost podrobneje opredeljuje. Poleg tega ZVISJV tudi določa, da so objekti za skladiščenje, predelavo, obdelavo in odlaganje radioaktivnih
odpadkov in izrabljenega goriva jedrski objekti, zato zanje poleg
osnovnih pravil o umeščanju, pridobivanju dovoljenj za gradnjo,
obratovanju in razgradnji oziroma zaprtju, kot jih določa okoljska zakonodaja, veljajo še dodatna pravila, ki jih določa jedrska
zakonodaja.
Temeljni dokument, ki opredeljuje vse vidike jedrske in sevalne
varnosti jedrskih objektov, je varnostno poročilo, ki se dopolnjuje in potrjuje v vsaki fazi razvoja jedrskega objekta, torej od njegovega prvega načrta do razgradnje oziroma prenehanja uporabe in zaprtja. Zakon določa tudi pogoje za zagotavljanje jedrske in
sevalne varnosti, vključno z obvladovanjem resnih nesreč in varstvom pred sevanjem. Določa tudi spremljanje in nadzor sevanja
v naravnem in delovnem okolju, obveščanje in izmenjavo informacij v primeru radioloških nesreč ter uvoz, izvoz in tranzit jedrskih in radioaktivnih snovi in odpadkov.
Ravnanje z RAO in IG je podrobno opredeljeno v Pravilniku o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki določa razvrščanje odpadkov glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti, obvezen program gospodarjenja z RAO in IG za vse upravljalce Domača zakonodaja
Mednarodne pogodbe
Zakon o varstvu pred
ionizirajočimi sevanji in
jedrski varnosti (ZVISJV)
Pogodba o ustanovitvi
Evropske skupnosti
za atomsko energijo
(EURATOM)
• Uredba o sevalnih dejavnostih
• Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih
• Uredba o območjih omejene
rabe prostora zaradi jedrskega
objekta in o pogojih gradnje
objektov na teh območjih
• Uredba o varovanju jedrskih
snovi
•Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi
omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta
•Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih
kovin
•Pravilnik o pooblaščenih izvedencih za sevalno in jedrsko varnost
•Pravilnik o dejavnikih sevalne
in jedrske varnosti
•Pravilnik o zagotavljanju usposobljenosti delavcev v sevalnih in jedrskih objektih
•Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim
gorivom
•Pravilnik o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja
sevalnih ali jedrskih objektov
•Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti
•Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in
izrabljenega goriva
•Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti
•Pravilnik o načinu vodenja
evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem
•Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz
pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji
•Pravilnik o fizičnem varovanju
jedrskih snovi, jedrskih objektov in sevalnih objektov
•Pravilnik o pogojih za delavce,
ki izvajajo fizično varovanje jedrskih snovi, jedrskih objektov ali sevalnih objektov in o
pogojih za delavce , ki imajo
dostop do jedrskih snovi ter o
drugih pogojih povezanih s fizičnim varovanjem
9
•Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o
vzpostavitvi okvira Skupnosti
za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in
radioaktivnimi odpadki
•Direktiva Sveta 2006/117/
Euratom z dne 20. novembra
2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva
•Priporočilo Komisije z dne
15. septembra 1999 o sistemu razvrščanja radioaktivnih
odpadkov v trdni obliki
•Priporočilo komisije z dne 18.
decembra 2003 o standardiziranih podatkih o atmosferskih in tekočinskih radioaktivnih izpustih v okolje iz
jedrskih elektrarn in obratov
za predelavo med normalnim
obratovanjem
•Priporočilo komisije z dne 4.
decembra 2008 o merilih za
izvoz radioaktivnih odpadkov
in izrabljenega goriva v tretje
države
•Priporočilo Komisije z dne
11.2.2009 o izvajanju sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavcev
jedrskih objektov
•Skupna konvencija o varnosti
ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (MKVIGRO), 5.9.1997, na Dunaju
•Konvencija o jedrski varnosti
(MKJV), 20.9.1994, na Dunaju
KRŠKO - „Čeprav se v glavnem govori le o bloku 6 šoštanjske
termoelektrarne in drugem bloku nuklearke, ima Nacionalni
energetski program druge poudarke – učinkovito rabo energije (20 % do leta 2020, 27 % do 2030, op. a.), izkoriščanje
obnovljivih virov energije (25 % do leta 2020, 30 % do 2030,
op. a.) ter razvoj t. i. pametnih omrežij,“ je dejal mag. Janez Kopač na predstavitvi tega strateškega dokumenta, ki je
potekala 15. septembra v okviru razširjene seje upravnega
odbora GZS Območne zbornice Posavje, Krško.
Mag. Andreja Urbančič (levo) in mag. Janez Kopač
Naštete cilje naj bi dosegli s številnimi investicijami, vrednimi
kar od 25 do 29 milijard evrov, odvisno, ali se bomo odločili za
drugi blok jedrske elektrarne ali ne. Ta odločitev je odvisna od izbora enega od petih scenarijev, ki jih predvideva NEP, predstavila pa jih je mag. Andreja Urbančič s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan. Osnovni scenarij predvideva
obnovo termoelektrarn, pospešeno izgradnjo hidroelektrarn ter
podaljšano življenjsko dobo NEK, njegova nadgradnja oz. scenarij JEK 2 vključuje še dolgoročno izkoriščanje jedrske energije z izgradnjo nove enote med leti 2022 in 2025, druga nadgradnja osnovnega scenarija pa je scenarij z zemeljskim plinom, ki
predvideva dodatno diverzifikacijo virov in izgradnjo dveh novih enot do leta 2030. Dva dodatna scenarija temeljita na predpostavki zaprtja Premogovnika Velenje leta 2027: dodatni plinski scenarij tako vključuje izgradnjo dveh enot skupne moči 800
MW do leta 2030, dodatni jedrski pa novo plinsko-parno enoto
moči 400 MW in novo jedrsko elektrarno. „Noben scenarij ni idealen, vsak ima svoje prednosti in slabosti,“ je dejala Urbančičeva. Jedrska scenarija sta po njenih besedah boljša glede emisij
v ozračje in glede uvozne odvisnosti, a sta investicijsko zahtevna, vsekakor pa bomo brez ukrepanja leta 2030 ostali le pri hidroelektrarnah in jedrski elektrarni.
„Zame je bistveno, ali se bo zapisano tudi realiziralo, izkušnja
s prejšnjim nacionalnim energetskim programom je slaba,“ je v
razpravi dejal predsednik uprave NEK Stane Rožman. Menil je
tudi, da je zagotavljanje samooskrbe z električno energijo prenizek cilj in da ima Slovenija na področju energetike priložnost
postati izvoznik, opozoril pa je tudi na dolgotrajne upravne postopke pri umeščanju in podaljševanju obratovanja energetskih
objektov. Direktor GEN energije Martin Novšak v dokumentu sicer vidi pozitivno usmeritev v nizkoogljično družbo in primeren
poudarek obnovljivim virom energije, a si želi, da bi tudi osnovni scenarij vseboval priprave na gradnjo JEK 2. Direktor krškega
Vipapa Miloš Habrnal pa je opozoril, da je za njihovo podjetje
kot velikega porabnika električne energije cena slednje največji konkurenčni problem. „Pričakujem, da bo program slovenski
industriji zagotovil vsaj podobne pogoje, kot jih imajo v tujini,“
je dejal.
Peter Pavlovič
Izkoristite ugodne gotovinske popuste
in si uredite prijeten dom v mansardi
z izdelki VELUX!
BDX 10 let.pdf
31.8.2007
8:48:54
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
d.o.o.
Nadja Železnik, Metka Kralj
SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO!
www.segrad.si
Tel.: 07 49 03 940
GSM: 041 477 715
Ulica 11. novembra 57,
Obrtna cona Leskovec
10
GOSPODARSTVO
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Regionalna destinacijska
organizacija Posavje
Projekt »Regionalna des­
tinacijska
organizaci­
ja Posavje« (RDO Posav­
je) je izvedbeni projekt
Regionalnega razvojnega
programa regije Posavje
2007-2013, ki se je začel
izvajati januarja 2011 in
se zaključi oktobra 2013.
Osnovni namen projekta
je vzpodbujanje izvedbe
aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij,
ki se nanašajo na izvajanje operativnih, razvojnih, distribucijskih in promocijskih funkcij, ki bodo
spodbudile razvoj turizma
v turističnih destinacijah. Vrednost celotnega projekta
znaša 315.600 EUR z DDV. Projekt delno financira EU, in
sicer v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne
prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov,
prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega
gospodarstva. Operacijo delno financirajo tudi posavske
občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki,
Krško, Radeče in Sevnica. Finančna sredstva za izvajanje
projekta so pridobljena na osnovi uspešne prijave RRA Posavje na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo za izvedbo aktivnosti RDO - Regionalnih destinacijskih organizacij.
Ministrstvo za gospodarstvo RS zagotavlja za izvedbo projekta največ 60 % dokazanih upravičenih stroškov projekta, kar znaša največ 152.800 EUR, občine iz regije Posavje
pa zagotavljajo največ 162.800 EUR.
Izdelani so promocijski ovratni trakovi Posavje za ključe
in USB ključke, ki se že uporabljajo kot promocijsko darilo
na vseh tekočih promocijskih dogodkih v regiji. S ciljem,
da se celotna ponudba Posavja predstavi v eni brošuri in
jo tako približamo tujim in domačim obiskovalcem, je
izdelana brošura Posavje In Your Pocket. V brošuri so za
vse posavske občine navedene osnovne informacije o geografski legi, osnovni infrastrukturi in turistični ponudbi.
Turistično ponudbo Posavja smo predstavili tudi v Kompasovem katalogu Slovenija 2011, kjer so uporabljena kreativna promocijska sporočila, ki izhajajo iz naravnih posebnosti Posavja, navedena je spletna stran posavje.com,
ki jo v okviru distribucijske funkcije projekta načrtujemo nadgraditi in izpopolniti, tako da bo vsem obiskovalcem spletne strani ponudila vpogled v celotno turistično
ponudbo turistične destinacije Posavje. V sodelovanju z
Združenjem za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja
in Bele krajine je izdelana promocijska prikolica, ki je namenjena predvsem vzpodbujanju ekološke zavesti, ekološke etike in ekološke odgovornosti Posavja ter oživitvi
degradiranih krajev in starih običajev z vključitvijo v turistične proizvode. Promocijska prikolica vsebuje tudi promocijski kotiček za predstavitev ponudbe vseh turističnih
ponudnikov iz regije Posavje.
trgatev. Pri obiranju, tehtanju in stiskanju grozdja so
sodelovali tudi številni obiskovalci. Po opravljenem delu
so se udeležili tradicionalne kmečko-vinogradniške pojedine. Trgatev v objemu vinogradniških gričev je bila kot
promocijski dogodek namenjena promociji enega izmed
najpomembnejših tradicionalnih običajev Posavja kot vinorodne pokrajine.
Že tretji mesec zaporedoma je na spletni strani
www.kompas-online.net objavljena pasica o Posavju, septembra pa »veliki nebotičnik« o Posavju na
www.slovenia.info. V torek, 20.9.2011, je v Kompasovem e-časopisu, ki se pošilja na 115.000 različnih naslovov, izšel prvi PR članek o aktualnih dogodkih v Posavju,
do konca letošnjega leta pa bosta objavljena še dva PR
članka »Aktualno v Posavju«. Prav tako bo v brošuri, ki
bo namenjena tujemu trgu, izdajatelja Kompas d.d., objavljen oglas o Posavju, v katerem bomo oglaševali znane posavske sorte vin ter kulinariko iz Posavja. V nadaljevanju projekta, do njegovega zaključka v 2013, se
bodo izvajale številne aktivnosti z namenom zagotovitve
razvoja in trženja TURISTIČNE DESTINACIJE POSAVJE in
njenih ponudnikov. 
Za povečanje prepoznavnosti Posavja
kot turistične destinacije
Vse promocijske aktivnosti so imele enak cilj - povečanje
prepoznavnosti Posavja kot turistične destinacije doma
kakor tudi v tujini. Za namen razvoja turizma v regiji oziroma razvoja turistične destinacije Posavje je izdelan
programski dokument razvoja: »Strategija razvoja turistične destinacije Posavje 2011-2015« in letni plani oziroma načrti ukrepov za vzpostavitev in delovanje turistične
destinacije Posavje 2011-2015. Strategija razvoja turistične destinacije Posavje, skupaj s poslovnim in trženjskim
modelom RDO v okviru razvojne funkcije destinacije, določa osnovne smernice, kako v naslednjih treh letih vzpostaviti in organizirati skupni nastop posavskih turističnih
ponudnikov na trgu. Osnutek strategije je bil zaporedoma
predstavljen v vseh posavskih občinah in je bil podan v
javno obravnavo, tako da končni dokument upošteva tudi
pripombe in predloge, ki so podani s strani lokalnih inštitucij in prebivalcev Posavja.
Vizija projekta je nadgraditi termalno turistično ponudbo (Term Čatež) z ostalo turistično ponudbo destinacije
Posavje in oblikovati ponudbo za obiskovalce (turiste) za
celotno doživetje destinacije. Z znamko »Posavje polno
priložnosti« bo Posavje postalo prepoznavna turistična
destinacija s kakovostno turistično ponudbo v vseh letnih
časih tako v Sloveniji kot tujini. Za doseganje vseh ciljev
projekta v obdobju trajanja projekta 2011-2013 so predvidene številne aktivnosti, ki bodo pripomogle k povečanju
prepoznavnosti turistične destinacije Posavje doma kakor
tudi v tujini in bodo omogočile nadaljnji razvoj destinacije ter vzpostavitev sistema trženja turističnih ponudnikov
iz destinacije Posavje.
V času trajanja projekta smo predstavili destinacijo Posavje na dveh predstavitvenih sejmih, in sicer doma na
sejmu Alpe Adria turizem in prosti čas – TIP 2011 in v tujini
na IFT Beograd 2011. Za potrebe predstavitve na sejmih je
bila izdelana sejemska oprema, ki se bo uporabljala tudi
za bodoče predstavitve na sejmih. Izdelana je bila nalepka »Posavje polno priložnosti«, ki so jo dobila, kot prilogo
v Posavskem obzorniku, vsa gospodinjstva v Posavju, prav
tako se je nalepka delila obiskovalcem na sejmu TIP 2011.
V petek, 23.9.2011, je bil v sodelovanju z izvajalcem
Zadrugo Turizem v zidanicah z.o.o., CPT Krško in KŠTM
Sevnica na Gradu Sevnica organiziran dogodek, kjer je
bila prisotnim novinarjem, predstavnikom lokalnih turističnih institucij in ostalim obiskovalcem predstavljena raznolika turistična ponudba Posavja in projekt RDO
Posavje. V soboto, 24.9.2011, pa je bil na Raki pri Krškem organiziran promocijski dogodek v obliki ponazoritve trgatve in tradicionalnih običajev, povezanih s trgatvijo. Pripravljale so se tradicionalne jedi, trgači so
priskrbeli orodje za trgatev in simbolično predstavili
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne
usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«.Operacijo delno financirajo tudi
Posavske občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica.
Pripravila: Sanela Halilović, univ. dipl. ekon.
Regionalna razvojna agencija Posavje
Cesta krških žrtev 46, 8270 Krško
tel: +386 7 488 10 47
e-mail: [email protected]
RRA Posavje
Direktor Martin Bratanič
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
OBVESTILA
Si.mobilovo
omrežje raste!
Za boljšo pokritost in več interneta
nadgrajujemo omrežje na območju Sevnice,
Radeč, Rake, Boštanja, Zagorja ob Savi,
Hrastnika in Šmarjeških Toplic.
NAJHITREJE
RASTOČE
SLOVENSKO
OMREŽJE
Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si
Nadgrajeno in posodobljeno mobilno omrežje bo omogočilo bistveno
izboljšanje pokritosti z mobilnim signalom. Vam, našim uporabnikom, to
prinaša še boljšo kakovost storitev. Predvsem pa boste odslej preko novega
omrežja lahko dostopali do zmogljivega, še hitrejšega interneta. Nadgradnje
in posodobitve intenzivno izvajamo tudi na drugih območjih Slovenije. Več
informacij o nadgradnji omrežja najdete na www.simobil.si/pokritost.
11
12
KULTURA
Kresnikov večer z Deklevo
KRŠKO – V soorganizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško, Valvasorjeve knjižnice Krško in Krajevne skupnosti mesta Krško so se 14. septembra
iztekli Poletni večeri v parku. Zadnjega so poimenovali Kresnikov večer ter gostili pisatelja Milana Deklevo, ki je v po-
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
18 let Pleteršnikovega dne
PIŠECE – 14. septembra je na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah že tradicionalno potekal Pleteršnikov
dan. Obeležili so ga tudi s simpozijem o zborniku Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ki ga je vodil dr. Marko Jesenšek, zbrane pa je nagovorila tudi predsednica društva Marjanca Ogorevc.
jev ni več, ali so redki. V juniju in juliju smo gostili Slovence
izven meja Slovenije. Tabor je
trajal sedem dni. Pleteršnikovi
ljudski pevci še pojemo. Letos
smo ustanovili novo sekcijo S
Pleteršnikom ob jedilni mizi, ki
ima nalogo, da obudi pripravo
hrane iz časa našega Pleteršnika. Strokovni odbor deluje skozi vse leto, vsak na svojem področju. Danes bo predstavljen
nov zbornik.“
Zanimiv večer sta pričarala pisatelj Milan Dekleva in
moderator Vilko Planinc.
Marjanca Ogorevc
govoru z bibliotekarjem Vilkom Planincem odstiral zgodbo iz
romana Svoboda belega gumba. Zbranim je nekaj misli o minulih poletnih večerih podala vodja krške Območne izpostave Sonja Levičar, nagovorila jih je tudi predsednica Sveta KS
mesta Krško Jožica Mikulanc.
Uvod v pogovor z avtorjem bogatega ustvarjalnega opusa, ki
ga zaznamujejo številne nagrade, med njimi je prejel Kresnika in Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je podala Urška
Šoštar, ki je tudi za prihodnje leto napovedala bralni projekt
Posavci beremo skupaj, vanj pa bo vključen roman Svoboda
belega gumba. Dekleva pa je z moderatorjem Planincem odstiral skrite občutke ob pisanju predstavljenega romana, dotaknila sta se glavnih junakov in za ščepec vsebine, ki je v njem
zajeta. Podal je še nekaj ustvarjalnih načrtov ter poglobljeno odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih zastavili obiskovalci.
Ti so se nato s pisateljem še nekaj časa zadržali v prijetnem
pomenku ter tudi ob degustaciji vina, saj je bil vinar večera
Društvo vinogradnikov Raka. M. Kalčič
Na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah so na tradicionalni prireditvi Pleteršnikov dan v kulturnem programu nastopili
domači učenci OŠ Maksa Pleteršnika, dijaki Gimnazije
Brežice, pa tudi Pleteršnikovi ljudski pevci. Predsednica
Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne
dediščine Maks Pleteršnik Marjanca Ogorevc pa je zbranim
dejala: „Vodilo za delo društva
je sprejet program dela na letni skupščini. Imamo štiri delujoče sekcije, ki bi delovale
še bolj, če ne bi bila denarna
sredstva tako mala. Donator-
Pleteršnikovi dnevi so se pričeli s slavnostno otvoritvijo
17. septembra leta 1994, ko
je takratni predsednik države Milan Kučan odklenil vrata
muzejskih prostorov in obnovljene Pleteršnikove domačije. Pred tem so priprave na
ta slovesni dogodek potekale dve leti. September je namreč mesec, ki je Pleteršnika močno zaznamoval: umrl
je 13. septembra v svoji zidanici v Pišecah, kjer je tudi
ustvarjal, njegov Veliki slovensko-nemški slovar je prav
tako izšel v septembru. „Tako
smo mesec september posvetili praznovanju v spomin na
Pleteršnika. Čutimo se dolžni,
da skrbimo za to domačijo,
Udeleženci simpozija so spregovorili o slovenskem
slovaropisju.
da ne propada,“ je še izpostavila Ogorevčeva, „vendar
vsako dete, ki se rodi, prinese stroške, tako tudi ta domačija nosi stroške. Žal imamo
skromne prihodke, domačija
obsega veliko površine in šest
gradbenih objektov, zato s težavo pridobivamo potrebna
sredstva.“ Pleteršnikova domačija je v lasti Pleteršnikove pranečakinje Alenke Hočevar, ki stanuje v Ljubljani,
vendar imajo sklenjeno pogodbo o upravljanju. Po besedah Ogorevčeve jim s svetovanjem glede urejanja
okolice in zasaditve dreves
priskočijo na pomoč v Kozjanskem parku.
V nadaljevanju je potekal
simpozij o zborniku Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, ki sta se ga med drugimi udeležila predstojnica
novomeške Območne enote
Zavoda RS za šolstvo dr. Stanka Preskar ter direktor Kozjanskega parka mag. Hrvoje
Teo Oršanič. Članice novoustanovljene sekcije pa so s
pestro kulinarično ponudbo
poskrbele tako za nastopajoče kot sodelujoče na simpoziju. Marija Kalčič
Brezkrajni svetovi Apolonije
Simon
Nadrealistična „Mea culpa“
KRŠKO - V krški Dvorani v parku je bila 16. septembra odprta razstava slik z naslovom Mea culpa, ki sta jo ustvarila mlada umetnika Eva Mlinar iz Komende ter Miha Kelemina iz Ormoža. Otvoritev razstave je z igranjem na orgle
popestril Martin Bratanič, učenec drugega razreda orgel
Glasbene šole Krško.
KRŠKO - 15. avgusta je v starem krškem mestnem jedru potekala prireditev „Kako kratka je kratka?“. KUD Liber je
v sodelovanju z Valvasorjevo knjižnico prisotnim omogočil
ogled baročne knjižnice v kapucinskem samostanu, v Parku zaslužnih občanov in v Hočevarjevem parku pa so v nadaljevanju kulturnega druženja svoja dela prebirali Asja
Bakić, Brane Oblučar, Uroš Sadek in Peter Rezman. Nastopil je tudi glasbenik Uroš Srpčič, prireditev pa je povezoM. K., foto: KUD Liber
vala pesnica Stanka Hrastelj. Magična neprivlačnost
v lapidariju
KOSTANJEVICA NA KRKI - V lapidariju Galerije Božidar Jakac
so 16. septembra odprli razstavo Denisa Senegačnika z naslovom „Bloody Mary“ Magična neprivlačnost. Senegačnik,
rojen leta 1971 v Ljubljani, od leta 1998 razstavlja v Sloveniji in tujini ter je prejemnik nagrad in priznanj za dosežke na likovnem področju, od leta 2006 pa je izredni študent
podiplomskega študija na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje v Ljubljani. Trenutno živi in ustvarja v Colombu na Sri Lanki. Njegovo avtorsko postavitev kostanjeviškega lapidarija je predstavila kustosinja razstave mag. Milena
Koren Božiček. Razstava je nastala v sodelovanju Galerije
Božidarja Jakca in Galerije Velenje in bo na ogled do 6. novembra 2011. P. P.
V Krškem razstavljata Miha Kelemina in Eva Mlinar.
Obema ustvarjalcema je poleg ljubezni do slikarstva skupen
tudi študij umetnostne zgodovine. Medtem ko je 27-letni Kelemina že diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je leto
dni mlajša Mlinarjeva trenutno absolventka umetnostne zgodovine, hkrati pa študira tudi na Akademiji za likovno umetnost.
Gostujoča umetnika je zbranim predstavila njuna stanovska
kolegica Nina Sotelšek iz Mestnega muzeja Krško. Za Mlinarjevo je izpostavila, da njene slike odražajo notranje doživljanje sveta, čustva, ki se prelivajo od krčevitih objemov stiske
do izpovedi radosti in veselja. Izraža se z močnimi barvami, v
mistične in skrivnostne krajine pa postavlja človeka, žensko,
ki je tudi njen duhovni avtoportret. Kelemina v dela vpleta krščansko motiviko, ki jo občasno združi tudi s poganskimi motivi in v metaforah predstavlja nekritičnost sodobnih vernikov,
ki se vedno bolj zapirajo v svoje majhne svetove. Evi Mlinar in
Mihi Kelemina je to druga skupna razstava nadrealističnih slik,
ki obenem odražajo tudi magični realizem, v Dvorani v parku
pa bodo na ogled do 22. oktobra. B. Mavsar
BREŽICE – Posavski muzej Brežice je 22. septembra v galeriji muzeja pripravil otvoritev slikarske razstave Apolonije Simon. Slikarka Simonova živi in ustvarja v Ljubljani,
sicer pa je Brežičanka, kar je najverjetneje pogojevalo,
da se je otvoritve udeležilo mnogo domačinov, ki so si z
zanimanjem ogledali avtoričino razstavo, le-ta se bogato
razprostira po vseh treh galerijskih prostorih.
O delu Apolonije Simon je
spregovoril dr. Lev Menaše,
ki je med ostalo podrobno
predstavitvijo izpostavil: »Na
vprašanje, katera problematika Apolonijo Simon vsaj v
tem trenutku najbolj zanima, lahko odgovorimo že na
prvi pogled. To je krajina, ki
ima v novejšem slovenskem
slikarstvu opazno vlogo, čeprav še zdaleč ne tako pomembne kakor v preteklosti,
predvsem v obdobju slovenApolonija Simon
skega impresionizma, pred
tem v obdobju neoromantike ter srednjeevropske bidermajerske različice romantike. Ob svojih novejših delih se je umetnica
še najbolj opazno ozirala v čas srednjeevropske romantike, vendar ne k bidermajerju …« Kot je dr. Menaše še poudaril, je avtoričina pokrajina bolj izjema kot pravilo, kar sam še bolj ceni,
barve in poteze pa kažejo na njen značaj.
Direktor dr. Tomaž Teropšič je ob dogodku zaželel, da bi bilo tovrstnih druženj še več, saj je mnogo umetnikov domačinov razseljenih po Sloveniji, te povezave bi obogatile tako kraj kot skupna
srečanja, izdan pa je bil tudi katalog Apolonije Simon. Glasbena
vložka sta darovali učenki Glasbene šole Brežice. N. Jenko S.
ŽePZ Globoko v Šibeniku
VABLJENI NA PRIREDITVE V TEDNU OTROKA:
MUCA COPATARICA
(Gledališče Bičikleta), lutkovna predstava
ponedeljek, 3.10., ob 17. uri
MARKO SKAČE
(Melita Osojnik), glasbena predstava
sreda, 5.10, ob 17. uri
SIRKEC, SIRKEC
(Teater Cizamo), klovnovska predstava
petek, 7.10., ob 17. uri
ploščad pred KDK (avla KDK v primeru dežja), vstop prost
KINO: BONOBO BENI, dokumentarni film za otroke,
BIG FOOT MAMA - Tist' dan v tednu, dokumentarni film
termini na www.kd-krsko.si, vstopnina: 2 €
KULTURNI DOM KRŠKO, blagajna: (07)488 01 94
www.kd-krsko.si, info: [email protected]
ŠIBENIK, GLOBOKO – 10. in 11. septembra je ŽePZ Globoko gostoval v Šibeniku. Na povabilo Slovenskega društva France Prešeren in pevskega zbora Prešernovke iz Šibenika so priredili skupni koncert, ki je bil namenjen mestu Šibenik in 20. obletnici
osamosvojitve Hrvaške. Samo srečanje pevk iz obeh zborov pa
je imelo tudi pomen druženja in vračanje obiska, saj so v lanskem letu Prešernovke nastopile v Globokem. Za popestritev kulturnega programa so pevke iz Globokega povabile tudi komorno
skupino iz Glasbene šole Brežice. Obe skupini je vodila dirigentka in profesorica Anita Veršec. Prijeten koncert je tako še utrdil sodelovanje med obema skupinama.
I. Hriberšek
POSAVSKA PANORAMA
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Pri Valvasorju doma
v znamenju kaligrafije
KRŠKO - 20. septembra je bil v prostorih krškega muzeja zadnji v sklopu letošnjih prireditev Pri Valvasorju doma, kjer je bil predstavljen tudi 12. zvezek Iconoteche Valvasoriane. Posebna gostja je bila kaligrafinja Jolanda Jereb.
Bistrica kot biser
BISTRICA OB SOTLI - Projekt Bistrica kot biser je Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli zasnovalo kot spoznavanje
in vrednotenje dediščine domačega kraja. Projekt so v
15 mesecih mladi vodili skupaj z občino, vanj pa vključili
vse, ki so bili pripravljeni sodelovati, posameznike, društva in šolarje.
v začetek srednjega veka. V
nadaljevanju, ko so prisotni
pisave spoznali še podrobneje, pa je Sotelškova svoje besede preusmerila v Valvasorjevo grafično zbirko ter
opisala tudi ostale zvezke,
ki so jih sodobni umetnostni zgodovinarji strnili pod
skupnim imenom Iconotecha
Valvasoriana.
Kaligrafinja Jolanda Jereb
že strog in geometrični črkopis, pisali pa so na glino. Klinopis so prevzeli tudi Babilonci in Perzijci, Egipčani pa
so pričeli razvijati hieroglife
in že pisali na papirus in laneno platno. „Šele s Feničani
smo pridobili prvo abecedo,
ki je imela 22 znakov za soglasnike, povzeli pa so jo po
semitskih ljudstvih,“ je nadaljevala Sotelškova. „Okoli
l. 400 pr. n. št. je bila standardizirana jonska abeceda,
obsegala je 24 črk, ki predstavljajo soglasnike in so abstraktnih oblik, tej pisavi so
kasneje dodali tudi črke za
samoglasnike. V sedmem st.
pr. n. št. so Etruščani prinesli abecedo na ozemlje današnje Italije. V četrtem st.
pr. n. št. so Rimljani prevzeli oblast nad njimi in prevzeli
tudi abecedo, ki so jo priredili svojem jeziku – latinščini.“ Najstarejši zapis latinice
pa je po besedah Sotelškove Lapis Niger, gotica pa sega
12. zvezek so si prisotni lahko tudi ogledali in ga smeli
otipati s posebnimi rokavicami, nato pa so se prepustili ustvarjanju s kaligrafinjo
Jolando Jereb – Ljubljansko, ki je vsakemu od udeležencev tudi izpisala ime ter
mu ga poklonila za spomin.
V sproščenem vzdušju pa so
obiskovalci tudi sami posegli
po peresih.
Marija Kalčič
Simfonija realizma
MOSTEC, RADEČE, CELJE - V razstavni galeriji Mercator centra Celje se je 16. septembra odvijala otvoritev slikarske in
kiparske razstave. S slikarskimi deli se je predstavil Jože Barachini iz Radeč, s kiparskimi deli pa Andrej Pinterič z Mosteca pri Dobovi. Otvoritvi razstave so dodali poseben pečat še glasbeni gosti: komorna skupina klarinetov Glasbene
šole Laško-Radeče v sestavi Luka Vindišar, Urška Sikovšek
in Jaka Kovač s profesorjem Primožem Razborškom, z mehiško glasbo pa posavska skupina Mariachi Fiesta en Jalisco, ki je v otvoritvenih prostorih galerije celjskega Mercator centra izvedla še krajši samostojni koncert.
S. R.
Šolarji so uprizorili krajo prangerja.
V kar dveh sklopih so predstavili zaključek projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi v okviru LAS Posavje. Na sobotni prireditvi je Irena Černelč predstavila utrinke iz knjige Bistrica ob Sotli – Med biseri dediščine, ki jo bodo dobila
vsa gospodinjstva. Knjigi je dodana zgoščenka ljudskih pesmi
Pesem domača, kjer so ljudske pesmi Fantov z vrhov, brata in sester Narat, ljudskih pevk Sosede, etno skupine Nojek, mešanega pevskega zbora in cerkvenega zbora. Tematsko pot Znamenja, o kužnih znamenjih in bogati dediščini ob
njih, je predstavil strokovnjak za učne in pohodne poti Jože
Prah. Znamenja so zabeležili tudi v predstavitveni film in naslednji dan je planinska sekcija pohodnike popeljala po prvi
etapi tematske poti, izpred občinske stavbe na Svete gore,
do ruševin gradu Kunšperk in skozi naselje na izhodišče, kjer
so se priključili sejemski prireditvi z bogatim kulturnim programom. Na tej so nastopili učenci tamkajšnje šole, tudi s
dramsko uprizoritvijo kraje sramotilnega stebra oz. prangerja iz Podsrede, predstavili še otroške pastirske igre ter obudili folklorno izročilo, ki se ga na šoli učijo zadnja leta pod
mentorstvom mag. Jasne Sok. Nastopila je Godba Orlica, ki
jo je Franci Černelč s peščico ljubiteljev glasbe obudil v letošnjem letu, v etno skupina Nojek, ljudske pevke Sosede in
bratje in sestre Narat. Ob stojnicah s prikazom starih spretnosti in obrti so se predstavila društva. Številne zbrane sta
pozdravila župan Franjo Debelak in ravnatelj šole Bogomir
Marčinković. S. Vahtarič
www.hervis.si
Kot je v uvodnem nagovoru
zbranim v imenu organizatorjev (JSKD – OI Krško, Valvasorjeve knjižnice Krško in
Kulturnega doma Krško, enote Mestni muzej Krško) med
drugim dejala vodja krške
izpostave JSKD Sonja Levičar, je cenjeni gospod Valvasor sicer odpotoval, vendar je
pred tem izrazil prepričanje,
da bo zadnji v sklopu večerov
Pri Valvasorju doma več kot le
uspel, saj bodo imeli obiskovalci priložnost spoznati različne pisave, njegov 12. zvezek portretne produkcije iz
bogenšperske delavnice, pa
tudi eminentno gostjo, ki jih
bo popeljala v svet kaligrafije.
Umetnostna zgodovinarka
Nina Sotelšek je s projekcijo
podkrepila začetne besede:
„Zgodovina pisave je dolga
in zapletena zgodba. Nastala pa je iz preprostega razloga – v želji prenesti sporočilo
drugemu. Tako je že pračlovek začel risati na stene jam.
Nastanek pisave pa datiramo
okoli leta 3500 pr. n. št., ko
so Sumerci in Akadci, ki so
živeli med Evfratom in Tigrisom v Mezopotamiji, ugotovili, da računovodstva ne
morejo voditi ustno.“ Iz tistih časov poznamo piktograme, ki so jih oblikovali v ideograme. Kasneje se pisava
imenuje klinopis, obsega pa
13
Ponudba velja
od 29. 9 do 3. 10. 2011
v trgovinah Hervis Krško in
Novo mesto
do razprodaje zalog.
Najnižja cenagoriji.
kate
v posamezni
Dodatnih popustov ni
možno uveljavljati.
KILIMANJARO
moška ali ženska soft shell
jakna
79.99
39.99
59.99
34.99
Najnižja cenagoriji.
kate
v posamezni
BENGER POLY
ženska trenirka
SALOMON BLOMMER
moška ali ženska treking obutev
39.
99
14
MLADI
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
POSEBNA PRILOGA - 30 LET OBRATOVANJA NEK
15
Posebna priloga
ob 30-letnici
obratovanja NEK
Kot že večkrat v preteklosti smo tudi v letošnjem jubilejnem
letu Nuklearne elektrarne Krško pripravili posebno prilogo
za naše bralce. Ker je dobro pogledati v preteklost, da lahko ovrednotiš doseženo in si laže zastavljaš nove cilje za
prihodnost, smo se ozrli v pretekla tri desetletja obratovanja, v katerih je bila NEK postavljena pred mnoge strokovno tehnične izzive in je utrdila svoje mesto sodobnega jedrskega objekta tudi v svetu.
je bil naslednji strokovni izziv in mejnik, ki je bil dosežen
11. septembra. Rezultati preizkušanj pri nizki moči reaktorja so potrdili ustreznost in konzervativnost projektiranja
ter montaže. Preizkušanja pri povečevanju moči do nazivne so se pričela s prvo sinhronizacijo elektrarne z elektroenergetskim omrežjem 2. oktobra 1981. Od takrat do danes
je NEK proizvedla prek 137 milijard kilovatnih ur električne energije.
Pred tremi desetletji so se v letu dni zvrstili dogodki, ki so
pomenili uspešen zaključek izgradnje elektrarne in montaže opreme ter pričetek proizvodnje električne energije. Februarja 1981 je bila uspešno preizkušena nepropustnost reaktorske zgradbe, v maju je bilo v reaktor vloženo gorivo
in od takrat je elektrarna jedrski objekt, ki ga upravlja osebje NEK. Stabilno delovanje reaktorja na konstantni moči
Zgodba krške elektrarne je uspešna gospodarska in razvojna zgodba. NEK kot veliko, uspešno podjetje visoke tehnologije vsestransko pozitivno vpliva na gospodarstvo Posavja. V občini Krško dejavnost oskrbe z električno energijo,
plinom in vodo kaže trend rasti, na kar ima največji vpliv
NEK. V zadnjih letih ta dejavnost ustvarja več kot tretjino
prihodkov ter skoraj 40 odstotkov dodane vrednosti.
V tem delovnem okolju je strokovno znanje, kompetence
in izkušnje pridobivalo mnogo posameznikov iz lokalnega
okolja, pa tudi iz drugih krajev in tujine. Leta 1981 je bilo v
NEK 456 zaposlenih, od katerih je imela skoraj tretjina višjo
ali visokošolsko izobrazbo. Tri desetletja kasneje NEK zaposluje 591 delavcev, od katerih jih ima skoraj polovica višjo
ali univerzitetno izobrazbo. Tridesetletna zgodba obratovanja elektrarne je hkrati zgodba ljudi, ki so elektrarno upravljali, tehnološko izpopolnjevali in vsakodnevno vzdrževali
v sodelovanju z različnimi skupinami doma in v tujini – to je
zgodba ljudi, za katere elektrarna nikoli ni bila le »objekt«,
temveč pomemben življenjski prostor. Nekateri od njih so
svoje spomine nanjo delili z nami.
Prijetno branje vam želimo!
Ustvarjalci priloge
Pogovor s predsednikom uprave NEK Stanetom Rožmanom in članom uprave NEK Hrvojem Perharićem
V teh dneh obeležujemo
30-letnico prve sinhronizacije Nuklearne elektrarne
Krško v elektroenergetsko
omrežje. Kako danes gledate na dogodke v letu 1981?
Rožman: Osebno pri prvi sinhronizaciji nisem sodeloval.
Zagotovo je to bil pomemben
mejnik v obdobju od izgradnje
elektrarne do njenega polnega obratovanja. Ta dogodek
takrat v javnosti sicer ni bil
deležen neke silne pozornosti, za nas, ki smo delali na
objektu, pa je to bil trenutek
zadovoljstva, ponosa ter spoznanja, da začenjamo s prevzemanjem sodobne tehnologije, ki je že bila v funkciji v
razvitih državah.
Perharić: Jaz takrat še nisem
bil v elektrarni, prišel sem leta
1982. Menim, da je bila sinhronizacija začetek življenja te elektrarne in prepričan
sem, da so bili ljudje, ki so sodelovali v izgradnji, nanj zelo
ponosni. Po sinhronizaciji se
je začelo poskusno obratovanje elektrarne in vse delo v naslednjih letih je bilo kvalitetno
opravljeno.
Kaj je po vašem mnenju največji uspeh oziroma dosežek elektrarne v tem obdobju, po katerih izzivih ste si
ga najbolj zapomnili?
Rožman: Zagotovo so to zelo
konsistentni oziroma trajni obratovalno-varnostni rezultati od začetka do danes,
brez nihanj in padcev. Z obratovalno stabilnostjo in stalno
rastjo rezultatov si je elektrarna utrdila svoje mesto in ugled
doma in v svetu ter tako ustvarila izjemne koristi dvema elektroenergetskima sistemoma.
Na tej poti pa se je seveda dogajalo marsikaj. Potrebno je
vedeti, da so se v tem obdobju
zgodile tri resnejše nesreče v
svetu (Otok treh milj, Černobil in Fukušima), ki so – vsaka posebej – sprožile dodaten
razvoj in dodatne zahteve na
področju varnosti obratovanja. Ti dogodki so še posebej
Elektrarna pozitivno vpliva
na razvoj lokalnega prostora
zaznamovali našo preteklost.
Imeli smo tudi svoje specifične tehnološke izzive, ki smo
jih vseskozi uspešno reševali.
Dobro je, da nikoli nismo imeli pojavov, ki bi nas nenačrtovano in za dlje časa zaustavili, ampak smo vedno prave
preventivne rešitve načrtovali vnaprej, jih umeščali v letne
načrte in realizirali v času rednih letnih remontov.
Perharić: Mislim, da je prihodnost elektrarne odvisna
od kontinuirane podpore lastnikov posodobitvam v elektrarni, povezanih z varnostjo,
staranjem opreme ipd. Za prihodnost so pomembni tudi kadri. Še naprej moramo zagotavljati kvalitetne kadre, ki bodo
lahko nosilci prihodnosti.
za strokovni razvoj. Nimamo
pa na tržišču izdelanih strokovnjakov, to mora biti jasno,
moramo jih sami ustvariti iz
osnove, ki jo dobimo.
Rožman: Osebno sem zelo
zadovoljen, da je med mladimi še vedno veliko interesa, da se pridružijo našemu
Perharić: Mogoče bi dodal,
da je Nuklearna elektrarna
Krško eden redkih primerov v
svetu v zadnjih 30 letih, kjer
se je trend indikatorjev varnosti in razpoložljivosti konstantno vzpenjal. Velik dosežek
se mi zdi tudi, da je elektrarna ena redkih v svetu, ki se
je v kratkem času po zagonu
začela zanašati na znanje lastnih ljudi. Ponosen sem, da
smo v elektrarni uspeli vzgojiti strokovnjake, ki so sposobni
sprejemati odločitve in koncipirati nadaljnji razvoj varnosti
in razpoložljivosti objekta.
Kateri so največji tehnološki projekti in posodobitve,
ki elektrarno čakajo v naslednjih letih?
Rožman: Težko je za dolgoročno stabilnost v prihodnje
izpostavljati posamezne projekte kot ključne in odločilne.
Bistveno je, da se tehnološka
nadgradnja trajno izvaja na
osnovi natančnega vrednotenja tehnološke situacije in postavljanja pravilnih prioritet,
to v NEK počnemo. V funkciji
imamo petletni načrt investicij,
se pravi, da okvirno za pet let
naprej vemo, katere so naše
prioritete. Ta proces se bo odvijal tudi v bodoče. Na vrsto bo
seveda prišla najrazličnejša
oprema, ki je potrebna obnove zaradi procesov staranja ali
bo potrebna zamenjava zaradi
izstopa dobaviteljev iz svetovne dobaviteljske scene ali zaradi novih standardov in zahtev, ki se generirajo v svetu in
ki jih povzema tudi naša Uprava za jedrsko varnost. Bodoča tehnološka nadgradnja bo
kombinacija različnih potreb.
Stane Rožman in Hrvoje Perharić
Kako ste zadovoljni z mladimi kadri, s katerimi nadomeščate starejšo generacijo?
Perharić: Moja izkušnja je,
da smo v teku let uspeli – z
nekaj redkimi izjemami – izbrati kvaliteten kader. Moramo upoštevati, da veliko vlagamo v njihovo šolanje, vsak
mlad človek, ki pride v elektrarno, je obvezno vključen v
naš lastni program šolanja, ki
traja eno ali več let. Vsi prinesejo dovolj znanja, da ga lahko kvalitetno nadgradijo, težko pa je oceniti njihov odnos
do dela, njihovo notranjo motivacijo, ki je zelo pomembna
kolektivu, tako da lahko zaposlujemo najboljše. Seveda upamo, da bo ta interes
tudi ostal, zagotovo pa bo v
bodoče povezan tudi z našo
dolgoročnostjo, za katero pričakujemo, da bo opredeljena
s podaljšanjem obratovanja
elektrarne. Bistveno je seveda, da mlade sistematično
usposabljamo, da jih uvedemo v naše specifično okolje,
kjer prevladuje varnostna kultura, ki je pomembna za jedrsko industrijo. Nesporno imamo odlične mlajše kolege, ki
so že po nekaj letih usposabljanja in praktičnega dela v
polni meri v funkciji, tako da
se ni bati za kadrovsko pri-
hodnost in dobro ekipo v tej
elektrarni.
Kako gledate na pomen
jedrske elektrarne v luči
energetske situacije pri nas
in v svetu?
Rožman: Pomen jedrske
elektrarne Krško v okviru
slovenske in hrvaške elektroenergetike je po moji oceni izjemno velik. Ta elektrarna je amortizirana v smislu
že odplačanih obveznosti iz
izgradnje, se pravi, da lahko obratuje na relativno nizkih obratovalnih stroških.
Proizvedena kilovatna ura
elektrike je seveda izjemno
zanimiva za oba lastnika, ki
funkcionirata na trgu z električno energijo. Jedrska elektrarna Krško je generator investicijskega potenciala za
celotno slovensko elektroenergetiko, tako da je dolgoročno izjemno dragocen.
Mislim, da se tega dejstva zaveda stroka znotraj energetike kot tudi politika, tako da
pričakujem podporo za nadaljnje obratovanje.
Perharić: Kar se tiče NEK,
sploh ni dileme o njenem pomenu v slovenski in hrvaški
energetiki. Ne verjamem, da
se bodo, vsaj na Hrvaškem, v
prihodnosti pojavili novi viri, ki
bi bili lahko konkurenčni jedrski elektrarni, tako da pričakujem, da bo ta tudi v prihodnosti imela čvrsto pozicijo, kar se
tiče stabilnosti in cene, po kateri proizvaja električno energijo. Na splošno pa je odnos
Hrvaške do jedrske energetike iracionalen, brez pravega
vpogleda v realno situacijo in
pomen tega področja.
Kako ocenjujete vlogo elektrarne v lokalni skupnosti,
kako se je ta razvijala in
spreminjala skozi ta tri desetletja?
Rožman: Prispevek elektrarne k lokalni skupnosti je bil vedno pomemben. Ta odnos se
je razvijal s časom glede na
družbeno-politično ureditev in
sistemske rešitve. Mi smo se
vedno trudili ohranjati pozitiven odnos in razumevanje za
potrebe lokalnega prostora.
To razumevanje se je v končni fazi tudi materializiralo z odlokom, ki je opredelil dajatve,
ki jih elektrarna plačuje lokalnemu prostoru, v začetku občini Krško, danes vsem sosednjim občinam. Mislim, da je
predvsem v današnjih časih
ta prispevek ogromen. Elektrarna pozitivno vpliva na razvoj lokalnega prostora tudi z
drugimi stranskimi učinki, zlasti preko akumulacije znanja
v prostoru ter delovnih mest
preko spremljajoče industrije in storitvene dejavnosti, ki
deluje in podpira obratovanje
elektrarne.
Po drugi strani elektrarna v
svoji zgodovini do danes ni
imela nikakršnih incidentov
in nikakršnih negativnih vplivov na ožjo ali širšo okolico.
Mislim, da med elektrarno in
okoljem obstaja primerno sožitje, da prebivalci dobro razumejo našo vlogo in tudi temeljne tehnološke značilnosti. To
dosegamo z odprtostjo naših
vrat za različne javnosti, tako
da ohranjamo pretok informacij, ki so potrebne in nujne za
okolje in ki zagotavljajo normalno sobivanje.
Kaj pa vloga elektrarne v
hrvaški skupnosti, koliko
je prisotna v njeni kolektivni zavesti?
Perharić: Vloga elektrarne na
Hrvaškem sploh ni primerljiva
s situacijo tukaj, kjer je kar pozitivna. HEP kot polovični lastnik elektrarne ima velik interes in podporo ne samo zaradi
dobave elektrike, ampak tudi
zaradi poslovnih rezultatov.
Prebivalstvo ob meji se je v
preteklih letih sprijaznilo z
elektrarno, žal pa primanjkuje pozitivnega interesa, razen
kadar se elektrarna ustavi ali
ima kakšno okvaro. Seveda je
elektrarna pomembna za del
gospodarstva, ki se je v tem
času razvilo, vendar pa to ni
dovolj prepoznano.
P. Pavlovič
16
POSEBNA PRILOGA - 30 LET OBRATOVANJA NEK
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Poklicno kariero
je posvetil jedrski energiji
30 let dobrega obratovanja
NEK je podlaga za razmišljanje
o novi nuklearki
Janez Dular je leta 1961 diplomiral iz fizike. Kmalu po prvih izkušnjah doma in v tujini se je zaposlil v Elektrogospodarstvu Slovenije, kjer se je začela povezava z nuklearko: od idej o izgradnji, sodelovanja pri študijah, do
umeščanja v prostor, izbire dobavitelja, izgradnje in začetka njenega obratovanja. Bil je njen direktor od ustanovitve podjetja do sredine leta 1988. Naslednje desetletje je delal na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na
Dunaju. Zadnja leta pred upokojitvijo je kot predstavnik
nemškega Siemensa delal v Rusiji.
Janez Dular
»Projektu – skupini za izgradnjo
– sem se priključil v 60. letih in
kmalu smo začeli obiskovati lokacijo v Krškem. Sodeloval sem
z dr. Milanom Čopičem, enim od
pionirjev jedrske energije v našem prostoru. V lokalnem okolju smo bili dobro sprejeti. Tudi
z Westinghousom, izbranim dobaviteljem opreme, smo zgradili
korektne odnose. Imeli smo stalno neposredno komunikacijo na
enakopravni podlagi. Pri dogovorih smo dosegali zastavljeno, saj
smo vedno izpostavljali strokovne argumente.«
Kot pravi sogovornik, je izgradnja postavljala pred ekipo številne izzive, a eden večjih je bil, ko sta se gradnja in montaža zaključevali in je bilo treba gradbišče spremeniti v obratovalni objekt. Spreminjale so se naloge, vloge posameznika in
pristopi. Leto 1981, ko je elektrarna postala jedrski objekt in
začela obratovati, opiše: »Spomnim se ponosa in veselja ob
sinhronizaciji. Obstajala je velika povezanost in pripadnost
podjetju. Sicer pa je bilo to garaško inženirsko delo. Opravili so ga domači strokovnjaki, saj smo takrat že prevzeli odgovornost za varno obratovanje elektrarne. Ekipa se je usposobila v ZDA in pridobila potrebna dovoljenja. Tudi sam sem imel
dovoljenje za obratovanje in sem ga ohranjal ves čas dela v
elektrarni. To mi je pomagalo pri razumevanju jedrske varnosti in sprejemanju odločitev.«
Sogovornik pravi, da je imelo šolanje kadrov v Ameriki v tistem
obdobju dodatne prednosti, saj je omogočalo razgledanost in
vzpostavljanje neposrednih vezi s kolegi iz ameriških nukleark.
Ko so se pri obratovanju porajala odstopanja, so lahko poklicali kolege z izkušnjami. Takrat ko še ni bilo mednarodnih organizacij za izmenjavo obratovalnih izkušenj, kot je Mednarodna organizacija operaterjev jedrskih elektrarn WANO, je bila
to dodatna prednost, poudarja sogovornik.
Po začetnem obdobju obratovanja elektrarn je sledil svojemu
prepričanju, da je dobro menjati službo in se je zaposlil pri
Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju v oddelku za spremljanje jedrske varnosti v elektrarnah in drugih jedrskih objektih. V skoraj enajstih letih službovanja je sodeloval
v številnih misijah in kar v 60 misijah za oceno jedrske varnosti OSART. Te sestavljajo zaposleni na agenciji in povabljeni
strokovnjaki iz drugih elektrarn in na povabilo vlad držav po
tri tedne preverjajo ustreznost različnih vidikov zagotavljanja
jedrske varnosti ter o izsledkih poročajo vladam.
Norveški komite za Nobelovo nagrado je leta 2005 Nobelovo
nagrado za mir v enakih deležih podelil Mednarodni agenciji
za jedrsko energijo in njenemu takratnemu generalnemu direktorju Mohamedu El Baradeju. Nagrado sta prejela za prizadevanje za preprečitev uporabe jedrske energije v vojaške
namene in zagotovitev, da se jedrska energija uporablja v miroljubne namene na najvarnejši način. Torej je Janez Dular –
dolgoletni strokovnjak agencije na področju jedrske varnosti
– soudeleženec pri nagradi.
Kako pa je kot nekdanji direktor elektrarne z zornega kota
agencije spremljal in videl NEK, kako jo vidi danes in v prihodnje? »Tudi ko sem odšel iz NEK, sem spremljal njen razvoj.
V mednarodnem okolju je bila NEK s svojim obratovanjem,
posodobitvami in rezultati vedno nekakšen vzor. Tako je tudi
danes in verjamem, da bo NEK še dolgo obratovala. Čeprav
so za njo že tri desetletja obratovanja, je vzorno vzdrževana
in po mojem mnenju ne bo tehničnih ovir za podaljšanje njenega obratovanja. Tudi v Evropi in svetu bo jedrska energija,
kljub letošnjim dogodkom na Japonskem, še naprej pomemben vir proizvodnje električne energije.«
Jože Špiler se je v Nuklearni elektrarni Krško zaposlil leta
1977 kot štipendist Savskih elektrarn Ljubljana. Kmalu je
moral še na služenje vojaškega roka, tako da je s pravim
delom v elektrarni začel po vrnitvi iz JLA, jeseni 1978.
Največ so šteli
trdni strokovni argumenti
Profesor dr. Danilo Feretić je z NEK tesno povezan od
prvih razmišljanj o izgradnji nuklearke pa vse do danes.
Bil je v skupini za pripravo sporazuma, razpisa, tehnični
direktor elektrarne v izgradnji in prvem desetletju obratovanja, skoraj tri desetletja – do konca lanskega leta –
predsednik Varnostnega komiteja Krško, ki je svetovalni
organ vodstva elektrarne, ob tem pa tudi profesor na zagrebški fakulteti za elektrotehniko, s katero sodeluje tudi
po upokojitvi. Je avtor in soavtor vrste strokovnih knjig s
področja jedrske energije. Letošnjo pomlad je po dvajsetih letih ponovno izšla njegova posodobljena knjiga Uvod
u nuklearnu energetiku.
Svoj pogled na mejnike pri izgradnji nuklearke začne: „Ideja o izgradnji nuklearne elektrarne se
je porodila v 60. letih prejšnjega
stoletja skoraj istočasno v obeh
takratnih republikah, Sloveniji in
Hrvaški. V tem obdobju je bila izgradnja nukleark v Evropi in svetu v polnem razmahu. Po sprejetju odločitve obeh vlad in podpisu
sporazuma so se začele priprave na mednarodni razpis, pri katerem sem tudi sam sodeloval.“
Na razpis se je prijavilo več ponudnikov: ameriško podjetje Westinghouse s tlačnovodnim reaktorjem, nemški KWU s tlačnovodnim in vrelovodnim reaktorjem in Kanada s svojim tipom
CANDU-reaktorja. Povabljeni so bili tudi ruski proizvajalci, ki
pa so sodelovanje pogojevali s predhodnim meddržavnim dogovorom med našo državo in Rusijo, kar ni bilo sprejemljivo.
Kanadski ponudnik je izpadel že v začetni fazi, saj ni bil pripravljen sprejeti garancije za celoten objekt, kar je bil eden od
pogojev. Najprej so ponudniki predložili tehnični del, kasneje
še komercialnega. Vrednotenje ponudb je trajalo od leta 1971
do 1973. Izbrana je bila Westinghousova ponudba za dobavo tlačnovodne elektrarne z močjo 664 MW na sponkah generatorja.
prof. dr. Danilo Feretić
V pogodbi z Westinghousom je bilo treba uskladiti veliko tehničnih podrobnosti. Nekatere so vplivale na dogovorjeno vrednost. „Ena izmed teh je bila seizmologija lokacije. Domači strokovnjaki so za izbrano lokacijo zahtevali upoštevanje
zemeljskega pospeška 0,24 g. Ker smo želeli potrditev, smo
vključili strokovnjaka z Japonske, profesorja Muta, ki se je z
rezultati domačih raziskav strinjal. Westinghouse pa je takoj
po podpisu pogodbe za to področje vključil podjetje Apolonia,
ki je zelo konzervativno ocenilo seizmičnost lokacije in zahtevo povečalo na pospešek 0,3 g. Zato, in zaradi dodatnih posodobitev varnostne opreme, je danes NEK ena izmed elektrarn z visoko potresno varnostjo,“ pojasni sogovornik.
Kot takratni tehnični direktor elektrarne se spominja začetka
delovanja reaktorja in prvih kilovatov električne energije, ki jih
je elektrarna oddala v omrežje, a ob tem doda: „Elektrarna
je bila zgrajena v skladu z ameriško zakonodajo. Leta 1979,
po nesreči v ameriški elektrarni Otok treh milj, so s predpisi
poostrili varnostne zahteve. NEK je morala nekatere zahteve izpolniti takoj, ostale pa med poskusnim obratovanjem. V
švedski elektrarni so v tem obdobju zaznali vibracije v uparjalnikih, ki bi lahko povzročili zlom cevi, zato je bila potrebna
sprememba sistema napajalne vode uparjalnika. Tudi zato je
prišlo do zamika začetka obratovanja elektrarne. Med izgradnjo je bilo več razhajanj s pogodbenim partnerjem, ki bi lahko celo ogrozil projekt. V naši ekipi smo pripravili trdne argumente in ti so bili odločilni.“
Kot dolgoletni predsednik Varnostnega komiteja Krško oceni elektrarno danes: »Obratovanje elektrarne od njenih začetkov je bilo zelo uspešno, saj se po merljivih kazalcih mednarodnih organizacij uvršča med najboljše elektrarne, ki jih je
Westinghouse zgradil izven Združenih držav Amerike. Zahvaljujoč strokovnosti in varnostni kulturi zaposlenih je dosežena
visoka stopnja izkoriščenosti instalirane moči. Varnost obratovanja so zagotovili ustrezni vzdrževalni posegi in pravočasna zamenjava komponent – še posebej projekt modernizacije z zamenjavo uparjalnikov.«
»Moje delo v NEK je bilo ves čas
na področju tehnične podpore
obratovanju elektrarne. Z delom
sem začel v takratni Tehnološki
službi, ki je bila zadolžena skupaj z glavnim pogodbenim partnerjem Westinghouseom tudi za
organizacijo in pripravo ter v sodelovanju z ostalimi službami tudi
za izvedbo poizkusnega obratovanja. Po končanem poizkusnem
obratovanju sem nadaljeval delo
na izdelavi metodologije in postopkov za analizo obratovanja
elektrarne ter prenosu obratovalJože Špiler
nih izkušenj, tako tistih iz obratovanja NEK kot tudi izkušenj, ki so nastajale pri uporabi jedrske tehnologije v tujini.« V nadaljevanju je delal na področju
varnostnih analiz in ocen ter uvajanju posodobitev varnosti in
pridobivanju dovoljenj za spremembe, ki so jih izvajali v elektrarni, vključno s projektom modernizacije kot najbolj zahtevnim projektom s stališča varnosti in učinkovitosti obratovanja.
Špiler, ki je v NE Krško delal 27 let in se leta 2006 zaposlil v
podjetju GEN energija, se še živo spominja leta 1981 in začetkov obratovanja: »Prvih začetkov obratovanja se spominjam
kot velikega olajšanja, saj je elektrarna zamujala z začetkom
obratovanja glede na pogodbene roke. Začetek obratovanja
je predstavljal tudi priložnost za nekoliko bolj umirjeno delo po
večletnem izjemno ostrem tempu zaključkov montaže, poizkusnega obratovanja in priprav na redno obratovanje. Moje delo
je bilo predvsem v dokumentiranju ter analizi in oceni rezultatov testiranja in poizkusnega obratovanja. Kot zaključek pa je
bilo potrebno pripraviti še celovito poročilo o poizkusnem obratovanju, v katerem je bilo potrebno dokazati, da elektrarna dosega projektne parametre in vrednosti, zapisane v varnostnem
poročilu. Uspešen začetek obratovanja je predstavljal tudi potrditev, da so bili napori načrtovalcev, graditeljev, investitorja in ekipe, zadolžene za obratovanje elektrarne, upravičeni.«
Med ostalimi dogodki se je Jožetu Špilerju najbolj vtisnil v
spomin projekt modernizacije in prvi desetletni obdobni varnostni pregled, saj je bilo potrebno prikazati, da bo elektrarna
ob predlaganih posodobitvah izpolnjevala tudi novejše varnostne zahteve in standarde.
»Sedaj so moje aktivnosti usmerjene v vodenje in načrtovanje pripravljalnih aktivnosti za projekt izgradnje druge enote
JEK2. Pri svojem sedanjem delu se najbolj zavedam, da brez
30-letnega varnega in učinkovitega obratovanja NEK ne bi bilo
razmišljanj in aktivnosti, povezanih s pripravo na drugo enoto. Hkrati pa tudi menim, da je bodoče dolgoročno uspešno
obratovanje NEK zaradi sinergij in perspektivnosti nepogrešljivo povezano z izgradnjo druge enote.«
Leta 1981
sem bil del ekipe
Marjan Povhe se je v NEK na podlagi razpisa za delovno
mesto operaterja kontrolne sobe zaposlil februarja 1978.
Prvega marca je začel z dodatnim izobraževanjem najprej v Krškem, nato v Ljubljani na Inštitutu Jožef Stefan,
po zaključnih izpitih pa je med izbranimi kandidati nadaljeval še v ZDA.
»Naše šolanje je tam potekalo od
druge polovice septembra 1978
do konca februarja 1979, ko smo
se po zaključnem izpitu vrnili v
Krško,« pripoveduje Povhe in
pravi, da je bilo delo operaterjev
in seveda tudi ostalih sodelavcev
takrat precej bolj dinamično, kot
je danes, ko elektrarna obratuje
leto in pol brez zaustavitve. Po
podrobnem spoznavanju sistemov in kontrolne plošče so sledila testiranja komponent in sistemov. Prelomni trenutek je bilo
prvo vlaganje gorivnih elemenMarjan Povhe
tov v reaktor maja 1981, s čimer
je elektrarna postala nuklearni objekt. Takrat se je zanj začela aktivnost, ki se ga je potem, poleg operaterskega dela, držala vse do upokojitve, to je bilo rokovanje z gorivom. Od takrat dalje sta morala biti v kontrolni sobi stalno prisotna glavni
operater kontrolne sobe, operater reaktorja in stikalec. Začelo se je delo v izmenah.
»Imel sem srečo, da sem bil, takrat kot glavni operater, v izmeni, ko je bila 11. septembra 1981 v reaktorju dosežena
prva samovzdrževana nuklearna reakcija, po naše prva kri-
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
tičnost (first criticality). Postopek je potekal počasi in še sedaj
se spominjam, kako smo celo izmeno opazovali instrumente
v pričakovanju indikacije stabilne verižne reakcije, kar se je
zgodilo nekje med drugo in tretjo uro popoldan. Drugi prelomni dogodek je bila prva sinhronizacija elektrarne na omrežje drugega oktobra 1981. Takrat nisem bil v izmeni, sem pa
sam potek opazoval iz takratne galerije za opazovalce, danes
prostora vodje izmene. Sicer pa je bilo takrat tam veliko opazovalcev, ker je bil dostop do kontrolne sobe veliko manj restriktiven, kot je danes.
Sledila so desetletja obratovanja. Jeseni leta 1984 sem postal
vodja izmene službe proizvodnje in to delo opravljal do upokojitve. Prva leta obratovanja so bila zelo dinamična za operaterje in vzdrževalce. Nova tehnologija, skrite napakice instrumentacije, razna testiranja, nepredvidene napake na opremi
so povzročale zaustavitve in spremembe moči elektrarne, ki
jih današnji operaterji skoraj ne poznajo oziroma jih poznajo
samo s simulatorja.
Po upokojitvi leta 2002 sem še kar nekaj let pogodbeno sodeloval pri menjavah goriva, sedaj pa je tudi to že zgodovina.
V NEK se je v teh osmih letih zgodila menjava generacij, tako
da danes tam že ni skoraj nikogar več iz let, ko smo zaganjali elektrarno. Sedaj je tam veliko mladih operaterjev, ki se takrat še rodili niso ...«
POSEBNA PRILOGA - 30 LET OBRATOVANJA NEK
Ko je ovira le oblačno nebo
»Januarja 1972 sem začel delati v skupini za evalvacijo
tehničnih ponudb, tako da je moje delovanje v NEK trajalo od leta 1972 do upokojitve v letu 2002,« pripoveduje Marjan Žagar.
Področje njegovega dela je bilo v
elektrovzdrževanju in vhodni kontroli: »Spomini na začetek obratovanja so čudoviti, verjetno pa
se takrat še nisem dobro zavedal, kaj pomeni takšen gigant za
naše elektrogospodarstvo, čeprav
sem imel izkušnje z zagoni elektroenergetskih objektov, kot so bili
RTP Cirkovci, HE Zlatoličje, TE Trbovlje 2, je vendarle to čisto nekaj
specifičnega, toliko različnih sistemov, vsaj podvojeni varnostni
sistemi in velikost samih objektov
- deluje impozantno, veličastno.
Marjan Žagar
Takrat sem se počutil srečnega,
da lahko sodelujem v takem projektu. Glavnino mojega dela v
elektrarni je predstavljalo elektrovzdrževanje, v zadnjih letih pa
je bilo logično nadaljevanje delo na področju kontrole kvalitete.«
Pomemben dogodek v času njegovega delovanja v NEK, ki
se mu je posebej vtisnil v spomin, je bila zamenjava uparjalnikov, spominja se, kako obsežna organizacija je bila potrebna
za tako ogromen projekt, ki je bil kljub zahtevnosti izveden natančno v načrtovanem roku: »Res je, da je z leti obratovanja
elektrarne in večjo izkušenostjo ekipe postalo obratovanje elektrarne stabilno. So se pa z leti povečevala tudi pričakovanja, zaostrovali so se standardi, zmanjševala se je dolžina remontov,
povečevala so se vlaganja v elektrarno ter s tem število posodobitev in vse to je pred nas postavljalo nove in nove izzive.«
Nisi nujno lep,
če prideš zgodaj v službo
Ana Fabjančič se je kolektivu NEK oziroma takratni Nuklearni elektrarni Krško v ustanavljanju pridružila septembra
1975, po petih letih poučevanja angleščine v šoli. Zaposlila se je na delovnem mestu prevajalke in tajnice v ekonomsko-finančnem sektorju. Delo prevajalke je opravljala vse do upokojitve pred tremi leti, zadnji desetletji kot
prevajalka uprave Nuklearne elektrarne Krško in ob koncu hkrati tudi poslovne sekretarke le-te.
»V 33 let dolgi dobi dela v elektrarni se je seveda nabralo precej spominov na takratne dogodke. Nekaj jih je že zbledelo,
nekaterih pa se spominjam. Še
posebej prve samovzdrževalne verižne reakcije septembra
1981, pa zatem prve sinhronizacije elektrarne z elektroenergetskim omrežjem oktobra 1981.
Bilo je to najprej veliko pričakovanje in vznemirjenje, potem pa
veselje in ponos. Veselje in ponos tudi, ko so se začetne težave v obratovanju umirile in se je
Ana Fabjančič
redno, zanesljivo in varno obratovanje stabiliziralo, ko je bila uspešno izvedena modernizacija elektrarne leta 2000 in smo dobili simulator ter tako svoj
center za usposabljanje in trening osebja, ko smo prvič dosegli 510 dni neprekinjenega obratovanja elektrarne leta 2007,
pa ko sta lastnika iz obeh držav začela redno poravnavati račune za dobavljeno energijo, ko smo dobivali pozitivne ocene
mednarodnih misij za preverjanje kakovosti vodenja in obratovanja elektrarne ter nenazadnje ko je elektrarna dobila lastnika na slovenski strani.«
Spominja se tudi kakšnih manj prijetnih dogodkov oziroma
težav, ki spremljajo vsako delo, denimo težav pri prevozu prvih uparjalnikov z Reke v Krško, pa težav z zapornicami na
jezu na reki Savi ob poplavi v Krškem in pogostih samodejnih zaustavitev v začetnem obdobju obratovanja elektrarne,
likvidnostnih težav zaradi neplačevanja električne energije s
strani obeh držav, nesporazumov s hrvaško stranjo, nerazumevanja in »nagajanj iz domačih logov«.
»V edinstvenem kolektivu v Sloveniji, kar NEK nedvomno je,
je bilo zanimivo delati, tako zaradi specifičnosti stroke, sodelovanja s strokovnjaki iz mnogih držav sveta, vpetosti v številne
mednarodne organizacije kot nenazadnje zaradi nacionalne
sestave, čeprav je bilo glede le-te včasih tudi nekaj problemov, pa tudi anekdot, ki so izhajale iz razlik oziroma podobnosti med slovenščino in hrvaščino.« V smehu pojasni, da je nekega dne sodelavcu rekla, da je zgoden, ker je prišel v službo
že malo čez 6. uro zjutraj, in ne ob 7h, on pa je bil prepričan,
da mu je rekla, da je »zgodan«, kar v hrvaščini pomeni lep.
Zaposleni v Nuklearni elektrarni Krško s svojo izobrazbeno
strukturo so in še vedno predstavljajo spodbudo za razvoj različnih dejavnosti v lokalnem okolju, tako na podlagi dodatnega
povpraševanja kot tudi na podlagi lastne angažiranosti. Marjan Žagar je bil med ustanovitelji in najbolj aktivnimi člani dveh
društev: Namiznoteniškega kluba NEK in astronomskega društva NEK. Predvsem rad je vedno delal z mladimi. Po upokojitvi je dobil možnost, da temu delovanju nameni še več časa.
Na Goleku je tako zrasla prava opazovalnica našega vesolja,
kjer Marjan opazuje in raziskuje nebo z mladimi astronomi in
gostoljubno sprejema vse, ki iščejo ‘širše poglede’: »Ja, res
je, samo oblačno nebo je ovira, ko zrem v globine našega vesolja in spoznavam, kako majhni in nebogljeni smo.«
Z nuklearko
sem tudi osebno povezan
Branko Pirc, ki je prvi del poklicne poti poučeval matematiko, je bil v letih, ko se je NEK umeščala v prostor, gradila
in nabirala prva leta obratovalnih izkušenj, nosilec različnih
funkcij v lokalni skupnosti. Deloval je v okviru takratne SZDL
in bil od leta 1982 do 1986 predsednik Skupščine občine
Krško. Zanj je bil projekt NEK priložnost, da se z izgradnjo
objekta visoke tehnologije uvrstimo ob bok razvitejših držav.
Prepričan je bil, da je na razpolago dovolj znanja, preudarnosti in
poguma za uspešno izpeljavo projekta. In takoj doda: »Še danes mislim tako in sem ponosen, da sem
lahko sodeloval. Elektrarna obratuje varno, upravljajo jo usposobljeni ljudje in korektno sodeluje z lokalnim okoljem. Menim, da
nam je električna energija iz NEK
še kako prav prišla, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti.«
Branko Pirc se spominja umeščanja elektrarne v prostor, številnih
Branko Pirc
javnih razprav, tako načrtovanih
kot tistih spontanih, tudi provokacij. Ob tem dodaja: »Večinsko
mnenje je bilo izgradnji elektrarne naklonjeno. Bilo je veliko vprašanj, tudi bojazni, saj je bilo to nekaj novega in kompleksnega.
Iz tega obdobja mi je ostal v spominu obisk Občine Obrigheim v
Nemčiji, ko sem bil v delegaciji, ki jo je zaradi pridobivanja informacij iz neposrednih virov organiziral takratni predsednik skupščine Jože Radej. Spomnim se naklonjenosti in odprtosti tamkajšnjega župana, ki nam je predstavil njihovo sobivanje s tovrstnim
objektom in prednosti, ki jih ima tak objekt za lokalno skupnost.
Mene pa je prepričal ogled elektrarne in naselje v njeni neposredni bližini, v katerem so živeli delavci elektrarne. To je bila tista zadnja potrditev na osebni ravni. Če je investitor umestil to
naselje ob elektrarno in tam živijo ljudje, ki elektrarno upravljajo, potem so prepričani v njeno visoko varnostno raven. Veseli
me, da je tudi pri nas tako, in zadovoljen sem, da se to prijateljstvo z občino Obrigheim še vedno neguje.«
Ko ga vprašamo še za kakšen osebni spomin, se nasmehne:
»Ja, z nuklearko sem tudi osebno povezan, saj stoji na naši
nekdanji njivi. Takrat so moji mami že pohajale moči in ponudba za odkup je bila dobrodošla. Korektno so vodili postopke
in plačali. Da ne bo pomote – plačali, ne pa preplačali kot danes za avtoceste,« se nasmehne.
17
Takrat smo bili
v elektrogospodarstvu
strokovno zelo povezani
Adam Vahčič je takole strnil nekaj mejnikov na svoji poslovni poti v elektrogospodarstvu:
»Kot vajenec sem se leta 1946 zaposlil v Elektrogospodarstvu Slovenije, v organizacijski enoti Elektro Krško, in tu delal do upokojitve.
So se pa imena in status podjetja
zaradi reorganizacij, in te so bile v
elektrogospodarstvu številne, dostikrat spreminjali, tudi območje,
ki smo ga pokrivali. Po treh letih
in pol učne dobe sem postal elektromonter in delal na terenu v današnjem Posavju in okolici. Naredil sem še delovodsko šolo in nato
vodil tehnično izpostavo za Krško
in Kozjansko. Ko so se pojavile
Adam Vahčič
zdravstvene težave, sem ob delu
doštudiral na Višji šoli za organizacijo dela in zadnjih 20 let, vse
do upokojitve leta 1991, vodil splošni sektor Elektra Krško. Že na
začetku učne dobe sem se ob delu z energetskimi napravami navadil discipline in upoštevanja pravil. Takrat smo bili zelo povezani, ne le zaradi manj opreme, strojev, telekomunikacij; celotno
elektrogospodarstvo je bilo takrat zelo povezano, tudi strokovno.«
Vso svojo aktivno dobo in še po upokojitvi je bil Adam Vahčič sindikalist v podjetju, elektrogospodarstvu, v občini in Posavju. Tako
je bilo tudi ob začetku priprav na izgradnjo NEK: »Takrat so bile
druge regije bolj energetsko razvite in so imele več organizacij,
pri nas v Posavju pa je bila le Termoelektrarna Brestanica in mi –
Elektro Krško, zato so se velikokrat obračali na nas, ko je bilo kaj
povezano z nuklearko. Ponosni smo bili na to in veseli, da se bo
pri nas gradila elektrarna, pa tudi v okolju ni bilo nasprotovanja.
Podpis Sporazuma o gradnji nuklearne elektrarne smo pripravili
v naši sejni sobi. 27. oktobra 1970, ko sta Predsednik IS Skupščine SR Slovenije Stane Kavčič in predsednik IS Sabora Hrvaške Dragutin Haramija podpisala sporazum o gradnji nuklearne
elektrarne, je bilo slovesno, a brez zahtevnega protokola. Počaščen sem bil, ko sem bil povabljen na podpis. Bilo je veliko veselja vseh udeleženih, pogovor z obema predsednikoma pa zelo
sproščen. Staneta Kavčiča sem poznal še iz časov, ko je bil predsednik slovenskega sindikata; vedno je bil neposreden in dostopen. Kot predsednik občinskega sindikata sem bil povabljen tudi
na polaganje temeljnega kamna, ki je bil res svečan dogodek.«
Nekateri niso prepoznali
poslovne priložnosti
Branimir Vodopivc je bil obrtnik gradbenik, ob koncu leta
1971 pa je prevzel direktorsko mesto v Kostaku. Tam je delal 13 let, od tega je bil devet let direktor.
Ta leta sovpadajo s pripravami, izgradnjo in začetkom obratovanja
NEK; tega obdobja se seveda dobro spominja, saj je bil ob koncu izgradnje skoraj vsak dan v NEK. Takole niza svoje spomine: »Ko se je
pripravljalo vse potrebno za svečanost ob postavitvi temeljnega kamna, je naša Dolenja vas dobila
asfalt, ker so mislili, da se bo predsednik Tito pripeljal z našega konca, pa se je pripeljal s Senovega,
nam pa je asfalt ostal. Seveda so
delavci Kostaka poskrbeli za celotno ureditev Krškega in prireditveBranimir Vodopivc
nega prostora v Vrbini.« Nato doda,
da je Kostak sodeloval pri izgradnji komunalne infrastrukture, ki se
je začela pospešeno graditi. Zgradil je tudi cesto ob Savi do NEK.
V poznih 70. letih, ko so se zaključevala dela na gradbišču in je
bila večina opreme zmontirane ter so že potekale priprave na
obratovanje elektrarne, je bil Kostak prvo lokalno podjetje, ki se
je povezalo z NEK. »Da,« potrdi Branimir Vodopivc, »Kostak je
tisto podjetje, ki je še danes tesno povezano z NEK. Sodelovanje
se je začelo takrat, ko so se štiri domača podizvajalska podjetja,
ki so sodelovala pri izgradnji in montaži elektrarne, počasi poslavljala in niso več potrebovala vseh delavcev. Kostaku so ponudili, da te delavce prevzame – če se prav spomnim, jih je bilo od
60 do 70. Bil sem deležen nerazumevanja in tudi kritik nekaterih
sodelavcev, da sploh razmišljam in se ukvarjam s takšno ponudbo. Trdili so, da se lotevam posla, ki pomeni streženje v smislu
čiščenja in pospravljanja, kar je nekaj ponižujočega in ne naprednega. Jaz pa sem bil še kako prepričan in sem v to prepričeval
tudi njih. Organizirali smo ekskurzijo na Dravske elektrarne, cel
avtobus nas je šel na ogled hidroelektrarne Zlatoličje, da smo videli, kako je tam poskrbljeno za podobna dela in kakšen red vlada tam. Razmišljal in obnašal sem se podjetniško. S finančnim
vložkom za zaščitno opremo delavcev, z njihovim vodenjem ter
prilagajanjem na disciplinirano delo v takem podjetju zagotoviš
delavcem delo, podjetju pa stalen prihodek. In če je razlika med
stroški in prihodki pozitivna, je posel dober,« zaključi sogovornik.
18
POSEBNA PRILOGA - 30 LET OBRATOVANJA NEK
Mejniki ...
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
• Oktobra 1976 je bila zaključena montaža reaktorskega dela.
• Oktobra 1977 se je začela montaža turboagregata.
• 27. oktobra 1970 Predsednik IS Skupščine SR Slovenije
Stane Kavčič in predsednik IS Sabora Hrvaške Dragutin Haramija podpišeta sporazum o gradnji nuklearne elektrarne.
• Aprila 1978 so bili nameščeni oba uparjalnika in reaktorska posoda.
• Aprila 1980 so opravili tlačni preizkus pri tlaku 220 barov
in tako preverili celovitost primarnega kroga. Takrat so prvič
začele obratovati primarne črpalke.
• Oktobra 1980 so pred vlaganjem goriva v reaktor opravili vroči funkcionalni preizkus pri nazivnih parametrih primarnega kroga (157 barov, 291 °C) in preizkus turboagregata pri
normalnih vrtljajih.
• 17. julija 1989 je Republiški komite za industrijo in gradbeništvo NEK izdal uporabno dovoljenje.
• 1996 je bil prvič izdelan program razgradnje NEK.
• V letu 2000 je bil zaključen obsežen projekt modernizacije, ki je vključeval nakup in prevoz dveh novih uparjalnikov,
zamenjavo starih uparjalnikov z novima in potrebne projektne
spremembe, povečanje moči za 6,3 odstotka (moč na sponkah
generatorja se je s 664 MW povečala na 707 MW), potrebne
varnostne analize in namestitev popolnega simulatorja elektrarne za usposabljanje operaterjev. Remont je trajal 62 dni.
• Novembra 1980 so v primarnem krogu elektrarne doseženi nominalni parametri pritiska in temperature.
• Februarja 1981 so preizkusili neprepustnost zadrževalnega hrama pri 3,15 bara.
• Decembra 1970 sta ta sporazum potrdila Skupščina SR
Slovenije in Sabor SR Hrvaške.
• 18. aprila 1971 sta ustanovitelja – Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb – podpisala pogodbo o pripravi na gradnjo NEK.
• Aprila 1971 je bil objavljen mednarodni natečaj za ponudbe za gradnjo jedrske elektrarne.
• 10. novembra 1973 so na podlagi tehničnega, komercialnega in finančnega ovrednotenja ponudb kot dobavitelja izbrali ameriško družbo Westinghouse.
• 28. novembra 1973 je po dogovoru s posebno delovno
skupino izvršnih svetov in koordinacijskim odborom investitor
z Westinghousom podpisal pismo o nameri. Glavni projektant
je bil Gilbert iz ZDA.
• 22. marec. 1974 je bila podpisana pogodba o združevanju sredstev zaradi skupne izgradnje in skupne eksploatacije
Nuklearne elektrarne Krško.
• 8. avgusta 1974 je Republiški sekretariat za urbanizem
izdal lokacijsko dovoljenje za izgradnjo objektov, potrebnih
za NEK.
• 22. avgusta 1974 so podpisali glavno pogodbo o gradnji
NEK in dobavi jedrskega goriva.
• 1. decembra 1974 je bil položen temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško.
• Februarja 1975 so
pričeli z izkopom gradbene jame. Naslednjih
pet let sta potekali gradnja in montaža strojnih komponent. Izvajalca del na gradbišču
sta bili domači podjetji
Gradis in Hidro­elektra,
za montažo sta skrbela
Hidromontaža in Đuro
Đaković.
• Maja 1981 so prvič vložili gorivo v reaktor in nato izvedli
vse potrebne preizkuse.
• 11. septembra 1981 je v reaktorju dosežena samovzdrževalna reakcija. Pričeli so se preizkusi pri majhni moči, ki so
potrdili konzervativnost uporabljenih vrednosti nekaterih parametrov.
• 2. oktobra 1981 je bil
generator elektrarne prvič
sinhroniziran z električnim
omrežjem. NEK je oddala
prve kilovatne ure električne energije v elektroenergetski sistem. Nadaljevali
so se preizkusi pri povečevanju moči. Preizkušali so delovanje po programu do 75 odstotkov moči,
kratkotrajno pa je elektrarna konec leta 1981 dosegla
90-odstotno moč.
• Januarja 1982 je bilo poskusno obratovanje zaustavljeno
zaradi posebnih meritev in preizkusov na uparjalnikih.
• Aprila 1982 je bil sklenjen Samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ustanoviteljev in Nuklearne elektrarne Krško
• Julija 1982 je bila uspešno zaključena modifikacija sistema za napajanje uparjalnikov.
• 11. marca 2003 sta bili uveljavljeni Pogodba med Vlado
Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi
statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v
Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo ter Družbena pogodba.
• Oktobra 2004 je NEK po zaključenem remontu prešla na
obratovanje v 18-mesečnih gorivnih ciklusih.
• 2006 sta bila med remontom zamenjana rotorja nizkotlačnih turbin in moč elektrarne na generatorju se je povečala na 727 MW.
• Leta 2008 je bil zaključen projekt modernizacije in razširitve sistema hladilnih stolpov z dodatnimi štirimi hladilnimi celicami; je NEK izpolnila kvalificiranje za okoljski standard ISO
14001; je NEK proizvedla 6272,8137 gigavatnih ur bruto elek­
trične energije in jih oddala v omrežje 5972,0305, kar je največja dosežena letna proizvodnja.
• Septembra 2010 je NEK zaključila 24. gorivni ciklus, ki je
trajal od 3. maja 2009 do 30. septembra 2010, v katerem je
brez prekinitve obratovala 515 dni.
• Avgusta 1982 je začela NEK obratovati s polno močjo.
• 1. januarja 1983 je pričela NEK komercialno obratovati.
• Julija 1983 se je zaključil prvi gorivni ciklus in začel remont s prvo menjavo goriva.
• 25. junija 1983 so ustanovitelji – uvozne organizacije iz
obeh republik in NEK – ter Westinghouse v Krškem podpisali protokol o prevzemu.
• Junija 1976 je v pristanišče na Reki prispela prva oprema za jedrski del elektrarne.
• 6. februarja 1984 je Republiški energetski inšpektorat pri
Republiškem komiteju za energetiko izdal NEK dovoljenje za
začetek obratovanja v skladu z jedrsko zakonodajo. Do izdaje dovoljenja je NEK obratovala v skladu z odločbami za poskusno obratovanje.
• 2. oktobra 2011 bo NEK dopolnila 30 let obratovanja. V
tem obdobju je ob doslednem upoštevanju upravnih omejitev
in načel jedrske varnosti proizvedla 137 milijard kilovatnih ur
električne energije.
Vrata NEK so vedno odprta
Nuklearna elektrarna Krško nenehno udejanja politiko odprtih vrat, saj se zaveda, da je umeščena v tem prostoru
in zainteresirana, da javnost razume in podpira njeno delovanje. Vedno je iskala najbolj neposredne oblike komuniciranja z javnostjo. Obiski elektrarne so ena takih oblik
in NEK je odprla svoja vrata že med izgradnjo. Danes narava objekta in zanimanje javnosti zahtevata predhodno
najavo. Letno nas obišče okoli pet tisoč obiskovalcev različnih strok in starosti iz Slovenije in tujine. Informativni
center NEK v Kulturnem domu v središču mesta je zaživel
v osemdesetih letih, kjer še danes sprejemamo obiskovalce ter jim ob filmu, predstavitvi in maketah predstavljamo
različne vidike obratovanja elektrarne, preden si jo ogledajo – peš ali z avtobusom.
V začetku devetdesetih, ko je bil vzpostavljen krški kabelski sistem, je na njem zaživela tudi tako imenovana ekološka tabla. Na lokalnem kanalu je začela prikazovati dnevne
podatke o sevanju v okolici, segrevanju Save in meteorološke podatke. Predvsem mlajše generacije si najbrž težko predstavljajo, da so se podatki pošiljali po telefaksu
do pooblaščene organizacije, ta pa je disketo s prikazi v
vseh letnih časih z avtom vozila do računalnika na Grmadi. Danes se podatki prenašajo samodejno in osvežujejo
večkrat dnevno.
Razvoj tehnologij in nova komunikacijska orodja pa prinašajo tudi nove izzive. Leta 1997, ko se je NEK prvič predstavila na svetovnem spletu, so bili zgolj »statično« predstavljeni način proizvodnje električne energije in osnovni
podatki o elektrarni. Danes lahko obiskovalci na sple-
tnem mestu najdejo raznovrstne vsebine s področja jedrske energetike ter mesečna in letna poročila NEK. Dobro
leto in pol so v poglavju Aktualni podatki dosegljivi podatki o delovanju NEK z vsemi meteorološkimi podatki in podatki o radioaktivnem sevanju, ki se osvežujejo vsako uro.
Na spletu najde vedno več njegovih uporabnikov – splošna javnost, še posebej šolarji za svoje naloge, in mediji
– odgovore na svoja vprašanja.
Na www.nek.si poiščite obrazec za obiskovalce, ga izpolnite in pošljite po elektronski pošti. Veseli bomo, če lahko znanja o naši edini jedrski elektrarni v Sloveniji še nadgradimo ob njenem ogledu.
Vrata so odprta, dobrodošli!
Poiščite nas na:
www.nek.si
[email protected]
Odnosi z javnostjo:
48 02 364 ali 48 02 186
Priloga ob
30-letnici obratovanja NEK
Besedilo:
Nuklearna elektrarna Krško
Oblikovanje: Zavod Neviodunum
Fotografije:
Nuklearna elektrarna Krško,
osebni arhivi
Naklada: 26.500 izvodov
Krško, september 2011
SODELUJEJO Z NEK
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
19
30 let NEK - temelj dolgoročne
uporabe jedrske energije
Nuklearna elektrarna Krško v skupini GEN predstavlja hrbtenico proizvodnje električne energije tako po
obsegu kot po ekonomski učinkovitosti ter stabilnosti in varnosti delovanja. NEK letno proizvede približno 5.400 GWh nizkoogljične električne energije in je pomemben steber oskrbe z električno energijo v
Sloveniji, saj je okrog 40 odstotkov celotne slovenske proizvodnje električne energije (pred oddajo deleža Republiki Hrvaški) proizvedene v NEK. NEK tako zagotavlja stabilno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema ter omogoča zanesljivo oskrbo z električno energijo, cenovno konkurenčnost in stabilizacijo cen za različne segmente odjemalcev elektrike.
V skupini GEN se primarno zavzemamo za ohranitev
in krepitev rabe jedrske energije, ker je to edina tehnologija pridobivanja električne energije, ki brez izpustov CO2 omogoča zanesljivo in trajnostno proizvodnjo
zadostnih in potrebnih količin električne energije, ki jo
potrebuje razvojno naravnana in okoljsko odgovorna
družba. Poslanstvo skupine GEN je zanesljiva in trajnostno naravnana dolgoročna oskrba z električno energijo v Sloveniji. To svojo zavezo uresničujemo z vlaganjem v razvoj obnovljivih in trajnostnih virov energije,
med katere spada tudi jedrska energija in proizvodnja
električne energije iz NEK. Brez jedrske energije bi namreč v Sloveniji vsako leto proizvedli bistveno več izpustov CO2, saj izračuni kažejo, da uporaba jedrske
energije v Sloveniji vsako leto prihrani izpust približno
5 milijonov ton CO2. Za enak prihranek bi morali na
primer s cest umakniti kar 1,25 milijonov avtomobilov.
Strategija skupine GEN temelji na okoljski odgovornosti in na zagotavljanju višje ekonomske učinkovitosti lastnih proizvodnih virov, ob upoštevanju mednarodne konkurenčnosti. Zanesljivost oskrbe z električno
energijo in cenovna konkurenčnost namreč posredno
močno vplivata na razvoj gospodarstva v Sloveniji in s
tem posredno na dvig kakovosti življenja tako z družbeno-ekonomskega kot okoljskega zornega kota. Ekonomska učinkovitost, ki jo znotraj skupine GEN izkazuje NEK, zagotavlja potrebno finančno stabilnost za
varno in učinkovito obratovanje jedrske elektrarne v
prihodnosti. Odraža pa se tudi v neposrednih finančnih učinkih za Republiko Slovenijo kot lastnico slovenskega dela NEK.
zgledno sodelovanje s hrvaškim partnerjem, polovičnim lastnikom NEK.
Ena od osrednjih nalog GEN energije je, da s svojim delom, strokovnostjo in strateško premišljenimi
odločitvami vzdržuje stabilno okolje za poslovanje
družb v skupini. GEN energija z vso odgovornostjo
prevzema pravice in dolžnosti države kot družbenika
NEK. Ker razumemo jedrsko tehnologijo, so naša prioriteta vlaganja v vzdrževanje in investiranje v tehnološko nadgradnjo in posodobitve NEK, ki omogočajo zanesljivo, varno in dolgoročno obratovanje. V
preteklem letu so vlaganja v NEK znašala okoli 35,3
milijona evrov in rezultati teh in preteklih vlaganj
so vsako leto boljši kazalci delovanja, visoka zanesljivost proizvodnje ter varno in stabilno obratovanje NEK. Pomemben dejavnik uspešnega delovanja
NEK pa seveda predstavljajo tudi urejeni odnosi in
Na podlagi tridesetletnih odličnih izkušenj z NEK in
uporabo jedrske energije temelji tudi eden strateških razvojnih projektov skupine GEN, ki se nanaša na dolgoročno proizvodnjo električne energije iz
jedrske energije. Skupina GEN se tako zavzema za
strokovno utemeljen, učinkovit in transparenten način dolgoročne uporabe jedrske energije z razširitvijo
proizvodnih zmogljivosti z izgradnjo nove enote, JEK
2. V skupni GEN imamo strokovna znanja, ustrezno
infrastrukturo, kompetence in visoko usposobljene
kadre. Svetovna stroka pa razvija napredno in moderno tehnologijo reaktorjev tretje generacije z izboljšano tehnologijo, varnostjo ter ekonomsko konkurenčnostjo. Vse to zagotavlja učinkovite rešitve
za energetske izzive prihodnosti. Ti bodo še bolj kot
danes terjali od nas odgovore na zahteve po brezogljični družbi, varovanju naravnega okolja in ohranjanju prostora, konkurenčnosti gospodarstva ter
višanja kakovosti življenja. Razvijati bomo morali
družbo, ki bo temeljila na znanju in mednarodni konkurenčnosti. Za odgovor na te izzive pa v prvi meri
potrebujemo stabilno, zanesljivo in ekonomsko učinkovito proizvodnjo električne energije.
V skupini GEN verjamemo, da je NEK s stabilnim
in varnim obratovanjem ter ekonomsko učinkovitostjo postavila temelj za dolgoročno uporabo jedrske
energije v Sloveniji.
Numip – zanesljiv partner
Kdo smo?
Numip je zanesljivo eno pomembnejših specializiranih podjetij, ki izvaja vzdrževalna in montažna dela na strojnem področju v
NEK. NEK je naš največji kupec na jedrskem področju, smo pa tudi
mi eden njihovih pomembnejših domačih podizvajalcev. Imamo
68 stalno zaposlenih (večina specializiranih visoko izobraženih kadrov), na projektih pa združujemo do 450 specialistov iz 40 slovenskih in tujih podjetij.
Začetki sodelovanja z NEK segajo petnajst let nazaj, ko je bilo
ustanovljeno podjetje Numip kot posledica stečajev montažnih in
vzdrževalnih podjetij iz Maribora in Krškega. Način sodelovanja je
dolgoročen in partnerski, kot je to običajno na tovrstnih energetskih objektih povsod po svetu. Smo razvojno usmerjeni, v čemer
nas podpira tudi NEK.
Kaj delamo?
Najbolj smo prepoznavni in usposobljeni za dela na primarni –
najbolj zahtevni strani elektrarne, kjer izvajamo storitve na reaktorju, ventilih, dvigalih, črpalkah, blažilnikih tresljajev, tlačnih posodah,
cevovodih… Gre za opremo, ki je pomembna za jedrsko varnost in
jo s tujko imenujemo Nuclear Safety Related oprema.
To pomeni, da moramo biti organizacijsko, kadrovsko in tehnološko usposobljeni za izjemno zahtevna dela v skladu z veljavno regulative, ki je v glavnem ameriška. Najbolj obvladana tehnologija je
varjenje, zelo imamo
razvito projektno vodenje in zagotavljanje
in kontrolo kakovosti.
Poleg NEK smo odobreni dobavitelji za
reaktorske storitve za
Westinghouse, Arevo
in General Electric.
Numip izvaja vzdrževalne in montažne
storitve tudi na področju farmacije/ kemije in na konvencionalnih energetskih
objektih. Največja
kupca sta tu Krka in
TEB. Imamo svojo varilsko, cevarsko šolo,
šolo tehnologov vzdrModifikacija polarnega dvigala v NEK
ževanja.
Razvoj podjetja
Razvoj podjetja je vezan na NEK, saj smo prva leta večino storitev izvajali pri njih. Ker gre v NEK za izjemno zahtevne tehnološke sisteme, najvišje zahteve po zagotavljanju in kontroli kakovosti,
visoki varnostni kulturi, smo tudi mi usposobljeni in certificirani,
da zadostimo zahtevam tehničnih specifikacij. Veliko teh znanj in
izkušenj uporabljamo tudi na ostalih področjih delovanja. V zadnjih letih pa tržimo reaktorske storitve tudi na 25 jedrskih elektrarnah v ZDA in EU.
Vizija podjetja je jasno začrtana, postati želimo
vodilna slovenska
in srednjeevropska družba na področju našega poslanstva. Svojo
priložnost vidimo
na energetskem
in farmacevtsko/
kemijskem področju, JEK 2, načrtovani energetski
Reaktorske storitve na remontu NEK
objekti v Posavju,
širitev Krke v Krško so nam izzivi. Predvsem izgradnja JEK 2 bi pomenila že v pripravljalni fazi, ki traja vsaj 5 let, za nas izjemno izhodišče v razvojnem smislu.
Brez izvajanja storitev v tujini pa razvojnih ciljev ne bomo dosegli,
saj je Slovenija premajhna za tovrstna podjetja. Tega bi se morali zavedati vsi v naši državi, ne samo podjetniki. Veseli nas, da vsi naši večji kupci predvsem v ZDA klasificirajo NEK kot eno najbolje vzdrževanih elektrarn v svetu in s tem imamo odlične reference tudi v Numipu.
30 let delovanja NEK
V času, ko praznujemo 30-letnico uspešnega in varnega delovanja NEK, se je potrebno spomniti na vse pozitivne učinke, ki jih je
ta objekt pustil v Posavju, predvsem pa v Sloveniji in tudi Hrvaški.
V Krškem in Posavju so verjetno predvsem zaradi dobrih poslovnih
rezultatov v energetiki rezultati gospodarjenja dobri. V krški občini
je dodana vrednost v podjetjih na zaposlenega skoraj 50.000 EUR.
Gre pa tudi za dvig tehnične in varnostne kulture v okolju, veliko
zaposlitev z visoko dodano vrednostjo, prepoznavnost Krškega in
Slovenije v svetu, cenovno ugodna električna energija, razvoj ostalih energetskih področij.
Kakovost življenja v Posavju, Sloveniji in Hrvaški je zanesljivo
Zamenjava reaktorske glave v NE Palo Verde (Arizona, ZDA)
višja tudi zaradi pozitivnih učinkov delovanja NEK. Mladi, ki jih zanima delo na jedrskem področju, imajo odprta vrata za zaposlitve,če
so le pripravljeni iti tudi v tujino. Krško postaja predvsem na račun
energetike tudi izobraževalno središče.
Numip in lokalna skupnost
Sedež podjetja imamo v Ljubljani, glavnino procesov pa izvajamo v Krškem in seveda na objektih doma in v tujini. Zaposleni
prihajajo iz vse Slovenije in tujine, velik delež nas je iz Krškega in
Posavja, v zadnjem času pa smo največ sodelavcev zaposlili iz Novega mesta in okolice.
Seveda se trudimo, da po svojih močeh doniramo in sponzoriramo športna, kulturna in humanitarna društva. Vlog nikoli ne
zmanjka. Veseli smo, da okolje napreduje v vseh pogledih, seveda
pa je potrebno to tudi hoteti videti.
Morda bi lahko bilo več tehnološko zahtevnih proizvodnih in
storitvenih podjetij. V tej smeri bi morale iti tudi državne subvencije. Krško je bilo pred desetletji predvsem na proizvodnem področju v kovinsko – predelovalni panogi zelo prepoznavno v Sloveniji in še prej v Jugoslaviji.
Čestitke vsem zaposlenim NEK za 30 let uspešnega delovanja!
Kaj več o nas pa lahko preberete na www.numip.eu.
20
SODELUJEJO Z NEK
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Zavedamo se tako svoje tehnične
kot človeške odgovornosti
Ivan Čolak, po rodu iz vasi Babina Greda pri Slavonskem Brodu, je „srce in duša“ podjetja Elmont. Po študiju elektrotehnike na mariborski univerzi je leta 1978 prišel v Krško kot sodelavec podjetja Đuro Đakovič, ki
je kot podizvajalec podjetja Westinghouse sodelovalo pri gradnji jedrske elektrarne, nato pa nadaljevalo
pri njenem vzdrževanju. Kot zanimivost pove, da je kar 15 let živel v isti sobi krškega hotela, po stečaju matičnega podjetja v začetku 90-ih let pa je s še nekaj sodelavci ustanovil podjetje Elmont d.o.o., ki je ob pomoči in razumevanju vodstva elektrarne prevzelo vzdrževanje objekta na elektro področju. Kot pravi, vajeti podjetja počasi prepušča mlajšim, vendar brez ‘prvoborcev’ zaenkrat še ne gre.
Ivan Čolak
Podjetje Elmont že 17 let sodeluje pri elektro vzdrževanju ter pri remontih v Nuklearni elektrarni Krško. Kako
vidite svojo vlogo v zagotavljanju varnega in stabilnega obratovanja elektrarne?
V našem podjetju smo rasli
z elektrarno, se z veseljem in
odprtostjo spoznavali z novimi tehnologijami in zahtevami nuklearke, ki nam je ves
ta čas zagotavljala eksistenco. Pred 30 leti je redko kateri mlad inženir takoj dobil
delo, mi pa smo dobili možnost sodelovanja pri novi
tehnologiji in dodatnega izobraževanja. Ko je šlo naše
matično podjetje Đuro Đakovič v stečaj, nas je vodstvo
elektrarne sprejelo kot strokovnjake in nam rešilo socialni status, kar je bil še dodatni
motiv za nas, da elektrarna
obratuje varno. Mi od prvega dne živimo z elektrarno.
Dobro je, da ljudje, ki delajo
v elektrarni, živijo v krogu 1015 km od reaktorske stavbe,
saj v tem primeru razmišljate drugače, kot če bi bili 100
km stran. Če to povežete s
30 leti sodelovanja, se ustvari obojestranska odvisnost –
vi potrebujete elektrarno in
elektrarna potrebuje vas. S
pravilnim odnosom, z zavedanjem o nevarnostih ter z
obvladovanjem novih znanj
smo zagotovo v nekem
majhnem pogledu pripomogli k varnosti in stabilnosti
elektrarne, predvsem pa nismo naredili nobenih večjih
napak. Elektrarna se ni ustavila zaradi nas, saj smo ves
čas upoštevali postopke in
pravila, ki veljajo v njej. Imeli
smo tudi srečo, da smo ime-
li ljudi z izkušnjami, ki poznajo elektrarno in ki so sodelovali pri njenem vzdrževanju
od samega začetka obratovanja.
Kako se je podjetje razvilo
in spremenilo od začetkov
pred več kot 15 leti?
Začeli smo z devetimi delavci, danes nas je 44. Na
samem začetku nam je šlo
zelo na roko vodstvo elektrarne, saj nismo imeli specifičnega orodja in instrumentov, mi pa smo izpolnili
njihova pričakovanja. Danes
se zavedamo tako svoje tehnične kot človeške odgovornosti. V teh letih smo pridobili ustrezne certifikate, se
izšolali in osvojili nova znanja
v skladu z zahtevami jedrske
branže ter pridobili izkušnje.
Kot se vidi po številu zaposlenih, smo se ekipirali v vseh
pogledih, spremljamo nove
trende, pošiljamo delavce
na izobraževanja, zlasti v obdobju med dvema remontoma, ko je za to več časa.
Kdor se je želel razvijati in učiti, je imel to možnost, večini
tistih, ki smo šli skozi ta proces, danes ni žal. Vsekakor
smo naredili velik skok naprej
in tega ni enostavno zadržati. Mislim, da smo postali prepoznavni, predvsem v elektroenergetskih krogih tako v
Sloveniji kot na Hrvaškem, pa
tudi med tujimi podjetji, ki sodelujejo z nuklearko.
Poudarjate, da imate v podjetju tudi nekaj sodelavcev,
ki so sodelovali že pri gradnji
NEK od leta 1976 dalje. Kako
pomembne so njihove izkušnje v razvoju podjetja?
Njihove izkušnje so zelo dragocene. Trenutno nas je takšnih še sedem, poleg mene
še Josip Birtić, Antun Čičković, Miroslav Čuljak, Zlatko Havrlišan, Davorin Mance in Antun Radičević, nekateri so se
medtem že upokojili. Njihove
izkušnje so ogromne, svoje
znanje in odnos pa uspešno
prenašajo na mlajše. Ti ‘stari borci’, kot jim pravijo, lahko v letu ali dveh iz mladega fanta, ki je komaj prišel iz
šole, naredijo mojstra. Mislim,
da imamo dobro kombinacijo starejših delavcev, ki so
bili v nuklearki zraven od prvega kabla dalje, in mlajših,
ki se še uvajajo v to okolje.
Po vzoru elektrarne smo se
s temi starejšimi delavci dogovorili, da bodo po upokojitvi še vedno priskočili na pomoč v času remontov. Mladi
drugače enostavno nimajo priložnosti, da se naučijo,
zato bomo njihovo znanje in
izkušnje še naprej z veseljem
uporabljali.
2. oktobra bo minilo 30 let od
začetka obratovanja NEK.
Kako se spominjate tega
dogodka, ste se takrat zavedali, za kako zgodovinsko
pomemben trenutek gre?
Sam ta dogodek oziroma ta
dan za tiste, ki smo sodelovali pri izgradnji elektrarne,
ni bil nič posebnega. Razumeli smo ga kot zaključek
nekega procesa in bili veseli, da smo pri njem sodelovali ter da se je proizvodnja
začela. Ni bilo nikakršne evforije, zagon elektrarne smo
sprejeli zgolj kot tehnični dosežek na malo višjem nivoju.
Kako nasploh ocenjujete
vlogo elektrarne v Krškem
in širše v posavski skupnosti? Kako se je ta spremenila v treh desetletjih delovanja tega objekta?
Vloga jedrske elektrarne je
zelo dragocena za to območje. Posavje je pred 30
leti imelo tovarno celuloze,
ki je bila steber razvoja, šolstva in eksistence, nato se ji
je ob bok postavila še elektrarna. V začetku so v njej
delali ljudje, ki so prihajali izven Krškega, sčasoma
pa se je vloga domačih kadrov krepila, tako na področju tehničnega znanja kot
vpetosti v okolje. Skrb za socialno in materialno blagostanje regije je čedalje bolj
postajala breme nuklearke,
ki je to zagotavljala neposredno in posredno preko
raznih oblik nadomestil lo-
kalni skupnosti. Zgradilo se je
marsikaj: hotel, banka, kulturni dom, šole, vrtci, ceste,
mostovi … Poleg tega smo
‘nuklearci’ zapravljali denar
v trgovinah, kupovali in registrirali avtomobile, skratka, v povezavi z elektrarno
se je začelo odvijati neko življenje. Brez elektrarne v Krškem ne bi dobili fakultet za
energetiko in logistiko, nove
srednje šole in še česa. Nuklearka je definitivno naredila veliko za to okolje, poleg tega je Krškemu prinesla
svetovno prepoznavnost.
Tako podjetje Elmont kot vi
osebno ste v preteklih letih odigrali pomembno vlogo ne le na gospodarskem,
ampak tudi na širšem družbenem področju v Posavju (šport, kultura, mladina). Kako je to pripomoglo
k prepoznavnosti in uveljavljenosti podjetja v javnosti?
Po svojih najboljših močeh
smo se trudili narediti največ, kolikor smo zmogli.
Pred leti smo v podjetjih, povezanih z nuklearko, prepoznali potrebo, da pomaga-
mo štipendistom, ‘bum’ pa
je bila ideja, da dvignemo
krški nogomet na višji nivo in
vanj vpeljali idejo Posavja.
Sam kot predsednik in nekaj zaposlenih smo praktično živeli s klubom. Vključevali smo se tudi na kulturno
področje, zlasti pri prenovah glasbene šole, kulturnega doma, cerkva in kapelic, pomagali gasilskim
društvom ipd. Mislim, da
smo nekaj naredili, čeprav
smo v nekaterih strukturah
naleteli tudi na nerazumevanje. Sčasoma je prišlo
do nekega zasičenja, zlasti
pri nogometu, kjer smo se
umaknili. Zdaj sodelujemo
zlasti na humanitarnem področju in čeprav je za nami
eno težjih let v našem poslovanju, smo letos donirali
sredstva že na 40 naslovov,
lani pa na 80. Lepo je pomagati, saj se človek počuti bolje, tudi v podjetju se
ustvari neka nova energija
za premagovanje težav.
Pravite, da podjetje postopoma pomlajujete oz. da
mlada generacija prevze-
ma naloge in odgovornosti starejše, ki je ustanovila podjetje. Kako v tej luči
vidite prihodnost podjetja?
Prihodnost podjetja je razlog, zaradi katerega delamo to pomladitev. Moram priznati, da se malo
učimo na napakah drugih, saj smo v nekaterih
podjetjih opazili, da v ta
proces niso šli pravočasno. Pri nas ni nezamenljivih, vključno z mano, zato
moraš pomladitev narediti pravočasno, sicer je bolje, da tega sploh ne počneš. Mislim, da bodo naši
mladi kadri uspešno nadaljevali delo vsaj tako dobro
kot do sedaj in se morda
celo usmerili v druge vode.
Ravno zdaj se malo bolj
angažiramo za pridobitev
dela na novih virih energije, predvsem na sončnih
elektrarnah. Prihodnost je
po mojem mnenju zagotovljena in svetla. Veseli me
tudi, da je vzdušje v podjetju pozitivno in da se radi
družimo tudi izven delovnega časa, kar ni značilno
za vsako podjetje.
ZGODOVINA IN DEJAVNOST PODJETJA
Letos mineva 17 let, odkar
se je skupina strokovnjakov, prej zaposlenih v podjetju Đuro Đaković iz Slavonskega Broda, odločila, da
združi svoje izkušnje, ideje in
vizije ter ustanovi podjetje Elmont d.o.o. Krško, katerega
osnovna dejavnost bo elektro vzdrževanje ter sodelovanje na remontih v Nuklearni elektrarni Krško. Delavci,
zaslužni za ustanovitev podjetja, so svoje delovne in
strokovne izkušnje pridobivali pri izgradnjah elektroenergetskih in industrijskih
objektov v sosednjih državah, v Nemčiji,
Rusiji in na Bližnjem vzhodu, med katerimi
je ena najpomembnejših izkušenj sodelovanje pri izgradnji in sinhronizaciji NEK v
omrežje elektroenergetskega sistema Slovenije.
Elmont d.o.o. Krško je izvajalsko podjetje
na področju elektrotehnike. Osnovna dejavnost podjetja je izvajanje montaže in
vzdrževanja na nizko/srednje in visokonapetostnih napravah in postrojih, instrumentacijskih, telekomunikacijskih, optičnih ter
ostalih električnih inštalacijah. Paleta ponudbe je celovita, saj poleg navedenega nudimo tudi izvajalski inženiring, izdelavo projektne dokumentacije, dobavo
opreme in materiala, opravljanje meritev
in preizkusov ter izdelavo končnih poročil.
Elmont d.o.o. Krško je prvo izvajalsko
podjetje v Sloveniji, katerega posamezni delavci so pridobili pooblastila za
delo pod napetostjo na nizki napetosti.
S strani Uprave Republike Slovenije za
jedrsko varnost smo pridobili tudi Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti.
Vizija podjetja Elmont d.o.o. Krško je postati najbolj zanesljiva ter okolju prijazna
družba na področju elektro vzdrževanja
v Sloveniji, ki s pomočjo strokovnega kadra na visokem tehničnem nivoju svojim
sedanjim in potencialnim odjemalcem
zagotavlja kvalitetne storitve po konkurenčnih cenah.
Naši poslovni partnerji so tako domača
podjetja kot tudi podjetja iz tujine.
SODELUJEJO Z NEK
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
SODELOVANJE Z NEK / IZVAJANJE DEL
Sodelovanje podjetja Elmont d.o.o. Krško
in Nuklearne elektrarne Krško se je začelo
takoj po ustanovitvi podjetja, saj so posamezniki sodelovali že pri izgradnji NEK in s
tem podrobno spoznali delovanje le-te ter
pridobili neprecenljive izkušnje in znanja.
Pretežni del aktivnosti v NEK predstavljajo
tekoča vzdrževalna dela v tehnološkem in
upravnem delu zgradbe ter dela na predaji dokumentacije, kar vključuje izdelavo
načrtov in končne dokumentacije predhodno izvedenih modifikacij.
vede planirane nadgradnje, ko je določena oprema v mirovanju.
Ker so remonti v Nuklearni elektrarni Krško
vse krajši, podjetje v času remonta zaposluje tudi do 180 delavcev, predvsem zaradi tega, da pri sami izvedbi del ne bi prišlo do časovnih odstopanj. Delovno silo
podjetje za čas remonta zaposluje preko
podizvajalcev, ki poznajo specifiko dela s
predhodnimi izkušnjami na remontnih delih in imajo za to delo usposobljen kader,
hkrati pa izpolnjujejo vse zahteve NEK-a.
Prav tako pa se v podjetju Elmont pripravljamo tudi na prihodnost in s tem povezano izgradnjo odlagališča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov ter drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
Za vzdrževanje kondicije elektrarne je
zelo pomembno stalno nadgrajevanje
obstoječih sistemov. Zaradi tega podjetje Elmont d.o.o. Krško vse več aktivnosti
namenja izvedbi raznih modifikacij in posodobitev, katere nadgrajujejo že tako visoko stopnjo zanesljivosti NEK.
Zelo velik poudarek podjetje daje sodelovanju pri izvajanju remontnih aktivnostih v
Nuklearni elektrarni Krško, ki potekajo vsakih 18 mesecev. V času remonta se tako
preveri ustrezno delovanje opreme ter iz-
Elmont d.o.o. Krško je aktivno vključen v
cel niz družbeno koristnih projektov ter finančno in materialno pomaga humani-
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Podjetje Elmont d.o.o. Krško se je dokončno izoblikovalo in se zavezalo, da bo vzpostavilo, dokumentiralo, izvajalo in vzdrževalo sistem vodenja kakovosti in ravnanja
z okoljem ter nenehno izboljševalo njegovo učinkovitost z namenom zadovoljevanja zahtev za proizvode in storitve podjetja ter zadovoljstvo odjemalcev.
Sistem zagotavljanje kvalitete je ključnega pomena za kvalitetno izvedbo del v
skladu z zahtevami in pričakovanji NEK.
Ključnega pomena je tako zelo dobra
predhodna priprava delovne dokumentacije, priprava vseh delovnih sredstev in
seznanjanje vseh udeleženih na celoten obseg del.
Ključ uspeha je zmeraj bil in bo tudi v prihodnje v ljudeh – v zaposlenih, v njihovem znanju, izkušnjah in pripravljenosti
na nove izzive. Zato si podjetje Elmont
d.o.o. prizadeva ustvarjati spodbudno
in zaposlenim prijazno delovno okolje,
ki nudi možnosti tako strokovnega kot
osebnostnega razvoja. Zaposlenim nudimo: nezgodno zavarovanje, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, možnost stalnega izpopolnjevanja
in delo v varnem okolju. Med letom organiziramo več neformalnih druženj, kjer
se sodelavci med športnimi in družabnimi aktivnostmi dobro spoznajo in ohranjajo osebne stike, kar je koristno za dobro sodelovanje.
Certifikacijsko presojo po ISO 9001 – Sistem
vodenja kakovosti smo prvič uspešno prestali leta 1998, v letu 2000 pa smo pridobili še certifikat ISO 14001 – Sistem ravnanja
z okoljem. V obeh primerih je naš Sistem
zagotavljanja kakovosti in ravnanja z okoljem certificirala renomirana švicarska inštitucija SGS International Certification Services, ki ga tudi stalno nadzoruje. Pridobitev
teh dveh certifikatov je dodatno potrdila
in nagradila naše dolgoletno delo pri zagotavljanju kakovosti storitev.
Vodenje kakovosti zagotavljamo tudi po drugih
Tako za NEK kot tudi za nas je ključnega
pomena, da so vsa dela izvedena v časovnih okvirjih, s takšno stopnjo kvalitete,
kot je to zahtevano in pričakovano, kar
tudi potrjuje dolgoletno uspešno sodelovanje.
Izkazano zaupanje s strani NEK-a potrjuje, da v elektrarni verjamejo v našo kvaliteto in znanje.
Tudi otroci naših zaposlenih so vsak konec leta, v času božičnih praznikov, nagrajeni za svojo pridnost, saj jih obdarimo.
Glede na osnovno dejavnost podjetja,
ki je ob nepravilnem ravnanju lahko zelo
nevarna, je skrb za varnost in zdravje zaposlenih, zlasti delavcev na elektroenergetskih objektih, izredno pomembna. Vsi
zaposleni imajo redne sistematske pre-
V času izvajanja del je stalno prisoten nadzor s strani osebja za zagotavljanje kvalitete. Vsa vgrajena oprema je pred vgradnjo predhodno preverjena in testirana
v skladu z veljavno dokumentacijo. Med
celotnim izvajanjem del je velika pozornost posvečena beleženju izvedenih del,
glede, zaposleni na delovnih mestih pod
posebnimi pogoji pa poleg tega še obdobne preglede.
V podjetju Elmont d.o.o. Krško se zavedamo, da je skrb za zdrav in varen življenjski prostor temeljni pogoj za razvoj
in usmerjanje naših dejavnosti. Z namenom varovanja okolja smo uvedli sistem
ravnanja z okoljem po mednarodnem
standardu ISO 14001. Vodstvo podjetja se je s tem odločilo, da se zavestno
obvezuje k varovanju okolja in ohranjanju naravnih virov na vseh nivojih poslovanja podjetja. Pri naših storitvah bomo
zagotavljali potrebne aktivnosti, s katerimi bomo sledili stalnemu izboljševanju
in preprečevanju onesnaževanja okolja. Varstvo okolja je zato ena osnovnih
dolžnosti in odgovornosti vseh zaposlenih in jo obravnavamo kot sestavni del
vodenja podjetja.
ostrejših in preverjenih kriterijih 10CFR50,
App. B, Quality Assurance Criteria for Nuclear Power Plants, ki so se uporabljali pri
izgradnji in tudi nadaljnjem delu v NEK.
Podjetje Elmont je trenutno v fazi pridobivanja certifikata OHSAS 18001:2007.
SKRB ZA KADRE, ŠTIPENDIRANJE
Kadrovski viri imajo v podjetju Elmont
strateški pomen. Zavedamo se, da
je pravilno izbran kader ter nadaljnje
uspešno ravnanje z njim eden izmed
pomembnejših dejavnikov celostnega
uspeha organizacije. Uspešna organizacija ne more obstajati brez kakovostnih
kadrovskih virov ter neprestanega vlaganja vanje.
Izobrazbena struktura delavcev v podjetju je raznolika. Največ je delavcev s V.
stopnjo izobrazbe pretežno elektro smeri, z leti pa konstantno narašča odstotek
visoko izobraženega kadra.
tarnim in socialnim ustanovam ter daje
podporo projektom, ki so širšega družbenega pomena. Samo v zadnjih dveh letih
smo donirali sredstva na več kot 100 različnih naslovov tako lokalno kot tudi širše.
kar je poleg vseh meritev in testiranj podlaga za izvedbo končne dokumentacije.
Za uspešno izvedbo projektov in nalog,
ki so nam zadane, je ključnega pomena tudi tesno sodelovanje, medsebojno
usklajevanje in razumevanje s poslovnimi
partnerji. Ti pa morajo izvajalcu zaupati in
izvajalec si mora to zaupanje seveda pridobiti ter ga vzdrževati.
DRUŽBENA ODGOVORNOST
Rast in razvoj podjetja Elmont d.o.o. Krško spremlja tudi naša odgovornost in
moralna obveznost, da kontinuirano pripomoremo k ekonomskemu razvoju, izboljšanju kvalitete življenja zaposlenih in
njihovih bližnjih, lokalne skupnosti v kateri delujemo in družbe nasploh.
21
Raznoliki izobrazbeni strukturi podjetja
ustreza tudi raznolikost delovnih izkušenj. Elmont ima tako sodelavce z veliko let prakse in številnimi izkušnjami, ki so
jih pridobivali tudi v tujini, pa tudi nove,
mlade sodelavce kot nosilce novih idej.
Izkušnje so skupaj s svežim znanjem in
novimi močmi pogosto najboljša kombinacija za doseganje optimalnih rezultatov. Tega se v našem podjetju tudi zavedamo.
Konkurenčna prednost podjetja je tako
odvisna od ustrezno izobraženih in usposobljenih zaposlenih. To pomeni, da so
zaposleni s svojim znanjem, sposobnostmi, veščinami in navadami najpomembnejši vir in premoženje podjetja
ter so zato ključ do uspeha podjetja. Iz
vsega tega jasno izhaja, da je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
potrebna in nujna dejavnost za razvoj,
doseganje in ohranjanje konkurenčne
prednosti podjetja. Je naložba in ne
strošek. Najpomembneje je, da so vse
dodatne oblike izobraževanja tudi zaslužne za doseganje zadovoljstva naših
kupcev.
Ker menimo, da znanja ni nikoli preveč,
v podjetju skrbimo, da se naši delavci
redno udeležujejo raznih izobraževanj,
ki še bolj poglobijo njihov spekter znanj.
Poslanstvo podjetja je usmerjeno predvsem na izobraževanje (šolanje) mladega kadra in na obnovitvene tečaje ter
seminarje, kjer sodelujejo delavci z več
izkušnjami. Vsak novo zaposleni mlad
delavec je že na začetku zaposlitve seznanjen s planom izobraževanja. Zavedamo se, da je pot do samostojnega
dela mladega inženirja zelo dolga.
Rezultati našega dela in vlaganje znanja v mladi kader se kažejo tudi na tak
način, da delavci, ki so bili zaposleni v
podjetju Elmont, po nekaj letih preidejo
v NEK, kjer nadaljujejo s šolanji in usposabljanjem.
Ravno tako z instrumentom štipendiranja veliko pozornost posvečamo mladim perspektivnim kadrom. Že od ustanovitve vsako leto štipendiramo vsaj tri
študente iz elektro ali strojne stroke in si s
tem zagotovimo perspektivo na področju kadrovske politike. S študenti se letno
sestanemo na srečanjih, kjer nam zaupajo svoje želje in nam predstavijo, kako
uspešni so bili v preteklem obdobju. V
šol. letu 2011/12 štipendiramo dva dijaka in pet študentov. Vsako leto skupaj s
srednjimi šolami in fakultetami omogočimo izvajanje obvezne prakse za dijake in študente, katerim je to študijska obveznost.
22
SODELUJEJO Z NEK
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Izkušnje pri načrtovanju
in izvajanju posodobitev v NE Krško
Podjetje SiPRO sodeluje tako z NEK kot tudi s svetovnimi podjetji na področju jedrske tehnologije in procesne tehnike, kot so Westinghouse, Siemens, Areva, ABB, Worley Parsons, Ionics-Italba, Swan, ter tudi domačimi in tujimi podjetji, ki delujejo na področju energetike in procesne industrije. Podjetje je v svoji desetletni zgodovini sodelovalo pri
največjih posodobitvah v NEK, kot so zamenjava statorja glavnega generatorja, zamenjava elektromotorjev primarnih hladilnih črpalk, zamenjava sistema kondicioniranja zraka
za glavno kontrolno sobo, zamenjava sistema nadzora in upravljanja turbine, priprava tehnološke vode in drugih. Za bodoči remont 2012 pa že pripravlja projektno dokumentacijo za zamenjavo reaktorske glave, dograditev tretjega 4 MW zasilnega dizelskega agregata in zamenjavo sistema detekcije požara v kompletnem tehnološkem delu elektrarne.
Posodobitve v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) se delijo na take,
ki se lahko izvajajo med obratovanjem in na tiste, ki se lahko izvajajo le
med remontom. Manjša dela izvajajo tehnične službe NEK, medtem
ko so pri večjih posegih vključeni zunanji izvajalci.
Pri velikih posodobitvah se zamenjujejo večji tehnološki sklopi
ali se dograjujejo novi. Proces tovrstnih posegov se začne dosti pred
samo izvedbo, včasih tudi nekaj let prej. Prioritetni cilji elektrarne so
okoljska sprejemljivost, varnost in zanesljivost delovanja, čemur je podrejen proces vseh posodobitev in aktivnosti.
Omeniti velja, da je NEK nekakšen zakonodajni »otok« na slovenskem ozemlju, kar pomeni da tu poleg domače zakonodaje velja še del
zakonodaje ZDA, ki se nanaša na obratovanje in licenciranje jedrskih
objektov, ki zelo podrobno opisuje tudi proces večjih posegov oziroma
posodobitev.
Tovrstna posodobitev se prične kot idejna zasnova. V projektni
nalogi se preuči, kaj storiti in kakšne prednosti se pričakujejo. Potrditev idejne zasnove privede do tehnične specifikacije in razpisne dokumentacije za izbiro dobaviteljev tehnološke opreme, integracijskih
storitev in izvajalskih storitev, kar lahko izvaja eno ali več podjetij.
Vedno pa se zahteva tesno sodelovanje z naročnikom. Od izvajalcev
se pričakuje strokovnost, zanesljivost in preverjena kakovost izdelkov
ter storitev. Zahteva se upoštevanje prej omenjene ameriške zakonodaje, ki od izvajalcev storitev za jedrske objekte predpisuje podobne, vendar bistveno strožje zahteve po sistemu kakovosti, kakor jih
zahteva ISO standard.
NEK ima lastno službo vodenja kakovosti, ki periodično preverja dobavitelje opreme in storitev. Navedena služba lahko kateregakoli dobavitelja preveri med izvajanjem projekta, pregleda projektno dokumentacijo, usposobljenost izvajalcev, ustreznost opreme
in postopkov.
Podjetje Sipro inženiring Krško (SiPRO) nastopa kot izvajalec integracijskih in projektantskih storitev ter izvaja inženiring za projekte na
ključ. Projektantske aktivnosti vsebujejo definiranje novih tehnoloških
sklopov, določitev povezav med novimi in obstoječimi tehnološkimi
sklopi oziroma opremo. Projektant v fazi projekta določi neposredne
in posredne vplive na kompletne sisteme in postopke elektrarne. V
fazi priprave projektne dokumentacije je dolžan pripraviti tudi spremembe dokumentacije in postopkov, vezanih na omenjene vplive.
Integracija v obstoječe sisteme upošteva vplive na vso obstoječo
dokumentacijo, navodila za uporabo, sezname opreme, operativne
postopke in pripravo navodil za vgradnjo, ki obsegajo podrobno obdelano tematiko gradbenih, elektro, instrumentacijskih in strojnih instalacijskih del. Nadaljevanje navodil za vgradnjo so podrobna testna
navodila, vse pa je podprto s tehnološkimi risbami.
Projektant pripravi kompletno dokumentacijo, namenjeno predstavitvi projekta in tehnoloških rešitev za potrebe zakonodajnih služb,
ki licencirajo delovanje NEK. Pri projektiranju, izbiri komponent in izvajanju storitev, je potrebno poleg domače zakonodaje in standardov
upoštevati tudi standarde IEEE in ASME.
Večji projekti se praviloma izvajajo v času remontov in so sestavljeni iz mnogo aktivnosti, z zelo natančno definiranim terminskim planom in medsebojnimi vplivi. V projektu napačno definirana oprema,
materiali, postopki ali resursi lahko povzročijo zamudo, katere posle-
dica bi bila ogromna ekonomska škoda. Zavedati se je potrebno, da je
večina materialov, opreme, resursov in postopkov namensko razvitih
za konkreten primer in jih ni možno na hitro dobiti nekje na tržišču.
Njihova dobava lahko traja tudi več mesecev ali celo let..
Podjetje SiPRO ima poleg splošnih projektantskih znanj tudi posebna znanja in izkušnje na področju jedrskih tehnologij, poznavanje
domačih in mednarodnih predpisov ter standardov s tega področja.
Podjetju je zaupano sodelovanje pri večini najzahtevnejših in največjih projektov v NEK. Nekateri člani projektantske ekipe podjetja SiPRO imajo več kot trideset let izkušenj na nuklearnem področju ter v
NEK in so podprti z mladim visoko strokovnim inženirskim kadrom, ki
pri svojem delu uporablja najsodobnejše projektantske tehnologije in
programsko opremo. Z visoko stopnjo izobrazbe in stalnim izpopolnjevanjem je podjetje sposobno kompetentno izvajati svoje delo in vršiti
projektantski nadzor.
Podjetje je locirano v Krškem, iz okolice katerega izhaja tudi večina
zaposlenih, zato so možnosti in podpora za zanesljivo in varno delovanje NEK še toliko večje. Podjetje s svojim delovanjem prav gotovo
k temu pripomore, obenem pa se zaveda, da jedrska elektrarna predstavlja pomemben, zanesljiv in konkurenčen vir električne energije.
Q Techna – Inštitut za zagotavljanje
in kontrolo kakovosti
Q Techna se je v zadnjih letih razvila v pomembno storitveno
firmo v slovenskem prostoru, z določenimi storitvami pa sežemo
tudi preko naših meja. Dejavnost našega instituta je zagotavljanje
in kontrola kakovosti, usposabljanje in certificiranje. V tem trenutku
imamo 26 zaposlenih, od tega je večina tehnikov, inženirjev, magistrov in doktorjev.
Po propadu podjetij iz kovinsko predelovalne industrije v Krškem
in drugje po Sloveniji je bilo ustanovljeno podjetje Q Techna, ki je pred
20 leti začelo z dejavnostjo kontrole kakovosti. Najprej so izvajali storitve na področju varjenja v Posavju, kasneje pa prvenstveno v okviru
remontov v Nuklearni elektrarni Krško. Sčasoma se je dejavnost širila,
tako v smislu števila kupcev kot tudi v smislu storitev, ki jih ponujamo.
Navkljub vsemu temu pa NEK še vedno ostaja eden od naših najpomembnejših naročnikov. Na nuklearnem področju pa smo v zadnjih
letih prisotni tudi v ZDA, ker imamo reference na devetih nuklearkah.
Širimo delovanje
Po letu 2000 smo intenzivno delovali v smeri razpršenosti našega delovanja tako s stališča ponudbe storitev kot pridobivanja
čim širšega kroga kupcev. Mislimo, da nam to uspeva, saj smo prisotni po vsej Sloveniji, v prvi vrsti s storitvami neporušne kontrole,
usposabljanjem osebja za neporušno kontrolo in atestiranjem varilcev in varilnih postopkov.
Glede na širitev dejavnosti smo se tudi sami
prostorsko širili, tako da
sedaj delujemo na dveh
lokacijah, v Krškem in v
Ljubljani. V Krškem smo
zadržali vso laboratorijsko dejavnost in tudi
izobraževalni center za
neporušno kontrolo, ki
Atestiranje varilcev in postopkov
je po našem mnenju najpomembnejši center v slovenskem prostoru in tudi širše. K nam
prihajajo tečajniki tudi s Hrvaške, saj smo posebej za njih pripravili
tečaje v njihovem jeziku. Veseli smo, da se je naših usposabljanj, ki
trajajo od enega do treh tednov v skupinah do deset posameznikov, udeležilo že preko 1000 udeležencev.
Kakovost na prvem mestu
Kakovost naših storitev je zelo pomembna. O tem priča vrsta
pridobljenih akreditacij in pooblastil tako na nacionalne nivoju kot
tudi na nivoju Evropske unije. Tako smo od leta 2007 tudi priglašeni organ pri evropski komisiji za ugotavljanje interoperabilnosti
v železniškem prometu. Imamo sledeče certifikate in akreditacije:
• ISO 9001:2008 (QA/ QC - jedrske elektrarne, ostala področja
delovanja)
• ISO 14001:2004 (QA/ QC - jedrske elektrarne, ostala področja
delovanja)
• SIST EN ISO / IEC 17024:2004 (certificiranje osebja – varilcev)
• SIST EN ISO / IEC 17025:2002 (neporušni preizkusi)
• SIST EN ISO / IEC 17020:2004 (kontrola opreme pod tlakom)
• Priglašeni organ za ugotavljanje skladnosti komponent železniškega prometa v EU
S storitvami na
nuklearnem področju kontrole kakovosti
(QC) in tudi zagotavljanja kakovosti (QA)
smo, kot že rečeno,
povezani od samega
začetka našega delovanja. Čeprav se včasih na prvi pogled zdi,
Izobraževalni center Krško, tečaj UT
da skorajda ni večjih
razlik med delom na konvencionalnem področju in na nuklearnem področju, pa se v praksi izkaže, da temu ni tako. Delo v radiološko kontroliranem področju zahteva še precej več izpolnjenih
predpogojev za delo, več certifikatov, več naporov med izvedbo in
nenazadnje tudi stalno delo na tem področju. Veseli smo, če smo
vsaj malce pripomogli k resnično zelo dobremu obratovanju NEK
v zadnjih 20 letih, odkar smo prisotnih v njihovem okolju. Od nas
zahtevajo zelo visok
nivo in verjetno je to
tudi to eden od načinov za njihove dobre
rezultate. Po drugi
strani pa to pomeni
tudi za nas nove cilje
za naš razvoj. Tako
smo tudi, sprva zaradi vzdrževanja naše
usposobljenosti, priKontrola kakovosti (RNO)
čeli z izvajanjem sto-
ritev na tujih, prvenstveno ameriških elektrarnah. Sčasoma pa je to
preraslo začetne okvirje in tako ta segment predstavlja pomemben
vir naših prihodkov, pa čeprav ugotavljamo, da je storitve zelo težko prodajati na tuje trge.
30 let delovanja NEK
Zelo radi se v tem času spominjamo prvih zelo uspešnih 30 let
obratovanja NEK. To je obdobje, ki je zanesljiv pokazatelj, da govorimo
o podjetju, ki ima vizijo, kakovost in znanje. Tudi primerjava praks iz
tujine, s tujih elektrarn in praks v NEK kaže, da govorimo o visokotehnološkem objektu ter hkrati o kvalitetnem delu osebja elektrarne na
področju upravljanja in vzdrževanja objekta.
Vse prevečkrat se tudi
pozabi, da je ta objekt gonilo razvoja, valilnica novih
kadrov ter sredina, kjer se
goji ustrezna tehnična in
varnostna kultura. Skupaj
s še nekaterimi drugimi
energetskimi objekti v Posavju ter njihovim lastnikom Gen energijo pa tudi
zagotavlja razvoj širšega
Kontrola kakovosti (QC, NDE ) v
okolja. V primeru, da bi
radiološko nadzorovanem območju prišlo do izgradnje drugega bloka, pa bi to pomenilo tudi nov razvojni cikel za lokalno okolje
in veliko novih delovnih mest za različne specialiste in visoko izobražen delovni kader, od katerih bi potem tudi našli zaposlitev v novem
objektu. Prepričani smo, da okolje razume pomen tega objekta ter
tudi sprejema nuklearno opcijo kot pomemben element lokalnega
razvoja. O tem priča potrditev lokacije za izgradnjo odlagališča nizko
in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini. Nikakor pa ne smemo razmišljati zgolj lokalno, saj je potrebno poudariti, da NEK zagotavlja zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo na nacionalnem
nivoju, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Ob omenjenem jubileju bi radi čestitali zaposlenim v NEK ter jim
zaželeli tudi uspešnih nadaljnjih trideset let obratovanja.
Q Techna, Institut za zagotavljanje in kontrolo kakovosti d.o.o.
Knezov štradon 92, SI-1000 Ljubljana
Tel.: + 386 1 4204 390, Faks: + 386 1 4204 383
www.qtechna.si
IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
23
Dan brez avtomobila
V okviru dneva brez avtomobila je župan Občine Krško Franc Bogovič popeljal Zeleno reko ljudi, ki je
puščala zelene sledi skozi staro mestno jedro. Občinski SPV je v ta namen organiziral tradicionalno kreativno in poučno zabavo otrok na zaprtem delu ceste skozi mesto Krško.
Z brezplačnim organiziranim
avtobusnim prevozom, katerega sponzor je Izletnik Celje,
so se zaposleni zbrali v starem
mestnem jedru na parkirišču v
Zatonu, od koder so se odpravili proti delovnim mestom v
središču mesta Krško.
Na poti so se udeleženci pohoda lahko okrepčali z rogljički iz caffe Marcellina, jabolki iz podjetja Evrosad in
posladkali z medenjaki iz kavarne v Mestnem muzeju Krško. Zeleno reko so dopolnili
predstavniki podjetja Kostak,
na poti pa so nas presenetili
člani Nogometnega kluba Krško in Odbojkarskega kluba
Brestanica ter državni prvak
v triatlonu Jaroslav Kovačič. Dobra volja in pozitivno
vzdušje je v tok Zelene reke
zajel tudi predstavnike družbe Savaprojekt, ki so se pohodu množično pridružili.
ste v krošnjo. Tako je drevo
po sprehodu udeležencev v
celoti ozelenelo z biološkimi
barvami, ki jih je prispevalo
podjetje Biro center.
Za dodatno popestritev in
presenečenje je poskrbel
ulični glasbenik Peter Dirnbek, ki je množico v koloni
in skozi ples popeljal do parka pri Valvasorjevi knjižnici,
kjer sta bila ravno v času našega mimohoda na sprehodu Jospina Hočevar in Janez
Vajkard Valvasor. Pomembna meščana sta bila namreč
opozorjena s strani meščanov, da je v mestu dogodek,
ki ohranja zrak, okolje in
naravo v brezhrupni melodi-
Obvestilo
Pričetek del na trasi
daljnovoda Beričevo Krško
In kot se za aktivno jutro
spodobi, se je le-to zaključilo s skupinsko desetminutno
telovadbo in kot jo je poimenoval sponzor, podjetje Pa-
bro voljo in prijetno počutje ter pravočasen prihod na
delo, da bi pohod kot posamezniki ali skupina izvedli
tudi na ostale dni v letu.
Dogodek se je nadaljeval z
aktivnostmi otrok iz vrtcev
in šol na zaprtem delu mesta
Krško, ki so svojo kreativnost
in svoj pogled na mobilnost
izrazili s kredami na cestno
površino. Otroci so se poleg
risanja in družabnih iger seznanili tudi z delom policistov, ki so predstavili svoje
delo in otroke izobraževali
z brošurami in zgodbicami o
vedenju v cestnem prometu.
Udeleženci pohoda so prejeli
medalje, ki so jih namensko
izdelali otroci iz vrtca Leskovec – enota Smrkci, okrašene z risbico in sporočilom:
Čestitamo, z udeležbo ste
postali ambasador ZELENE
REKE LJUDI, KI PUŠČA ZELENE SLEDI! Otroci iz omenjenega oddelka so izdelali
tudi zelena stopala, na katerih so bile zapisane njihove misli in slikovna interpretacija otroškega dojemanja
pomena naravi prijaznejšega transporta. Tako so stopala skrbela kot markacije na
poti, da udeleženci po pomoti ne bi zašli.
kline, »telovadba za boljši spomin in koncentracijo«.
Jutranja telovadba za boljši
spomin je hkrati nosila sporočilo racionalne rabe pisarniškega papirja.
Župan Franc Bogovič se je
vsem udeležencem zahvalil
in izrazil upanje ter naklonjenost temu, glede na do-
Karavana je na svoji poti
prečkala drevo, kateremu
je vsak izmed udeležencev z
vsakim korakom pridodal li-
Prav tako pa so zaključek
akcije »evropski teden mobilnosti« obeležili otroci iz
Vrtca Leskovec – enota Vila
in otroci 1.c razreda OŠ Leskovec, ki so med sprehodom osveščali avtomobiliste
in ostale udeležence v prometu z vnaprej pripravljenimi ter z mislimi obogatenimi stopali, ki opozarjajo na
ogljični odtis posameznika.
ji pesmi in dobre volje, zato
sta se odločila in se Zeleni
karavani pridružila.
Karavana je na svoji poti
prispela do »naravne ovire« - živih dreves, katera so
uprizorili otroci iz OŠ Leskovec. Živa drevesa so udeležencem izkazala zahvalo za
njihov prispevek k čistejšemu okolju.
Stran pripravlja Občina Krško
Center varne vožnje je namenjen tako voznikom začetnikom kakor tudi tistim, ki
morajo opraviti tečaj varne
vožnje, da jim bodo glede na
novo zakonodajo izbrisali kazenske točke. Poleg tega bo
nov poligon poskrbel za željne testiranja lastnih in spo-
sobnosti njihovih motociklov
in avtomobilov, seveda ob
spremstvu inštruktorjev.
Kot je dejal direktor Racelanda Tomo Staut, so po odprtju dirkališča in ponujeni
možnosti sproščanja dirkaškega adrenalina sedaj odprli tudi center varne vožnje,
ki bo še pridodal k prometni
varnosti v Posavju.
Center varne vožnje je plod
domačega znanja, saj so celoten poligon in pnevmatsko
ploščo (le-ta s svojim delovanjem simulira izgubo nadzora nad vozilom) izdelali posavski in slovenski inženirji in
gradbinci, kar je pripomoglo
k znižanju stroškov vzpostavitve takega centra na 1/6
cene primerljivih centrov v
tujini. Poleg cene pa je gospod Staut izpostavil tudi
pomembnost združevanja
znanja na področju avtomobilizma in konstruiranja na
področju izgradnje centrov
varne vožnje, katerega že
Investitor in izvajalci bodo dela opravili s čim manj škode.
Škodo, ki pa bo povzročena, bodo skladno z dogovorom in
sprejeto zakonodajo tudi poravnali. Na terenu bodo izvajali skupne oglede s pooblaščenimi cenilci, ki bodo izdelali cenilne zapisnike, le ti pa so podlaga za izplačilo odškodninskih zahtevkov.
Vse dodatne informacije lahko pridobite pri Anici Puhek,
tel.: 01/474-2571, elektronska pošta: ana.puhek@eles .si,
oziroma pri Špeli Mihevc, tel.: 01/474-2431, elektronska
pošta: [email protected].
Krško, Senovo, Podbočje
najlepše urejeno mesto,
manjše mesto in osnovna šola
V avli Ekonomske in trgovske šole v Brežicah je Občinska turistična zveza Brežice kot koordinator za regijo Posavje na svetovni dan turizma, v okviru projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna«, podelila priznanja najbolj urejenim vrtcem, osnovnim
in srednjim šolam, krajem in mestom v regiji Posavje. Mesto Krško je zasedlo prvo mesto med najlepše urejenimi mesti v Posavju, medtem ko je Senovo prejelo naziv najlepše urejeno manjše
mesto. V kategoriji izletniški kraji je Podbočje skupaj s Sromljami zasedlo prvo mesto. V kategoriji osnovnih šol je prvo mesto
zasedla Osnovna šola Podbočje. V kategoriji najlepše urejenih
vrtcev je za vrtcem Sevnica drugo mesto zasedel vrtec Pravljica Krško. V kategoriji srednjih šol je za Ekonomsko in trgovsko
šolo Brežice drugo mesto zasedla Srednja tehnična šola Krško.
Župan Franc Bogovič, zbrani turistični delavci in občani so si bili
enotni, da smo turizem ljudje, zato naj vsak posameznik pridoda k urejenosti svojega kraja, če ne drugače, z obsojanjem vandalističnih dejanj, ki kalijo prizadevanja skupnosti.
Priznanje Občini Krško
Otvoritev centra varne vožnje
V petek, 23. septembra, so
na dirkališču Raceland v Vrbini ob 5. obletnici delovanja
odprli center varne vožnje.
Obveščamo Vas, da bo podjetje ELES to jesen pričel z gradnjo daljnovoda 2X400 kV, na relaciji Beričevo – Krško. Trenutno geodeti izvajajo zakoličbo objekta, nato bodo izbrani izvajalci uredili dostopne poti ter organizirali gradbišče
za gradnjo daljnovoda. Skladno s terminskim načrtom naj
bi bila dela zaključena do konca leta 2013.
poskušajo unovčiti na domačih in tujih trgih.
Otvoritev se je po nagovoru
direktorja Toma Stauta in župana Franca Bogoviča nadaljevala s predstavitvenimi manevri, potrebnimi za uspešno
zaključen izpit A kategorije,
ki so jo izvedli policisti motoristi. V nadaljevanju so predstavili novo pridobitev tudi avtomobilisti - inštruktorji, ki so
prikazali manevre na poligonu
centra varne vožnje.
Finalno otvoritev sta opravila inštruktor varne vožnje,
ki je popeljal župana Franca Bogoviča skozi manever
obračanja vozila pri vzvratni vožnji. Manever je znan
kot obvezen del izobraže-
vanja osebnih stražarjev, ki
s tem manevrom z vzvratno
vožnjo prebijejo morebitno
cestno zaporo ter se v polni
hitrosti obrnejo in nadaljujejo z vožnjo.
Nadejamo se, da bo Posavje
tudi na podlagi nove pridobitve varnejše za vse cestne
udeležence.
Občina Krško je prejela priznanje za sodelovanje v kampanji Evropskega tedna mobilnosti za uvajanje ukrepov na področju alternativnih možnosti prevoza, ki prebivalcem v mestih omogočajo bolj kakovostno življenje in blažijo podnebne
spremembe. Priznanje ob 10. obletnici slovenskega sodelovanja v Evropskem tednu mobilnosti je iz rok ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarniča prejel predsednik občinskega
SPV Vlado Bezjak. Ministrstvo za okolje in prostor je priznanje podelilo tridesetim slovenskim občinam.
Josipinino leto –
Krčani v Radovljici, 7. 10. 2011
Spoštovani, kot smo že napovedali, bomo ob zaključku Josipininega leta Krčani 7. oktobra 2011 obiskali Radovljico.
Hvala vsem, ki boste potovali z avtobusom. Dobimo se, 7.
oktobra 2011, ob 7.15 na parkirišču pred Občino Krško.
Prijazno vabljeni tudi tisti, ki ne potujete z avtobusom.
Radovljičani nam pripravljajo pester program do večernih
ur. Ob 10. uri se prične kolokvij Josipina Hočevar – Radovljičanka v Krškem, ki bo trajal do 14.30. Ob 16. uri se bomo
po kosilu odpravili na ogled Radovljice, Mestnega muzeja
Radovljica in Čebelarskega muzeja, ob 18. uri pa si bomo
ogledali tri prizore iz življenja Josipine Hočevar ter dan
zaključili ob spomeniku Josipini Hočevar z Ženskim pevskim zborom »Lipa«.
Dan prej, v četrtek, 6. oktobra 2011, ob 19. uri pa prijazno vabljeni na odprtje prvega dela stalne razstave Meščanka Josipina Hočevar: gospodarstvenica, mecenka in
donatorka. Razstavo v Mestnem muzeju Krško bosta odprla župan Občine Radovljica Damir Globočnik in župan Občine Krško Franc Bogovič.
Vabljeni v Krško in v Radovljico!
24
IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
BREŽIŠKI OKTOBER 2011
program dogodkov
Sobota, 1.10.2011
Javna obravnava
dokumenta »Vizija razvoja
infrastrukture šport in
prosti čas občine Brežice«
V skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Brežice (9.
redna seja, 5. 9. 2011) objavljamo javno obravnavo dokumenta »Vizija razvoja infrastrukture šport in prosti čas
občine Brežice«.
Dokument, ki ga je pripravil Zavod za šport Brežice kot
upravljavec večjih športnih objektov, katerih lastnica je
Občina Brežice, zajema predstavitev obstoječega stanja
na področju infrastrukture za šport in prosti čas v naši občini, povzema standarde, ki so se uveljavili v našem prostoru, podaja pogled na priložnosti, ki jih omogoča razvoj
infrastrukture, ter predlaga usmeritev občine Brežice na
tem področju.
Javna obravnava bo potekala do 28. 10. 2011.
V času javne obravnave lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k predlogu/osnutku Vizije razvoja infrastrukture za šport in prosti čas občine Brežice.
Pripombe in predlogi se posredujejo po navadni pošti na naslov: Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, CPB
18, 8250 Brežice ali v elektronski obliki: obcina.brezice@
brezice.si ali [email protected].
Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne obravnave (28. 10. 2011).
Dokument se nahaja na spletni strani Občine Brežice – http://www.brezice.si/objave/sporocila_za_
javnost/2011091514220881/
Dodatne informacije:
Vilma Zupančič
tel.: 07 6205 595, GSM 041 944 460
e-mail: [email protected]
90 let Roze Nemec
Bizeljsko - 30. avgusta je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Roza Nemec. V družbi družine in prijateljev ji je
ob lepi obletnici čestital župan Ivan Molan in slavljenki zaželel predvsem zdravja in dobrega počutja. Vitalno jubilantko so presenetili člani Pihalnega orkestra Kapele in ji
ob prihodu pripravili glasbeni sprejem.
•Teniško srečanje - Vojašnica Cerklje ob Krki : KS Cerklje ob
Krki, teniški dvoboj ekip, Vojašnica Cerklje ob Krki ob 10. uri,
organizator Vojašnica Cerklje ob Krki in ŠD Amater.
•Živ žav za najmlajše, prostori MC Brežice med 10. in 12. uro,
organizator MC Brežice.
•Koncert Dickless Tracy z gosti, dvorana MC Brežice ob 21.
uri, organizator MC Brežice.
Nedelja, 2.10.2011
•Nogometni turnir med vasmi KS Dobova, ŠRC Loče ob 9. uri,
organizator Športno društvo Loče.
•Vodeni ogled razstave Kolnarji, obrtniki, trgovci skupaj z
ogledom filma Savski kolnarji, prostori Fakultete za turizem
(Cesta prvih borcev 36), od 16. do 18. ure, organizator Društvo za oživitev mesta Brežice.
Ponedeljek, 3.10.2011
•Razstava likovnih del kolonije Cerklje ob Krki 2011, Gasilski
dom Cerklje ob Krki od 3. do 8.10., med 17. in 20. uro, organizator TD Cerklje ob Krki.
Četrtek, 6.10.2011
•Ustanovitev sekcije Vojnega poveljstva 25. štaba TO ob obletnici osamosvojitve Slovenije, Restavracija Štefanič (Bizeljska cesta 37, Brežice) ob 18. uri, organizator Pokrajinski odbor ZVVS.
Petek, 7.10.2011
•5. nogometni turnir med vasmi KS Cerklje ob Krki, OŠ Cerklje ob Krki ob 19. uri, organizator ŠD Sušica.
•Predpremiera dokumentarnega filma »Dr. Jože Toporišič«,
Dvorana Savice Zorko v Knjižnici Brežice ob 18. uri, organizator RTV Slovenije in Občina Brežice.
•Potopisno predavanje Vietnam, Kambodža, Tajska; MC Brežice ob 20. uri, organizator MC Brežice.
Sobota, 8.10.2011
•XVII. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči
Civilne zaščite in Rdečega križa, center mesta Brežice med
8.30 in 16. uro, organizatorja Rdeči križ Slovenije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Občino Brežice.
•Dan odprtih vrat JGZ Letalski center Cerklje ob Krki (Ogled
letal, balonov, nastop letal in padalskih skokov. Panoramski poleti z letalom.), Letališče Cerklje ob Krki (JGZ Letalski center Cerklje ob Krki) od 10. do 18. ure, organizatorji
JGZ Letalski center Cerklje ob Krki, Aeroklub Posavje in Padalski klub Cerklje ob Krki.
•Živ žav za najmlajše, prostori MC Brežice med 10. in 12. uro,
organizator MC Brežice.
•Oktobrski metalski miting (Športni dogodek za metalce kladiva – nastop tekmovalcev AK Brežice in Brazilije, obiskovalci
se bodo lahko pomerili v metu kladiva pod strokovnim vodstvom trenerja Vladimirja Keva), atletski štadion (EtRŠ Brežice) ob 14. uri, organizator AK Brežice.
•Osrednja prireditev ob prazniku KS Cerklje ob Krki, (kulturni program, podelitev plaket in priznanj, družabno srečanje
krajanov), Gasilski dom Cerklje ob Krki ob 19. uri, organizator KS Cerklje ob Krki.
Nedelja, 9.10.2011
•Finalna motokros dirka PP SLO (Na dirki bodo nastopili tekmovalci v vseh razredih, na čelu z najmlajšimi vozniki. Program bo z glasbo popestril domači kantavtor Peter Dirnbek,
žrebanje vstopnic.), Motokros steza Prilipe ob 11. uri, organizator Avto moto društvo Brežice.
•Turnir v odbojki med vasmi KS Cerklje ob Krki, Črešnjice, ob
13. uri, organizator TŠKD Črešnjice.
•Vodeni ogled razstave Kolnarji, obrtniki, trgovci skupaj z
ogledom filma Savski kolnarji, prostori Fakultete za turizem
(Cesta prvih borcev 36), od 16. do 18. ure, organizator Društvo za oživitev mesta Brežice.
Torek, 11.10.2011
•Vodeni ogled razstave Kolnarji, obrtniki, trgovci skupaj z
ogledom filma Savski kolnarji, prostori Fakultete za turizem
(Cesta prvih borcev 36), od 16. do 18. ure, organizator Društvo za oživitev mesta Brežice.
Petek, 14.10.2011
•Javno snemanje novega albuma Petra Dirnbeka in skupine
Vox Populi, dvorana MC Brežice ob 10. uri, organizatorji Peter Dirnebek z Vox Populi in MC Brežice.
•Svečana predaja v namen ceste Župelevec-Dobova in kanalizacije Mali in Veliki Obrež, Gasilski dom Veliki Obrež ob 16.
uri, organizatorja PGD Veliki Obrež in KS Dobova.
•Otvoritev fotografske razstave – LINE, Turistična kmetija Balon – Bela gorca (Pišeška 2, Bizeljsko) ob 19. uri, organizatorja Društvo za oživitev mesta Brežice in Turistična kmetija Balon.
•Otvoritev fotografske razstave Tomija Nagliča in zabava ob
zaključku sezone First Wake parka, MC Brežice ob 20. uri,
organizator MC Brežice.
Sobota, 15.10.2011
•Pohod ob poteh ob ugaslih apnencah - zbor pohodnikov pri
domu krajanov Križe ob 9. uri, sledi hoja po poteh ob ugaslih apnencah in ogled kurjenja apnence, sledi druženje ob
toplem obroku, organizator Podeželsko društvo ŠOPK - v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 22.10.2011,
ob 9. uri.
•Odkritje spominskega obeležja MSNZ TO, Rucman vrh pri družini Petan ob 9.30 in Sela pri Dobovi pri družini Zakšek ob
11.30, organizator OZVVS Brežice.
•Živ žav za najmlajše, prostori MC Brežice, med 10. in 12.
uro, organizator MC Brežice.
•18. letni koncert Mešanega pevskega zbora Viva Brežice (program bo v 1. delu obarvan s črnskimi duhovnimi skladbami,
v 2. delu pa z uspešnicami Beatlov in Abbe), avla Upravne
enote Brežice ob 19.30, organizator MePZ Viva.
Nedelja, 16.10.2011
•16. tek po vinski cesti (tek na progah: 9560m, 1800m, 610m
in 370m in pohod, 28 kategorij), start v Bušeči vasi – Klunove toplice ob 11. uri (prijave od 9.15), organizator ŠD Sušica.
•Tradicionalni pohod po Grajski pešpoti, zbirno mesto pri stavbi KS Bizeljsko ob 9.30, organizator TD Bizeljsko.
•Sejem rokodelskih znanj v gradu Brežice (predstavitev in prodaja izdelkov rokodelskih znanj ter degustacija lokalnih pijač in živil, dogajanje bo popestril kratek kulturni program),
grajsko dvorišče Posavskega muzeja Brežice, od 8. do 14.
ure, organizator Posavski muzej Brežice.
•Vodeni ogled razstave Kolnarji, obrtniki, trgovci skupaj z
ogledom filma Savski kolnarji, prostori Fakultete za turizem
(Cesta prvih borcev 36), od 16. do 18. ure, organizator Društvo za oživitev mesta Brežice.
Za podrobnejše informacije o prireditvah se obrnite na navedene organizatorje posameznih prireditev. Program Brežiškega oktobra 2011 je na voljo tudi na spletu www.brezice.si.
Gospa Rozika, kot ji pravijo domači, se je rodila v družini
Kajs v Dramlji na Bizeljskem, kjer je rada ponagajala svojim štirim bratom. Vojno je kot mnogi Bizeljanci preživela
kot izgnanka. Po vojni se je vrnila v domovino in se leta 1950
poročila z Bernardom Nemcem ter se preselila na njegovo
domačijo, kjer sta si ustvarila dom. Dom sta v prihodnjih letih obogatila hčerka Erika in sin Bernard. Kot vdova sedaj
gospa Rozika živi z družino vnuka Marka Veršca, z vnukovo ženo Anito sta več kot dobri prijateljici, da ji ni dolgčas,
pa poskrbita pravnuka Jaka in Rok. Visoka leta gospe Roze
niti malo ne ovirajo pri branju knjig, s katerimi si zelo rada
krajša čas, in gledanju televizije. Njena »dobra znanka« je
še vedno likalna miza, za kar so ji domači še posebej hvaležni. Gospo Rozo Nemec razveseljuje 5 vnukov in 4 pravnuki.
Iskreno ji čestitamo ob visokem jubileju in ji želimo vse najboljše!
BREŽICE – Restavratorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine so v roku zaključili z obsežno in zahtevno obnovo stropnih poslikav - fresk v Viteški dvorani Posavskega
muzeja Brežice.
V času obnove fresk, so te ne V Viteški dvorani so bili oble očistili in obnovili, temveč novljeni tudi kamniti deli in
tudi utrdili podlago, na ka- obe leseni stopnišči, sledi
teri je omet s freskami – na še ureditev talnega ogrevakar 191 mestih je bilo po- nja in polaganje novega tlatrebno utrditi strop z injek- ka. Obnova fresk je del protiranjem ustreznih snovi. V jekta Celostna obnova gradu
letu dni od podpisa pogod- Brežice – II. faza, ki se finanbe so bila izvedena restavra- cira iz sredstev Evropskega
torsko-konzervatorska dela sklada za regionalni razvoj
v vrednosti 735.000 evrov na v višini 1,2 miljona evrov,
506 m2 fresk, kar pomeni, da kar predstavlja 61 % oceje bila obnova fresk v breži- njene vrednosti investicije.
škem gradu eden največjih in Razliko sredstev do ocenjenajzahtevnejših restavrator- ne vrednosti v višini 2 milisko-konzervatorskih projek- jona evrov zagotavlja Občitov v tem delu Evrope.
na Brežice.
Stran pripravlja Občina Brežice
Zaključena obnova fresk v Viteški dvorani
IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
25
Operacija Sanacija lokalne ceste
024140 Čatež – Terme Čatež
Občina Brežice je v l. 2010 uspešno kandidirala za evropska sredstva na tretjem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Razvoj obmejnih področij s Hrvaško« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Za realizacijo investicije sanacije lokalne ceste Čatež – Terme Čatež v ocenjeni vrednosti 584.114 evrov je Občina Brežice pridobila 486.761 evrov evropskih sredstev
(100 % sofinanciranje upravičenih stroškov).
Občina Brežice se zaveda
pomena dobro vzdrževanih cest, ki povezujejo tako
kraje v naši občini kot tudi
tega, da so urejene ceste
pomemben dejavnik pri razvoju turizma v občini. Strokovne službe Občine Brežice
so v okviru rednih pregledov
cestišča na terenu zabeležile, kako se je stanje lokalne
ceste v zadnjih letih poslabšalo – na vozišču so nastale
udarne jame in obsežne razpoke, opaziti je bilo velike
poškodbe na pločnikih, tudi
javna razsvetljava je bila dotrajana in neustrezna z vidika preprečevanja svetlobnega onesnaževanja.
Potrebno sanacijo ceste, ki
leži v območju 10-kilometrskega pasu z Republiko Hrvaško, je Občina Brežice prijavila na evropski razpis, ki je
bil namenjen za sofinanciranje investicij s strani Evropske unije v infrastrukturo
v obmejnem pasu in uspešno pridobila 486.761 evrov
evropskih sredstev.
V mesecu marcu 2011 je bil
izveden javni razpis za izvajalca del, med petimi prispelimi ponudbami je bil
kin, zamenjavo svetilk ter
ureditev brežin na obeh odsekih in ureditev pločnika na
odseku A.
Dela na projektu
Sanacija LC Čatež Terme odsek A 2
kot najugodnejši ponudnik
izbrano podjetje CGP d.d.
iz Novega mesta.
Namen projekta
Namen in cilj izpeljave projekta je rekonstrukcija lokalne ceste v dveh odsekih,
in sicer odsek A od krožišča
avtoceste do Term Čatež v
dolžini 660 m ter odsek B od
Čateža (Savske poti) do krožišča v dolžini 430 m. Trasa
ceste poteka med naseljeni-
mi področji s stanovanjskimi
hišami, kmetijskimi površinami in objekti, namenjenimi poslovni dejavnosti. Stanje ceste in pločnika ni več
zagotavljalo zadostne varnosti vsem udeležencem v prometu.
Predmet investicijskega projekta je ureditev, ki zajema
izvedbo vzdrževalnih investicijskih del, in sicer sanacijo
vozišča, asfaltiranje, ureditev odvodnjavanja in ban-
Dela na terenu so se pričela v mesecu juniju letošnjega leta, in sicer na odseku
B – med krožiščem avtoceste in Savsko potjo v Čatežu ob Savi. Gradbena dela
na tem odseku so potekala
počasneje kot smo pričakovali, saj del gradbišča leži v
območju arheološkega najdišča, ki je po izvedbi arheoloških raziskav pričalo o zanimivih arheoloških najdbah.
Konec avgusta so bile arheološke raziskave uspešno zaključene, dela na odseku B
pa so se lahko nadaljevala. V zadnjih dveh tednih
je bilo vozišče na odseku B
uspešno sanirano, urejeno je
bilo odvodnjavanje (ob vozišču so pod zemljo ponikovalne komore), na tem odseku
se uredi še javna razsvetljava in zasadijo drevesa. V prvi
polovici meseca septembra,
po zaključku visoke turistične sezone v Termah Čatež,
so se pričela še gradbena
dela na odseku A - od križi-
Sanacija LC Čatež Terme odsek B
šča avtoceste do kompleksa
Term Čatež in bodo zaključena predvidoma do sredine
meseca novembra 2011 z zasaditvijo dreves (na odseku
A in B). Na odseku A se popolnoma rekonstruira cesta,
kot tudi pločnik, zgradi se
nova javna razsvetljava in na
novo zasadijo drevesa. Vozišče ceste se dvigne za cca
90 cm z namenom preprečiti poplavljanje ceste ob visokih voda ter s tem omogočiti
evakuacijo v tem času.
Za namen zagotavljanja varnih obvozov v času sanacije
lokalne ceste Čatež-Terme
Čatež je bila asfaltirana cesta ob nasipu reke Save, ki
bo dolgoročno služila tudi
kot evakuacijska pot ter varnejša pot za kolesarje in rolkarje. Asfaltiranje te ceste
sta skupaj financirali Terme
Čatež in Občina Brežice.
Vir: Občina Brežice
Operacija Izgradnja sekundarne
kanalizacije za priključevanje na
ČN Brežice – II. faza
Občina Brežice je uspešno kandidirala za evropska sredstva in 14.9.2011 s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) podpisala pogodbo za sofinanciranje operacije Izgradnja sekundarne kanalizacije za priključevanje na čistilno napravo Brežice – II. faza. Začetek del izgradnje na terenu
je načrtovan v začetku meseca oktobra 2011.
Občina Brežice je v postopku
Javnega poziva za predložitev
vlog za sofinanciranje operacij
iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni progra-
zacija v naseljih Trnje, Mostec, IC Dobova in delih naselja Gaberje z namenom
priključevanja na obstoječo ČN Brežice. Cilj projekta
v teh naseljih kanalizacija v
delu že zgrajena (na območju
Trnja je kanalizacija zgrajena v pretežnem delu naselja,
v Mostecu pa so bili nekateri
objekti že priključeni na kanalizacijo, ko je bilo grajeno primarno omrežje).
Predmet
investicijskega
projekta
Stran pripravlja Občina Brežice
Priključevanje bo potekalo na ČN Brežice
mi razvojne prioritete Razvoj
regij Operativnega programa
krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013
za obdobje 2010-2012 uspešno pripravila vlogo in pridobila evropska sredstva za regionalni razvoj za sofinanciranje
operacije Izgradnja sekundarne kanalizacije za priključevanje na ČN Brežice v višini
621.666 evrov.
je ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih vod za zagotavljanja varovanja narave in višje kakovosti bivanja.
Občina Brežice bo za realizacijo investicije namenila
435.000 evrov, vrednost celotne investicije znaša 1,06
milijona evrov.
V okviru investicije se bo
zgradila sekundarna kanali-
V preteklih letih je bila v
Brežicah in Dobovi zgraje-
Namen projekta
Izgradnja sekundarne kanalizacije - naložba v ohranjanje čistega okolja
na primarna kanalizacija za ce do lokacije ČN Brežice v voda v delu mesta Brežic –
fekalno vodo. Ena veja novo bližini naselja Mostec. Od- del naselja Trnje, v delih nazgrajene kanalizacije poteka padne vode iz gospodinjstev selij Mostec, Sela pri Dobovi
skozi starejši del mesta Bre- in ostalih objektov, ki še niso in Gabrje pri Dobovi ter na
žice in se nadaljuje ob regi- priključeni na javno kanali- območju IC Dobova.
onalni cesti Brežice-Dobova zacijo, se večinoma odvajado lokacije ČN Brežice. Dru- jo v greznice, katere so bile V ta projekt so torej vključega veja poteka po novejšem v večini primerov grajene kot ni deli več naselij, ki tvorijo
delu Brežic in se priključi pretočne, od koder ponika v eno zaokroženo celoto, čena prvo vejo kanalizacije v podtalje.
prav lokacijsko niso povezana.
naselju Mostec. Tretja veja
Del naselij Mostec in Trnje, ki
odvaja odpadne vode nase- Investicija rešuje proble- sta vključena v ta projekt, sta
lja Dobova in poteka ob re- me odvodnjavanja in posre- sedaj brez zgrajenega sekungionalni cesti Dobova-Breži- dno tudi čiščenja odpadnih darnega omrežja, čeprav je
Predmet investicije je izgradnja kanalizacije na območju dela naselja Trnje (mesto Brežice) v dolžini 760 m,
dela naselja Mostec v dolžini 1.363 m, dela naselja Sela
pri Dobovi v dolžini 539 m
(od tega 327 m tlačni vod), v
delu naselja Gabrje pri Dobovi v dolžini 347 m ter na območju industrijske cone Dobova v dolžini 826 m.
Terminski plan
poteka operacije
Začetek del v sklopu investicije je predviden v oktobru
2011, dokončanje projekta
pa se predvideva v mesecu
maju 2012.
Vir: Občina Brežice
26
IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Kaplja vas s celovito
urejeno podobo
Kaplja vas, ki velja za eno najstarejših naselij na območju krajevne skupnosti Tržišče, je v zadnjem
času dobila celovito urejeno podobo. Pridobitvi krajanov sta nova cesta in javna razsvetljava, ki sta bili
16. septembra tudi uradno predani namenu. Nova infrastruktura zagotavlja večjo prometno varnost,
poleg tega pa prinaša prijaznejše življenje prebivalcem tega dela občine na desnem bregu reke Mirne.
Vrtcu Ciciban Sevnica prvo,
Krmelju tretje mesto
Prerez traku (z leve): župan Občine Sevnica Srečko
Ocvirk, predsednik sveta KS Tržišče Janez Virant,
predsednik gradbenega odbora Boštjan Tratar ter
podžupana Janez Kukec in Jožef Žnidarič
Ena od znamenitost krajevne skupnosti Krmelj so trije
bajerji, posledica dnevnega kopa v nekdanjem rudniku
rjavega premoga. So bogato rastišče lokvanja, nudijo
pa tudi možnost ribolova. (Foto: Suzana Mirt)
Vrtec Ciciban Sevnica, dokončan in uradno odprt v
letošnjem letu, velja za najsodobnejši vrtec v občini.
(Foto: arhiv Občine Sevnica)
Občinska turistična zveza Brežice je v okviru projekta »Moja
dežela – lepa in gostoljubna« in ob praznovanju svetovnega
dneva turizma minuli petek pripravila prireditev s podelitvijo priznanj najbolj urejenim vrtcem, osnovnim in srednjim
šolam ter krajem in mestom v regiji Posavje in občini Brežice. Regijska ocenjevalna komisija je v kategoriji vrtcev na
prvo mesto uvrstila Vrtec Ciciban Sevnica, v kategoriji izletniških krajev pa na tretje mesto Krmelj. Dogodka se je udeležil podžupan Občine Sevnica Jožef Žnidarič.
Projekt ureditve Kaplje vasi
je zajemal obnovo 500-metrskega odseka ceste in vzpostavitev javne razsvetljave skozi vas, položeni pa so
tudi elektrifikacijski in telekomunikacijski vodi. Vrednost investicije je okrog
60 tisoč evrov. 60 odstotkov
sredstev je prispevala Krajevna skupnost Tržišče, 30
odstotkov Občina Sevnica,
desetino pa krajani Kaplje
vasi, ki so opravili tudi kar
420 ur prostovoljnega dela.
Obnova je prinesla nenačr-
tovano povečanje stroškov,
saj je bilo zaradi prej obstoječe slabe podlage cestišča
potrebno rekonstruirati celoten odsek, ne le posameznih poškodb. Cesta skozi
Kapljo vas je bila sicer prvič
asfaltirana v začetku devetdesetih let, sočasno z državno cesto Sevnica – Trebnje.
Obnovljeni odsek ceste v
Kaplji vasi je del krožne povezave Tržišče – Kaplja vas
– Škovec – Tržišče. Na tej
turistično zanimivi poti se
Novo pridobitev je blagoslovil tržiški župnik Jože Kohek.
obiskovalec lahko ustavi ter jim zagotovimo tisto, kar
na Škovcu, ki je na držav- potrebujejo,« je dodal.
nem tekmovanju lansko leto
osvojil tretje mesto med Projekt sta predstavila in
najlepše urejenimi izletni- se zaslužnim za izvedbo zahvalila podžupan Janez Kuškimi kraji v Sloveniji.
kec, ki je bil v času izvajanja
V prijetnem spremljevalnem projekta še predsednik Kraprogramu otvoritve, ki so jo jevne skupnosti Tržišče, ter
pripravili krajani v sodelova- predsednik gradbenega odnju s krajevno skupnostjo, je bora Boštjan Tratar. Novo
zbrane nagovoril sevniški žu- pridobitev je blagoslovil trpan Srečko Ocvirk, ki je iz- žiški župnik Jože Kohek,
postavil pomembnost aktiv- program je povezovala Maja
ne vključenosti krajanov pri Lindič, dogodek pa je popeizvedbi skupnih projektov. stril harmonikar Tadej Pun»Takšnih projektov se zelo gerčar.
veselim, saj z njimi kraje in
vasi uredimo, posodobimo
Od Svinjskega do
Kostanjevice po novi cesti
Od naselja Svinjsko v krajevni skupnosti Šentjanž do Kostanjevice v sosednji občini Šentrupert je že
dobro leto urejena nova cestna povezava. Odsek lokalne ceste, ki poteka na območju obeh občin, so
sevniški podžupan Janez Kukec, šentrupertski župan Rupert Gole in predsednik sveta Krajevne skupnosti Šentjanž Boštjan Krmelj minuli petek uradno predali namenu.
Novi predsednik sveta
KS Tržišče Janez Virant
Dela v okviru projekta gradnje odprtega širokopasovnega
omrežja elektronskih komunikacij v občini Sevnica so v polnem teku. Omrežje bo naročnikom omogočilo možnost dostopa do sodobnih telekomunikacijskih rešitev, večjih hitrosti interneta, IP telefonije in IP televizije.
Informacije o projektu so dostopne
na spletni strani
www.obcina-sevnica.si
pod rubriko »Optično omrežje«.
Delovodje GVO na terenu:
•Za področje KS Studenec in KS Primož:
e- naslov: [email protected] / GSM: 031 769 604
• Za področje KS Boštanj:
e-naslov: [email protected] / GSM: 041 774 967
•Za področje KS Blanca in KS Zabukovje
e-naslov: [email protected] / GSM: 031 227 594
•Vodja projekta in koordinator s strani Občine Sevnica:
e-naslov: [email protected] / GSM 051 348 039
Prerez traku (z leve): župan Občine Šentrupert
Rupert Gole, podžupan Občine Sevnica Janez Kukec in
predsednik Krajevne skupnosti Šentjanž Boštjan Krmelj
2. oktobra volitve v svet
KS Blanca
Občinska volilna komisija Občine Sevnica vse občane
na območju krajevne skupnosti Blanca obvešča, da bo
v nedeljo, 2. oktobra 2011, potekalo splošno glasovanje
na predčasnih volitvah članov sveta Krajevne skupnosti
Blanca. Vse informacije o volitvah so objavljene na spletni strani Občine Sevnica oziroma dostopne pri tajniku
občinske volilne komisije Romanu Strlekarju. Seznami
kandidatov za predčasne volitve članov sveta Krajevne
skupnosti Blanca so objavljeni na spletni strani Občine
Sevnica ter na oglasnih deskah Občine in Krajevne skupnosti Blanca. Ker za volilno enoto številka 4, ki obsega naselje Dolnje Brezovo, ni bila vložena nobena kandidatura, na volišču Inplet pletiva d.o.o. na dan volitev
glasovanja ne bo.
Otvoritev je potekala v kraju Svinjsko.
Občina Sevnica je k sanaci- je odraz dobrega sodelovaji spodnjega ustroja okrog nja sevniške in šentrupertske
550-metrskega odseka ce- občine, sodelovanje katerih
ste na relaciji od Svinjske- pa se bo nadaljevalo tudi
ga do meje s sosednjo ob- z vzpostavitvijo optičnega
čino pristopila v letu 2009. omrežja. Obe občini sta naVrednost del, financiranih mreč del konzorcija skupno
iz občinskega proračuna, je šestih občin, na območju kaznašala okrog 35 tisoč evrov. terih bo zgrajeno odprto šiV letu 2010 je sledila še as- rokopasovno omrežje elekfaltacija odseka z ureditvijo tronskih komunikacij.
odvodnjavanja, vrednost navedenih del, prav tako finan- Zbrane so nagovorili sevniški
ciranih iz proračuna Občine podžupan Janez Kukec, šenSevnica, pa je znašala 23 ti- trupertski župan Rupert Gole
soč evrov.
in predsednik šentjanške krajevne skupnosti Boštjan KrUrejena cestna povezava je melj, ki so s prerezom traku
za tamkajšnje prebivalce ve- prenovljeno cesto tudi uralikega pomena, saj omogoča dno odprli. Po blagoslovu, ki
boljšo dostopnost do večjih ga je opravil šentrupertski
krajev in s tem prijaznejše župnik Jože Brečko, je sleživljenje na tem območju. dilo še družabno srečanje s
Uspešno zaključeni projekt pogostitvijo pri Sladičevih.
Stran pripravlja Občina Sevnica
Na seji sveta Krajevne skupnosti Tržišče je zaradi nezdružljivosti s podžupansko funkcijo z mesta predsednika in člana sveta krajevne skupnosti odstopil Janez Kukec. Izvoljen
je bil novi predsednik Janez Virant, ki je bil prej podpredsednik, za novega podpredsednika pa je bil izvoljen Stane
Sebanc.
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Triatlonec Jaroslav Kovačič
Cilja na Rio de Janeiro 2016
KRŠKO – V Posavju nimamo ravno na pretek športnikov, ki v državnem merilu krojijo vrh članske konkurence. Eden takšnih je 27-letni Krčan Jaroslav Kovačič (Triatlon klub Krško), ki se je v zadnjih nekaj letih prebil med najboljše slovenske triatlonce, saj se lahko pohvali že s štirimi naslovi državnega prvaka
v tej še vedno razmeroma mladi, a zahtevni športni disciplini. A njegove ambicije segajo preko državnih meja, zato je že zakorakal na mednarodno triatlonsko prizorišče, na izpolnitev velike želje - nastop
na olimpijadi – pa bo zaradi zastarelega sistema kvalifikacij moral počakati še vsaj do leta 2016 …
Tako kot vsi triatlonci, ima
tudi Jaroslav Kovačič svojo
„predzgodbo“: ukvarjal se je
s plavanjem, kjer je v mladinski konkurenci osvojil kar
nekaj naslovov državnega prvaka in postal reprezentant,
med najboljše tri se je uvrstil tudi v absolutni konkurenci. Po začetku študija na
Fakulteti za šport je treninge opustil, a kmalu spoznal,
da brez športa ne bo zdržal
in se leta 2005 prvič spoprijel s triatlonom. „Od nekdaj
sem imel rad vzdržljivostne
športe, tudi pri plavanju sem
imel raje discipline, v katere
je bilo treba vložiti malo več
truda,“ pravi. Prvi triatlonski
nastop mu je sicer prinesel
boleče spoznanje o nepripravljenosti, zato se je resno lotil treninga. „Imel sem dobre
predispozicije kot plavalec,
tako da sem bil v tej najbolj
tehnično zahtevni disciplini takoj v stiku z najboljšimi. Kolesa ni težko natrenirati, tek pa zahteva svoj čas,
a mi je uspelo kar hitro,“ zadovoljno ugotavlja.
Triatlon, sestavljen iz treh
disciplin, je seveda zelo zahteven, zato postane praktično način življenja, saj ter-
Jaroslav Kovačič v treh elementih triatlona: plavanju, kolesarjenju in teku
ja tako spremembo načina skem prvenstvu v dolgem tri- donu praktično nične. „Zdaj
razmišljanja kot življenj- atlonu (4 km/120 km/30 km) se niti ne trudim v olimpijskih navad. Kovačič, ki tre- na Finskem avgusta letos pa skem triatlonu, ampak sem
nira pod vodstvom Brežiča- se mu je ponesrečil. „Mislim, se usmeril bolj v daljši triana Severina Lipovška, letno da bom to popravil že na pri- tlon, po dveh letih pa se bom
opravi 15 do 20 triatlonskih hajajočem svetovnem prven- zopet vrnil na olimpijsko raztekem, med svoje največje stvu 5. novembra letos v bli- daljo in se poskušal kvalificiuspehe pa šteje štiri zmage žini Las Vegasa v Nevadi,“ je rati za Rio 2016,“ pojasnjuna državnih prvenstvih, zla- optimističen pred novo prilo- je Kovačič in upa, da mu do
sti zadnjo zmago na držav- žnostjo za dokazovanje.
takrat ne bo zmanjkalo vonem prvenstvu v polovičnem
lje, pa tudi finančnih virov
„ironmanu“ (1900 m plava- Kot vsak vrhunski športnik za preživetje v triatlonskem
nja, 90 km kolesarjenja in si seveda želi nastopa na svetu. Trenutno mu to omo21 km teka) na Bledu. V tu- olimpijskih igrah, a so zara- goča polovična zaposlitev v
jini je preboj med najbolj- di zastarelega sistema kvali- OŠ Jurija Dalmatina Krško na
še seveda težji. Bil je 34. na fikacij, ki praktično onemo- EU projektu Zdrav življenjski
evropskem prvenstvu v olim- gočajo manj uveljavljene slog, ter nekaj sponzorjev, ki
pijskem triatlonu (1,5 km/40 tekmovalce, možnosti za jim je zelo hvaležen.
Peter Pavlovič
km/10 km), nastop na evrop- nastop naslednje leto v Lon- Ribiško tekmovanje za 38.
Pokal Sava
RADEČE – V okviru občinskega
praznika so se 10. septembra
v Radečah zbrali ribiči iz cele
Slovenije, Koroške in letos prvič
tudi s Kosova. Vsi ljubitelji ribolova že leta in leta prihajajo na
tradicionalni Pokal Sava, ki je
bil že 38. po vrsti. Pred ribiškim
domom jih je nagovoril predsednik RD Radeče Ferdo Barachini, dobro počutje in veliko ribiške sreče jim je zaželel radeški
župan Matjaž Han, predsednik
tekmovalne komisije Brane Zelič pa je podal nekaj pravil in
napotkov. Na tekmovalno traso
se je podalo 19 ekip, ribiči so
bili razdeljeni na pet sektorjev.
O končnih uvrstitvah so odločali tudi grami. Ekipno je zmagala Tekmovanja se je
ekipa Brestanice, ki je že drugo udeležilo 95 ribičev.
leto zapored osvojila prehodni pokal, drugo mesto je zasedla
ekipa Som-Sensas, tretja pa je bila ekipa Radeče1. Po koncu
tekmovanja so se tekmovalci in njihovi spremljevalci okrepčali v bližnjem gostišču Strnad, kjer je bila razglasitev rezultatov
ter podelitev pokalov, medalj in praktičnih nagrad.
Mojca Pikelj, RD Radeče/R. R.
26. Kostanjeviški tek uspel
KOSTANJEVICA NA KRKI – 11. septembra se je odvijal že 26. Kostanjeviški tek, na katerem je v različnih konkurencah in razdaljah
nastopilo 189 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje
je štelo za pokal Dolenjskega lista in pokal Občine Kostanjevica,
vključeno pa je bilo tudi v akcijo Slovenija teče. Na devet kilo-
27
Prvi tek za sevniški pokal SEVNICA - Atletski klub Sevnica je 17. septembra na travnati površini pri sevniškem športnem domu organiziral prvi
tek za sevniški pokal v rekreativnih tekih, ki je bil namenjen vsem starostnim kategorijam. Dobro pripravljena in
skrbno označena tekaška proga je bila pravi tekaški izziv
predvsem za mlajše generacije osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so se v precej velikem številu udeležili tekmovanja.
Pri deklicah (letnik 2005
in mlajši) je na 300 metrov dolgi tekaški progi slavila Ina Starič z OŠ Blanca,
pri dečkih pa Marcel Kovač
z OŠ Boštanj. Na 600 metrov
dolgi tekaški progi so nastopili dečki in deklice letnika 2003 in 2004. Zmago si
je priborila Nika Dobovšek
z OŠ Sava Kladnika Sevnica,
pri dečkih pa Urban Jazbec
z OŠ Boštanj. Kilometer dolgo tekaško progo je pri deklicah letnika 2001 in 2002
najhitreje pretekla Zala Resnik iz OŠ Boštanj, pri dečkih
si je zmago priboril Klemen
Sladič iz AK Sevnica. Na 1000
Učenca OŠ Sava Kladnika
metrov dolžine so tekli tudi
Sevnica Alen Ivačič in Aljaž dečki in deklice letnika 1999
Tuhtar ter član AK Sevnica
in 2000. Prvo mesto je osvoBoštjan Sladič (od leve proti jila Klara Zakšek iz AK Sevdesni) so bili najboljši v
nica, pri dečkih pa Rok Krosvoji skupini v teku na 2 km. šelj iz OŠ Blanca. Dekleta in
dečki letnika 1997 in 1998 so tekli na zahtevni dvokilometrski progi, ki se je strmo dvignila na Hraste in se potem počasi spuščala nazaj v dolino. Slavila je Eva Mavrič, pri dečkih pa Aljaž Tuhtar (oba z OŠ Sava Kladnika Sevnica). Med
mladinkami je bila na dvokilometrski progi najhitrejša Nina
Kranjec z Blance. V članskem teku na štiri kilometre dolgi
progi sta v absolutni kategoriji zmagala Karin Gošek in Miha
Povšič (oba iz AK Sevnica). V kategoriji članov B je zmagal
Tomaž Lisec iz Boštanja.
Medalje je prvim trem v vsaki kategoriji podeljeval nekdanji
najboljši sevniški tekač Borut Veber, ki je zaznamoval svojo športno pot z osvojenimi 15 članskimi državnimi naslovi,
s 45 naslovi državnega prvaka v vseh kategorijah. Predsednik
Atletskega kluba Sevnica Sine Karlovšek je bil s potekom in
z organizacijo prvega teka za sevniški pokal v rekreativnih
tekih zadovoljen. »Teki so namenjeni vsem, rekreativcem in
tistim, ki redno trenirajo tek. Ni potrebno biti prvi, temveč
je dovolj verjeti v svoje sposobnosti,« je dejal ob zaključku. Rekreativni tek za sevniški pokal se bo nadaljeval 1. oktobra pri OŠ Blanca.
Smilja Radi
Otvoritev nove plesne dvorane
PK Lukec
KRŠKO – 18. septembra je potekala uradna otvoritev nove plesne dvorane PK Lukec Krško v trgovsko poslovnem objektu JOB
Center Krško. V tem sodobnem objektu je svoje domovanje
končno našlo tudi društvo z dolgoletno uspešno tradicijo, ki že
vrsto let deluje na tekmovalnem in družabnem področju v občini Krško. Skozi prireditev je vse navzoče popeljala voditeljica
Pomerili so se tudi najmlajši do pet let.
metrov dolgi progi je pri moških tako kot lani zmagal Jan Breznik (FIT Brežice). V ženski kategoriji je prvo mesto osvojila Janja Bučar (FIT klub Novo mesto). Pokal občine Kostanjevica je
v kategoriji moških do 30 let osvojil Gregor Bučar. V kategoriji
moških nad 30 let je zmagal Janez Polovič. Pri ženskah je bila
prva Iva Molek. V mlajših kategorijah je tekmovalo 49 otrok do
15 let, večina iz Kostanjevice.
B. P./R. R.
Horn do dveh kolajn na Evropskih igrah mojstrov
LIGNANO, RAKA - Karateist iz Rake Franjo Horn je na Evropskih igrah mojstrov, ki so od 10. do 20. septembra potekale v
italijanskem Lignanu, dosegel izjemen uspeh. Osvojil je srebrno kolajno v športnih borbah, tej pa je dodal še bronasto
v katah posamezno. Tekmoval je v kategoriji veteranov od
45 do 49 let (-84 kg) z 11 sotekmovalci. V športnih borbah
je vse do uvrstitve v finale brez težav premagoval nasprotnike. Na finalni dvoboj pa je zaradi napačnega razporeda s
strani organizatorja zamudil in bil tako prikrajšan za odločilno borbo ter zasedel končno 2. mesto. Bronasto kolajno
v katah pa si je priboril med 13 sotekmovalci. V tretjem nastopu je Franjo naredil majhno, vendar usodno napako na
takšnem tekmovanju - pri prihodu na tatami je zaradi zamenjave vrstnega reda kat povedal napačno ime kate, ki jo
je izvajal. Tako se je boril za končno 3. mesto in to borbo
tudi dobil. S tem je dokazal, da je trenutno najboljši veteran v karateju na svetu.
K. H./R. R.
ŠPORT
Franjo Horn je dosegel velik uspeh za Slovenijo.
Dvorano so predali namenu podžupanja Ana Somrak ter
Dušan in Sebastijan Vodlan.
Klavdija Mirt, ki je najprej na zelo „pravljičen“ način predstavila najbolj zaslužnega in dejavnega, kar zadeva razvoj in uspeh
plesa tako v Posavju kot tudi v Sloveniji, športnega direktorja
PK Lukec Dušana Vodlana. Nato je vse prisotne pozdravila podžupanja občine Krško Ana Somrak, ki je med drugim izrazila sodelovanje občine in plesnega kluba tudi v bodoče, predvsem v
zadovoljstvo vseh otrok, ki s plesom koristno izrabijo svoj prosti
čas. Spregovoril je tudi Vodlan, za katerega je nova pridobitev
največja zmaga v njegovem življenju. Nato je skupaj s svojim
naslednikom Sebastijanom Vodlanom in podžupanjo prerezal
trak ter s tem dal v uporabo čudovito plesno dvorano. V nadaljevanju druženja in kramljanja je nastopil tudi večkratni svetovni prvak v standardnih in latinsko ameriških plesih Miša Cigoj s svojo novo plesalko Niko. Ob zvokih Miha Lampič Banda
ter prigrizku in penini se je nadaljevalo druženje v pozen večer.
PK Lukec, foto: Bojana Škrnjug
28
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor in
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo s tem
obveščata javnost o javni seznanitvi
s spremenjenimi rešitvami
državnega prostorskega načrta za
območje HE Brežice
I.
Ministrstvo za okolje in prostor Direktorat za prostor in Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za energijo sta zavzela stališča do pripomb in predlogov, ki so bili dani v času
javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za
območje HE Brežice. Stališča do pripomb so objavljena na
spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http://
www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/
drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/
Glede na stališča do pripomb so se nekatere rešitve v osnutku državnega prostorskega načrta za območje HE Brežice
spremenile. Spremembe so predstavljene v dokumentaciji z naslovom »Spremembe ureditev v DPN za območje HE
Brežice glede na stališča do pripomb iz javne razgrnitve«, ki
sta jo pod številko projekta 07018-00 /A v septembru 2011
izdelala Savaprojekt d.d., Krško in Acer d.o.o., Novo mesto
in upoštevane v okoljskem poročilu za DPN za območje HE
Brežice, ki ga je pod številko projekta OP – 136/08, september 2010, dopolnitev septembra 2011 izdelal Geateh d.o.o.,
Ljubljana (v nadaljevanju: dokumentacija).
Spremembe bodo upoštevane pri pripravi predloga državnega prostorskega načrta.
II.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za gospodarstvo organizirata javni seznanitvi s spremembami, ki bosta potekali:
•v ponedeljek, 3. 10. 2011, s pričetkom ob 16.00, v prostorih Občine Krško, sejna soba A, Občine Krško, Cesta krških
žrtev 14, Krško,
•v ponedeljek, 3. 10. 2011, s pričetkom ob 19.00, v prostorih Mladinskega centra Brežice, Gubčeva 10 a, Brežice.
III.
Dokumentacija iz prve točke bo od 3. 10. 2011 do 17. 10.
2011 na vpogled:
•na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor,
Dunajska cesta 21, Ljubljana,
•v prostorih Občine Brežice, Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice,
•v prostorih Občine Krško, Oddelek za urejanje prostora,
Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško.
Dokumentacija iz prve točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka na vpogled tudi v digitalni obliki na spletnih straneh
Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za gospodarstvo.
dr. Mitja PAVLIHA
GeneralnI direktor
DIREKTORATA ZA PROSTOR
mag. Janez KOPAČ
GENERALNI DIREKTOR
DIREKTORATA ZA ENERGIJO
PRIREDITVE V OKTOBRU
PREDAVANJE ZGODOVINARJA
DR. JOŽETA PIRJEVCA
• petek, 30. september, ob 18. uri –
Dvorana v parku, Krško
Znani zgodovinar dr. Jože Pirjevec se v svojih delih že vrsto
let posveča južnoslovansko-italijanskim odnosom od predmarčne dobe do konca 19. stoletja, vzhodnoevropski zgodovini, odnosom med državami v sodobni Evropi in problematiki slovenske novejše zgodovine. Tokratni večer bo posvečen njegovemu
raziskovalnemu delu in predvsem zadnji knjigi »Tito in tovariši«, ki je med bralci zelo iskana.
PREDAVANJE O DISLEKSIJI
• četrtek, 13. oktober, ob 17. uri –
Mladinski oddelek, Krško
Pedagoginja Metka Uršič nam bo predstavila znake za prepoznavanje učnih težav in koristne vaje za njihovo odpravljanje.
Stiske staršev in otrok so zaradi pomanjkanja znanja o težavah
in doživljanju sveta dislektikov mnogokrat velike in težke, ne
pa tudi nepremagljive. In predvsem od nas odraslih je odvisno,
ali bodo naši otroci v svojih posebnostih zasijali ali zbledeli.
POGOVOR Z JANO DRAŠLER O CIRKUSU
• četrtek, 20. oktober, ob 18. uri – Dvorana v parku, Krško
Gostja Jana Drašler nam bo predstavila življenje znotraj umetniškega cirkusa, kot ga je spoznavala na potovanju skupaj z
italijanskimi potujočimi artisti. Z nami bo delila izkušnjo, ki
sporoča, da cirkuška predstava ni le večerni spektakel, sosledje nastopa tigrov, klovnov in akrobatov, temveč je način življenja. Tako kot so plakati na stenah podvozov, vagoni, ki potujejo iz kraja v kraj in miti o izjemnih veščinah, ki se prenašajo iz
roda v rod, del cirkuške predstave.
USTVARJALNE DELAVNICE PRED
»KROMPIRJEVIMI POČITNICAMI«
• sreda, 26. oktober, ob 16. uri – Mladinski oddelek, Krško
Otroke in starše vabimo, da se nam pridružijo v ustvarjalnih
delavnicah na temo jeseni in noči čarovnic. Poleg ustvarjanja
se bomo tudi prijetno družili in spoznavali različne ustvarjalne tehnike.
PRAVLJIČNE URICE IN KNJIŽNA UGANKA
»MLADI RADOVEDNEŽ«
Z mesecem oktobrom ponovno začenjamo s pravljičnimi uricami na Mladinskem oddelku v Krškem ob ponedeljkih, v enoti
Kostanjevica na Krki ob torkih in na Senovem ob četrtkih. Na
vseh enotah se srečamo ob 17.00. Z oktobrom pa smo za otroke na Mladinskem oddelku in ostalih enotah knjižnice pripravili tudi knjižno uganko MLADI RADOVEDNEŽ.
TOČKI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Jesenski meseci so tu in ponovno se začenjajo dejavnosti na naših dveh točkah vseživljenjskega učenja. Na Izposojevališču Kostanjevica na Krki in na Senovem vam v sodelovanju z Ljudsko
univerzo Krško nudimo možnost vključevanja v različne študijske krožke, različna predavanja in gradivo za samostojno učenje v prostorih knjižnice. Za podrobnejše informacije pokličite:
za Izposojevališče Kostanjevica na Krki – Alenko Žugič Jakovina
na tel. 07 4904 000; za Izposojevališče Senovo – Vilka Planinca
na tel. 07 4904 000.
RAČUNALNIŠKE DELAVNICE ZA STAREJŠE
• ob četrtkih, tedensko med 9. – 11. uro Osrednja knjižnica v Krškem
Računalniška znanja so danes nepogrešljiv del vsakdana, ker
pa se zavedamo, da je mnogokrat pri prvih korakih v svet računalniških znanj potrebna pomoč, vas vabimo na računalniške
delavnice za starejše. Dogovorite se lahko na tel. 07 4904 000.
KAPUCINSKA KNJIŽNICA IN POSEBNA ZBIRKA
SPEEDWAY V SLOVENIJI
• Osrednja knjižnica v Krškem
V Valvasorjevi knjižnici ohranjamo in promoviramo dediščino in
tradicijo našega okolja, zato vas vabimo na ogled bogate baročne kapucinske knjižnice in posebne zbirke Speedway v Sloveniji. Če se želite seznaniti z zanimivostmi našega okolja ali jih
pokazati prijateljem, znancem, gostom, turistom nas pokličite.
Za voden ogled se lahko vnaprej dogovorite na tel. 07 4904 000.
Vse prireditve in dejavnosti so brezplačne!
78-letna Justina Keršič iz Lončarjevega
Dola pri Sevnici je na
vrtu ob hiši pridelala
nenavaden krompir –
v obliki srčkov. Ker
gre za čudovito igro
narave, ki jo je skoraj škoda, da bi končala na krožniku, ga
je s pomočjo družine skrbno dokumentirala in nam poslala nekaj fotografij
nevsakdanjega pridelka.
2011/2012
16. sezona
gledališki abonma
JAVNIM NAZNANILOM
Povabilo
k vpisu
do 10. oktobra 2011
Sezona naročenih umorov
komedija/T.I.P. Teater Ljubljana
Alma Ajka
monokomedija-kabaret uprizoritev
Štorklje umirajo
melodrama/Gledališče Koper
Proti severnemu vetru
romantična drama/Prešernovo gledališče KranjMestno gledališče Ptuj
Ko sem bil mrtev
komedija-burleska/SNG Drama Ljubljana
VSAK DELOVNIK
od 8. do 14. ure
na sedežu JSKD OI Brežice,
Cesta prvih borcev 11,
8250 Brežice
T: 07 49 90 651/650
GSM: 031 473 224
E: [email protected]
PROSTI ČAS
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
29
Cecilija Mlinarič praznovala
99. rojstni dan
SEVNICA – V sevniškem domu upokojencev je 20. septembra
v družbi sorodnikov in prijateljev svoj 99. rojstni dan praznovala najstarejša stanovalka Cecilija Mlinarič. Za še vedno
zelo vitalno Cecilijo, ki živi v domu od lanskega julija, so zanimiva in različnih dogodivščin polna doživetja. Življenjska
pot jo je najprej odpeljala iz rodnega Zabukovja v sosednji
Pri 99-ih še vedno zelo vitalna Cecilija Mlinarič je
županu Srečku Ocvirku podarila kvačkano vrtnico, ki jo
je sama naredila.
Podvrh in nato v Trbovlje, potem pa se je leta 1959 ponovno
vrnila v domačo občino. Njeno sorodstvo je veliko, najbolj
pa je navezana na svojo pet let mlajšo sestro Alojzijo Krebelj, ki živi v Vranju pri Sevnici. Življenje jo je naučila nositi različna bremena, pod katerimi pa ni klonila. Še vedno
se veseli vsakega novega jutra, novega dne in večera; rada
sprejema obiske in rada poklepeta. Vidi in sliši sicer slabo,
a dogajanje na slovenskem političnem odru še vedno zavzeto spremlja, saj v parlamentu sedi njena pranečakinja Melita Župevc. Slednja se srečanja s svojo prateto ni udeležila
zaradi neodložljivih obveznosti v parlamentu, poslala pa ji
je velik šopek s prijaznim sporočilom in s toplim voščilom. Z
obiskom in z darilom za 99. rojstni dan pa sta Cecilijo Mlinarič razveselila med vsemi ostalimi povabljenimi župan Srečko Ocvirk in predsednik KS Zabukovje Jože Baumkirher.
Slednji ji je za napovedane mrzle zimske dni prinesel tople
volnene nogavice, vsi prisotni pa so ji zaželeli, da bi prihodnje leto skupaj praznovali njen 100. rojstni dan. S. Radi
90 let Martina Krevlja
DUNAJ PRI KRŠKEM – 15. septembra je svoj 90. rojstni dan slavil Martin Krevelj. Rodil se je v vasici Dunaj pri Krškem. Vaščani mu pravijo kar stric Tinče. Kakor mnogim iz njegove generacije, tudi njemu v življenju ni bilo podarjeno vse lepo. Še
kot mladostnik je bil primoran obnoviti domačijo, skrbeti za
starše ter trdo garati na zemlji. S pokojno ženo Pavlo je preživel 62 let skupnega življenja, vzgojila sta štiri otroke, sina
Geslo križanke pošljite do četrtka, 6.10.2011, na naslov:
Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško, s pripisom „Križanka“. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja
FITNESS POŽUN,
Titova 75, Senovo
1. nagrada: 1 x mesečna karta za fitnes
2. nagrada: 5 x brezplačen obisk fitnesa
3. nagrada: 3 x brezplačen obisk fitnesa
Računalniška in digitalna
pismenost za odrasle v Posavju
Slavljenec v družbi svojih najbližjih in pevcev.
Mirana ter hčerke Branko, Vido in Ano. Skupaj sta ustvarjala, vzgajala otroke in trdo delala od zore do mraka. Vendar
jima ni bilo težko. To sta dokazovala iz dneva v dan, z dobro
voljo in veseljem do dela. Njuna zemlja je bila vedno skrbno obdelana, dom pa obdan s prelepimi rožami, katere sta
oba ljubila. Martin je še vedno dobrovoljček, vedno nasmejan, poln pozitivne energije. Za vsakogar najde le lepo besedo. Nikoli ne zna biti slabe volje, zadovoljen je z vsem, kar
mu je ponujeno. To pa je tudi recept za tako dolgo življenje.
Od februarja letošnjega leta biva v Domu starejših občanov
v Krškem. Tu so mu njegov jubilej polepšali tudi pevci skupine Trta, ki so mu zapeli kar nekaj njemu najljubših pesmi in
mu zaželeli še veliko zdravih let. M. G.
KRAJNA BRDA - Bralec Darko Hlebec iz Krajnih Brd je v
naše uredništvo poslal cvetočo češnjo, ki je te dni razprla popke in ob tem še sporočil, da je cvetenje za to obdobje zares nenavadno. Ob tem se sprašuje, ali lahko pričakujemo celo jesenske češnje?
Geslo 19/2011 številke:
ZAVESE PO VAŠI MERI
Nagrade, ki jih podarja trgovina MOJ DOM iz Krškega,
prejmejo:
1.nagrada: darilni paket v vrednosti 20 € –
Darinka Pirnar, Leskovec pri Krškem
2.nagrada: darilni paket v vrednosti 10 € –
Maja Jakše, Studenec
3.nagrada: darilni paket v vrednosti 5 € –
Marija Šuler - Kapele
Skozi vaš objektiv
KRŠKO - Ljudska univerza Krško je v projektu Dvig ravni pismenosti za odrasle začela v septembru 2011 izvajati 50 urne
tečaje računalništva, ki so za udeležence brezplačni. Programe financirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski soci-
alni sklad. Tečaji računalniške in digitalne pismenosti so organizirani na osnovni šoli Raka, na Šolskem centru v Krškem,
v osnovni šoli v Kostanjevici in v Srednji ekonomski šoli v
Brežicah. V tečaje je trenutno vključenih 52 odraslih različnih starosti. Naslednji tečaji bodo potekali predvidoma
v začetku leta 2012 na Bizeljskem, v Cerkljah, Koprivnici in
Sevnici. V nekaterih skupinah
je še nekaj prostih mest. Zainteresirani občani lahko več
informacij dobijo na Ljudski
univerzi Krško.
LU Krško
Bralka iz Sevnice je opozorila na veliko turistično-informacijsko tablo, ki stoji v krožišču v Šmarju. Zapisala je,
da se marsikdo sprašuje, zakaj na tabli ni Lisce, ki je naravna znamenitost sevniške občine in na katero so vsi ponosni in jo mnogi radi obiščejo. Popolnoma neprimerno
se ji zdi, da je na tabli poleg dveh pomembnih kulturnih
spomenikov, kot sta sevniški grad in Ajdovski gradec, še
oznaka za vinsko klet, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno
kategorijo nekega pomembnega kulturnega spomenika.
Želite tudi vi opozoriti na podoben ali drugačen problem
v vašem kraju? Pošljite nam fotografijo in kratek opis problema na [email protected] ali na Posavski obzornik,
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, s pripisom OBJEKTIV.
30
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
zahvala
TEREzIJE BENČIN
s Hrastja pri Cerkljah 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene sveče
in darove za sv. maše. Hvala našemu župniku g. Janezu Žaklju
za obiske na domu ter župnikom g. Jožetu Miklavčiču, g. Francu
Drobniču in g. Janezu Žaklju za lepo opravljen obred in sv. mašo.
Zahvaljujemo se pogrebni službi Žičkar, praporščakoma, pevcem
za zapete žalostinke, godbeniku za zaigrano Tišino ter njeni
zdravnici dr. Zdenki Marinček.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni
zadnji poti.
Vsi njeni.
sprejemamo na sedežu Posavskega obzornika v Krškem, Trg Matije
Gubca 3 (Hotel City), od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, po
pošti ali na elektronskem naslovu [email protected]. Informacije: 07 49 05 780, 040 634 783. Rok za oddajo za objavo v naslednji
številki je do torka pred izidom časopisa, do 10.00 ure.
NEPREMIČNINE
Ugodno prodam ločeno stanovanjsko hišo, 200 m2, ob
parku v starem Krškem. V
pritličju možnost še drugega stanovanja ali poslovnega
prostora. Tel.: 031 386 282
Prodam staro hišo z novogradnjo in večjo delavnico (ali
dam v najem). Cena po dogovoru. Tel.: 051 457 759
Gradbene parcele z gradbenim dovoljenjem in projek-
FANČI
BRATKOVIČ
Umrla je
JOŽEFA KOSTANJŠEK
iz Krškega.
Ob izgubi naše drage mame, sestre, tašče in babice se iskreno
zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje
in pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za
darovano cvetje, sveče in druge izkazane pozornosti. Prav tako
se zahvaljujemo vsem sodelujočim za lepo opravljen obred.
Vsi njeni.
upokojena kuharica
Od drage sodelavke smo se poslovili v sredo,
14. 9. 2011, na pokopališču v Dovškem.
Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Kolektiv Osnovne šole XIV. divizije Senovo
Naročila za ZAHVALE in V SPOMIN
MALI
O G LA S I
ZAHVALA
Samo to še opravim,
samo to še postorim,
potem se spočijem
in umirim.
(T. Kuntner)
Ob boleči izgubi naše drage mame
tom prodam v Kostanjevici
na Krki (Grič). Cena 35 €/m²
z DDV. Tel.: 041 357 009
Prodam lesen hram 7x4
m2, s 600 m2 zemljišča, v
Dolenji vasi - Čele. Cena
5.000 €. Tel.: 041 611 329
V Brežicah oddam garsonjero
s posebnim vhodom, atrijem,
s 1. 11. Tel.: 041 976 583
Ravne pri Zdolah, parcela
12.000 m2, z gradbenim dovoljenjem, menjam za stanovanje. Tel.: 031 300 995
ZAHVALA
AVTOMOBILIZEM
Peugeot 308 1.7 HDi, 90 KM,
karavan, l. 2010, metalik,
prevoženih 8.200 km.
Tel.: 07 49 64 109
Prodam Renault Scenik 1.6,
letnik 2000, prevoženih
191.000 km, dobro ohranjen,
garažiran. Cena 2.600 €.
Tel.: 041 251 551
Prodam Renault 5 Five 1.4,
letnik 1995, v dobrem stanju. Tel.: 041 436 418
Za Peugeot 307 prodam alu
platišča z letnimi gumami,
205-55-16, prtljažnik, preproge in pograd z jogijema,
odejama in vzglavnikoma.
Tel.: 041 746 313
Ugodno prodam prtljažnik za
avto s cerado, kontakt dnevno od 16.00 do 17.00 ure.
Tel.: 07 29 61 272
Ob boleči izgubi našega dragega
IVANA GRMŠKA
z Malega Kamna
KMETIJSTVO, LES
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob
strani, nam nudili nesebično pomoč in tolažbo ter ga v tako velikem
številu pospremili k mirnemu počitku.
Mulčar kladivar 170, italijanski, robusten, ohranjen
- prodam. Tel.: 041 773 508
Prodam trifazni cirkular za
žaganje drv. Kovinsko ogrodje in je na kolesih.
Tel.: 051 215 489
Prodam kratko žagana bukova drva, leseno prešo na kamen, lahko tudi za okras, in
domačo slivovko.
Tel.: 07 49 65 331
Prodam suha bukova drva,
7,5 m3, v Dobravi pri Radečah. Tel.: 031 319 546
Žalujoči vsi njegovi.
Prodam bukova drva, primerna za centralno kurjavo
ali štedilnik. Možna dostava
na dom. Tel.: 040 738 059
Prodam razžagana bukova
drva ali menjam za prašiča.
Tel.: 070 701 210
Prodam lesene bokse in nove
gajbice za jabolka, ugodno.
Tel.: 040 796 143
Prodam bukove pelete in brikete. Tel.: 070 665 823
Prodam rezana bukova drva
za 50 €/m3 ali menjam za
grozdje (belo) ali za koruzo.
Tel.: 040 840 065
Prodam nažagana drva in
rabljeno strešno opeko Bramak, zelo ugodno.
Tel.: 051 423 092
OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA
VABIMO Vas na telovadne večere
S seboj prinesite:
- obilico dobre volje
- tekmovalni duh (hahaha)
- brisačko, teniske, blazino in VODO,
Vallin d.o.o., Selska c. 7, Dobova
ki potekajo ob ponedeljkih in sredah ob 20. uri v plesnici OŠ Brežice.
okulistični pregledi
na zdravstveno kartico
Tel.: 07/499-22-33
Na podlagi dolgoletnih izkušenj in
znanja strokovno svetujemo ter
s sodobno tehnologijo nudimo:
izdelava geodetskega načrta
etažni načrt
zakoličba
vris stavbe
parcelacija
ureditev meje
Tel. 07/620 97 47
Mob.: 040/596 583
SLO - 8271 Krško, Hočevarjev trg 3,
tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085
GSM: 041 630 135, 041 684 320,
e-mail: [email protected], www.boom.si
MADŽARSKE TERME –ZALAKAROS
3 DNI – 2 NOČI,
14.10.-16.10.2011 - CENA: 125 €
PO SLAVONIJI IN BARANJI
2 DNI - 1 NOČ
22.10.-23.10.2011 - CENA: 130 €
Zrihtamo vse
Pirc Janko s.p., tel.: 031 468 402
Mrzlava vas 25, 8262, Krška vas
- hišniška dela
- obnova stanovanj
- izdelava podstrešnih stanovanj
s suhomontažnimi elementi
- zamenjava podov-laminati,
gotovi parketi, itison...
Vsa dela opravimo strokovno
in ugodno v najkrajšem možnem roku.
Kamnoseštvo Jakša granitika d.o.o.
www.optika-keber.informacija.net
Damjan Keber s.p. Trdinova 1, 8250 Brežice
Skupaj bomo telovadile, izvedele nekaj informacij o zdravi prehrani,
kako priti do več energije, kako izgubiti kakšen kg brez stradanja ,
se počutiti bolje … Naše druženje bo trajalo vsakič približno dobro urco.
Pridružite se nam ob 20. uri!
Informacije na tel: 041 / 791 799
TURISTIČNA
AGENCIJA
BooM
Planinska c. 5, 8290 Sevnica
TU
JE LAHKO
VAŠ OGLAS!
Marketing
tel: 07 49 05 780, E-pošta: [email protected]
CELOSTNO OGLAŠEVANJE v Posavju na enem mestu
Izstopamo
iz množice!
Jumbo plakati
Vizitke, flajerji in transparenti
Grafično in spletno oblikovanje
Izdelava spletnih strani
Ostali promo materiali
Agencija SPIN d.o.o., Šolska ulica 2, 8250 Brežice
OBVESTILA
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Poklicna gasilska enota Krško
Tovarniška ulica 19, 8270 Krško
objavlja 4 prosta delovna mesta
KANDIDAT ZA GASILCA
Pogoji za zaposlitev in ostale informacije so objavljene
na Zavodu za zaposlovanje Sevnica, Urad za delo
Krško, njenih spletnih straneh, ter na spletni strani
www.pge-krsko.si.
Rok za prijavo je do vključno 12.10.2011!
Prodam brezova in mešana
bukev-gaber drva, kalana in
suha. Tel.: 031 872 017
Prodam odojke 25 - 30 kg,
primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 031 796 019
Prodam opaž od 4,4 € dalje
in brune od 5,7 € dalje. Cena
s prevozom na dom.
Tel.: 040 624 123
Prodam odojke, težke okoli
30 kg. Tel.: 040 862 947
Zajčnik, nov, za dve, tri, štiri
ali šest samic z mladiči. Možna dostava, različne velikosti. Tel.: 040 229 459
Prodam odojke za nadaljnjo
rejo ali zakol.
Tel. 031 368 615
Prodam 4 odojke, težke 25 30 kg (Dobova).
Tel.: 041 744 261
Prodam pujske, težke od 30
- 60 kg. Tel.: 051 361 635
Prodam krmo v kockah, cca
200 kom, cena po dogovoru.
Tel.: 031 683 708
Prodam odojke ter krompir,
okolica Dobove.
Tel.: 07 49 67 250
Prodam hokaido buče, cena 3,5
€/kg in merilec mošta, cena 5
€/kom. Tel.: 031 808 003
Prodam črno-belega bikca,
starega 3 tedne.
Tel.: 031 868 337
Prodam ječmen in koruzo
v zrnju. Tel.: 041 581 488
Prodam telico simentalko,
brejo 8 mesecev. Ni čistokrvna, cena po dogovoru.
Tel.: 031 368 634
Prodam koruzo na njivi, ječmen
ter oves. Tel.: 07 49 69 474
Prodam krmni grah, koruzo,
jedilni krompir, suhe plohe
rdečega bora, mošt modre
frankinje ter molzni stroj.
Tel.: 031 845 064
Prodam teličko simentalko,
staro 1 mesec. Tel.: 031 504 280
Prodam breje krave simentalke ter 2 prašiča za zakol.
Tel.: 07 49 69 140
Prodam 1 tono koruze v zrnju. Tel.: 07 49 67 482
Prodam 8 mesecev brejo telico šeko. Tel.: 051 805 120
Prodam koruzo v zrnju.
Tel.: 07 49 74 048
Prodam 10 koz, stare leto
in pol, za zakol ali nadaljnjo
rejo. Tel.: 041 782 366
Kupim ali vzamem v najem
rotacijski mulčar za traktor,
fi 100 - 110 cm.
Tel.: 051 389 362
VINOGRADNIŠTVO,
ŽIVILA
Prodam mošt modre frankinje in mošt za cviček.
Tel.: 041 929 830
Prodam jabolka za ozimnico,
bio, stare sorte, nikoli škropljene. Cena: 1,00 €/kg.
Tel.: 07 49 56 664
Kupim tehtnico od 50 do 100
kg. Tel.: 07 49 56 664
Prodam beli in rdeči jedilni
krompir, primeren za ozimnico. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer)
Jabolka za ozimnico in predelavo ter lanski jabolčnik
prodam. Tel.: 041 773 508
ŽIVALI
Prodam večje število odojkov, težkih od 20 - 35 kg (količinski popust); okolica Dobove. Tel.: 031 306 136
Prodam odojke 25 - 30 kg,
primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 031 492 837
Prodam odojke od 20 - 50 kg,
beli in rdeči jedilni krompir,
pšenico in koruzo (lansko).
Tel.: 07 49 67 135
PERUTNINARSTVO
MARTIN METELKO s.p.,
Hudo Brezje 16, 8293 Studenec,
Perutnina Rostohar sporoča
cenjenim strankam, da bo prodaja
belih kilogramskih piščancev
7. oktobra.
Vsak delovnik po 18. uri si lahko
priskrbite mlade rjave jarkice
v nesnosti.
Tel.: 031 621 522, 07 49 21 563
Perutnina Rostohar - E, Erika Rostohar s.p.,
Brege 1, 8273 Leskovec pri Krškem
Ugodno prodam jedilno garnituro: kot, mizo, dva stola.
Tel.: 041 723 830
Prodam 4 uokvirjena ogledala v izmeri 100x150 cm,
v kompletu ali posamično,
ter sintesajzer (klaviatura)
Yamaha E323, star komaj
leto dni, skoraj nerabljen.
Tel.: 041 791 799
RAZNO
Prodam nov zimski kostim
vinske barve, št. 46, in nova
kozmodisk ter masažni aparat. Cena po dogovoru.
Tel.: 07 81 42 567
WC kabina iz lesa in plastike,
nova, primerna za zidanice,
nasade in gradbišča. Možna
dostava. Tel.: 040 994 479
Prodam mešalec za beton,
šivalni stroj Bagat, bojler 80
l, pralni stroj Gorenje, ribežen za zelje, okrasno prešo,
past za lisice, kolovrat.
Tel.: 051 813 561
Prodam malo rabljeno televizijo, raven ekran, siv okvir,
cena po dogovoru.
Tel.: 040 244 372
Prodam 2000-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje
(160 €) in trodelno posodo za
prenos hrane (25 €).
Tel.: 070 866 618
obvešča cenjene stranke,
da je prodaja
belih piščancev,
in prašičev
za nadaljnjo rejo ali zakol
vsak delavnik po 18.00 uri.
Tel.: 041 716 154
Prodam grelno hladilno klimo Abena in sokovnik za pripravo svežega soka, enkrat
uporabljen. Tel.: 041 385 736
Kupim termoakumulacijsko
električno peč.
Tel.: 07 81 43 077
Iščemo družino ali par za
delo na kmetiji in oskrbo
mame; po smrti mame lastništvo. Tel.: 031 878 082
POMOČ, PODARIM
Prosim dobre ljudi, če mi
odstopijo skrinjo s predali
in kakšno omaro za obleke.
Tel.: 070 289 414
Prosim, če mi lahko kdo podari trosed z ležiščem po dolžini, dim. 150 x 200.
Tel.: 031 701 788
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse osamljene ljudi, vseh starosti, od vsepovsod, ki si želijo življenja v dvoje. Imamo preko 2000
oglasov, reklam, več zaposlenih,
tradicijo in ogromno ponudb z
vseh območij, ki so za mlade ženske zastonj, ostale plačajo 14 € za
neomejeno ponudb 2 leti, ugodno za moške.
031 836 378, 031 505 495
090 6286 1,99 €/min.
Leopold Orešnik s.p., Dolenja vas 85
p.p. 40, 3312 Prebold
V brežiški in novomeški porodnišnici so rodile:
•Natalija Iljaž, Mali Obrež –
deklico,
•Tatjana Pavuna, Sela pri
Dobovi – deklico,
•Mateja Podvinski,
Jereslavec – deklico,
•Jana Klemenčič, Brežice
– dečka,
•Aleksandra Ferlan,
Brestanica – dečka,
•Tanja Gregorevčič,
Globoko – dečka,
•Maja Baškovč, Brežice –
deklico,
•Simona Lipej Povhe, Krško
– deklico,
PERUTNINARSTVO CIGLAR
s Senovega obvešča stranke, da bo
PRODAJA BELIH
KILOGRAMSKIH PIŠČANCEV
14. oktobra na Senovem in pri
Mirt Alojzu na Gmajni 28, Raka.
RJAVE IN GRAHASTE JARKICE
lahko kupite vsak torek od
9.-16. in petek od 9.-12. ure.
Zbiramo tudi naročila za
bele težke kokoši.
Naročila sprejemamo na
07 49 73 190 in
031 676 724.
Perutninarstvo Ivan Ciglar s. p., Kajuhova 3, 8281 Senovo
Izdelava hlevske opreme za prašičerejo in kovinskih rešetk za govedorejo. Rajko Zakšek s.p.,
Metni Vrh 14, Sevnica.
Tel.: 040 825 721
Prodam odojke od 20 - 40 kg
in bukova drva.
Tel.: 031 444 793
Perutnina Rostohar - E
Podlo so mi vzeli dom. Imam
avto, pridne roke, srčno kulturo, 58 let. Rabite pomoč?
Jaz streho nad glavo.
Tel.: 070 827 953
Psičke črni zlati prinašalec
podarim. Tel.: 041 357 007
STIKI
71-letni moški iz Posavja želi
spoznati kmečko žensko, staro 50-60 let. Bodi mirna, iskrena, verna ter poštena in
se oglasi moškemu istih lastnosti. Tel.: 031 488 855
Prodam več jagenjčkov za rejo
ali zakol. Tel.: 031 568 785
Prodam zajce pasme orjak,
domače mlade purane, purice in mlade peteline golovratke. Tel.: 051 358 306
POHIŠTVO,
OTROŠKA OPREMA
Ugodno prodam zakonsko posteljo s predalom in mizo s
štirimi stoli. Tel.: 041 500 720
Prodam otroški voziček trikolesnik (Quinny Speedi)),
barva črno-drap, cena 150
€. Tel.: 031 403 767
•Jerneja Kržan, Cundrovec
– deklico,
•Urška Čamernik, Dobrova
– deklico,
•Mojca Denžič, Srebernik –
deklico,
•Sonja Haler, Osredek pri
Podsredi – dečka,
•Kristine Miklič, Blanca –
deklico,
•Milena Junkar, Raka –
deklico,
•Silvija Umek, Senovo –
dečka,
•Adrijana Šekoranja,
Župjek – dečka,
•Tjaša Golmajer,
Hotemaže - dečka,
•Valentina Plejić,
Slovenska vas – deklico,
•Gordana Kenda, Sevnica –
dečka,
•Teja Tominšek, Matke –
dečka,
•Andreja Bevc, Veniše –
deklico,
•Patricija Krulc, Brežice –
dečka,
•Špela Arh Marinčič, Gor.
vas pri Leskovcu – deklico,
•Kaja Bernardič, Krško –
deklico,
•Tanja Grabrijan, Sevnica –
deklico,
•Maria Nour, Marof –
dečka.
ČESTITAMO
POROČILI
SO SE
•Ervin Planinc in Sara
Vidmar, oba iz Prapreč,
•Matjaž Zemljak in Jelka
Kavšek, oba iz Kolenovega
Grabna,
•Martin Herceg, Dečno
selo in Isabel Hiraldo Cruz
Reina, Santiago,
•Petar Barbulj in Ljiljana
Markovski, oba iz
Beograda,
•Jožef Režek, Metlika in
Karmen Kranjc, Cerov
Log,
•Simon Vintar in Nataša
Tršinar, oba iz Spodnjega
Starega Grada,
•Andraž Hernavs, Celje in
Špela Fendre, Klek,
•Jožef Novoselc, Brezina
in Valentyna Dzhunusova,
Rivne,
•Peter Veršec, Bizeljsko in
Kristina Kovač, Srbobran,
•Rajko Hrvatič, Kampolin
in Daša Podržaj, Nova vas
pri Lescah,
•Robert Češnjevar, Planina
pri Raki in Simona Dolar,
Raka,
•Vojko Brili in Tinkara
Zobarič, oba iz Brezja pri
Dovškem,
•Bojan Omerzel in Helena
Radej, oba iz Stolovnika,
•Marjan Božič, Golek in
Jelka Rostohar, Drnovo.
ČESTITAMO
Oglas Obzornik 128x96
NAVODILA ZA NAROČANJE
MALIH OGLASOV
28. september 2011 10:44:28
Naročila za male oglase sprejemamo vsak delovni dan v tednu od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure na
sedežu uredništva (Trg Matije Gubca
3, 8270 Krško (hotel City, prej Sremič).
Naročila sprejemamo tudi po faksu 07
49 05 781 ali po elektronski pošti:
[email protected].
Za objavo v naslednji številki morajo biti oglasi naročeni do ponedeljka
pred izidom časopisa (do 15. ure).
Cena za mali oglas za fizične osebe
v obsegu do 15 besed (ena telefonska
številka šteje za eno besedo) znaša
5,00 € + DDV, skupaj 6,00 €. Vsaka
nadaljnja beseda 0,50 € + DDV, skupaj
0,60 €. Dodatek za poudarjeno objavo (okvir) znaša 3,00 € + DDV, skupaj
3,60 €, skupaj znaša osnovna cena
malega oglasa v okvirju z DDV 9,60 €.
Cena malega oglasa za pravne
osebe in s.p., v obsegu do 15 besed
(ena telefonska številka šteje za eno
besedo) znaša 10,00 € + DDV, skupaj
12,00 €. Vsaka nadaljnja beseda 1,00
€ + DDV, skupaj 1,20 €. Dodatek za
poudarjeno objavo (okvir) znaša 6,00
€ + DDV, skupaj 7,20 €, skupaj zanje
znaša osnovna cena malega oglasa v
okvirju z DDV 19,20 €.
Posamezni naročnik lahko v eni
številki naroči največ dva mala oglasa.
Vsebina oglasa naj bo napisana čitljivo in s TISKANIMI ČRKAMI.
Oglas mora biti napisan v slovenskem
jeziku. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja
naročnik.
NAROČILO MALEGA OGLASA

Vsebina oglasa:
Naročam (obkrožite črko): A. osnovni oglas (6 €), B. osnovni oglas v okvirju (9,60 €)
Telefon:
Datum:
Podpis:
Naročam objavo oglasa v Posavskem obzorniku!
Podatke spodaj potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.
Ime in priimek:
Ulica, kraj:
Pošta:
Kontaktni telefon:
31
32
ZADNJA STRAN
Posavski obzornik - leto XV, številka 20, četrtek, 29. 9. 2011
Krško gričevje - Gora v rimskem času
Nove skladbe, glasbena tekmovanja, uspeh v tujini in inovativnost. V tokratnih glasbenih novicah:
končan je festival Slovenska popevka 2011. Občinstvo
je za svojega zmagovalca izbralo Marka Vozlja s pesmijo Tukaj si, strokovna žirija pa Rudija Bučarja za pesem
Naj traja. Na festivalu je nastopila tudi Radečanka Nuška Drašček, a kljub odličnim vokalnim sposobnostim je
njena skladba ‘Prebujena’ ostala brez preostalih nagrad
strokovne žirije.
Se še spomnite, ko smo govorili o očarljivi pevki Barbari Kuntarič? Brežičanka je namreč v
svet slovenske zabavne glasbe
poslala novo skladbo, ki nosi naslov ‘Val morja’. Tokrat v duetu
z Markom Pezdircem, ki je na
slovenski glasbeni sceni prisoten
že dve desetletji. Skladba, ki prinaša spomine na nedavno poletje, naj bi se dotaknila še tako
zahtevnih poslušalcev, zmagovalna pa je tudi vokalna kombinacija Markovega in Barbarinega izražanja čustev skozi glasbo.
Svetlolasa pevka obljublja še videospot, ki ga bodo posneli na
Hrvaškem otoku Krku.
Potem ko so kritiki dejali, da je bil nedavni koncert Big
Banda Krško v Novem mestu eden njihovih najboljših, zdaj
temu večina poslušalcev oporeka. Nedeljski koncert pred
polno dvorano KD Krško naj bi bil namreč še boljši. Turneja
Big Band Krško Allstars 2011 je tako tudi v Posavju navdušila z originali in priredbami fusiona, rocka, bluesa, funka,
popa in alternativne rock glasbe svetovno znanih izvajalcev. Seveda pa ob tako zvezdniški zasedbi česa drugega
niti ni bilo za pričakovati. Allstarsi se sedaj selijo v Ljubljano, turnejo pa bodo zaključili v madžarski Budimpešti.
NEMŠKA VAS - Na prelep sobotni pozni popoldan, 24. septembra, ko je bila na višku letošnja trgatev, so
se tudi pri cerkvi sv. Štefana v Nemški vasi (župnija Leskovec pri Krškem) na svojstven način zahvalili za plodno letino, ki jo leto za letom nudi stvarnica. Po mašni daritvi v čast bl. Antona Martina Slomška
so se zbrani v sliki in besedi vrnili v čas rimskega Ilirika in Panonije, kot se je imenovala upravna provinca naših krajev med 1. st. pr. n. št. in še v 6. st. n. št.
V septembrskem času se Slovenija že 20. leto vključuje v
Dneve evropske kulturne dediščine, ki so letos osvetlili
delovanje dediščinskih skupnosti in prostovoljstva. Ravno pri podružničnih cerkvah
so tudi v leskovški župniji dolga stoletja znane soseske, prostovoljci, ki povezujejo skupnost in ohranjajo
dediščino. Pri sv. Štefanu ima
dolgo tradicijo, z nekaj koreninami sega tudi v rimski čas.
Dediščina je bila tudi kasneje
prepoznana kot vrednota, kar
je v nagovoru izpostavil župnik Ludvik Žagar. Poudaril
je pomen šolske, cerkvene,
dediščinske mreže, ki jo je
z vsemi ustvarjalnimi močmi
podpiral škof Anton Martin
Slomšek, katerega beatifikacijo se Slovenci spominjamo
prav na 24. september.
Rimska organiziranost, natančnost, delovna vnema, pro-
(danes Leskovec, Krško, Veliki Trn, Cerklje ob Krki) omogočil seznanjanje s to dediščino vsem nam. Bil je graditelj
cerkve sv. Valentina na Straži,
ki ostaja središčna povezava
teh raziskav in dragocena vez
z nekdanjim Neviodunumom,
rimskim središčem Dolenjske,
Posavja in Bele krajine.
Cerkev sv. Valentina na Straži
fesionalnost, treznost presoje ško in Pijana Gora (po mavrici,
in korektnost izpeljave so spo- pijavici), Str(a)ženica, Straža,
štovane vrline, ki so se ohra- po stražarskih prostorih rimnile v rimskem pravu po celi skih vojakov ob njihovih preEvropi. Tako Krško gričevje z hodih, poteh in cestah.
vso delovno vnemo ohranja vinogradništvo, ki so ga prine- Prisotni so spoznali tudi delo
sli v te kraje Rimljani. Ohra- župnika dr. Gašperja Tunckelnja spoštovanje do rimskih steinerja (1670-1694), humazaznav posebnih danosti pro- nista, ki je z ohranjanjem
stora s poimenovanjem nase- ključnih spomenikov in vzidalij Ivandol (Sončni dol), Pijav- vanjem v cerkve svoje župnije
KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO
Prireditve med 29. septembrom in 12. oktobrom
Petek, 30. 9.
• od 10.00 do 15.00 pred OŠ Sava Kladnika Sevnica: 2. ekopraznik
v Sevnici – ponudba ekoloških kmetij
• ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: Tito in tovariši – predavanje zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca
• ob 19.00 v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki: odprtje razstave Uroša Abrama „Telo. Made in me“
• ob 19.00 v jedilnici OŠ Radeče: večer radeških čebelarjev
• ob 20.00 v plesni dvorani PK Lukec v Job centru Krško: plesni večer
• ob 21.00 v MC Krško: ruski večer
Sobota, 1. 10.
Konec počitnic pa je tudi za slovenski godbeni prostor. Pihalni orkester Krško se je že drugo leto zapored na povabilo tamkajšnjih organizatorjev odpravil na evropski festival pihalnih orkestrov v nemški Bad Schlem. V treh dneh se
je v šotoru, v katerem so imeli pripravljena sedišča za 4.000
ljudi, zvrstilo 17 orkestrov iz 12-ih evropskih držav, Krčani pa
so bili edini predstavnike Slovenije. "Naj se pohvalimo tudi
z izjavo organizatorja, da smo bili v nedeljo edini orkester,
kateremu je uspelo na noge spraviti toliko ljudi. Neki gledalec pa je prišel do nas in povedal, da že 15 let hodi na
ta festival in da ob nedeljah (na ta zaključni dan je v šotoru najmanj obiskovalcev) ni nikoli doživel take veselice," so
v poročilu o gostovanju zapisali člani PO Krško in za nameček še zaigrali tamkajšnjemu pravkar izvoljenemu županu.
In na koncu še kanček glasbene inovativnosti. Naj še kdo
reče, da se v Posavju ne znamo zabavati
- v enem izmed krških
lokalov so se ob svoji
10. obletnici na prav
poseben način poklonili gostom. Kar 60 srečnežev se je namreč popeljalo na ekskluzivni izlet po Posavju s tako imenovanim Party Busom.
Izbrani gostje so nato cel dan uživali v vožnji na vrhu odprtega double deckerja, ki so jo organizatorji še dodatno popestrili z vmesnimi postanki. Inovativni izlet, opojna pijača
in DJ Urbano, ki je celo pot z vrhunskimi ritmi skrbel za dobro vzdušje, pa so bili dejavniki, ki so pričarali neverjeten
žur. Ali če povzamemo besede navdušenih potnikov: "Zadevo je potrebno ponoviti in to kmalu!" Kot smo izvedeli, bo to
že v začetku oktobra.
Vaše glasbene novice in utrinke nam še naprej pošiljajte
na [email protected].
Pripravlja: Simon Uršič
Besedno in slikovno gradivo je
kot izsek ob delu za knjigo Neviodunum – izgubljeno mesto,
ki bo izšla pri Založbi Neviodunum to jesen, pripravila Ljudmila Šribar. Predstavila ga je
Doroteja Jazbec. Z glasbeno
spremljavo sta spominsko srečanje obogatili mladi domačinki, violinistka Hana Vegelj
iz Kobil in citrarka Karmen
Zorič iz Brezja. Vsi zbrani in
prireditelji so se pri sv. Štefanu srečali z naklonjenostjo
in spoštovanjem do znanja in
dela preteklih rodov.
Ljudmila Šribar
• od 10.00 dalje v Informacijskem središču GEN v Vrbini: dan odprtih vrat Sveta energije – vodeni ogledi, sobotne delavnice, demonstracije eksperimentov
• ob 10.00 v igralnici MC Brežice: živ žav
• od 13.00 do 17.00 pri Kulturni dvorani v Šentanžu: šentjanška
tržnica s predstavitvijo domačih rokodelcev, ob 15.30: otvoritev
razstave del slikarske kolonije „ArtEko Šentjanž 2011“
• ob 18.00 v Domu krajanov Sromlje: proslava ob 35-letnici Moškega pevskega zbora Sromlje
• ob 20.00 v klubu MC Brežice: koncert skupine Dickless Tracy
• ob 21.00 v MC Krško: koncert skupin Shyam in Karma Coma
Nedelja, 2. 10.
• ob 9.00 s parkirišča nad šolo v Koprivnici: pohod po kozjanskih
sadovnjakih
• od 15.00 do 17.00 v Mestnem muzeju Krško: Dnevi evropske
kulturne dediščine – delavnica Prostovoljci in muzej, vodi Helena Rožman, prikaz veščin: Franc Černelič, tolčenje in oblikovanje kovin, domača peka: Sonja Levičar in Ivanka Černelič Jurečič
Ponedeljek, 3. 10.
• ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: predavanje Sanje Lončar „Kako
izboljšati imunost?“, vstop prost
Torek, 4. 10.
• ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: predavanje dr. Matjaža Kmecla „Pogled na Slovenijo“ in kulturni program
• ob 16.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi: delavnica „Z igro
do dediščine – igramo se z glino“ pod mentorstvom Milojke Drobne
• ob 19.00 na Zakonskem in družinskem inštitutu, enota Krško: predavanje Je terapija za tiste, ki so malo čez les, ali za tiste, ki se cenijo?
Sreda, 5. 10.
• na gradu Podsreda: dan odprtih vrat
• ob 17.00 na OŠ Bizeljsko: otvoritev razstave izdelkov z mednarodne likovne kolonije »Vaški in obcestni vodnjaki Bizeljskega«
• ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: predavanje Suzane Plut „Žitarice in stročnice v prehrani“, vstop prost
Četrtek, 6. 10.
• ob 11.00 na gradu Podsreda: „Zlato jabolko“ - otvoritev razstave
likovnih del dijakov umetniške gimnazije Celje Center
• ob 19.00 v Mestnem muzeju Krško: odprtje prvega dela stalne
razstave „Meščanka Josipina Hočevar: gospodarstvenica, mecenka in dobrotnica“
• ob 19.00 na gradu Sevnica: velika razstava Dotik
Petek, 7. 10.
• od 10.00 do 21.00 v Radovljici (ob 7.15 brezplačen avtobus iz Krškega): zaključek Josipininega leta – kolokvij „Josipina Hočevar –
Radovljičanka v Krškem“, sprehod po Radovljici in večerni program
• ob 10.00 na upravi Kozjanskega parka v Podsredi: predavanje „Čista in zdrava voda je temelj za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti – primer dobre prakse občine Poljčane“, ob 11.30: predstavitev izobraževalnega filma o ekoremediacijah, ob 12.00: otvoritev
rastlinske čistilne naprave
• ob 16.00 na Jeleniku 4, Raka: predstavitev projekta in razstavo
»Kako so zdravje ohranjale naše babice«
• ob 18.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi: odprtje razstav „Stare sorte jabolk“ Adrijana Černelča in „Ilustracije ptic“ Marije Prelog
• ob 20.00 v MC Brežice: potopis o Vietnamu, Kambodži in Tajski
Sobota, 8. 10.
• ob 10.00 v igralnici MC Brežice: živ žav
• ob 10.00 v Podsredi: svečano odprtje Praznika kozjanskega jabolka, od 10.00 do 19.00: tržnica z regionalnimi proizvodi, predstavitve, tekmovalne in družabne igre, ustvarjalne delavnice za otroke,
kulturni program, ob 11.00 pred Slovensko-bavarsko hišo: odprtje
razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje, od 19.00 do
24.00: program z ansambloma Krjavelj in Mariachi fiesta en Jalisco
• od 18.00 do 20.00 v Mestnem muzeju Krško: predstavitev projekta Superiozna slikanica za odrasle
• ob 20.00 v klubu MC Brežice: sobotni klubski večer
Nedelja, 9. 10.
• ob 9.00 izpred OŠ Jurija Dalmatina Krško: pohod na Grmado in
kostanjev piknik ob tednu otroka
• od 10.00 do 16.00 v Podsredi: Praznik kozjanskega jabolka – tržnica in bogat kulturni program, od 11.00 do 13.00: rekreativni tek na grad Podsreda
• od 15.00 do 17.00 v Mestnem muzeju Krško: nedeljska družinska delavnica pri Valvasorjevih - Obisk Josipine Hočevar
Ponedeljek, 10. 10.
• ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: predavanje Suzane Plut „Prehranske zamenjave za bele smrti“, vstop prost
• ob 18.00 v Kulturni dvorani XIV. divizije na Senovem: predavanje dr. Karla Gržana z naslovom Brezmejna ljubezen z mejami
Torek, 11. 10.
• ob 9.00 v Kulturni dvorani Sevnica: predavanje Braneta Požarja
(Avtošola Prah) „Novosti cestno prometnih predpisov“
Sreda, 12. 10.
• ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: predavanje Marije Valenčak
„Bachova cvetna terapija“, vstop prost