1. No category

Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana
telefon 01 5187222, 01 5187223, 041 688928, 041 845639
telefaks 01 5187224
www.aquarius-lj.si
[email protected]
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Faza: Dopolnitev poročila po pridobitvi mnenja o
ustreznosti
Ljubljana, julij 2014
Naslov projekta:
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Datum izdelave:
julij 2013, dopolnitev marec 2014, dopolnitev po mnenju o
ustreznosti junij 2014, dopolnitev julij 2014
Št. naloge:
1288-13 OP
Naročnik:
Občina Sežana
Partizanska cesta 4
6210 Sežana
Izvajalec:
AQUARIUS d.o.o. Ljubljana
Cesta Andreja Bitenca 68
1000 Ljubljana
Direktor:
mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol.
Odgovorna nosilka:
Barbara Jerman, univ. dipl. geog.
in prof. zgod.
Sodelavci:
Leonida Šot Pavlovič, univ.dipl.biol.
Mojca Vrbanjščak, univ.dipl.biol.
Katja Vrabič, univ.dipl.inž.geol.
mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol.
Podizvajalec:
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.
(Opis plana in obravnavani Ljubljanska cesta 76
posegi, Obremenjenost okolja s 1230 Domžale
hrupom, Tla in kmetijska
zemljišča, Zdravje ljudi, Kulturna
dediščina in Krajina ter vidne
kakovosti okolja)
Odgovorna nosilka:
Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj.arh
VSEBINA
I.
SPLOŠNO ....................................................................................................................................... 3
I.1
NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA .............................................................................. 3
I.2
VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA............................................................................ 3
I.3
OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA ......................... 8
I.4
ALTERNATIVE.................................................................................................................... 9
I.5
IZHODIŠČA .......................................................................................................................... 9
1. ZAKONSKA IZHODIŠČA............................................................................................. 9
2. SMERNICE SOGLASODAJALCEV........................................................................... 12
I.6
POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI ................................................................... 15
I.7
METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV.................... 15
I.8
OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA................................................................................ 16
II.
OPIS PLANA............................................................................................................................ 18
II.1 OPIS .......................................................................................................................................... 18
II.2 OBMOČJE OPN ...................................................................................................................... 35
II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA ............................................................. 36
II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH Z
VPLIVI NA OKOLJE..................................................................................................................... 41
II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA ............................................................................. 42
II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ...................................................................................... 42
II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI ...................................... 43
II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV ........................................................................................... 44
III.
OKOLJSKA PRESOJA ............................................................................................................ 59
III. 1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA.................................................. 60
1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE.................................................. 60
2. VODA ............................................................................................................................... 78
3. PITNA VODA................................................................................................................... 96
4. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM ................................................................. 130
5. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE.............................................................................. 143
6. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE............................................................................... 162
7. RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 166
III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV................................................................................ 173
1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA ............................................................................................ 173
2. GOZD.............................................................................................................................. 196
III.3 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI ................................................... 208
III.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE ...................................................................... 240
III.5 OHRANJANJE KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI ................................................... 315
IV.
POLJUDEN POVZETEK ...................................................................................................... 323
V.
SKUPNA OCENA VPLIVOV NA POSAMEZNE SESTAVINE OKOLJA......................... 351
VI.
VIRI IN LITERATURA ......................................................................................................... 355
PRILOGE:
Priloga 1: Prikaz Dopolnjenega osnutka OPN
Priloga 2: Prikaz površinskih voda, vodovarstvenih območij in zajetij ter poplavnih in erozijskih
območij z Dopolnjenim osnutkom OPN
Priloga 3.1. : Vrednotenje_hrup_analize_1000_k_g
Priloga 3.2. : Vrednotenje_hrup_analize_1000_stavbna
Priloga 4: Prikaz kmetijskih zemljišč ter gozdnih zemljišč z Dopolnjenim osnutkom OPN
Priloga 5.1.: Prikaz varovanih območij narave
Priloga 5.2.: EPO in NV z Osnutkom OPN
Priloga 6: Prikaz enot in območij kulturne dediščine ter pomembnejših krajinskih območij z
Osnutkom OPN
Priloga 7: Tabela opisa vpliva in omilitvenih ukrepov po posameznih EUP za segment Narava in
biotska pestrost
Priloga 8.1: Stališča do pripomb Ministrstva za zdravje
Priloga 8.2: Stališča do pripomb Ministrstva za kulturo-Direktorata za kulturno dediščino
Priloga 8.3: Stališča do pripomb Zavoda za varstvo narave OE Nova Gorica
Priloga 8.4: Stališča do pripomb in Sektorja za CPVO
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
I. SPLOŠNO
I.1 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA
Okoljsko poročilo je strokovno gradivo za celovito presojo, v katerem so opredeljeni, opisani in
ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja
in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na
katerega se plan nanaša (Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje
vplivov izvedbe planov na okolje, Ur. l. RS, št. 73/05).
Celovito presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v postopku priprave plana, programa, načrta,
prostorskega ali drugega akta, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje (40. čl. Zakona o
varstvu okolja, Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06).
Občina Sežana pripravlja Občinski prostorski načrt (OPN), za katerega je Ministrstvo za okolje in
prostor dne 23. 2. 2011 izdalo Odločbo o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).
Med vzroki za potrebo izvedbe CPVO so navedeni sledeči večji posegi, ki so načrtovani z OPN:
• posegi, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje skladno z določbami Priloge II
Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS, št.
78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13), npr: nove gospodarske cone (prag posega pri industrijski coni je
50.000 m2), izgradnja obvoznic (prag posega za ceste je dolžina ceste 5 km oz. 1 km kadar gre za
poseg v varovano območje).
• posegi na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena
območja. Iz mnenja Zavoda za varstvo narave - OE Nova Gorica izhaja, da OPN Sežana posega na:
posebno varstveno območje Natura 2000 (Kras SI5000023), potencialno posebno varstveno območje
(Kras SI3000276), območje, ki izpolnjuje pogoje za posebna območja varstva (Kras) in zavarovana
območja - naravne spomenike (Primorske novice, Uradne objave 13/92), kar bi lahko imelo vpliv na
vrste in habitatne tipe ter na lastnosti, zaradi katerih so bila nekatera zgoraj navedena zavarovana
območja razglašena.
Iz mnenja Ministrstva za zdravje sledi, da bo imel OPN vpliv na zdravje ljudi zaradi hrupa,
onesnaženja zraka, elektromagnetnega sevanja, svetlobnega onesnaževanja in varstva voda. Iz mnenja
Ministrstva za kulturo sledi, da bo izvedba plana verjetno pomembno vplivala na kulturno dediščino.
Iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave sledi, da bi imela izvedba plana pomemben vpliv na nekatere
sestavine biotske raznovrstnosti in da bi lahko prišlo do uničenja ali poškodovanja lastnosti naravnih
vrednot. Navedeni posegi in mnenja predstavljajo vzroke za uvedbo celovite presoje vplivov na
okolje, skladno s tretjim odstavkom 40. Člena ZVO. Ker so posegi predvideni tudi v bližini meje s
sosedno državo, je treba v okoljskem poročilu obdelati tudi čezmejne vplive. Sestavni del postopka bo
izvedba presoje sprejemljivosti izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.
I.2 VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA
V okoljskem poročilu (v nadaljevanju OP) so predstavljeni:
• podatki o planu;
• podatki o stanju okolja;
• okoljski cilji plana, merila vrednotenja in metode za ugotavljanje in vrednotenje vplivov plana;
• ugotovljeni vplivi plana in možni omilitveni ukrepi;
• ocena in vrednotenje vplivov plana;
• predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana;
• poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavljajo izhodišča, ki
temeljijo na relevantnih zakonskih določilih. Pri opredelitvi izhodišč je zato preverjano upoštevanje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
3
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
okoljskih ciljev, kakor so določeni v mednarodnih pogodbah, državnih izhodiščih, varstvenih ciljev na
območjih s posebnim pravnim statusom, smernic soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v
okoljskih izhodiščih, programih in načrtih s področja varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi
uresničevanja načel varstva okolja ali trajnostnega razvoja.
Izbrani so okoljski cilji, ki se nanašajo na plan in ustrezajo značilnostim okolja na območju priprave
plana. Okoljska presoja plana je narejena po posameznih segmentih okolja, pri vsakem obravnavanem
segmentu okolja so predstavljeni tisti cilji, ki se nanašajo na ta segment.
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavljajo okoljska
izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih določilih in smernice nosilcev urejanja prostora. Na
podlagi okoljskih izhodišč in izkušenj smo s strokovnim vsebinjenjem (scoping) opredelili segmente,
na katere bi lahko obravnavan plan pri umeščanju v prostor strateško pomembno vplival. Ti segmenti
so presojani v OP. Izsledki vsebinjenja so razvidni iz spodnje tabele. V primeru, da je vpliv opredeljen
kot nepomemben, je v skrajnem desnem stolpcu podana obrazložitev opustitve nadaljnje presoje.
Tabela 1: Obrazložitev potrebe po presoji posameznih segmentov v OP
CILJ
1
1.1
Zdravje ljudi
Kakovost
zraka
podnebne spremembe
in
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
zraka z zmanjšanjem emisij
onesnaževal in toplogrednih plinov.
Opredelitev pomembnosti vpliva
z obrazložitvijo
Prostorski razvoj v občini Sežana
bo na zrak vplival predvsem z
emisijami zaradi ogrevanja ter
proizvodnih procesov. S širitvijo
naselij se bodo povečali tudi
prometni tokovi, s čimer se bo
povečalo
onesnaževanje
z
izpušnimi plini.
Potencialne vplive OPN na zrak
pričakujemo predvsem v primeru
konfliktnih
območij
med
obremenjenimi prometnicami in
bivalnim okoljem ter med območji
proizvodnih dejavnosti ter bivalnim
okoljem.
1.2
Vode
1.
Priključevanje
obstoječih
objektov
na
že
zgrajeno
kanalizacijsko
omrežje
in
načrtovanje novih kanalizacijskih
omrežij in čistilnih naprav.
2. Pri urejanju prostora in izvajanju
posegov v obvodnem prostoru se
upoštevajo
varstveni
pasovi
vodotokov.
3. Graditev v varstvenem pasu
vodotokov, na poplavnih in
ogroženih območjih ni dopustna.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
Širitev poselitve pomeni povečanje
števila
prebivalcev,
povečano
porabo vode, povečano količino
odpadnih voda ter povečano
količino odpadkov. Poselitev na
kakovost voda vpliva predvsem v
primeru
neustrezno
urejenega
sistema odvajanja in čiščenja
odpadnih voda. V Občini Sežana
bodo s programom opremljanja
zemljišč
zagotavljali
ustrezno
komunalno opremljanje zemljišč.
Edino območje stavbnih zemljišč,
čez katerega teče Raša je RA-01
SK, ki ga delno predstavljajo
nezazidana stavbna zemljišča, delno
pa širitev stavbnih zemljišč.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrane cilje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
4
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
1.3
Obremenitev s hrupom
1. Obremenjenost s hrupom v
okviru
zakonsko
dopustnih
vrednosti.
2. Zmanjšanje obremenjenosti s
hrupom z izboljšanjem prometnega
režima, preusmeritvijo pometa na
obvozne ceste ter zmanjšanje
obremenjenosti s hrupom zaradi
delovanja ostalih virov hrupa
(industrija, obrt, mehanizacija).
3. Ustrezno umeščanje dejavnosti v
prostor (preprečevanje konfliktnih
območij med bivalnim okoljem iz
viri hrupa).
1.4
1.5
1.6
Svetlobno onesnaževanje
Elektromagnetno sevanje
Kakovost pitne vode
1. Obstoječo razsvetljavo cest in
javnih površin prilagoditi Uredbi o
mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
1. Smotrna umestitev poselitve,
posegov in dejavnosti v prostor
glede na obstoječe in predvidene
vire elektromagnetnega sevanja.
1. Zagotavljanje ustrezne oskrbe s
pitno vodo (zadostne količine,
ustrezna kakovost).
2. Umeščanje primernih rab na
vodovarstvena območja (v skladu z
veljavnimi odloki o varstvu vodnih
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Na obremenjevanje okolja s
hrupom v občini Sežana bo vplivalo
predvsem povečanje prometa zaradi
povečanega števila prebivalcev
zaradi širitev območij stanovanj,
povečanega števila turistov zaradi
razvoja turističnih območij ter
povečanje
tovornega
prometa
zaradi razvoja območij proizvodnih
dejavnosti.
Na
povečano
obremenjenost s hrupom pa lahko
vplivajo tudi proizvodni procesi.
Potencialne vplive OPN na
obremenjenost okolja s hrupom
pričakujemo predvsem v primeru
konfliktnih
območij
med
obremenjenimi prometnicami in
bivalnim okoljem ter predvsem pa
med
območji
proizvodnih
dejavnosti ter bivalnim okoljem.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrane cilje.
Svetlobno onesnaževanje okolja je
emisija iz virov svetlobe, ki poveča
naravno osvetljenost okolja. Glavni
kazalec svetlobnega onesnaženja so
območja novih stavbnih zemljišč, ki
bodo opremljena z javno osvetljavo
in ukrepi, ki jih občina predvideva
za zmanjšanje emisije svetlobe v
okolje.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
V varovalne pasove daljnovodov, ki
lahko povzročajo zdravju škodljivo
sevanje (110 kV, 220 kV in 400
kV), med namenskimi rabami, kjer
se lahko načrtujejo objekti, ki
sodijo v I. stopnjo varstva pred
sevanjem, posegajo le nezazidana
stavbna zemljišča v naselju Razguri
(RZ-02 SK) ter širitev stavbnih
zemljišč v naselju Povir (PO-16
BT). V obeh primerih gre za
poseganje v varovalne pasove
(glede na Energetski zakon) in
vplivna območja (glede na Uredbo
o EMS) obstoječih daljnovodov.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
Na območju varstva vodnih virov
se pojavljajo nezazidana stavbna
zemljišča ter širitev stavbnih
zemljišč, ki so prikazana v
nadaljevanju. Predstavljena so po
posameznih
namenskih
rabah
prostora. Velik del občine posega
5
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
virov).
3.
Zagotavljanje
ustreznega
zbiranja, odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda.
1.7
Ravnanje z odpadki
1. Zmanjšanje nastajanja odpadkov
na
izvoru,
vzpostavitev
učinkovitega sistema ravnanja z
odpadki
ter
vzpostavljanje
regijskega sistema z ravnanjem z
odpadki.
2. Saniranje neurejenih odlagališč.
na
predlagano
območje
za
zavarovanje vodnega vira Kraškega
vodovoda Sežana, kjer se nahaja pet
zajetij vodnih virov predlaganih za
zavarovanje z najožjim, ožjim in
širšim varstvenim pasom. Na
predlaganih
območjih
varstva
vodnih
virov
se
pojavljajo
nezazidana stavbna zemljišča ter
širitev stavbnih zemljišč, ki so
prikazana v nadaljevanju. Vodna in
priobalna zemljišča v občini Sežana
niso določena. Edino območje
stavbnih zemljišč, čez katerega teče
Raša je RA-01 SK, ki ga delno
predstavljajo nezazidana stavbna
zemljišča, delno pa širitev stavbnih
zemljišč. Poplavnih območij v
občini ni.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrane cilje.
Nastajali bodo pretežno komunalni
odpadki, ki se bodo zbirali ločeno
in s katerimi se bo ravnalo v skladu
s predpisi. Zaradi odprtja novih
gospodarskih
con
je
moč
pričakovati tudi dodatne količine
industrijskih
odpadkov,
med
katerimi bodo najverjetneje tudi
nevarni odpadki.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrana cilja.
2. Ohranjanje naravnih virov
2.1 Kmetijska zemljišča
1. Ohranjanje kmetijskih površin, ki
so v planski rabi opredeljena kot
najboljša kmetijska zemljišča.
Širjenje poselitve na tla in
kmetijska zemljišča neposredno in
trajno vpliva s spremembami rabe
zemljišč iz kmetijskih v stavbna
zemljišča (izguba tal zaradi
pozidave), posredno pa zaradi
povečanja števila prebivalcev ter
proizvodnih procesov.
Dejanskih sprememb najboljših
kmetijskih zemljišč v stavbna
zemljišča je 43,4 ha. Največ jih je
namenjenih
širitvam
območij
prometne infrastrukture, posebnih
območij ter območij stanovanj.
2.3
Gozd
1. Gospodarska, rekreacijsko ali
druga raba gozdov, ki ne ogroža
gozdnih ekosistemov.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
Širitev območij za stanovanja na
gozdna zemljišča nima daljinskega
vpliva. Lahko pa bi skupaj z
drugimi z OPN oziroma drugimi
prostorskimi akti načrtovanimi
posegi imelo kumulativni vpliv.
6
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Dejanskih širitev na gozdna
zemljišča je 159,41 ha, med njimi
jih je največ med območji zelenih
površin, posebnimi območji in
območji mineralnih surovin. Glede
na celoten obseg gozdnih zemljišč v
občini predstavljajo obravnavane
širitev na gozdna zemljišča 1,38 %.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
4
4.1
4.2
Ohranjanje narave
Flora, favna in habitatni
tipi
Varovana območja
4.3
EPO in naravne vrednote
5
Kulturna dediščina
1. Spodbujanje ohranjanja biotske
raznovrstnosti, naravnih vrednot in
naravnih procesov kot bistvenih
sestavin kakovostnega naravnega
okolja.
2. Zagotavljanje ustrezne vključitve
biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot
v
gospodarjenje
z
naravnimi viri in prostorom.
1. Ohranjanje ugodnega stanja
biotske raznovrstnosti s poudarkom
na kvalifikacijskih vrstah in HT na
varovanih območjih.
2. Ohranjanje lastnosti zavarovanih
območij, zaradi katerih so bila
zavarovana.
1. Ohranjanje naravnih vrednot in
preprečevanje zmanjševanja biotske
raznovrstnosti
ter
ohranitev
naravnega ravnovesja na EPO.
1. Ohranitev kulturnih spomenikov
v občini in ohranjanje kakovostnih
prvin
kulturne
dediščine
s
prostorskimi akti in z drugimi
spodbujevalnimi ukrepi.
2. Spodbujanje prenove vaških
jeder in drugih območij skladno z
vrednotami ohranjanja kulturne
dediščine.
6
Ohranjanje krajine in
vidnih kakovosti
1. Ohranjanje identitete kulturne
krajine, mestnega oz. trških jeder in
vaških jeder, še posebej območij
prepoznavnih naravnih vrednot.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Na območju OPN in njegovem
vplivnem območju je več Natura
2000
območij,
zavarovanih
območij, ekološko pomembnih
območij in veliko število naravnih
vrednot. Vanje posegajo predvidene
spremembe plana.
Izvedba posega lahko pomembno
vpliva na izbrane cilje vseh
segmentov ohranjanja narave.
Razvoj poselitve na kulturno
dediščino vpliva predvsem z
neustreznimi posegi v območja
kulturne dediščine in njeno
neposredno bližino oziroma z
neustreznim oblikovanjem in rabo
objektov. Ti vplivi so neposredni in
trajni. V primeru, da posegi, ki sicer
ne posegajo na območja kulturne
dediščine, vplivajo na kulturno
dediščino
npr.
zaradi
razvrednotenja okolice oziroma
zastiranja pogledov na kulturno
dediščino,
govorimo
tudi
o
daljinskem vplivu.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrana cilja.
Širjenje, zaokroževanje oziroma
notranji razvoj naselij lahko ob
neupoštevanju
krajinskih
in
arhitekturnih značilnosti predstavlja
potencialno
nevarnost
za
razvrednotenje krajine in njenih
vidnih kakovosti. Še posebno
občutljiva so območja naselbinske
7
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
kulturne dediščine ter območja
dediščinske kulturne krajine.
Izvedba plana lahko pomembno
vpliva na izbrani cilj.
Na podlagi vsebinjenja so v okoljskem poročilu obravnavani naslednji segmenti:
1 Varstvo okolja in človekovega zdravja
1.1 Kakovost zraka in podnebne spremembe
1.2 Voda
1.3 Pitna voda
1.4 Obremenjenost okolja s hrupom
1.5 Elektromagnetno sevanje
1.6 Svetlobno onesnaževanje
1.7 Ravnanje z odpadki
2 Ohranjanje naravnih virov
2.1. Kmetijska zemljišča
2.2. Gozd
3 Ohranjanje narave in biotske pestrosti
3.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
3.2 Varovana območja narave (Natura 2000, zavarovana območja)
3.3 EPO in naravne vrednote
4 Ohranjanje kulturne dediščine
5 Ohranjanje krajine in vidne kakovosti
I.3 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA
V Okoljskem poročilu obravnavamo spremembe namenske rabe prostora, ki pomenijo širitve stavbnih
zemljišč na območja primarne rabe (nova stavbna zemljišča za novogradnje) in smiselno po
posameznih sestavinah okolja območja nezazidanih stavbnih zemljišč (npr. nezazidana stavbna
zemljišča smo vrednotili, v kolikor je v OPN predvidena druga namenska raba, kot v obstoječem planu
in ima lahko sprememba bistven vpliv na posamezen segment okolja - SS v IP, IG, IK in v kolikor je
bila to zahteva posameznega nosilca urejanja prostora (ZRSVN, MK - ZVKDS). OPN namreč zajema
tudi ažuriranje sedanjega stanja namenske rabe (evidentiranje stavbnih zemljišč obstoječim stavbam,
evidentiranje obstoječih stavb – zidanice, kmetijski in gospodarski objekti s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem zaradi spremenjene zakonodaje) in infrastrukture (evidentiranje obstoječih
cest oz. korigiranje dosedanjega grafičnega stanja infrastrukture).
Izdelava OP za pridobitev mnenj o ustreznosti
Dopolnjen osnutek OPN so junija 2013 izdelali v podjetju Locus d.o.o. Domžale (Strateški del
Odloka, Izvedbeni del – PNRP). V podjetju Aquarius d.o.o. Ljubljana smo junija 2013 izdelali OP za
OPN Sežana – 1. faza: cilji, kazalci in metodologija vrednotenja, ter nato v juliju 2013 OP in Dodatek
za varovana območja za OPN Občine Sežana – 2. faza: vloga za pridobitev mnenja.
Februarja 2014 so v podjetju Locus d.o.o. Domžale izdelali dopolnitev Dopolnjenega osnutka OPN.
Poleg novih pobud za spremembo namenske rabe so vključili v grafični del OPN prilagoditev območja
plana na novejši kataster. V OP in Dodatku za varovana območja smo dopolnili presojo OPN s presojo
sedmih novih območij sprememb namenske rabe.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
8
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Mnenja o ustreznosti OP
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Sektor za CPVO je dne 4. 6. 2014 izdal negativno mnenje na OP,
v dopisu št. 35409-73/2014/11. Ministrstvo je ugotovilo, da je potrebno Okoljsko poročilo skupaj z
Dodatkom za varovana območja dopolniti. Dopolnitve so bile zahtevane s strani MZ, v mnenju št.
354-210/2010-11 z dne 22. 5. 2014, s strani Zavoda za varstvo narave - OE Nova Gorica, v mnenju št.
5-II-305/2-O-14/BFACGMS z dne 16. 5. 2014, s strani Ministrstva za kulturo - Direktorat za kulturno
dediščino, v mnenju št. 3501-18/2010/22 z dne 21. 5. 2014 ter s strani MKO - sektor za CPVO.
Dopolnitev OP po pridobitvi mnenj o ustreznosti
Na osnovi mnenj o ustreznosti je bilo Okoljsko poročilo dopolnjeno junija 2014. Način upoštevanja
pripomb je podan v Prilogah 8.1 do 8.4.
I.4 ALTERNATIVE
OPN je izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) in ni izdelan v
variantah. OPN je zasnova dolgoročnega prostorskega razvoja občine in usmeritev za njeno
uresničevanje. Z OPN so določene prostorske ureditve ter podane usmeritve za pripravo izvedbenih
aktov občin oziroma njihove spremembe in dopolnitve. Poleg tega so bile iz OPN izločene spremembe
tudi na osnovi smernic nosilcev urejanja prostora.
I.5 IZHODIŠČA
Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavlja Uredba o
okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur.
l. RS, št. 73/05) in izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih določilih. Pri opredelitvi izhodišč
je zato preverjeno: upoštevanje okoljskih ciljev, kakor so določeni v državnih izhodiščih (NPVO,
SPRS, operativni programi), varstvenih ciljev na območjih s posebnim pravnim statusom, smernic
soglasodajalcev ter ostalih ciljev, opredeljenih v okoljskih izhodiščih, programih in načrtih s področja
varstva okolja ter v drugih pravnih aktih zaradi uresničevanja načel varstva okolja ali trajnostnega
razvoja.
1.
ZAKONSKA IZHODIŠČA
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09, 48/12,
57/12, 97/12, 92/13)
• Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 24/05,
92/07)
• Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 9/11)
• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS št. 31/07, 70/08, 61/09,
50/13)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 105/08)
• Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11)
• Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišča (Ur. l. RS, št. 21/11)
• Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na
onesnaženost zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 50/11)
• Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 58/11)
• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 121/04),
• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10),
• Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. l. RS, št.
118/05)
• Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS št. 105/08)
• Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS št. 14/99, 10/12)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
9
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
• Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur. l. RS, št. 10/12)
• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS št. 106/02, 50/05, 49/06,
17/11)
• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96)
• Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 17/14)
• Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10)
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,
46/13)
• Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
• Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. RS, št. 25/1997)
• Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. RS, št. 25/1997)
• Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Ur. glasilo, št. 14/83)
• Odlok o varstvu vodnih virov vodovoda Branica(Ur. l. RS, št. 82/1998)
• Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11)
• Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur. l. RS, št. 10/14)
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08)
• Zakon o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur. l. RS, št. 71/11,
58/12)
• Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 51/06, zkme – 145/08)
• Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju
(Ur. l. RS, št. 98/11, 113/13)
• Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05)
• Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS št. 113/09, 5/13)
• Pravilnik pri izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 130/04)
• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 90/06, 9/08,
122/08, 04/10, 110/10)
• Pravilnik o določanju in vodenju bonitet kmetijskih zemljišč (Ur. l. RS, št. 47/08)
• Pravilnik o gozdnih prometnicah (Ur. l. RS, št. 104/04, 4/09)
• Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09,
91/10, 1/13)
• Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 92/00, 56/06,114/09)
• Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13,
17/14)
• Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04-ZVO1,57/08, 57/12,
100/13, 40/14)
• Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih
zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08, 77/11)
• Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije
celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št.
60/07)
• Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred
poplavami (Ur. l. RS, št. 7/10)
• Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13)
• Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02, 41/04ZVO1)
• Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09, 68/12)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi,
objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS, št.
10/99, 40/04, 41/04-ZVO1)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
10
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l.
RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01 in 74/07)
• Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur. l. RS, št. 5/00,
49/06)
• Pravilnik o monitoringu stanja voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11)
• Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur. l.
RS, št. 88/04, 71/09)
• Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11)
• Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS, št 31/09)
• Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib
(Ur. l. RS, št. 71/02)
• Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur.
l. RS, št. 28/05)
• Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 63/05)
• Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, št. 63/05, 26/06, 32/11)
• Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06, 114/09)
• Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka
(Ur. l. RS, št. 97/09)
• Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur. l. RS, št.
61/11, 49/12)
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur. l. RS, št. 74/2003)
• Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No.176,
Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Ur. l. RS, št.
74/03)
• Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Odlok, Ur. l. RS, št. 76/04)
• Nacionalni program varstva okolja (Ur. l. RS, št. 83/99)
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06)
• Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (Ur. l., št. 103 z
dne 2. 4. 1979)
• Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst (Ur. l., št. 206 z dne 22. 7. 1992)
• Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana
(Primorske novice - uradne objave, št. 13/92)
• Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na
območju občine Sežana (Ur. l. RS, št. 68/95)
• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)
• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02,
42/10)
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06)
• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št.
45/07, 63/09, 105/10)
• Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,
46/13)
• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09,
15/14)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
11
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,
Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14)
• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03)
• Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99, 110/02, 119/02, 22/03, 41/04, 96/04, 61/06, 63/07,
117/07, 32/08, 8/10)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS, št. 30/96)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter
njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Ur. l. RS, št. 55/99)
• Zakon o ratifikaciji sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (Ur. l. RS, št. 102/03)
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09, 48/12,
57/12, 97/12, 92/13)
• Zakon o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06)
• Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postale last Republike Slovenije (Ur.
l. RS, št. 46/96, 57/97)
• Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 73/00)
• Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 122/04)
• Zakon o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07, ZKL)
2. SMERNICE SOGLASODAJALCEV
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 350-33/2006/22 z dne 17. 5. 2011.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001802/2010 z dne 4. 3. 2011.
Elektro Primorska d.d., št. 3505-5/2007, z dne 23. 12. 2010.
Elektro-Slovenije, št. 2359/532/kb, z dne 20. 12. 2010.
Geoplin plinovodi, št. S10-699/L-ZM/RKP, z dne 4. 3. 2011.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-1/2010, z dne 26. 11. 2010.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za gospodarstvo, Direktorat za energijo, št. 350-3/2010335, z dne 14. 1. 2011.
Ministrstvo za kulturo, št. 3501-18/2010/13, z dne 22. 2. 2011.
Zavod za ribištvo Slovenije, št. 420/274/2010/2 z dne 3. 2. 2011.
Pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana se upoštevajo naslednje smernice:
varovanje habitata
- vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri
zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti (19. člen
ZSRib);
- struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju;
- ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov;
- objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod;
- odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo
življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali;
- odpadkov se v vodotoke oziroma na vplivno območju vodotokov ne odlaga.
varovanje drstišč
- prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih revirjih (25.
člen ZSRib);
- dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven
drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor;
- odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
12
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
varovanje ribjih populacij
- pred vsakim posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo na ribah, je
potrebno vsaj 14 dni pred posegom obvestiti Ribiško družino Renče oziroma Ribiško družino
Ajdovščina (glede na pristojnost) zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib;
- za škodo na ribah, povzročeno zaradi zastrupljanja, onesnaževanja oziroma čezmernega
obremenjevanja voda in nezakonitega poseganja v vode, je do odškodnine upravičen izvajalec
ribiškega upravljanja (57., 58. in 59. člen ZSRib) to sta Ribiška družina Renče oziroma Ribiška
družina Ajdovščina (glede na pristojnost).
Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Smernice so bile upoštevane.
•
•
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana, št. 350-7/2010-2, z dne 22. 12. 2010.
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, št. 5-III-741/2-O-10/ACG, z dne 21.12. 2010.
- Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Sežana (Zavod Republike
Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica, št. 5III-741/2-O-10/ACG, december 2010); dopolnitev (št. 5-III-540/1-O-2013, 18. 6. 2013);
dopolnitev (št. 5-III-540/3-O-2013/ACG, 17. 12. 2013); dopolnitev (št. 5-III-540/4-O2013/ACG, 8. 1. 2014),
- Pojasnila in stališča ZRSVN, OE Nova Gorica, v zvezi z OPN Sežana, na podlagi
usklajevalnega sestanka dne 29. 8. 2013 (prejeto po e-pošti, od [email protected], dne 30. 8. 2013)),
- Smernice za pripravo OPN Občine Sežana (Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a,
Šmartno, št. 420-274/2010/2, 3. 2. 2011).
Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Sežana (Zavod Republike Slovenije za
varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica, št. 5-III-741/2-O-10/ACG,
december 2010); dopolnitev (št. 5-III-540/1-O-2013 z dne 18. 6. 2013); Pojasnila in stališča ZRSVN,
OE Nova Gorica, v zvezi z OPN Sežana, na podlagi usklajevalnega sestanka dne 29. 8. 2013 (prejeto
po e-pošti, od [email protected], z dne 30. 8. 2013)); dopolnitev (št. 5-III-540/3-O2013/ACG z dne 17. 12. 2013) in dopolnitev (št. 5-III-540/4-O-2013/ACG z dne 8. 1. 2014)
Zaradi preobsežnosti prvotnega besedila smo v spodnjih vrsticah podali povzetek smernic in odgovor
nanje.
Zavod za varstvo narave je v posebnem delu Smernic za strateški del OPN podal konkretne
usmeritve na osnutek odloka, za katere je predlagal, da se upoštevajo pri pripravi predloga odloka.
Konkretne usmeritve so bile podane za 6., 9., 11., 14., 17., 23., 25., 27., 29., 32., 38., 44., 45., 46., 50.,
51., 52. in 53. člen.
Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Naravovarstvene smernice so bile upoštevane.
Za izvedbeni del OPN so bile prav tako podane konkretne usmeritve za posamezna območja
namenske rabe oz. območja podrobnejše namenske rabe. Usmeritve so bile podane tako za območja
načrtovane spremembe namenske rabe kot tudi območja namenske rabe prostora, ki se samo prenašajo
iz dosedanjih planskih dokumentov in še niso bile izvedena v naravi.
Za območja načrtovane namenske rabe prostora, ki posegajo v varovana območja so bili navedeni
varstvene pogoji, usmeritve in priporočila. Podane so bile tudi smernice za načrtovanje osvetljevanja
ter smernice za naravno ohranjeno območje Krasa, kjer je bilo predlagana izločitev ali zmanjšanje
obsega načrtovane namenske rabe na varovanih območjih.
Podane so bile tudi smernice za nov urbanistični načrt mesta Sežana ter varstvena priporočila za
ravnanje na območjih pričakovanih naravnih vrednot.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
13
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V dopolnitvah naravovarstvenih smernic (št. 5-III-540/1-O-2013 z dne 18. 6. 2013) je navedeno, da je
Zavod v delu, ki se nanaša na območja Natura 2000, dopolnil Splošne naravovarstvene smernice ter da
so državni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava pri izdajanju dovoljenj, soglasij in
informacij o stanju v prostoru dolžni upoštevati spremembo Uredbe o posebnih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) in nova oziroma spremenjena obstoječa območja Natura 2000. Smernice prav
tako navajajo, da so usmeritve, ki so bile do uveljavitve Uredbe podane za varstvo vsebin strokovnega
predloga območij Natura 2000 v obliki usmeritev za varstvo biotske raznovrstnosti, štejejo kot
usmeritve za varstvo območij Natura 2000. Usmeritve na območjih Natura 2000, ki so bile z
uveljavitvijo Uredbe izvzeta iz omrežja območij Natura 2000, se upoštevajo kot usmeritve in
priporočila za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podane so bile tudi posebne smernice za EUP RA-01
SK.
Na podlagi usklajevalnega sestanka z dne 29. 8. 2013, med občino Sežana, izdelovalcem OP Aquarius
d. o. o. Ljubljana in Zavodom za varstvo narave Slovenije, Območna enota Nova Gorica (na sestanku
so bile predstavljene dopolnitve osnutka OPN ter gradivo vezano na presojo vplivov za področje
varstva narave), so bila s strani ZRSVN podana dodatna pojasnila in stališča za 17 EUP (prejeto po epošti, od [email protected], z dne 30. 8. 2013). Dodatna pojasnila in stališča so bila
namenjena pripravljavcu CPVO kot pomoč pri nadaljnjem delu. Prav tako je bilo dogovorjeno, da
bodo na podlagi dodatnih obrazložitev s strani Občine Sežana za načrtovana območja namenske rabe
(za tista, ki so bila na podlagi prejetih smernic izpostavljena za zmanjšanje ali izločitev ter za tista, ki
niso bila vključena v prvo dopolnitev osnutka OPN), pripravljene dopolnilne smernice.
Na podlagi dodatnih obrazložitev za načrtovana območja iz osnutka OPN in prvih dopolnitev osnutka
OPN, ki jih je pripravila Občina Sežana so bile izdane dopolnitve naravovarstvenih smernic (št. 5-III540/3-O-2013/ACG z dne 17. 12. 2013), v katerih so bili podani dodatni pogoji, usmeritve in
priporočila za nekatera načrtovana območja, ki so bila na podlagi naravovarstvenih smernic
predlagana za zmanjšanje ali izločitev, vendar je bila na podlagi usklajevanj podana usmeritev s strani
ZRSVN, da naj se za ta območja pripravijo dodatne obrazložitve in informacije; za območja, ki so bila
vključena v prvo dopolnitev osnutka OPN in za območja, vključena po prvi dopolnitvi osnutka OPN.
Naravovarstvene smernice (št. 5-III-540/4-O-2013/ACG z dne 8. 1. 2014) so bile na podlagi dodatnih
pojasnil s strani Občine Sežana za EUP LI-18 LN, dopolnjene.
Na podlagi telefonskega pogovora med Občino Sežana in ZRSVN, OE Nova Gorica, glede EUP SŽ124 SS ter EUP SŽ-139 ZV in EUP SŽ-140 ZV, je Zavod ponovno preveril omenjene EUP ter podal
dodatne varstvene pogoje, usmeritve in priporočila za omenjene enote (poslano po e-pošti, Občina
Sežana dne 17. 3. 2014).
Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Naravovarstvene smernice (in njihove dopolnitve ter pojasnila in
stališča ZRSVN) so bile pri pripravi omilitvenih ukrepov smiselno upoštevane.
Med družbo Marmor Sežana d.d., Občino Sežana in izdelovalcem OP Aquarius d.o.o. Ljubljana, sta
glede kamnolomov, za katere ima Marmor Sežana d.d. podeljeno koncesijo in za katere so bile podane
smernice za zmanjšanje ali izločitev, potekala dva usklajevalna sestanka ter terenski ogled kamnoloma
Kopriva (sestanek dne 3. 2. 2014, v zadevi naravovarstvenih smernic in pogojev za področje
kamnolomov družbe Marmor d.d. ter ogled kamnoloma Kopriva dne 12. 2. 2014 skupaj s sestankom
na sedežu Marmor Sežana d.d.). Na podlagi dogovorov iz usklajevalnih sestankov ter terenskega
ogleda kamnoloma Kopriva, je prišlo do precejšnjih zmanjšanj površin nadzemnih kamnolomov v
koncesiji Marmor Sežana d.d.; nekateri nadzemni kamnolomi so bili preusmerjeni v podzemno
pridobivanje mineralnih surovin (npr. kamnolom Bezovščina, Kopriva, Kazlje…) ali pa je prišlo do
rešitve ob hkratnem pridobivanju mineralnih surovin ter ohranjanju naravovarstveno pomembnega
območja (npr. kamnolom Kopriva).
EUP PO-16 BT (poligon varne vožnje v Povirju) je bil zaradi izjemnega pomena območja za vrtnega
strnada (Emberiza hortulana) izločen iz OPN.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
14
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Pri izdelavi OP je preverjeno upoštevanje zgoraj naštetih smernic nosilcev urejanja prostora.
V primeru, ko smo ugotovili, da v osnutku OPN smernice niso v celoti upoštevane, smo predlagali
omilitvene ukrepe. Omilitvene ukrepe je potrebno pri dopolnitvi OPN v celoti upoštevati, v
nasprotnem primeru so vplivi plana na segment bistveni (ocena D ali E).
I.6 POMEMBNI PROJEKTI IN OSTALI VIRI
•
•
•
•
•
•
Odlok o občinskem prostorskem načrtu – OPN občine Sežana – dopolnjen osnutek: tekstualni del
(strateški del) in grafični del (izvedbeni – PNRP)(Locus d.o.o, junij 2013)
Lokalni energetski koncept občine Sežana. Končno poročilo. 2011. Nova Gorica, Goriška lokalna
energetska agencija.
Lokalni energetski koncept občine Sežana. Dopolnitev. 2012. Nova Gorica, Goriška lokalna
energetska agencija.
Prometna analiza območja centra Sežane. 2012. Ljubljana, OMEGAconsult, projektni
management, d.o.o. Ljubljana.
GGN GE Kras II 2008-2017. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana.
Cerkvenik, Ž. Znižanje porabe električne energije za javno razsvetljavo v občini Sežana,
diplomska naloga. Maribor, FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Ostala strokovna literatura in viri so našteti v poglavju viri in literatura.
I.7 METODOLOGIJA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV
Metodologija presojanja prostorskega plana izhaja iz predpostavke, da z ustreznim prostorskim
položajem dejavnosti lahko prispevamo k zmanjšanju obremenitve okolja zaradi novih
dejavnosti/posegov.
Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril
vrednotenja, predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje
vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05). Vplivi so lahko: neposredni, daljinski,
kumulativni in sinergijski, kratkoročni, srednjeročni, dolgoročni, trajni in začasni.
Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja.
Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe
plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje.
Po času trajanja lahko ločimo kratkotrajne vplive (pretežno v času gradnje) in dolgotrajne (pretežno v
času obratovanja).
Kumulativni vplivi se ugotavljajo, če so na območju že predvideni drugi plani.
Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov.
V primeru bistvenih vplivov načrtovanega plana je preverjena možnost omilitve le teh. Navedeni so
ustrezni omilitveni ukrepi. Za posamezen ukrep je navedena izvedljivost, izvajalec in nadzor.
Vsi obravnavani segmenti okolja so bili ocenjeni glede na značaj vpliva. Metodologija ugotavljanja
ciljev in kazalcev plana na posamezne segmente okolja sledi v Uredbi o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05)
predlaganem vrstnem redu.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
15
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v
skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe
planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv
B – nebistven vpliv
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
D – bistven vpliv
E – uničujoč vpliv
X – ugotavljanje vpliva ni možno
Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na
uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer se z C ocenjujejo vplivi, ki se dosegajo ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita,
da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.
I.8 OBMOČJA POSEBNEGA REŽIMA
Varovalni gozdovi in gozdni rezervati
Na območju občine se nahajajo varovalni gozdovi na pobočjih doline Raše v obsegu okoli 300 ha.
Zavarovani so z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05,
56/07, 29/09, 91/10, 1/13). Jugozahodno od naselja Dutovlje se nahaja gozdni rezervat Volnik na
površini 46,07 ha.
Varstvena območja varovanih vodnih virov
V občini Sežana se nahaja 12 zajetij pitne vode s pripadajočimi vodovarstvenimi območji. Zavarovana
so s tremi Odloki: Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. RS, št. 25/1997),
Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. RS, št. 25/1997), Odlok o varovanju lokalnih
vodnih virov (Ur. l. RS, št. 36/1998) - za zajetja Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji in
spodnji, Prhude, Šulk, Komarča, Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem. Obsežen del območja občine
Sežana pa pripada 4. vodovarstvenem območju zajetja pitne vode VB4 Brestovica, ki je zavarovan z
Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradno glasilo, št. 14/83).
Manjši severni del občine posega tudi v tretji varstveni pas zajetja Pod Krtinovico v občini Komen.
Zajetje Pod Kritinovico je zavarovano z Odlokom o varstvu vodnih virov vodovoda Branica. Velik del
občine posega na predlagano območje za zavarovanje vodnega vira Kraškega vodovoda Sežana, kjer
se nahaja pet zajetij vodnih virov predlaganih za zavarovanje z najožjim (1), ožjim (2) in širšim (3)
varstvenim pasom: zajetje RV-1/90, zajetje RV-2/90, zajetje RV-3/90, zajetje RV-4/91, zajetje RV5/91.
Poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja
Poplavna območja
Na območju občine Sežana, glede na podatke Opozorilne karte poplav, ni poplavnih območij. Reka
Raša občasno prestopi svoje bregove (poplave marec 2009, september 2010, december 2012 poškodbe brežin, dostopnih poti, visokovodnih nasipov itd.).
Erozijska območja
V občini Sežana potekata rečna erozija in erozija prsti. Na flišnem, SV delu občine Sežana, so
predvideni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi.
Plazljiva območja
Območje občine Sežana ni posebej plazljivo. Manjši zemeljski plazovi so možni le na flišnem
območju Vrhov. Na severovzhodnem delu ter osrednjem delu občine se nahajajo območja zelo velike,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
16
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
velike in srednje verjetnosti nastanka zemeljskih plazov. V preostalem delu se nahajajo območja zelo
majhne in majhne verjetnosti nastanka plazov.
Varovana območja narave
Zavarovana območja
Na območju občine Sežana je evidentiranih 32 zavarovanih območij, 30 območij ima status naravnih
spomenikov in so lokalnega pomena. Dve območij imata status spomenika oblikovane narave in sta
državnega pomena. Območja zavzemajo 34,77 ha površin in predstavljajo 0,14 % površine občine.
Zavarovana so z naslednjimi odloki:
• Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana
(Primorske novice - uradne objave, št. 13/92),
• Odločba o zavarovanju drevesnega parka ob graščini - hiša št. 1 v Sežani (Ur. l. RS, št. 26/5),
• Odločba o zavarovanju drevesnega parka ob hiši št. 145 v Sežani (Ur. l. RS, št. 24/51).
Natura 2000
Na območju občine so tri posebna varstvena območja – območja Natura 2000:
• SCI Dolina Branice (SI3000225),
• SCI in pSCI Kras (SI3000276) ter
• SPA Kras (SI5000023).
Na območje občine Sežana meji tudi območje Natura 2000 SCI Vrhe nad Rašo (SI3000229), ki se
nahaja na območju občine Divača.
EPO in naravne vrednote
EPO
Na območju občine Sežana so 3 ekološko pomembna območja:
• EPO Kras (ID št. 51100),
• EPO Dolina Branice (ID št. 53400),
• EPO Vrhe na Vipavskem (ID št. 55700).
Naravne vrednote
V občini Sežana je 494 naravnih vrednot – jam, 51 naravnih vrednot – točk in 20 naravnih vrednot –
območij. V občini sta tudi 2 pričakovani naravni vrednoti, in sicer Karbonati in Kras.
Zavarovana območja kulturne dediščine
Po podatkih pridobljenih za namen izdelave okoljskega poročila (z dne 6. 6. 2013) je v občini Sežana
trenutno registriranih 282 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine, od tega jih ima 26 določeno
tudi vplivno območje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
17
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
II.
OPIS PLANA
II.1 OPIS
Občinski prostorski načrt občine Sežana (v nadaljevanju OPN) se nanaša na celotno območje občine
Sežana. Pripravljavec OPN je Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana. Izdelovalec OPN je
podjetje LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale. OPN
sestavljata strateški in izvedbeni del. Tako strateški kot izvedbeni del imata tekstualni in grafični del.
1.1.
STRATEŠKI DEL OPN
S strateškim delom so določeni glavni razvojni cilji občine, ki se nanašajo na vlogo občine v regiji, na
poselitev, gospodarstvo, turizem, gospodarsko javno infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo in urejanje
naselij ter oskrbo in družbeno javno infrastrukturo.
Vloga občine v regiji
• Mesto Sežana bomo, skladno s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, prednostno razvijali kot
središče regionalnega pomena.
• Z razvojem prometno – logističnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter povezovanjem teh
dejavnosti s sosednjimi območji, bomo prevzeli vodilno vlogo prometno – logističnega,
proizvodnega in storitvenega centra v zaledju večjih centrov v širšem čezmejnem prostoru.
• Prevzeli bomo vodilno vlogo pri razvoju turizma na območju Krasa ter krepili našo turistično
vlogo v širšem čezmejnem območju Krasa.
• Občino bomo še naprej krepili kot osrednje razvojno in zaposlitveno središča Krasa ter ob
aktivnem medobčinskem sodelovanju kraških občin spodbujali razvoj celotnega območja.
Poselitev
• Mesto Sežana bomo krepili kot močno regionalno središče, ki vzpostavlja konkurenčen odnos v
ponudbi delovnih mest z večjimi centri na obali ter v Italiji predvsem na področju prometno –
logističnih, proizvodnih ter storitvenih dejavnostih obenem pa s sodobno zasnovanim mestom s
kvalitetno ponudbo oskrbnih, storitvenih, družbenih, izobraževalnih, kulturnih, športnih in drugih
dejavnosti zagotavljali ugodne pogoje za bivanje in razvoj prebivalcev mesta.
• Pritiske na poselitev bomo usmerjali preko ustrezno zasnovanega omrežja centralnih naselij, kar
bo omogočilo krepitev vseh centrov v omrežju. Spodbujali bomo uravnotežen razvoj dejavnosti ter
omogočali kvalitetne pogoje za bivanje na celotnem območju občine, vključno z demografsko
ogroženimi območji.
• Kulturno in naravno dediščino bomo vključevali v razvoj poselitve, kot enega ključnih elementov
prepoznavnosti prostora občine ter kot vodilo za prenovo in razvoj naselij, obenem pa tudi
pomembnega dejavnika gospodarskega razvoja.
Gospodarstvo
• Z razvojem sodobnih, visokotehnoloških proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti za mala in
srednje velika podjetja ter prometno logističnih dejavnosti in prekomejnim povezovanjem z
sorodnimi območji, bomo Sežano razvili v pomembno tranzitno – logistično središče vzdolž 5.
koridorja.
• Z razvojem sodobnih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti v pomembnejših centralnih
naseljih v občini bomo poskrbeli za uravnoteženo ponudbo kvalitetnih delovnih mest na celotnem
območju občine.
• Ohranjali in krepili bomo vlogo rudarstva (kamnarstvo in kamnoseštvo), kot pomembne
gospodarske panoge v občini.
• Ohranjali in razvijali bomo kmetijstvo ter ga v povezavi s turizmom razvijali v pomembno
gospodarsko panogo v občini.
• Kljub slabšim pridelovalnim pogojem je v občini Sežana potrebno spodbujati ohranjanje in razvoj
kmetijstva, ker se s tem omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, biotsko
Aquarius d.o.o. Ljubljana
18
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
raznovrstnost ter naravnih vrednot ob hkratnem preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč ter
omejevanje požarne ogroženosti naselij.
Poglavitni cilj na področju razvoja podeželja je krepitev večnamenske vloge kmetijstva in
gozdarstva. Razvoj podeželja bo slonel na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi
naravnimi viri, ohranjanju kulturne in simbolne krajinske prepoznavnosti, varovanju okolja in
biotske raznovrstnosti ter storitvenih in turističnih dejavnosti.
Turizem bomo v občini razvijali kot pomembno gospodarsko panogo.
Turizem
• Na celotnem območju občine vključno z območjem Vrhe bomo v naseljih omogočali razvoj
turističnih dejavnosti, predvsem v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi prostora, s
kmetijstvom povezanih dejavnosti, rekreativnimi in prostočasnimi dejavnostmi ter storitvenimi
dejavnostmi na področju zdravstva.
• Vzpostavili bomo krovno turistično organizacijo, ki bo združevala občinsko mrežo centrov
turistične ponudbe v katerih bomo spodbujali razvoj turistične dejavnosti, v skladu z nosilnostjo
prostora ter s cilji ohranjanja narave in kulturne dediščine v občini, ohranjanjem in razvojem
kmetijstva, prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder naselij, ustvarjanjem kvalitetnih delovnih
mesta ter zagotavljanjem kvalitetnih pogojev bivanja v naseljih.
• Omogočili bomo razvoj sodobnega in privlačnega turističnega območja v okviru zavarovanega
območja Kobilarne Lipica ter njenega vplivnega območja, ki se bo povezoval z drugimi stebri
turizma na Krasu in na obali, kot tudi čezmejno ter postal gonilna sila turističnega razvoja občine.
• Z ohranjanjem in valorizacijo naravne in kulturne dediščine na območju občine, sodobnimi
arhitekturnimi in urbanističnimi rešitvami ter razvojem poslovnih dejavnosti bomo razvijali
turistično vlogo Sežane kot pomembne turistične vstopne točke za širše območje ter center
kvalitetne turistične ponudbe za tranzitne in poslovne goste.
• Pliskovico bomo razvijali kot regionalno pomembno središče razvoja mladinskega turizma.
• Na območju občine bomo spodbujali vzpostavitev regionalnega središča vezanega na specifično
ponudbo tipičnih kraških proizvodov (teran, pršut).
• Posodabljali in razvijali bomo vinsko cesto kot povezovalno in promocijsko os Kraške kulture in
ponudbe.
• Omogočili bomo vzpostavitev geoparka Kras, v katerem bomo predstavili geološke in krajinske
značilnosti kraškega prostora.
• Posodabljali in razvijali bomo kolesarsko omrežje ter omrežja tematskih poti, kot sistema
povezovanja raznolike ponudbe na celotnem območju občine in širše ter kot temeljno športno
rekreacijsko ponudbo občine.
• V sodelovanju s kraškimi občinami bo občina krepila razvoj turističnega območja Krasa ter
spodbujala povezovanje le tega z sosednjimi turističnimi območji v regiji in izven regije, čezmejno
ter širše.
• Spodbujali bomo razvoj raznolike ponudbe nočitvenih kapacitet v občini, s poudarkom
vključevanja teh kapacitet v območja naselbinske dediščine .
• Spodbujali bomo programsko navezovanje turistične dejavnosti na varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti
Gospodarska javna infrastruktura
• Z posodobitvami in razvojem prometnega sistema v Sežani bomo omogočili učinkovito prometno
infrastrukturo za prestrukturiranje in širitve proizvodnih območij ter povezovanje le teh z preko
mejnim območjem.
• V okviru celovite prometne ureditve Sežane zasnovali sodoben in učinkovit sistem prometnega
povezovanja, mirujočega prometa, ter kolesarskih in pešpoti.
• S posodobitvami na regionalnem, občinskem in mestnem sistemu prometnic bomo razbremenili
prometno obremenitev centra in stanovanjskih območij v Sežani, izboljšali dostopnost območja
Kobilarne Lipica do avtocestnega priključka ter omogočili kvalitetnejšo medsebojno povezavo
centralnih naselij v občini.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
19
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
Z posodobitvami in prenovo na regionalnem cestnem omrežju bomo izboljšali bomo prometno
dostopnost znotraj občine ter tako omogočili kvaliteten razvoj centralnih naselij (Dutovlje, Tomaj,
Lokev).
Izboljšali bomo dostopnost in možnost povezovanja na hitre prometne povezave za območja
demografske stagnacije, t.j. za območja severnega dela Krasa ter Vrhe, z posodobitvijo in
izgradnjo novih občinskih prometnic na relacijah Veliki Dol – Zgonik in Štorje - Vrabče –
Podnanos , Vrabče – Senožeče.
Izboljšali bomo prometne ureditve naselij ter pristopili k zagotavljanju ustrezno zasnovanega
prometnega režima v naseljih, ki bo zagotavljal ustrezno zasnovan sistem dostopnih in zbirnih
poti, urejenim priključevanjem in križanjem prometnic, ustrezno zasnovanim sistemom varnih
pešpoti v naselju vključno z varnimi prehodi za pešce ter ustrezno urejenimi in zadostnimi
površinami za mirujoči promet.
Spodbujali bomo razvoj in povezovanje javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa
na celotnem območju občine.
Skladno s cilji in prioritetami prostorskega razvoja občine bomo s programom opremljanja
zemljišč zagotavljali ustrezno komunalno opremljanje zemljišč.
Skrbeli bomo za trajnostno ravnanje z odpadki ter sodelovali pri vzpostavljanju regijskega sistema
z ravnanjem z odpadki.
Stanovanjska gradnja in urejanje naselij
• Občina bo povpraševanje po stanovanjski gradnji usmerjala po principu zagotavljanja
uravnoteženega razvoja omrežja naselij na celotnem območju občine, skladno z njihovo vlogo v
omrežju, zastavljenimi cilji gospodarskega razvoja, prostorskih možnosti za širitev naselij tudi v
odnosu na izjemno kulturno krajino občine ter potrebi po sanaciji območij neorganizirane gradnje
v naseljih.
• S prostorskimi akti (tako strateškimi kot izvedbenimi) bomo podobo Sežane načrtno usmerjali v
sodoben mestni videz, z vsemi elementi sodobnih urbanističnih in arhitekturnih rešitev, ki bodo
tako funkcionalno kot estetsko poudarjali mestni značaj, obenem pa ohranjali prepoznavnost
izvornega naselbinskega jedra naselja ter zagotavljali ugodne pogoje za bivanje.
• Z načrtovanjem sodobnih elementov izgradnje in arhitekturno/urbanističnih elementov prenov ob
upoštevanju ohranjanja arhitekturne identitete vaških jeder bo občina izboljšala podobo urbanih
naselij Dutovlje in Lokev.
• Z zaokroževanjem in zgoščevanjem ter omogočanjem oblikovanja kvalitetnih urbanističnih in
arhitekturnih rešitev bomo sanirali negativen pojav neorganizirane gradnje v naseljih Dane pri
Sežani, Šmarje pri Sežani, Tomaj, Križ in Šepulje ter ohranjali prepoznavnost njihovih izvornih
podeželskih jeder.
• Stanovanjsko gradnjo bomo spodbujali tudi v naseljih na demografsko ogroženih območjih,
medtem, ko bomo v ostalih naseljih prednostno spodbujali prenovo obstoječega stavbnega fonda
naselij ter omogočali stanovanjsko gradnjo v omejenem obsegu, predvsem glede na potrebe
avtohtonega prebivalstva.
• Upoštevali bomo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne
razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter
združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov
bomo zagotovili racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot
pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in racionalno porabo sredstev.
• V naseljih z urbanizacijo (intenzivno in zmerno) bomo zagotavljali ustrezno zasnovana območja
zelenih površin preko katerih bomo omogočali kvalitetne in varne peš in kolesarske povezave med
ključnimi območji dejavnosti znotraj naselja, zagotovili potrebna območja za potrebe rekreacije,
otroških igrišč, oddiha ipd. obenem pa z njimi omogočali kvalitetno soustvarjanje urbanega
značaja naselij. Nova stanovanjska območja bomo grupirali v manjše soseske, ki z zasnovo težijo k
socializaciji skupnosti.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
20
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Oskrba in družbena javna infrastruktura
• S spodbujanjem razvoja upravnih, centralnih, oskrbnih, kulturnih, športnih, izobraževalnih,
zdravstvenih funkcij ter funkcij socialnega varstva bomo še vnaprej krepili vlogo Sežane kot
pomembnega regionalnega središča.
• Omogočili bomo uravnotežen dostop do osnovne oskrbe za prebivalce v celotnem območju
občine.
• Na območju celotne občine bomo ohranjali in razvijali obstoječo družbeno infrastrukturo v skladu
s predvidenim razvojem naselij ter omogočili razvoj športno rekreativnih dejavnosti tudi v
povezavi s turizmom.
1.2 IZVEDBENI DEL OPN
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
• območja namenske rabe prostora,
• prostorske izvedbene pogoje,
• območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
Namenska raba prostora
Območja namenske rabe prostora so določena v grafičnem delu izvedbenega dela. V skladu s Prilogo
1 - Vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora Pravilnika o vsebini, obliki in
načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) so določena naslednja območja
namenskih rab:
Tabela 2:Območja namenskih rab prostora v osnutku OPN Sežana (SZ zemljišč je 3.348,79 ha)
1.
OBMOČJA STANOVANJ
Površina
(ha)
556,16
1.1
stanovanjske površine
350,24
1.3
površine podeželskega naselja
204,21
1.4
stanovanjske površine za posebne namene
1,71
2.
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
123,79
2.1
osrednja območja centralnih dejavnosti
80,45
2.2
druga območja centralnih dejavnosti
43,34
3.
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
266,69
3.
območja proizvodnih dejavnosti
3,07
3.1
površine za industrijo
83,30
3.2
gospodarske cone
171,97
3.3
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
8,35
4.
POSEBNA OBMOČJA
101,3
4.1
površine za turizem
62,10
4.2
površine drugih območij
26,34
4.3
športni centri
12,86
5.
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
177,88
5.1
površine za oddih, rekreacijo in šport
97,91
5.2
parki
7,98
5.4
druge urejene zelene površine
62,76
5.5
pokopališča
9,23
6.
OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
135,58
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Aquarius d.o.o. Ljubljana
21
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
6.1.
površine cest
83,39
6.2
površine železnic
38,80
6.6
ostale prometne površine
13,39
8.
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
62,10
9.
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
17,75
10.
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE
7,12
II. OBMOČJA KMETIJSKIH POVRŠIN
8.699,90
1.
najboljša kmetijska zemljišča
2987,64
2.
druga kmetijska zemljišča
5712,26
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
11.516,86
1.
11.516,86
gozdna zemljišča
IV. OBMOČJA VODA
3,97
1.1
3,97
celinske vode
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ
269,51
1.
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
134,57
1.1
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
114,11
površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča
19,92
drugo rabo
OSTALA OBMOČJA
0,91
1,2
VI.
Z obravnavanim OPN se glede na trenutno veljavni prostorski akt predvideva 229,19 ha sprememb
zemljišč iz primarne rabe v stavbna zemljišča. Na drugi strani pa je iz stavbnih zemljišč v primarno
rabo vrnjenih 138,74 ha stavbnih zemljišč.
Tabela 3:Spremembe namenske rabe prostora
SPREMEMBA RABE
Površina (ha)
sprememba iz stavbnih zemljišč v gozdna zemljišča
51,32
sprememba iz stavbnih zemljišč v območja kmetijskih zemljišč
87,26
sprememba iz stavbnih zemljišč v vodno zemljišče
0,16
sprememba v stavbna zemljišča
229,19
sprememba iz gozdnih zemljišč v stavbna
159,41
sprememba iz kmetijskih zemljišč v stavbna
69,78
V zgoraj navedene spremembe namenske rabe prostora so vključene vse spremembe rabe, ki so
nastale pri pripravi OPN v primerjavi s trenutno veljavnim prostorskim aktom občine. To pomeni, da
so vključene tudi spremembe, ki so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu
stanju oziroma prilagajanju mej stavbnih zemljišč na zemljiški kataster oziroma parcelne meje.
V Okoljskem poročilu obravnavamo spremembe namenske rabe prostora, ki pomenijo širitve
stavbnih zemljišč na območja primarne rabe (nova stavbna zemljišča za novogradnje) in smiselno
po posameznih sestavinah okolja območja nezazidanih stavbnih zemljišč (npr. nezazidana stavbna
zemljišča smo vrednotili, v kolikor je v OPN predvidena druga namenska raba kot obstoječem planu in
ima lahko sprememba bistven vpliv na posamezen segment okolja - SS v IP, IG, IK in v kolikor je bila
to zahteva posameznega nosilca urejanja prostora (ZRSVN, MK - ZVKDS)).
Presojana območja so podana v spodnjih tabelah.
OBMOČJA STANOVANJ
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 556 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem stanovanj.
Med njimi je 153 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega prostorskega akta, 11 ha
pa predstavlja širitev stavbnih zemljišč, namenjenih območjem za stanovanja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
22
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 4: Širitve stavbnih zemljišč za območja stanovanj
NASELJE
AVBER
BRJE PRI KOPRIVI
BOGO
BRESTOVICA PRI POVIRJU
DANE PRI SEŽANI
DOL PRI VOGLJAH
GRAHOVO BRDO
GODNJE
JAKOVCE
KAZLJE
KAZLJE
KREGOLIŠČE
KRPELJE
KRPELJE
KOPRIVA
KRAJNA VAS
KRAJNA VAS
LOKEV
LOKEV
LOKEV
EUP
AV-05 SK
BK-01 SK
BO-06 SK
BR-01 SKj
DA-01 SS
DV-11 SS
GB-01 SK
GO-03 SK
JA-01 SK
KA-02 SK
KA-10 SS
KČ-03 SK
KJ-05 SS
KJ-05 SS
KP-02 SK
KV-02 SK
KV-05 SK
LO-11 SK
LO-17 SS
LO-25 SS
NRP obstoječi plan
K2
K1
K1
K1
K2
G, K2
G, K2
K1
K1
K1, G
G, K1
G, K1
K2
K2
K1
G, G, K1, K2
K2
K1
G, K2
G, K2
NRP predviden
plan
SK
SK
SK
SK
SS
SS
SK
SK
SK
SK
SS
SK
SS
SS
SK
SK
SK
SK
SS
SS
LOKEV
LOKEV
LO-27 SS
LO-32 SK
K1
K2
SS
SK
MAJCNI
MERČE
MAHNIČI
NOVA VAS
ORLEK
ORLEK
MA-01 SS
ME-03 SS
MH-01 SK
NO-01 SK
OR-02 SK
OR-04 SS
G, K1, K1
G, K2
K1
K1
K1
K1
SS
SS
SK
SK
SK
SS
ORLEK
ORLEK
ORLEK
PLISKOVICA
OR-05 SS
OR-06 SKj
OR-07 SK
PI-20 SK
G, K2
K1
K1
K1
SS
SK
SK
SK
PONIKVE
PN-01 SS
K1
SS
460,6
PONIKVE
POVIR
PRELOŽE PRI LOKVI
PRELOŽE PRI LOKVI
RAŠA
PN-02 SKj
PO-11 SK
PR-01 SS
PR-02 SK
RA-01 SK
K1
K1
K1
G, K1, K1, K2
G, K2
SKj
SK
SS
SK
SK
1081,20
2058,9
1839,9
1591,2
1080,2
RAVNJE
RV-03 SK
G, K1
SK
10843,9
SELA
SA-01 SK
K1
SK
1238,7
SKOPO
SKOPO
STOMAŽ
SEŽANA
ŠEPULJE
SK-10 SK
SK-13 SK
ST-01 SK
SŽ-65 SS
ŠE-03 SS
G
G, K1
K1
K2
K1, K2, K1
SK
SK
SK
SS
SS
.
OPPN
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠT-03 SS
ŠT-12 SS
K1, S
K1
SS
SS
.
774,3
1223,2
4345,5
2193,9
11821,5
7642,1
1108,71
7308,2
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
POVRŠINA
(m2)
1038,0
2239,3
469,6
892,3
1339,87
1492,3
489,1
1363,7
2298,5
592,54
1895,5
867,0
1422,4
1100,23
1358,6
1957,4
2502,8
699,7
2403,5
4287,5
939,5
827,0
OPPN
1433,3
649,4
1414,9
754,3
1055,94
8276,3
.
.
.
488,1
2179,6
1465,8
4580,4
.
.
.
23
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TABOR
TOMAJ
TOMAJ
TUBLJE PRI KOMNU
UTOVLJE
VELIKI DOL
VELIKI DOL
VOGLJE
VRABČE
TA-01 SK
TO-03 SKj
TO-07 SK
TU-01 SS
UT-02 SK
VD-11 SS
VD-14 SK
VO-02 SK
VR-03 SS
K2
K1
G, K2
K1
K1
G, K1
K1
K2
K1
SK
SKj
SK
SS
SK
SS
SK
SK
SS
.
OPPN
.
.
.
.
.
SKUPAJ
HA
214,9
2265,3
799,6
2894,8
494,1
1422,6
2017,7
774,06
707,4
12.2976,9
12,3
Legenda:
• površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi…SS
• površine podeželskega naselja…SK
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 5: Nezazidana stavbna zemljišča za območja stanovanj iz veljavnega plana
NASELJE
AVBER
BRESTOVICA PRI POVIRJU
DANE PRI SEŽANI
DOLENJE
DUTOVLJE
FILIPČJE BRDO
GORENJE PRI DIVAČI
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
GRADNJE
GRAHOVO BRDO
JAKOVCE
KAZLJE
KAZLJE
KRAJNA VAS
KREGOLIŠČE
KRPELJE
KRTINOVICA
PLISKOVICA
PODBREŽE
POLJANE PRI ŠTJAKU
POVIR
POVIR
PRELOŽE PRI LOKVI
RAŠA
RAVNJE
RAZGURI
SELA
SELO
SKOPO
SKOPO
SKOPO
STOMAŽ
EUP
AV-05 SK
BR-01 SKj
DA-10 SK
DO-01 SK
DU-31 SK
FI-01 SK
GD-01 SK
GŠ-01 SK
GR-02 SK
GB-01 SK
JA-01 SK
KA-02 SK
KA-03 SK
KV-05 SK
KČ-03 SK
KJ-04 SK
KR-01 SK
PI-09 SK
PD-01 SK
PŠ-01 SK
PO-05 SKj
PO-09 SK
PR-02 SK
RA-01 SK
RV-03 SK
RZ-02 SK
SA-01 SK
SO-01 SK
SK-10 SK
SK-13 SK
SK-15 SK
ST-01 SK
NRP predviden plan
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
POVRŠINA
(m2)
6219,6
2802,0
6651,4
4458,5
14956,7
2706,1
10840,6
1662,1
927,3
2416,4
2077,6
1226,1
10420,2
10823,9
1045,3
1237,6
2576,7
3669,1
4327,7
1214,4
3386,9
2164,6
1250,5
627,2
4155,0
11323,8
2160,4
3986,7
631,1
10365,7
1412,0
4440,2
24
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠEPULJE
ŠTJAK
ŠTJAK
TABOR
TOMAJ
VELIKI DOL
VELIKO POLJE
VELIKO POLJE
VOGLJE
VOGLJE
VRHOVLJE
KRAJNA VAS
AVBER
BRESTOVICA PRI POVIRJU
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
GODNJE
GODNJE
GRIŽE
JAKOVCE
KOSOVELJE
KRAJNA VAS
KRIŽ
KRIŽ
KRPELJE
KRPELJE
LIPICA
LIPICA
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
MERČE
ORLEK
ORLEK
ORLEK
ORLEK
PLEŠEVICA
PLISKOVICA
PODBREŽE
ŠE-02 SK
ŠJ-03 SK
ŠJ-04 SK
TA-01 SK
TO-07 SK
VD-10 SK
VP-01 SK
VP-02 SK
VO-01 SK
VO-04 SK
VV-01 SK
KV-02 SK
AV-07 SS
BR-02 SS
DA-01 SS
DA-07 SS
DV-03 SS
DV-11 SS
DU-01 SS
DU-04 SS
DU-10 SS
DU-12 SS
DU-15 SS
DU-21 SS
DU-28 SS
GO-07 SS
GO-08 SS
GŽ-01 SS
JA-03 SS
KO-03 SS
KV-03 SS
KŽ-05 SS
KŽ-11 SS
KJ-01 SS
KJ-10 SS
LI-09 SS
LI-10 SS
LO-02 SS
LO-04 SS
LO-16 SS
LO-17 SS
LO-25 SS
LO-27 SS
MA-01 SS
ME-03 SS
OR-01 SS
OR-04 SS
OR-05 SS
OR-08 SS
PL-01 SS
PI-17 SS
PD-04 SS
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
Aquarius d.o.o. Ljubljana
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
OPPN
.
.
OPPN
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
423,8
4316,3
5446,5
987,0
38875,3
2353,0
4854,6
3993,0
1233,2
830,5
4012,5
2349,2
17850,5
4662,6
15545,2
7471,9
22260,6
18177,3
35172,1
32930,3
70075,3
3549,2
2336,5
1100,3
2427,4
8923,0
38646,0
7041,6
6213,4
9185,5
9790,6
130539,3
10358,3
6311,8
18878,8
11695,2
4746,1
17938,1
24685,6
9523,4
22463,2
15261,3
11595,4
6277,7
6830,7
8238,9
104,8
12551,2
2179,3
10785,1
5305,2
722,0
25
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
PONIKVE
PONIKVE
POVIR
POVIR
POVIR
PRELOŽE PRI LOKVI
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SKOPO
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI SEŽANI
SEŽANA
ŠTORJE
ŠTORJE
TUBLJE PRI KOMNU
UTOVLJE
VELIKI DOL
VELIKI DOL
VELIKI DOL
VOGLJE
VOGLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
ŽIRJE
PN-01 SS
PN-03 SS
PO-04 SS
PO-06 SS
PO-12 SS
PR-01 SS
SŽ-101 SS
SŽ-105 SS
SŽ-106 SS
SŽ-108 SS
SŽ-124 SS
SŽ-126 SS
SŽ-95 SS
SK-03 SS
ŠE-03 SS
ŠE-04 SS
ŠM-01 SS
SŽ-43 SS
ŠT-03 SS
ŠT-05 SS
TU-04 SS
UT-04 SS
VD-01 SS
VD-02 SS
VD-06 SS
VO-06 SS
VO-07 SS
VV-04 SS
VV-06 SS
ŽI-02 SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
OPPN
OPPN
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
OPPN
.
.
.
SKUPAJ
HA
1606,8
12726,3
21268,1
3564,5
1879,4
2328,4
45912,6
65624,3
10960,2
54599,4
203405,0
65952,2
2148,0
10720,7
23219,1
13682,7
28845,5
6584,4
84,7
14803,9
9382,4
10011,7
22432,0
3906,8
2446,0
3582,0
13815,8
2776,1
5968,9
7600,3
1530027,8
153,0
Legenda:
• površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi…SS
• površine podeželskega naselja…SK
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
V osnutku OPN občine Sežana je skupno nekaj manj 131 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem
centralnih dejavnosti. Med njimi je 26,5 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega
prostorskega akta, 5,5 ha predstavljajo širitev stavbnih zemljišč.
Tabela 6: Širitve stavbnih zemljišč - območij centralnih dejavnosti
NASELJE
KAZLJE
KRIŽ
LOKEV
PLISKOVICA
PLISKOVICA
POLJANE PRI
ŠTJAKU
PRELOŽE PRI LOKVI
SEŽANA
SEŽANA
EUP
KA-08 CD
KŽ-03 CU
LO-20 CU
PI-01 CD
PI-05 CU
NRP obstoječi
plan
K1
K2
K1
G, K1
K1
NRP predviden
plan
CD
CU
CU
CD
CU
PŠ-02 CD
PR-03 CD
SŽ-51 CDz
SŽ-06 CU
G
G, K1
CD, G, K2
G, K2
CD
CD
CD
CU
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PIA
.
.
.
.
OPPN
OPPN
POVRŠINA
(m2)
2934,3
770,90
1080,8
4701,2
133,7
4496,8
1907,5
11220,3
9350,1
26
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SKOPO
SKOPO
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI SEŽANI
ŠTORJE
ŠTORJE
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
SK-01 CU
SK-08 CU
ŠE-08 CU
ŠM-03 CU
ŠT-10 CU
ŠT-06 CU
TO-02 CD
TO-05 CD
TO-06 CU
G, K1, K2
K1
K2
K2
K1
K1
K1
K1
G, K2
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CD
CD
CU
.
.
OPPN
.
SKUPAJ
HA
2701,6
888,7
735,5
724,91
11.222,24
5462,9
5652,3
382,5
751,4
65.117,65
6,5
Legenda:
• površine za centralne dejavnosti …CU
• površine za izobraževanje …CD
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 7: Nezazidana stavbna zemljišča za območja centralnih dejavnosti iz veljavnega plana
NASELJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
LOKEV
LOKEV
POVIR
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
TOMAJ
TOMAJ
SEŽANA
DOL PRI VOGLJAH
LOKEV
PLISKOVICA
SEŽANA
SEŽANA
SKOPO
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI SEŽANI
ŠTORJE
EUP
DU-09 CD
DU-17 CD
LO-06 CD
LO-33 CD
PO-03 CD
SŽ-107 CDi
SŽ-97 CD
SŽ-51 CDz
TO-02 CD
TO-05 CD
SŽ-114 CDi
DV-07 CU
LO-26 CU
PI-05 CU
SŽ-06 CU
SŽ-120 CU
SK-08 CU
ŠE-08 CU
ŠM-07 CU
ŠT-06 CU
NRP predviden plan
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CD
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CU
CU
PIA
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
.
OPPN
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
8212,9
10388,0
7881,5
2141,1
14563,9
19717,8
8051,5
5320,8
1869,9
1120,7
34060,7
6502,1
4000,2
6536,8
87673,7
27245,3
870,2
421,8
10199,0
7865,1
264642,9
26,5
Legenda:
• površine za centralne dejavnosti …CU
• površine za izobraževanje …CD
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
V osnutku OPN občine Sežana je skupno nekaj manj 266,7 ha stavbnih zemljišč namenjenih
območjem proizvodnih dejavnosti. Med njimi je 161 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še
veljavnega prostorskega akta, 14,4 ha pa predstavljajo širitev stavbnih zemljišč.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
27
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 8: Širitve stavbna zemljišča območij proizvodnih dejavnosti
NASELJE
BRJE PRI KOPRIVI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DUTOVLJE
DUTOVLJE
KRAJNA VAS
KRIŽ
MERČE
PLISKOVICA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
ŠTORJE
ŠTORJE
TOMAJ
VOGLJE
ŽIRJE
ŽIRJE
EUP
BK-02 IK
DA-12 IG
DA-14 IK
DU-23 IK
DU-29 IK
KV-06
KŽ-09 IK
ME-07 IK
PI-21 IK
SŽ-133 IG
SŽ-02 IP
SŽ-30 IP
ŠT-13 IG
ŠT-14 IK
TO-10 IK
VO-08 IK
ŽI-04 IK
ŽI-06 IK
NRP obstoječi plan
G, K2
K1
G, K2
K1
G, K1
K2
K1
K1
K1
G, K2
G, K2
G, K2
K1
G, K1, K2
K2
G, K2
K1
K1
NRP predviden plan
IK
IG
IK
IK
IK
IK
IK
IK
IK
IG
IP
IP
IG
IK
IK
IK
IK
IK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
.
.
.
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
3225,7
3777,9
3586,2
4388,9
7940,7
1.086,33
6125,7
1821,6
729,2
10268,1
6285,9
80157,7
1150,9
2464,9
1627,1
9356,1
1217,2
9260,6
154.470,73
15,4
Legenda:
• gospodarska cona …IG
• površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo …IK
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 9: Nezazidana stavbna zemljišča za območja proizvodnih dejavnosti iz veljavnega plana
NASELJE
DANE PRI SEŽANI
DUTOVLJE
LOKEV
LOKEV
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
ŠTORJE
PODBREŽE
SELO
DUTOVLJE
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
DA-12 IG
DU-08 IG
LO-29 IG
LO-31 IG
SŽ-08 IG
SŽ-09 IG
SŽ-10 IG
SŽ-116 IG
SŽ-12 IG
SŽ-133 IG
SŽ-15 IG
SŽ-26 IG
SŽ-38 IG
ŠT-01 IG
PD-02 IK
SO-02 IK
DU-07 IP
SŽ-02 IP
SŽ-30 IP
SŽ-31 IP
NRP predviden plan
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IK
IK
IP
IP
IP
IP
PIA
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
.
OPPN
OPPN
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
SKUPAJ
Aquarius d.o.o. Ljubljana
POVRŠINA
(m2)
6646,7
44876,7
7111,8
23007,2
51262,9
48136,8
28332,9
234223,6
237971,1
1280,2
337981,9
21926,1
51586,1
8349,0
3870,3
1739,7
20577,3
71460,9
349573,4
59605,1
1609519,5
28
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
161,0
HA
Legenda:
• gospodarska cona …IG
• površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo …IK
POSEBNA OBMOČJA
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 101,3 ha stavbnih zemljišč namenjenih posebnim območjem.
Med njimi je 56,7 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega prostorskega akta, 3,9 ha
pa predstavljajo širitev stavbnih zemljišč.
Tabela 10: Širitve - stavbna zemljišča posebnih območij
NASELJE
AVBER
BOGO
DUTOVLJE
LIPICA
LOKEV
LOKEV
POVIR
SEŽANA
EUP
AV-09 BT
BO-04 BT
DU-34 BT
LI-13 BD
LO-28 BT
LO-34 BT
PO-13 BT
SŽ-130 BT
NRP obstoječi plan
G, K1
K1
G, K1
G, K2
K1
K1
G, K1
G
NRP predviden plan
BT
BT
BT
BD
BT
BT
BT
BT
PIA
.
.
.
.
.
.
OPPN
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
2813,2
1749,6
21030,9
4748,3
1826,9
2272,8
2761,1
1665,8
38.868,76
3,9
Legenda:
• površine za turizem …BT
• površine za trgovino in storitve …BD
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• površine za športne centre …BC
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 11: Nezazidana stavbna zemljišča za posebna območja iz veljavnega plana
NASELJE
SEŽANA
SEŽANA
LIPICA
SEŽANA
SEŽANA
LIPICA
LOKEV
PLISKOVICA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
SŽ-113 BC
SŽ-42 BC
LI-13 BD
SŽ-21 BD
SŽ-22 BD
LI-08 BT
LO-28 BT
PI-15 BT
SŽ-123 BT
SŽ-13 BT
SŽ-130 BT
SŽ-19 BT
NRP predviden plan
BC
BC
BD
BD
BD
BT
BT
BT
BT
BT
BT
BT
PIA
OPPN
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
OPPN
.
OPPN
OPPN
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
72718,6
16579,9
8457,0
90446,3
86983,0
47853,2
308,8
939,9
17308,1
1795,7
203160,7
20684,3
567235,5
56,7
Legenda:
• površine za turizem …BT
• površine za trgovino in storitve …BD
• površine za športne centre …BC
Aquarius d.o.o. Ljubljana
29
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 177,9 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem zelenih
površin. Med njimi je 80,1 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega prostorskega
akta, 13,1 ha pa predstavljajo širitev stavbnih zemljišč.
Tabela 12: Širitve stavbna zemljišča območij zelenih površin
NASELJE
AVBER
BOGO
DANE PRI SEŽANI
DOBRAVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
JAKOVCE
KAZLJE
KAZLJE
LOKEV
LIPICA
MERČE
MERČE
PLEŠEVICA
PLISKOVICA
RAVNJE
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
TOMAJ
TUBLJE PRI
KOMNU
TUBLJE PRI
KOMNU
UTOVLJE
VELIKI DOL
EUP
AV-02 ZK
BO-03 ZS
DA-13 ZS
DB-07 ZS
DU-33 ZK
DU-35 ZK
JA-02 ZK
KA-13 ZS
KA-15 ZS
LO-23 ZS
LI-07 ZS
ME-05 ZDv
ME-06 ZS
PL-03 ZS
PI-11 ZD
RV-02 ZS
SŽ-99 ZD
SŽ-93 ZD
SŽ-115 ZD
SŽ-67 ZK
SŽ-96 ZS
SŽ-129 ZS
TO-08 ZS
NRP obstoječi
plan
G, K2
K1
G, K2
K1
G, K1
G, K1
G
G, K2
K2
K1
G, K2
K1
K2
G, K1
K1
G, K1
K2
K2, PC
K2
K1, K2
K2
G
K1
NRP predviden
plan
ZK
ZS
ZS
ZS
ZK
ZK
ZK
ZS
ZS
ZS
ZS (OPPN)
ZDv
ZS
ZS
ZD
ZS
ZD
ZD
ZD
ZK
ZS
ZS
ZS
TU-05 ZK
K2
ZK
TU-06 ZK
UT-01 ZK
VD-15 ZK
K2
G, K1
K1
ZK
ZK
ZK
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
1135,3
1287,4
3705,1
10391,8
1800,7
3772,1
1298,6
682,4
5173,1
1029,1
802.286,28
1.277,73
836,8
1317,6
4222,4
1633,3
1690,6
3974,7
3020,5
12505,4
1467,4
51731,5
12841,4
1794,6
1110,9
793,2
1307,8
934.087,71
93,4
Legenda:
• površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem …ZS
• površine parkov …ZP
• druge urejene zelene površine …ZD
• površine pokopališča …ZK
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 13: Nezazidana stavbna zemljišča za območja zelenih površin iz veljavnega plana
NASELJE
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
POVIR
EUP
PI-11 ZD
PI-12 ZDv
PI-14 ZD
PO-08 ZD
NRP predviden plan
ZD
ZD
ZD
ZD
PIA
.
.
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
POVRŠINA
(m2)
1442,9
2275,8
6007,5
16808,9
30
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
MERČE
RAVNJE
SEŽANA
SŽ-07 ZD
SŽ-106 ZD
SŽ-93 ZD
ME-06 ZS
RV-02 ZS
SŽ-129 ZS
ZD
ZD
ZD
ZS
ZS
ZS
OPPN
OPPN
.
.
.
.
SKUPAJ
HA
43415,8
5398,6
459,8
1280,1
386,8
3277,1
80753,4
8,1
Legenda:
• površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem …ZS
• površine parkov …ZP
• druge urejene zelene površine …ZD
• površine pokopališča …ZK
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 135,6 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem prometne
infrastrukture. Med njimi je 8,4 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega
prostorskega akta. Širitev stavbnih zemljišč je na 0,9 ha.
Tabela 14: Širitve stavbna zemljišča območij prometne infrastrukture
NASELJE
BOGO
LOKEV
PLISKOVICA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
VRHOVLJE
EUP
BO-07 PO
LO-12 PO
PI-19 PO
SŽ-98 PC
SŽ-125
PC
SŽ-131
PC
SŽ-92 PO
VV-02 PO
NRP obstoječi plan
K1
K1
K1
K2
NRP predviden plan
PO
.
PO
PO
PC
.
G
PC
G
K2
K1
PC
PO
PO
PIA
POVRŠINA
(m2)
595,4
1907,57
928,0
1625,4
2613,8
OPPN
.
SKUPAJ
HA
56,7
2670,2
1004,4
11.401,47
1,1
Legenda:
• površine cest …PC
• ostale prometne površine …PO
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 15: Nezazidana stavbna zemljišča za območja prometne infrastrukture iz veljavnega plana
NASELJE
LIPICA
SEŽANA
SEŽANA
PLISKOVICA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
LI-22 PC
SŽ-125 PC
SŽ-131 PC
PI-19 PO
SŽ-132 PO
SŽ-34 PO
SŽ-92 PO
NRP predviden plan
PC
PC
PC
PO
PO
PO
PO
PIA
DPN
.
OPPN
.
.
.
.
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
7,7
3627,9
66012,6
1303,2
1857,7
9460,6
1506,4
83776,1
8,4
Legenda:
• površine cest …PC
• ostale prometne površine …PO
Aquarius d.o.o. Ljubljana
31
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 17,7 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem okoljske
infrastrukture. Med njimi je 3,8 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega
prostorskega akta, 1,7 ha predstavljajo širitve stavbnih zemljišč.
Tabela 16: Širitve stavbna zemljišča območij okoljske infrastrukture
NASELJE
BOGO
KRIŽ
LOKEV
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
BO-05 O
KŽ-10 O
LO-05 O
SŽ-04 O
SŽ-102 O
SŽ-01 O
NRP obstoječi plan
K1
G, K2
K1
G
G
G, K2
NRP predviden plan
O
O
O
O
O
O
PIA
.
.
.
OPPN
.
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
287,7
1869,3
1996,9
10778,1
363,6
1576,7
16872,3
1,7
Legenda:
• območja okoljske infrastrukture …O
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 17: Nezazidana stavbna zemljišča za območja okoljske infrastrukture iz veljavnega plana
NASELJE
GRIŽE
SEŽANA
SEŽANA
EUP
GŽ-06 O
SŽ-01 O
SŽ-27 O
NRP predviden plan
O
O
O
PIA
.
.
OPPN
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
735,2
25703,0
11304,6
37742,7
3,8
Legenda:
• območja okoljske infrastrukture …O
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 3,7 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem energetske
infrastrukture. Na 2,1 ha predstavljajo širitve stavbnih zemljišč zaradi veljavnih DPN. Območja v
okoljski presoji dopolnjenega osnutka OPN zato niso vključena, saj so že bila presojana v CPVO
postopkih DPN-jev. V okoljskem poročilu so obravnavana v poglavju II.8 Odnos do drugih planov.
Tabela 18: Širitve stavbna zemljišča območij energetske infrastrukture
NASELJE
DANE PRI SEŽANI
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
SEŽANA
SEŽANA
EUP
DA-17 E
GŠ-02 E
SŽ-136 E
SŽ-137 E
NRP obstoječi plan
G
G, K2
G
G
NRP predviden plan
E (prenosni plinovod)
E (prenosni plinovod)
E (prenosni plinovod)
E (prenosni plinovod)
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
8091,8
1124,0
6442,5
5349,0
21007,3
2,1
Legenda:
• območja energetske infrastrukture (E)
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Aquarius d.o.o. Ljubljana
32
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
V osnutku OPN občine Sežana je skupno 134 ha stavbnih zemljišč namenjenih območjem mineralnih
surovin. Med njimi je 38,9 ha nezazidanih stavbnih zemljišč iz trenutno še veljavnega prostorskega
akta. Na 66,6 ha predstavljajo širitve stavbnih zemljišč.
Tabela 19: Širitve zemljišča območij mineralnih surovin infrastrukture
NASELJE
EUP
KA-14
LN
KAZLJE
KP-06
KOPRIVA LN
KP-07
KOPRIVA LP
LIPICA
LI-06 LN
LIPICA
LI-01 LN
LIPICA
LI-15 LN
LIPICA
LI-18 LN
LIPICA
LI-03 LP
LIPICA
LI-17 LP
SŽ-03
LN
SEŽANA
TO-09
TOMAJ
LN
VV-11
VRHOVLJE LN
VV-10
VRHOVLJE LN
VV-12
VRHOVLJE LP
NRP obstoječi plan
NRP predviden plan
PIA
G, K2
LN
OPPN
G, K2
LN
.
G, K2
G
G, K2
G, K2
G, K2
G
G
LP
LN
LN
LN
LN
LP
LP
.
OPPN
.
OPPN
OPPN
OPPN
.
G, K2
LN
OPPN
G, K2
LN
OPPN
G, K2
LN
OPPN
G, K2
LN
OPPN
G, K2
LP
.
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
209015,1
44264,1
57648,7
15873,0
3431,6
26956,3
11600,8
23375,2
5526,0
79669,9
56067,8
18684,1
52413,1
61883,7
666409,2
66,6
Legenda:
• površine nadzemnega pridobivalnega prostora …LN
• površine podzemnega nega prostora …LP
• najboljša kmetijska zemljišča …K1
• druga kmetijska zemljišča …K2
• gozdna zemljišča …G
Tabela 20: Nezazidana stavbna zemljišča za območja mineralnih surovin iz veljavnega plana
NASELJE
LIPICA
LIPICA
LIPICA
POVIR
POVIR
SEŽANA
VRHOVLJE
LIPICA
LIPICA
EUP
LI-15 LN
LI-16 LN
LI-18 LN
PO-16 LN
PO-21 LN
SŽ-03 LN
VV-10 LN
LI-03 LP
LI-17 LP
NRP predviden plan
LN
LN
LN
LN
LN
LN
LN
LP
LP
PIA
OPPN
.
OPPN
OPPN
.
OPPN
OPPN
OPPN
.
SKUPAJ
HA
POVRŠINA
(m2)
76939,1
1324,6
11769,3
52281,2
43409,3
142595,4
16388,1
6717,5
37504,0
388928,6
38,9
Legenda:
• površine nadzemnega pridobivalnega prostora …LN
• površine podzemnega nega prostora …LP
Aquarius d.o.o. Ljubljana
33
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
DOPOLNITEV DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPN SEŽANA
Februarja 2014 so v podjetju Locus d.o.o. Domžale izdelali dopolnitev Dopolnjenega osnutka OPN.
Poleg novih pobud za spremembo namenske rabe so vključili v grafični del OPN prilagoditev območja
plana na novejši kataster. V OP in Dodatku za varovana območja smo dopolnili presojo OPN s presojo
sedmih novih območij sprememb namenske rabe (spodnja tabela).
Tabela 21: Nove pobude sprememb v dopolnjenem osnutku OPN Sežana
EUP
GORENJE PRI
DIVAČI
KAZLJE
KOPRIVA
KRAJNA VAS
SKOPO
SEŽANA
SEŽANA
GD-04
NRP obstoječi NRP predviden plan
plan
G, K2
LN
OPPN
POVRŠINA
(m2)
13323,50
KA-16
KO-01
KV-07
SK-10
SŽ-139
SŽ-140
K1
K1
K1
S, K1
K1, G
K1, K2, G
.
.
.
.
OPPN
OPPN
622,36
403,89
856,2
516,10
60049,90
45661,55
ZS
SK
IK
SK
ZV
ZV
PIA
Večinoma gre za nova stavbna zemljišča za površine podeželskega naselja (SK-3 pobude), zelene
površine (ZS in ZV-3 pobude) ter po eno pobudo za širjenje območja za izkoriščanje mineralnih
surovin, območje kmetijske proizvodnje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
34
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
II.2 OBMOČJE OPN
Občina Sežana leži v jugozahodnem delu Slovenije in obsega pretežni del pokrajine Kras. Občino
omejujejo na severu občina Komen, na severovzhodu občina Vipava, na vzhodu občina Divača, na
jugu pa občina Hrpelje - Kozina. Triindvajset kilometrov dolga zahodna državna meja loči občino
Sežana z Republiko Italijo. Občina je del obalno-kraške statistične regije, v katero se uvrščajo še
občine Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Koper in Piran. Leta 1994 se je z uveljavitvijo
reforme lokalne samouprave razdelila na štiri občine, in sicer na občino Divača, občino Hrpelje Kozina, občino Komen ter občino Sežana.
Tako se je iz prejšnjih 700 km2 površine oblikovala nova občina, ki danes obsega 217 km2 površine in
se med slovenskimi občinami po velikosti uvršča na 25. mesto. V občini Sežana je 64 naselij
združenih v 12 krajevnih skupnosti. Med slovenskimi občinami se uvršča na 42. mesto po številu
prebivalcev, na kvadratnem kilometru površine občine pa živi povprečno 59 prebivalcev, torej je
gostota naseljenosti tu manjša, kot je povprečje v Sloveniji (101 prebivalec na km2) (Slovenske občine
v številkah, 2010).
Največje naselje v občini Sežana je mesto Sežana, ki je gospodarsko, prometno, kulturno in
zdravstveno središče slovenskega Krasa. Mesto Sežana je tudi sedež občine, upravne enote ter župnije.
Sežana se nahaja ob cesti ter železniški progi med Ljubljano in Trstom in je s severne strani obdana s
hriboma Tabor in Lenivec, na vzhodu pa z Malo in Veliko Planino.
Občina Sežana ima v letu 2012 po zadnjem popisu prebivalstva 12.817 prebivalcev (6.513 moških in
6.304 žensk), kar jo med slovenskimi občinami uvršča na 42. mesto.
Celotna območje Sežana sodi v pokrajinsko enoto Kras. Kras je apnenčasta planota, ki leži med
Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino. Na jugovzhodu meji na Tržaški zaliv ter nizko flišno pokrajino.
S severozahoda Kras obroblja aluvialna Furlanska ravnina, ki jo je nasula predvsem reka Soča. Proti
severovzhodu se Kraška planota zaključi v široki in nizko ležeči Vipavski dolini, ki jo sestavljata
deloma aluvij, predvsem pa fliš. Preko 600 m nadmorske višine visoki svet na flišu ločuje Kras od
pivške pokrajine. Proti jugovzhodu se Kras dobro loči od flišnih Brkinov in doline Reke.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
35
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 1: Topografski prikaz območja občine Sežana (občinska meja je prikazana z vijolično barvo)
II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA
Dejanska raba
Ugotavljanje rabe prostora oz. zemljišč (dejanska raba) je pomemben kazalec endogenih naravnih
virov, prostorskih možnosti in omejitev nameščanja dejavnosti ter posredni kazalec pokrajinskega
obremenjevanja. Na območju občine Sežana po dejanski rabi prevladuje gozd, sledijo trajni ravniki,
pozidana in sorodna zemljišča, kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, vinogradi, drevesa in
grmičevje, kmetijska zemljišča v zaraščanju, njive, ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki in
neobdelana kmetijska zemljišča. Ostale vrste dejanske rabe zavzemajo le majhne površine. Dejanska
raba prostora je prikazana v spodnji tabeli in na spodnji sliki.
Tabela 22: Dejanska raba prostora (vir: MKO, stanje na dan 4. 1. 2013)
Vrsta dejanske rabe
Površina [ha]
Gozd
13.670,1
Trajni travnik
4.667,5
Pozidano in sorodno zemljišče
1.032,3
Aquarius d.o.o. Ljubljana
36
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
813,64
Vinograd
470,9
Drevesa in grmičevje
411,1
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
401,3
Njiva
145,7
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
60,2
Neobdelano kmetijsko zemljišče
50,4
Suho, odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
4,7
Voda
4,1
Intenzivni sadovnjak
3,9
Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom
2,9
Oljčnik
0,4
Rastlinjak
0,3
Ostali trajni nasadi
0,3
Plantaža gozdnega drevja
0,1
Aquarius d.o.o. Ljubljana
37
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 2: Dejanska raba prostora (vir: MKO, 2013)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
38
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Namenska raba
Namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in objektov. Prostorski plan občine
določi za celotno območje občine območja osnovne namenske rabe prostora, ki se opredelijo glede na
fizične lastnosti prostora in predvideno namembnost določenega prostora. Območja osnovne
namenske rabe prostora se lahko delijo na površine podrobnejše namenske rabe, ki vključujejo tudi
površine namenjene javnemu dobru. Namenska raba je s prostorskimi akti določena raba zemljišč in
objektov. Prostorski plan občine določi za celotno območje občine območja osnovne namenske rabe
prostora, ki se opredelijo glede na fizične lastnosti prostora in predvideno namembnost določenega
prostora. Območja osnovne namenske rabe prostora se lahko delijo na površine podrobnejše namenske
rabe. Za območje Občine Sežana veljajo naslednji prostorski akti:
• Dolgoročni plan občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 14/88),
• Družbeni plan občine Sežana za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 14/88),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine
Sežana v letu 1995 (Ur. l. RS, št. 54/95),
• Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 z obveznimi
prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 – 2000 (Uradne objave,
št. 1/89),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 v letu 1996 (Ur. l. RS, št. 63/97),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 v letu 2002 (Ur. l. RS, št. 81/2002 in št. 86/2002 – popravek),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana Občine Sežana v letu
1995 (Ur. l. RS, št. 54/95),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 v letu 1996 (Ur. l. RS, št. 63/97),
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje od leta 1986 do leta 200 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 v letu 2002 (Ur. l. RS, št. 81/2002 in št. 86/2002 – popravek),
• Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Sežana (Ur. l. RS, št.
81/2002 in št. 86/2002 – popravek),
• Sklep o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 –
dopolnjen 1989 (Uradne objave, št. 37/89),
• Sklep o spremembi in dopolnitvi dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 2000 –
dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),
• Sklep o uskladitvah, spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986
– 1990 – dopolnjen 1989 (Uradne objave, št. 37/89),
• Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 1990 –
dopolnjen 1992 (Uradne objave, št. 5/92),
• Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 1990 –
dopolnjen 1993 (Uradne objave, št. 18/93),
• Uskladitev družbenega plana občine Sežana za obdobje 1986 – 1990 z obveznimi prostorskimi
sestavinami družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986 – 1990 za področje cestnega omrežja
(Uradne objave, št. 4/89).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
39
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Glede na obstoječo namensko rabo v občini prevladuje primarna raba: gozd (62 % površine občine),
druga kmetijska zemljišča (17,4 % površine občine) in trajno varovana kmetijska zemljišča (13,8 %
površine občine). Stavbna zemljišča v obstoječem planu zavzemajo le 1.390,6 ha oz. 6,4 % % površine
občine.
Tabela 23: Bilanca površin glede na namensko rabo obstoječega plana (vir: Digitalni prostorski plan
občine Sežana)
Vrsta podrobne namenske rabe
NRP
Površine za šport in rekreacijo na prostem
Pokopališče
Odlagališče
Ostale prometne površine
Območje proizvodnih dejavnosti
/
Celinske vode
Površine za turizem
Površine okoljske infrastrukture
Površine parkov
Površine razpršene poselitve
Območja zelenih površin
Osrednja območja centralnih dejavnosti
Območja centralnih dejavnosti
Druge urejene zelene površine – mestne zelenice
Druga območja centralnih dejavnosti
Posebna območja
Površine železnice
Površine cest
Območja mineralnih surovin
Površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi
Gospodarska cona
Mešana raba
Stanovanjska območja
Najboljša kmetijska zemljišča
Druga kmetijska zemljišča
Gozd
SKUPAJ
ZS
ZK
OO
PO
I
U
VC
BT
O
ZP
A
Z
CU
C
ZD
CD
B
PŽ
PC
L
SS
IG
M
S
K1
K2
G
Površina
(ha)
0,56
0,81
0,91
1,92
3,20
3,39
3,81
4,84
6,43
8,20
10,17
10,22
13,23
15,97
17,88
20,07
25,01
29,61
39,88
86,08
107,07
128,51
134,31
722,38
3.006,33
3.775,46
13.569,33
21.745,61
Aquarius d.o.o. Ljubljana
40
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 3: Osnovna namenska raba prostora (vir: Digitalni prostorski plan občine Sežana)
II.4 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI
NAČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE
O
VSEH
V spodnji tabeli so navedeni posegi z vplivi na okolje in pragovi (obseg) tovrstnih posegov, nad
katerimi je po določilih Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na
okolje (Ur. l. RS, št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13), presoja vplivov na okolje obvezna. Posegi, ki
se bodo po vsej verjetnosti v prihodnosti izvajali na območju občine. Opozarjamo, da obstaja možnost
večjega števila posegov, za katere bo potrebno opraviti postopek Presoje vplivov na okolje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
41
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 24: Vrste posegov za katere je potrebna presoja vplivov na okolje
Možen poseg
Obseg posega, za katerega je potrebno pridobiti
okoljevarstveno soglasje iz Uredbe o vrstah posegov v okolje,
za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Ur. l. RS,
št. 78/06, 72/07, 32/09, 95/11, 20/13)
Kamnolomi, peskokopi
Kamnolom ali dnevni kop, kjer površina presega 25 ha
Čistilna naprava za odpadne Če gre za varovana območja in je skupna ČN z zmogljivostjo
vode
čiščenja 15.000 PE
Industrijske cone
Površina industrijske cone 50.000 m3
Regionalne ceste
Dolžina ceste 5 km oz. 1 km če gre za varovano območje
Nadzemni elektrovod
Z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.
Prenosni cevovod za plin
S premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km oz. premer
500 mm in dolžina 5 km če poteka po varovanem območju
Vodno zajetje ali črpališče Zmogljivost črpanja 100 l/s
vode
Daljinski vodovod
Dolžine 5 km in zmogljivost prenosa vode 100 l/s, zunaj območja
naselja
Rudnik kamnin
Površina na površju rudnika 10 ha ali če se predvideva posedanje
tal na površju rudnika
Parkirišča za tovorna vozila
Bruto tlorisna površina 5 ha za parkirišče tovornih vozil s skupno
maso večjo kakor 7,5 t
Tematski park (golf igrišče)
Zmogljivost za 15.000 obiskovalcev, površina parka ali igrišča 50
ha oz. zmogljivost za 1.000 obiskovalcev, površina parka ali
igrišča 30 ha , če gre za varovano območje (kulturna dediščina,
Natura 2000).
II.5 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA
OPN Sežana je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je pripravljen za dolgoročno
obdobje (20-30 let), izvedbeni pa za srednjeročno obdobje (5 let).
II.6 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH
V času izvajanja OPN bodo naravni viri izkoriščani kot:
• raba kmetijskih zemljišč za pridelovanje hrane,
• eksploatacija mineralnih surovin,
• kmetijska zemljišča za stavbna zemljišča,
• gozdne površine za stavbna zemljišča,
• uporabo vode za potrebe preskrbe s pitno vodo,
• uporabo naravnih energetskih virov za potrebe ogrevanja.
Z OPN je predvideno poseganje:
• V dopolnjenem osnutku OPN na kmetijska zemljišča po namenski rabi (korigiran shp iz
veljavnega plana) posega 69,7 ha novih stavbnih zemljišč.
•
Predvidene širitve stavbnih zemljišč posegajo na gozd po dejanski rabi v obsegu 73,83 ha. V
dopolnjenem osnutku OPN je opredeljenih 11.516,86 ha gozdnih območij. Glede na obstoječi plan
(13.569,42 ha gozda) je v dopolnjenem osnutku opredeljenih za okoli 2.000 ha gozdnih zemljišč
manj. Razlika je poleg majhnega obsega širitve stavbnih zemljišč, predvsem posledica uskladitve
dopolnjenega osnutka z obstoječim stanjem (izsekavanje, natančnejša digitalizacija, pridobljena
gradbena dovoljenja itd.).
•
Mineralne surovine: na območju občine Sežana se nahajajo nahajališča s pridobljeno rudarsko
pravico za izkoriščanje mineralnih surovin na osmih pridobivalnih (Mali Medvejk, Debela Griža
Aquarius d.o.o. Ljubljana
42
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
pri Povirju, Doline, Kazlje, Kopriva, Lipica – 1, Lipica – 2, Tomaj) in dveh raziskovalnih prostorih
(Bezovščina, Lesično). Poudarjen pomen rudarstva, kot gospodarske panoge v občini imata
predvsem kamnoloma Mali Medvejk in Lipica. Strateško pa sta pomembna tudi oba raziskovalna
prostora. Dejavnosti pridobivanja mineralnih surovin na območju kamnoloma Lipica se usklajujejo
s potrebami varovanega območja Kobilarne Lipica. Na območju kamnoloma Lipica se omogoča
vzpostavitev Kraškega muzeja tehničnega kamna. V OPN je predvidena širitev zemljišč (m2)
območij mineralnih surovin na naslednjih nahajališčih: Kazlje (209.015,1 m2), Kopriva (44.264,1
m2), Lipica (86.762,9 m2), Sežana (79.669,9 m2), Tomaj (56.067,8 m2) in Vrhovlje (132.980,9 m2)
ter Gorenje pri Divači (13.323,50 m2). Torej predstavljajo skupno 67,9 ha širitve stavbnih
zemljišč.
•
V občini Sežana se nahaja 12 zajetij pitne vode s pripadajočimi vodovarstvenimi območji: Vrabče,
Veliko Polje, Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji, Pikovce spodnji, Prhude, Šulk,
Komarča, Hrvatovec, izvir pod Hrvatovcev. Zavarovana so s tremi Odloki: Odlok o varstvu
krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. RS, št. 25/1997), Odlok o varstvu krajevnega
vodnega vira Vrabče (Ur. l. RS, št. 25/1997), Odlok o varovanju lokalnih vodnih virov (Ur. l. RS,
št. 36/1998) - za zajetja Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji in spodnji, Prhude, Šulk,
Komarča, Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem. Obsežen del območja občine Sežana pa pripada 4.
vodovarstvenem območju zajetja pitne vode VB4 Brestovica, ki je zavarovan z Odlokom o
varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradno glasilo, št. 14/83). Manjši
severni del občine posega tudi v tretji varstveni pas zajetja Pod Krtinovico v občini Komen.
Zajetje Pod Kritinovico je zavarovano z Odlokom o varstvu vodnih virov vodovoda Branica (Ur. l.
RS, št. 82/92).
II.7 PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI
Onesnaženje tal in vode
Pri izvajanju OPN lahko pričakujemo predvsem onesnaževanje tal, površinske in podzemne vode
zaradi:
morebitnega izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav ter tovornih vozil na
gradbišču,
neurejenega odvajanja onesnaženih odpadnih vod v površinske vode ali podzemne vode,
neurejenega odvajanja onesnaženih padavinskih voda (iz parkirišč, manipulativnih površin ipd.),
neurejenega odlaganje odpadkov na tla, brežine ali v struge površinskih vod,
kaljenja vode v času gradbenih del v strugi in brežinah vodotokov.
Ravnanje z odpadki
Ravnanje z odpadki je urejeno. Za ravnanje z odpadki v občini Sežana skrbi Komunalno stanovanjsko
podjetje d.d. v skladu z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov (Ur. l. RS, št. 136/04).
V času gradbenih del je lahko prisotno onesnaženje z gradbenimi odpadki. V skladu s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, je investitor v času gradnje dolžan:
Zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama
odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop
za njihov prevzem.
Za celotno gradbišče zagotoviti predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov tako, da se
zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov,
oziroma mora investitor za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem
imenu oddajal gradbene odpadke pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem.
Ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolniti evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje
z odpadki.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
43
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Pri načrtovanju osvetljevanja je treba upoštevati v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07) predpisan način osvetljevanja. Predlagamo, da se v
OPN doda sledeče besedilo: Pri načrtovanju osvetljevanja je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanje okolja. Uredba določa, da se uporabljajo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor (nad vodoravnico), je enak 0 %. Letna poraba vseh svetilk, ki so na
območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin (v upravljanju občine),
izračunana na prebivalca v občini ne sme presegati vrednosti 44,5 kWh. Prepovedana je uporaba
svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
II.8 ODNOS DO DRUGIH PLANOV
Kumulativne vplive na OPN Sežana imajo lahko tudi posegi predvideni v sosednjih Občinah (kar je
razvidno iz planov sosednjih občin) in državni prostorski načrti. Sinergijskih vplivov nismo ugotovili.
Vplivi so navedeni v spodnjih odstavkih.
Časovni potek izdelave spodaj navedenih planov in grafični podatki so bili preverjeni junija 2013 na
spletnih straneh MKO - Direktorata za prostor. Do sprejetja OPN lahko pride še do sprememb
predvidenem namenske rabe v OPN, zato podatki o kumulativnih vplivih veljajo za fazo, v katerem se
OPN-ji nahajajo.
1. Podatki o poteku postopka priprave OPN na sosednjih občinah:
• Komen
OPN občine Komen je v fazi Osnutka za pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora.
• Vipava
OPN občine Vipava je v fazi pridobivanja mnenja o ustreznosti na Predlog.
• Divača
OPN občine Divača je v fazi Osnutka za pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora.
• Hrpelje – Kozina
OPN občine Hrpelje – Kozina je v fazi Osnutka za pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
44
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 4: Občina Sežana in sosednje občine
Možni kumulativni vplivi OPN sosednjih občin so navedeni v spodnji tabeli.
Tabela 25: Kumulativni vplivi OPN sosednjih občin po posameznem segmentu okolja
Segment okolja
VODE
Enota, ki meji
sosednjo občino
Raša s pritoki
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
Komen
Vipava
Divača
Opis in ocena vpliva
OPN Sežana načrtuje
nove
kanalizacijske
sisteme in ČN, ki ne bodo
imeli iztoka v Rašo.
Vodotok tangirajo širitve
stavbnih zemljišč v EUP
RA-01 SK, EUP NO-01
SK pa tangira levi pritok
Raše - potok Strmadna.
V občini Komen (Koboli,
Trebižanj) je predvidena
ob Raši razpršena gradnja
in območje podeželskega
naselja ter v občini
Divača (Dolenja vas)
območje
podeželskega
naselja.
Kumulativni
vpliv bi prišlo v primeru
planiranja ČN z iztokom
v Rašo ter drugih posegih
v vodotok v občinah
Aquarius d.o.o. Ljubljana
45
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
Komen, Vipava in Divača
- ocena C.
Vodno telo podzemne
vode:
• Vodno telo Obala in
Kras
z
Brkini
(VTPodV_5019)
• Vodno telo Goriška
Brda in Trnovsko –
Banjška
planota
(VTPodV 6021)
VODOVARSTVENA
OBMOČJA
VVO zajetja pitne vode
VB4 Brestovica, ki je
zavarovan z Odlokom o
varstvenih
pasovih
vodnih
virov
pri
Brestovici pri Komnu
(Uradno glasilo, št.
14/83).
Komen
Divača
Hrpelje – Kozina
Vipava
Občina Komen
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Omilitveni ukrep
Iztok iz ČN mora
ustrezati
parametrom
predpisanim
z
zakonodajo.
Stavbna
zemljišča
naj
se
umaknejo iz vodnega in
priobalnega
zemljišča,
razen če gre za javno
infrastrukturo itd.
Opis in ocena vpliva
Občine Komen, Divača,
Hrpelje – Kozina in
Sežana se nahajajo na
istem vodnem telesu
podzemen vode Obala in
Kras
z
Brkini
(VTPodV_5019). Občina
Vipava pa se nahaja na
vodnem telesu podzemne
vode Goriška Brda in
Trnovsko – Banjška
planota (VTPodV 6021)
tako kot SV rob občine
Sežana. Od predvidene
namenske rabe v OPN
lahko
na
kakovost
podzemnih voda vplivajo
predvidene gospodarske
cone in območja z objekti
za kmetijsko proizvodno
ter nova stanovanjska
območja.
Do
kumulativnega vpliva bi
prišlo
v
primeru
neustreznega čiščenja in
odvajanja odpadne vode –
ocena C.
Omilitveni ukrep
Občine
morajo
nadgrajevati
sisteme
odvajanja in čiščenja
odpadne vode. Iztoki iz
ČN morajo ustrezati
parametrom predpisanim
z zakonodajo.
Opis in ocena vpliva
Kumulativne vplive OPN
Občine Komen in Sežana
na varstvo vodnih virov
ter oskrbo s pitno vodo
ocenjujemo z oceno C.
Omilitveni ukrep
V PIP za EUP,
tangirajo
VVO
ki
je
46
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
VVO
zajetja
Pod
Krtinovico v občini
Komen. Zajetje Pod
Kritinovico
je
zavarovano z Odlokom
o varstvu vodnih virov
vodovoda Branica (Ur.
l. RS, št. 82/98)
Občina Komen
ODPADKI
CERO Sežana ima
regionalni pomen, nanj
odlagajo
odpadke
občine Sežana, Komen,
Divača in Hrpelje Kozina
Sežana,
Komen,
Divača in Hrpelje Kozina
KRAJINA
5.2.4.04 DutoveljskoTomajski kras
5.2.4.03 Tržaški kras
Komen
Kumulativni vpliv
potrebno navesti omejitve
za umeščanje posegov, ki
izhajajo iz varstvenih
režimov
Odloka
o
zavarovanju.
Kumulativne vplive OPN
Občine Komen in Sežana
na varstvo vodnih virov
ter oskrbo s pitno vodo
ocenjujemo z oceno C.
Krajinsko
območje
prepoznavnih
značilnosti Kras in
Vipavska Brda
Omilitveni ukrep
V PIP za EUP, ki
tangirajo
VVO
je
potrebno navesti omejitve
za umeščanje posegov, ki
izhajajo iz varstvenih
režimov
Odloka
o
zavarovanju.
Opis in ocena vpliva
V
izvedbenem
delu
dopolnjenega
osnutka
OPN je predvidena širitev
območja za zbiranje in
predelavo
inertnih
gradbenih
odpadkov
južno od obstoječega
območja v kamnolomu
Medvejek (EUP SŽ-04
O), predvidena pa je tudi
širitev stavbnih zemljišč
zahodno od obstoječe
deponije CERO Sežana
(EUP SŽ – 01 O). Vpliv
bo
neposreden
in
dolgoročen
POZITIVEN
KUMULATIVNI VPLIV
– ocena A.
Opis in ocena vpliva
Kumulativne vplive OPN
občine Sežana, OPN
sosednjih občin in DPN,
ki se pripravljajo na
območju občine Sežana,
na krajino ocenjujemo z
oceno C.
5.2.3.04 Dolina Branice
Krajinsko
območje
prepoznavnih
značilnosti
Vipavska
brda
Omilitveni ukrep
Upoštevati je treba vse
omilitvene ukrepe, ki so
bili podani za neposredne
in daljinske vplive na
kulturno dediščino ter
krajino.
Opis in ocena vpliva
Kumulativne vplive OPN
občine Sežana, OPN
sosednjih občin in DPN,
ki se pripravljajo na
Vipava
Aquarius d.o.o. Ljubljana
47
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
območju občine Sežana,
na krajino ocenjujemo z
oceno C.
5.2.4.06 Senožeški kras
5.2.4.01 Divaški kras
5.2.4.05 Sežanski kras
Krajinsko
območje
prepoznavnih
značilnosti Brkini-Zg.
del Vremske doline –
Divaški Kras
5.2.4.01 Divaški kras
Divača
Omilitveni ukrep
Upoštevati je treba vse
omilitvene ukrepe, ki so
bili podani za neposredne
in daljinske vplive na
kulturno dediščino ter
krajino.
Opis in ocena vpliva
Kumulativne vplive OPN
občine Sežana, OPN
sosednjih občin in DPN,
ki se pripravljajo na
območju občine Sežana,
na krajino ocenjujemo z
oceno C.
Hrpelje - Kozina
Omilitveni ukrep
Upoštevati je treba vse
omilitvene ukrepe, ki so
bili podani za neposredne
in daljinske vplive na
kulturno dediščino ter
krajino.
Opis in ocena vpliva
Kumulativne vplive OPN
občine Sežana, OPN
sosednjih občin in DPN,
ki se pripravljajo na
območju občine Sežana,
na krajino ocenjujemo z
oceno C.
Omilitveni ukrep
Upoštevati je treba vse
omilitvene ukrepe, ki so
bili podani za neposredne
in daljinske vplive na
kulturno dediščino ter
krajino.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
48
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
KULTURNA
DEDIŠČINA
Enota, ki meji na
sosednjo občino
EŠD 7288 Kosovelje Gradišče
Gradina
(kulturni spomenik)
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
Komen
TUKAJ
NI
NAČRTOVANEGA A
NOBENEGA POSEGA –
kumulativnega vpliva ni
treba vrednotit oziroma
ima oceno A.
EŠD 7265 Divača Arheološko
najdišče
pečina
Trhlovca
(kulturni spomenik)
Divača
TUKAJ
NI
NAČRTOVANEGA
NOBENEGA POSEGA –
kumulativnega vpliva ni
treba vrednotit oziroma
ima oceno A.
EŠD 850 Vrhpolje pri
Kozini
Gradišče
Veliko
Gradišče
(vplivno
območje
kulturnega spomenika)
Hrpelje - Kozina
GOZD
Sklenjeni gozdovi ob
Raši
Divača
NARAVA
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
−
−
−
Divača
Komen
Hrpelje - Kozina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Pravzaprav je pa celo
območje je v občini
Sežana
–
ni
kumulativnega vpliva.
TUKAJ
NI
NAČRTOVANEG
NOBENEGA POSEGA –
kumulativnega vpliva ni
treba vrednotit oziroma
ima oceno A.
Opis in ocena vpliva
Od
sosednjih
občin
posega
z
stavbnimi
zemljišči na sklenjene
gozdne komplekse, ki se
širijo iz občine Sežana, le
OPN Divača. Južno od
doline Raše je namreč
planirano večje območje
za
energetsko
infrastrukturo (območje
polja vetrnih elektrarn) na
pobočju Selivca. OPN
Sežana
na
pobočjih
Selivca ne predvideva
novih stavbnih zemljiščavpliva ne bo – ocena A.
Zaradi
OPN
Sežana
pričakujemo
trajne
negativne
kumulativne
vplive na celovitost in
funkcionalno povezanost
Natura območij in EPO.
49
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
V SCI in pSCI Kras
posega 83 EUP, v SPA
Kras posega 221 EUP, v
EPO Kras pa 281 EUP.
Na območjih, kjer se bo
vršila
gradnja
ali
izkoriščanje mineralnih
surovin, bodo uničeni tam
prisotni habitatni tipi,
habitati živali, rastlinske
vrste in manj mobilne
živalske vrste. Negativen
vpliv na živalske vrste bo
prisoten
tudi
zaradi
povečanega
hrupa
v
okolju
in
povečane
prisotnosti človeka ob
večjih gradbiščih in ob
obratovanju
cest,
kamnolomov ter objektov
za šport in rekreacijo ali
turizem.
SCI Dolina Branice
EPO Dolina Branice
SCI Vrhe nad Rašo
EPO Vrhe na
Vipavskem
−
−
−
−
Komen
Vipava
Vipava
Divača
NV Brestoviški dol
−
Komen
Neposreden in trajen
kumulativni vpliv na ta
območja ocenjujemo kot
nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih
ukrepov
(dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo
bistveno poslabšali stanja
vrst in HT) – ocena C.
Kumulativnih vplivov na
Natura 2000 območji in
EPO zaradi OPN Sežana
ne bo. Nobena od EUP v
okviru OPN Sežana ne
posega v SCI Vrhe nad
Rašo in EPO Vrhe na
Vipavskem.
V
SCI
Dolina
Branice
je
umeščeno
le
eno
nezazidano
stavbno
zemljišče in v EPO
Dolina
Branice
nezazidani
stavbni
zemljišči (z neznatno
površino), zato negativnih
vplivov praktično ne bo ocena A.
Zaradi
OPN
Sežana
pričakujemo
negativne
kumulativne vplive na
lastnosti NV.
V
geomorfološko
naravno
vrednoto
Brestoviški dol posega 12
EUP. V primeru, da bi
pozidava
posegla
v
Aquarius d.o.o. Ljubljana
50
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
geomorfološki
pojav
(npr.
vrtačo),
pričakujemo
velike
negativne
vplive
na
geomorfološke lastnosti
NV, saj bi lahko prišlo do
poškodovanja ali celo
uničenja
posameznega
kraškega pojava.
−
−
NV Raša
Divača
Komen
Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
ocenjujemo kot nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
(dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo
bistveno
poslabšali
lastnosti NV) – ocena C.
Zaradi
OPN
Sežana
pričakujemo
negativne
kumulativne vplive na
lastnosti NV.
V hidrološko naravno
vrednoto Raša posega 1
EUP. Negativni vplivi
zaradi pozidave bi se
lahko
kazali
kot
spremembe
vodnega
režima ter degradacija
habitata
vodnih
in
obvodnih organizmov.
pNV Karbonati
pNV Kras
−
−
−
−
Divača
Komen
Vipava
Hrpelje - Kozina
Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
ocenjujemo kot nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
(dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo
bistveno
poslabšali
lastnosti NV) – ocena C.
Zaradi
OPN
Sežana
pričakujemo
negativne
kumulativne vplive na
pNV.
V pričakovano naravno
vrednoto
Karbonati
posega 298 EUP, v
pričakovano
naravno
vrednoto Kras pa 300
EUP. Kjer bi se ob
gradnji objektov ali na
kakršenkoli
drugačen
način posegalo v globino,
obstaja možnost odkritja
pričakovane
NV
–
Karbonati in Kras. Ob
Aquarius d.o.o. Ljubljana
51
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Segment okolja
Enota, ki meji
sosednjo občino
na
Sosednja občina
Kumulativni vpliv
izvedbi posegov bi lahko
prišlo do neposrednega in
trajnega poškodovanja ali
uničenja jame, brezni ali
fosilov.
Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
ocenjujemo kot nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
(dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo
bistveno
poslabšali
lastnosti pNV) – ocena
C.
Legenda:
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv;
B – nebistven vpliv;
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
D – bistven vpliv;
E – uničujoč vpliv;
X – ugotavljanje vpliva ni možno
SPA – posebno varstveno območje (Special Protection Area) – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami
evropske Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic
SCI in pSCI – območje pomembno za skupnost (Sites of Community Importance) – območje Natura 2000, opredeljeno
skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
EPO – ekološko pomembno območje
NV – naravna vrednota
pNV – pričakovana naravna vrednota.
1.
Državni prostorski načrti (DPN)
Čez območje občine Sežane potekajo območja naslednjih sprejetih DPN:
• Državni lokacijski načrt za izgradnjo II. tira železniške proge Divača – Koper (Ur. l. RS, št. 43/05,
33/07),
• Načrt prostorskih ureditev za območje Kobilarne Lipica 1 I. del (Ur. l. RS, št. 76/08),
• Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije (Ur. l. RS, št. 88/12).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
52
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 5: Sprejeti DPN na območju občine Sežana
Spodaj navedeni DPN pa je že izveden in je del obstoječega stanja:
• Lokacijski načrt za avtocesto Razdrto – Fernetiči (Ur. l. RS, št. 23/89, 73/94 spr./dop., 11/97,
110/02, 33/07)
DPN je hierarhično gledano nadrejen akt OPN, zato se v dopolnjenem osnutku OPN Sežana podrobna
namenska raba na območju sprejetih DPN uskladi z namensko rabo, ki jo le-ta uveljavlja.
Na območju občine se nahajajo štiri območja DPN v pripravi:
• Državni prostorski načrt za novo železniško progo Trst – Divača (slovenski del odseka),
• Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo DV 2 x 400 kV Divača – Beričevo,
• Sprememb in dopolnitve lokacijskega načrta za II. tir Divača – Koper,
• Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna/Divača – Jelšane.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
53
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 6: DPN na območju občine Sežana (vir: MKO – DzP, april 2013)
Tabela 26: Kumulativni vpliv DPN po posameznih segmentih okolja
Segment okolja
VODE
Enota,
ki
tangira DPN
Raša
jo
DPN
Kumulativni vpliv
Državni
prostorski
načrt za prenosni
plinovod
M6
od
Ajdovščine do Lucije
(Ur. l. RS št. 88/12).
Opis in ocena vpliva
Predviden plinovod preči Rašo
vzhodno od naselja Kazlje. OPN
Sežana pa predvideva dve širitve
stavbnih zemljišča ob rečni mreži
Raše.
Neposreden
in
trajen
kumulativni vpliv je pričakovati ob
sočasni
izvedbi
predvidenih
posegov. Kumulativni vpliv je
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
(čim
manj
prečenj
vodotokov itd.) – ocena C.
Omilitveni ukrep
V vodna in priobalna zemljišča se ne
Aquarius d.o.o. Ljubljana
54
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vodno
telo
podzemne
vode:
Obala in Kras z
Brkini
(VTPodV_5019)
Vsi DPN
KULTURNA
DEDIŠČINA
EŠD 7310
EŠD 7373
DPN nova železniška
povezava
Trst
Divača
ELEKTROMAGNETNO
SEVANJE
stavbna zemljišča v
varovalnih
koridorjih
Državni
prostorski
načrt
za
rekonstrukcijo DV 2 x
400 kV Divača –
Beričevo
sme posegati, razen če gre za
izvedbo javne infrastrukture. Posegi
za izgradnjo plinovoda naj se ne
izvajajo istočasno in z najmanjšo
možno degradacijo brežin in samega
vodotoka.
Opis in ocena vpliva
Območja vseh DPN se nahajajo na
istem vodnem telesu podzemne
vode: Obala in Kras z Brkini
(VTPodV_5019).
Na
kakovost
podzemnih voda lahko posegi v
okviru predvidenih DPN vplivajo v
primeru neustreznega čiščenja in
odvajanja odpadne vode – zaradi
širjenja stavbnih zemljišč v OPN
Sežana
lahko
pride
do
kumulativnega vpliva - ocena C.
Omilitveni ukrep
Odvajanje in čiščenje odpadne vode
iz dejavnosti, ki jih umeščajo
predvideni DPN-ji, mora biti v
skladu s predpisano z zakonodajo.
Opis in ocena vpliva
OPN Sežana z spremembami plana
ne tangira teh dveh enot –
kumulativnega vpliva ni – ocena A.
Opis in ocena vpliva
DPN tangira obstoječa stavbna
zemljišča v EUP GD-01, GD-03. V
OPN Sežana na teh območjih ni
obstoječe
elektroenergetske
infrastrukture, pa tudi predvidenem
ne.
Neposreden in trajen kumulativni
vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov - ocena C.
GOZD
Sklenjene gozdne
površine, gozdne
površine
z
socialnimi
funkcijami na prvi
stopnji
poudarjenosti
Vsi DPN
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Omilitveni ukrep
Koridor daljnovoda naj se odmakne
od naselja Gorenje pri Divači.
Opis in ocena vpliva
Vsi DPN tangirajo gozdne površine,
DPN za plinovod M6 in pa DPN za
novo železniško progo Trst – Divača
(slovenski del odseka) pa tangirata
gozdna zemljišča z socialnimi
funkcijami
na
prvi
stopnji
poudarjenosti. OPN Sežana posega
na gozdna zemljišča v obsegu okoli
74 ha, z širitvijo kamnoloma Lipica
pa tudi v
gozdna zemljišča s
socialnimi funkcijami na prvi stopnji
poudarjenosti. Vpliv na gozdna
zemljišča bo zato kumulativen in
nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov – ocena C.
55
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Omilitveni ukrep
Posegi v gozdove s socialnimi
funkcijami
na
prvi
stopnji
poudarjenosti na se zmanjšajo v čim
ožji pas ob cesti proti Fernetičem.
Enako velja za posege v druga
gozdna zemljišča.
NARAVA
SPREJETI DPN
Lokacijski načrt za
avtocesto Razdrto –
Fernetiči
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
ZO NS Sežana – park
ob vili Mirassasso
ONV Sežana –
botanični park
več NV - jam
Avtocesta na odseku Razdrto – Fernetiči je že zgrajena.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer na celovitost in funkcionalno
povezanost Natura območja in EPO ter zmanjšanje
biodiverzitete območja. Neposreden in trajen kumulativni
vpliv na tangirana območja z naravovarstvenim statusom
ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov (dovoljeni so le tisti posegi, ki ne bodo bistveno
poslabšali stanja kvalifikacijskih vrst in HT na območju
Natura in vplivali na biodiverziteto območja) – ocena C.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Državni lokacijski
načrt za izgradnjo
II. tira železniške
proge Divača –
Koper
Načrt prostorskih
ureditev za območje
Kobilarne Lipica 1
I. del
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
več NV - jam
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
NS Lipica – Lipenjska
jama
NV Lipica – pašniki in
gozdovi
več NV - jam
Kumulativnih negativnih vplivov na naravni spomenik
Sežana – park ob vili Mirassasso oziroma ONV Sežana –
botanični park zaradi OPN Sežana ne pričakujemo –
ocena A.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Ob hkratni izvedbi DPN in OPN bi lahko prišlo do
negativnih vplivov na NS Lipica – Lipenjska jama, ki pa
bi bili ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Bistvenih kumulativnih vplivov na NV Lipica – pašniki in
gozdovi ne pričakujemo – ocena B.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
56
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Državni prostorski
načrt za prenosni
plinovod M6 od
Ajdovščine
do
Lucije
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
SCI Dolina Branice
EPO Kras
EPO Dolina Branice
NS Lokev pri Divači –
jama Vilenica
NV Raša
več NV - jam
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Ob hkratni izvedbi DPN in OPN bi lahko prišlo do
negativnih vplivov na NS Lokev pri Divači – jama
Vilenica in lastnosti NV Raša, ki pa bi bili ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov nebistveni – ocena C.
V SCI in EPO Dolina Branice OPN Sežana ne posega,
zato negativnih vplivov ne bo - ocena A.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
DPN V PRIPRAVI
Državni prostorski
načrt
za
novo
železniško
progo
Trst
–
Divača
(slovenski
del
odseka)
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
NS Sežana – Ulčarjeva
jama v Paredu
NV Huslov dol
več NV - jam
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Kumulativnih negativnih vplivov na naravni spomenik
Sežana – Ulčarjeva jama v Paredu zaradi OPN Sežana ne
pričakujemo – ocena A.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Državni prostorski
načrt
za
rekonstrukcijo DV
2 x 400 kV Divača
– Beričevo
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
NS Divača – Bukovnik
NV Bukovnik –
udornica
več NV - jam
Zaradi OPN bi lahko prišlo do negativnih vplivov na
geomorfološke NV Huslov dol, ki pa bi bili ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni – ocena C.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Kumulativnih negativnih vplivov na naravni spomenik
Aquarius d.o.o. Ljubljana
57
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Divača – Bukovnik oziroma NV Bukovnik - udornica
zaradi OPN Sežana ne pričakujemo – ocena A.
Spremembe
in
dopolnitve
lokacijskega načrta
za II. tir Divača –
Koper
Državni prostorski
načrt za avtocesto
Postojna/Divača –
Jelšane
−
−
−
−
−
−
−
−
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
več NV - jam
SCI in pSCI Kras
SPA Kras
EPO Kras
več NV - jam
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Zaradi OPN pričakujemo trajne negativne kumulativne
vplive na tangirana območja z naravovarstvenim
statusom, in sicer kot negativni vpliv na celovitost in
funkcionalno povezanost Natura 2000 območij in EPO ter
zmanjšanje biodiverzitete območja. Neposreden in trajen
kumulativni
vpliv
na
tangirana
območja
z
naravovarstvenim statusom ocenjujemo kot nebistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (dovoljeni so le tisti
posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja
biodiverzitete območja) – ocena C.
Zaradi OPN bi lahko bilo ogroženih več NV - jam. Vplivi
bodo ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveni –
ocena C.
Legenda:
Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in
podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih:
A – ni vpliva/pozitiven vpliv;
B – nebistven vpliv;
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
D – bistven vpliv;
E – uničujoč vpliv;
X – ugotavljanje vpliva ni možno.
SPA – posebno varstveno območje (Special Protection Area) – območje Natura 2000, opredeljeno skladno z zahtevami
evropske Direktive o ohranjanju prostoživečih ptic
SCI in pSCI – območje pomembno za skupnost (Sites of Community Importance) – območje Natura 2000, opredeljeno
skladno z zahtevami evropske Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
ZO SN - zavarovano območje naravni spomenik
EPO – ekološko pomembno območje
NV – naravna vrednota
ONV – oblikovana naravna vrednota
pNV – pričakovana naravna vrednota
Aquarius d.o.o. Ljubljana
58
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
III. OKOLJSKA PRESOJA
Aquarius d.o.o. Ljubljana
59
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
III. 1 VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA
1. KAKOVOST ZRAKA IN PODNEBNE SPREMEMBE
1.1.
OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09, 48/12,
57/12, 97/12, 92/13)
• Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 24/05,
92/07)
• Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS št. 9/11)
• Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS št. 31/07, 70/08, 61/09,
50/13)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03, 105/08)
• Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11)
• Uredba o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišča (Ur. l. RS, št. 21/11)
• Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij aglomeracij in podobmočij glede na
onesnaženost zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 50/11)
• Sklep o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 58/11)
Ostala izhodišča in viri
• Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. ARSO. Ljubljana, 2012.
• Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the
energy performance of buildings (Direktiva o energetski učinkovitosti stavb)
• Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 354052/2009/9, julij 2009
• Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10, Vlada RS št. 354054/2009/9, november 2009
• Lokalni energetski koncept Občine Sežana – končno poročilo. 2011, dop. 2012. Šempeter pri
Gorici, Goriška lokalna energetska agencija.
• Prometna analiza območja centra Sežane. 2012. Ljubljana, OMEGAconsult, projektni management,
d.o.o. Ljubljana.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
V OPN ni cilja, predlagamo naslednji cilj:
1. Preusmerjanje prometa iz središč strjenih naselij.
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete zraka z zmanjšanjem 2. Razvoj javnega in železniškega prometa ter nove peš
emisij onesnaževal in topologrednih plinov.
in kolesarske povezave.
2. Umeščanje novih območij gospodarskih con.
3. Izkoriščanje obnovljivih energetskih virov v
gospodinjstvih in proizvodnih obratih ter razvoj
plinovodnega omrežja.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: dopolnjen osnutek OPN ne vpliva na kakovost zraka ali nanj celo
pozitivno vpliva zaradi izkoriščanja obnovljivih energetskih virov v gospodinjstvih in proizvodnih
obratih. Povečuje se delež prebivalstva priključenega na plinovodno omrežje. Delež kolesarskega, peš
Aquarius d.o.o. Ljubljana
60
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
in železniškega prometa se povečuje v primerjavi s cestnim prometom, zaradi novih povezav in
posodobitve obstoječih.
B – vpliv je nebistven: dopolnjen osnutek OPN minimalno vpliva na kakovost zraka, koncentracije
onesnaževal in ostanejo nespremenjene.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: dopolnjen osnutek OPN vpliva na
kakovost zraka zaradi novih prometnic in gospodarskih con, vendar so koncentracije onesnaževal v
zraku ostanejo nespremenjene glede na obstoječe stanje ob izvedbi omilitvenih ukrepov (razvoj
javnega, kolesarskega, peš in železniškega prometa, izkoriščanje obnovljivih virov ter priključevanje
na plinovodno omrežje).
D – vpliv je bistven: koncentracije onesnaževal, zaradi umeščanja novih prometnic in gospodarskih
con v dopolnjenem osnutku OPN, se povečajo glede na obstoječe stanje. Razvoj javnega,
kolesarskega, peš in železniškega prometa, izkoriščanje obnovljivih virov ter priključevanje na
plinovodno omrežje se ne načrtuje.
E – vpliv je uničujoč: koncentracije onesnaževal, zaradi umeščanja novih prometnic in gospodarskih
con v dopolnjenem osnutku OPN, se bistveno povečajo glede na obstoječe stanje. Koncentracije
onesnaževal bodo presegle predpisane mejne vrednosti.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na kakovost zraka ni možno.
1.2 OBSTOJEČE STANJE
Klima
Kras, katerega del je tudi občina Sežana ima sredozemske podnebne razmere. Zime so hladne, srednja
januarska temperatura v Godnjah znaša 1,5°C. V hladni polovici leta se pojavlja temperaturni obrat,
pogost je pojav burje. Jugozahodni mornik nasprotno od burje prinaša na Kras blažilne vplive z morja
in ogreva ozračje. Zlasti pozimi je vreme na Krasu zelo spremenljivo, ledeno mrzli dnevi z burjo se
menjavajo z dnevi tople odjuge. Snežnih dni je malo, do 6 dni na leto, pojavljajo pa se od pozne jeseni
do pomladi.
Letna količina padavin je izmerjena v opazovalni postaji Godnje in znaša 1420 mm. Padavine so prek
leta dokaj enakomerno porazdeljene s prvim viškom v jesenskih mesecih in drugim na prehodu
pomladi v poletje.
Povprečna julijska temperatura znaša 19,8°C. Poletja so vroča in jasna. Jeseni je pogosta oblačnost
(povprečno št. oblačnih dni je 101), zato se temperature znižajo. Vegetacijska doba s temp. nad 5°C
traja 280 dni in nad 10°C 203 dni, kar zlasti v vzhodnem delu ustvarja dobre razmere za
vinogradništvo.
Viri emisij
Glavni viri emisij v zrak v občini Sežana so:
• individualna kurišča,
• promet,
• industrija ter v manjši meri,
• kmetijstvo.
Individualna kurišča
V stanovanjih se med energenti za ogrevanje porabi največ kurilnega olja, kar 34,7 %, kar je za 15 %
manj v primerjavi s Slovenijo. Drugi najpogosteje uporabljen glavni energent za ogrevanje v stanovanj
je les in lesni ostanki, dobrih 33,9 % (glej spodnjo tabelo). Delež stanovanj, ki se ogreva iz skupne
kotlarne oz. iz daljinskega ogrevanja znaša 18,4 % (SURS, 2002). Upravljavec sistema daljinskega
ogrevanja je podjetje KSP d.d. Sežana.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
61
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 27: Število stanovanj po glavnem viru in načinu ogrevanja v občini Sežana (vir: SURS, Popis
prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002)
Legenda:
ELKO…ekstra lahko kurilno olje
ZP…zemeljski plin
Število uporabnikov plina je 9,2 %, 3,8 % stanovanj pa se ogreva na ostale načine (sem spadajo
toplotne črpalke in električni radiatorji), kot je bilo ugotovljeno na podlagi podatkov vprašalnikov in
pogovora z upravitelji blokov v občini, KSP Sežana d.d. Podatki izhajajo iz leta 2002. Stanje kvalitete
zraka se s plinifikacijo naselij bistveno izboljšuje.
Slika 7: Obstoječe plinovodno omrežje v občini Sežana
Skupaj je zgrajenega že okoli 15,4 km plinovodnega omrežja s 550 priključki. Primarno ali
sekundarno omrežje je zgrajeno do vseh stanovanjskih in industrijskih objektov v celotnem naselju
Sežani ter delu Novega naselja (med Bazoviško in Lipiško cesto). Podjetje Petrol v skladu s
koncesijsko pogodbo opravlja vzdrževanje plinovodnega omrežja in ukrepanje v primeru nezgod,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
62
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
sklepanje pogodb o izvedbi hišnih plinskih priključkov, priklop novih uporabnikov in mesečno
odčitavanje stanja plinomerov in informiranje vseh zainteresiranih strank. Plinovodno omrežje se
napaja iz italijanskega plinovodnega omrežja.
Graf 1: Delež porabe primarne energije za ogrevanje po vrsti energenta v občini Sežana (vir: Golea, 2011)
Promet
Stopnja motorizacije v občini je nad ravnjo slovenskega povprečja. V občini je namreč približno 20 %
več osebnih vozil na 1.000 prebivalcev kot v Sloveniji. Gostota cestnega omrežja v občini pa je pod
slovenskim povprečjem, saj znaša 1,36 km cest/km2 ozemlja, medtem ko se slovensko povprečje
giblje okoli 1,9 km cest/km2 ozemlja (upoštevane so državne in občinske ceste; lasten izračun na
podlagi podatkov iz SURS).
V občini je približno 294 km kategoriziranih državnih in občinskih cest, od tega 85 km državnih in
65,2 km lokalnih cest, 120,3 km pa je javnih poti (SURS, 2008).
Na območju Občine Sežana potekajo naslednje državne ceste:
- R1-204 Sežana - Dutovlje - Štanjel
- R1-205 Divača - Lokev - Lipica
- R2-445 Sežana - Senožeče – Fernetiči
- R2-446 Sežana - Divača
- R3-618 Dutovlje - Komen
- R3-619 Dutovlje - Repentabor
- R3-620 Štorje - Štanjel
- RT-934 Lokev - Sežana
Pomembno stičišče regionalnih cest je tudi naselje Dutovlje. Tu se regionalna cesta 1. reda med
Štanjelom in Sežano križa z regionalnima cestama 3. reda proti Krajni vasi in proti Repentabru. Skozi
ostala naselja v večini primerov poteka ena regionalna cesta, kot del cestne mreže, ki povezuje naselja
Vipavske doline s Krasom, Kras pa z Italijo in Slovenskim primorjem.
Starejši deli naselij se večinoma pojavljajo vzdolž glavnih prometnic skozi naselja. To vpliva na
povečanje prometne obremenjenosti v primerjavi z naselji, ki so nekoliko odmaknjena od glavnih
prometnic. Avtocesta povsem obide strnjene dele poselitve.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
63
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 8: Obstoječe cestno omrežje v občini Sežana
Prometna obremenitev cest je največja na odseku Grbek - Sežana na mestu CP Dane in sicer znaša v
letu 2009 na omenjenem odseku povprečni dnevni promet 13.501 vseh motornih vozil, od tega 8.917
osebnih vozil.
Poleg omenjenega odseka je povprečni dnevni promet relativno visok še na odseku Sežana V - Sežana
Z, kjer je povprečni dnevni promet 11.200 vseh motornih vozil in Sežana V – Fernetiči na AC Sežana
z povprečjem 10.453 vozil dnevno. Ostale ceste v občini pa so manj obremenjene (Direkcija republike
Slovenije za ceste, Prometne obremenitve 2009). Najbolj obremenjene ceste in promet na njih so
prikazane v spodnji tabeli.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
64
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 28: Prikaz prometa 2009 v občini Sežana (vir: Direkcija RS ceste)
V občini Sežana ni posebej kategoriziranih javnih poti za kolesarje. Za območje Krasa je izdelan
projekt Kolesarska mreža na Krasu. V okviru projekta so uredili 370 kilometrov kolesarskih poti, ki so
jih speljali in označili po malo prometnih lokalnih in gozdnih cestah, kolovozih.
Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je pomanjkljivo razvita. Javni prevoz, ki ga v občini
izvaja AVRIGO d.d. Nova Gorica in VEOLIA TRANSPORT LJUBLJANA d.d. je zagotovljen samo
v večjih naseljih ob glavnih cestah. V občini je dnevno 40 avtobusnih linij javnega prometa za katere
se uporablja velike avtobuse (35 – 53 sedežev).
Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic Sežana – Ljubljana,
Sežana - Dutovlje – Nova Gorica, Sežana – Divača, Sežana - Dutovlje – Komen in Sežana – Trst.
Pomanjkljive so predvsem povezave na regionalni prometnici Štorje – Kobdilj ter na območju Vrhe,
kjer so prevozi organizirani predvsem za šolske potrebe. V mestu Sežana ni mestnega oziroma
primestnega javnega potniškega prometa.
Železniška proga na območju občine Sežana predstavlja povezava mednarodnega pomena t.i. V.
koridor, ki poteka iz Italije (Trst) preko občine Sežana (Povir -Divača) preko Ljubljane, naprej proti
madžarski meji. Najbolj pogosto potniški vlaki vozijo na progi Ljubljana - Sežana. Bistveno manj
potniških vlakov na dan vozi med Sežano in Novo Gorico ter med Divačo in Koprom.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
65
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 9: Železniška infrastruktura na območju občine Sežana (vir: obstoječi plan Občine Sežana)
Industrija
Na območju občine so sedaj 4 industrijsko – obrtne cone:
- Gospodarska cona Sežana (zahodno območje neposredno ob soseski Lenivec do AC priključka
zahod).
- Gospodarska cona Sežana Suhozemni Terminal.
- Obrtna cona Dutovlje – manjša obrtna cona (2-3 ha). Komunalno neurejena.
- Obrtna cona Lokev – manjša obrtna cona. Komunalno neurejena. Zasedena le 10-20%.
Slika 10: Obstoječe območje za proizvodne dejavnosti v naselju Sežana
Aquarius d.o.o. Ljubljana
66
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V občini Sežana ni zavezancev po Uredbi o mejnih vrednostih emisij hlapnih organskih spojin v zrak
iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. RS št. 112/05 in 37/07- v nadaljevanju
uredba HOS) in/ali Uredbi o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak
iz naprav. V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak
iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96, 71/00,
99/01 in 17/03), morajo vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja pripraviti letno poročilo. Zavezanci v občini Sežana so Kraški Zidar, d.d., KSP
d.d in MITOL d.d. V skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje
okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/2004, 71/2007, 122/2007), morajo upravljavci dejavnosti in
naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega pridobiti okoljevarstveno dovoljenje
v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. V občini Sežana ni IPPC zavezancev.
Kmetijstvo
Vir onesnaženja zraka je lahko tudi intenzivna kmetijska proizvodnja. Najpomembnejša toplogredna
plina v kmetijstvu sta metan in didušikov oksid, ki nastajata zaradi reje govedi, prašičev in perutnine.
Metan nastaja tudi pri skladiščenju živinskih gnojil oziroma njihovi uporabi. Zaradi velike
razdrobljenosti kmetijskih površin je zelo omejena reja pašnih živali. Večina kmetij v občini Sežana,
ima nizko obremenitev od 0 do 0,5 GVŽ/ha, kar je pokazatelj opuščanja živinoreje.
Konfliktna območja
Kot konfliktna območja so spoznana območja stikov območij stanovanj in območij proizvodnih
dejavnosti. Trenutno v občini povzročajo konflikte 15 območij proizvodnih dejavnosti in sicer z 20
enotami urejanja prostora območij stanovanj.
Kakovost zraka
Onesnaženost zraka pomeni prisotnost snovi v zunanjem zraku, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi
in živali, povzročajo škodo na materialih in moteče delujejo na ljudi. Najbolj tipična onesnažila zraka
so žveplov dioksid (SO2), dušikov oksid (NOx), hlapne organske snovi (HOS), ozon (O3) ter delci
(PM10).
Območje onesnaženosti zraka
Območje občine Sežana skladno z Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l.
RS, št. 52/02), Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/11) in Sklepom o določitvi
območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca,
benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) sodi v območje SI4
(Goriška, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška statistična regija). V skladu s kriteriji Uredbe o
žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 10/03,
121/06) in Uredbe o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) je za
območje SI4 določena II. stopnja onesnaženosti.
Območje je pod vplivom sredozemskega podnebja, je dobro prevetreno, vendar je zaradi industrijskih
območij v severni Italiji, ki so velik vir onesnaženja zraka bolj občutljivo za čezmejni transport
onesnaženega zraka.
Za območje SI4 je značilno, da je:
- žveplov dioksid (SO2) med zgornjim pragom ocenjevanja in mejno vrednostjo,
- svinec (Pb), ogljikov monoksid (CO) in benzen (C6H6) so pod spodnjim pragom ocenjevanja,
- dušikov dioksid (NO2) in delci (PM10) med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem ter da
- ozon presega mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno
vrednost.
Tabela 29: Raven koncentracije onesnaževal na območju SI 4 (Vir: Sklep o določitvi območij in stopnji
onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega
monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)
oznaka območja
SI4
SO2
5
NO2
2
PM10
2
Pb
5
CO
5
Benzen
5
Ozon
1
Opomba:
Aquarius d.o.o. Ljubljana
67
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
-
oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, če
gre za ozon,
oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem,
oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo,
oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja in
oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja.
Državni monitoring kakovosti zraka
Merilne postaje onesnaženosti zraka za območje SI4 se nahajajo v Kopru in Novi Gorici. To sta
območji, kjer je problematika z ozonom in delci PM10 največja. Merilni mesti sta reprezentativni za
gosteje naseljene predele teh mest. Glede na podatke poročila Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011
so se na merilnih mestih Koper in Nova Gorica v letu 2011 izvajale meritve ozona, dušikovih
oksiodov, delcem PM10 in meteoroloških parametrov. Najvišje urne koncentracije NO2 so v mestih
povsod presegle vrednost 100 µg/m3. V Novi Gorici je bil presežen spodnji ocenjevalni prag za urno
koncentracijo in povprečno letno koncentracijo.
Občinski monitoring kakovosti zraka
V času od 4. novembra do 15. decembra 2008 je Agencija RS za okolje po naročilu Občine Sežana
opravila meritev kakovosti zraka z ekološko-meteorološko mobilno postajo. Rezultati meritev na
lokaciji mobilne postaje in na lokacijah stalne merilne mreže so pokazali, da je onesnaženost zraka na
lokaciji v Sežani med najnižjimi v Sloveniji. Iz dnevnih hodov koncentracije onesnaževal, iz
porazdelitev koncentracij po smereh vetra in po tem, da so bile le-te nižje ob koncu tedna kot ob
delavnikih je razvidno, da gre za vpliv emisij prometa. Emisija onesnaževal iz manjših industrijskih
obratov v okolici je namreč majhna, tudi individualna kurišča niso omembe vreden izvor, zato je zrak
prekomerno onesnažen le v ozkih pasovih vzdolž najprometnejših cest.
1.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN Sežana za obravnavan segment je v prikazan
spodnji tabeli.
Tabela 30: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1.
Zagotavljanje
kvalitete
bivalnega okolja z ustrezno in
racionalno
infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo
gospodarskih
in
storitvenih
dejavnosti ter dostopnostjo do
družbene javne infrastrukture.
Nacionalni program varstva
okolja
Zmanjšanje nacionalnih emisij za
SO2, NOx, HOS in NH3 do leta
2010.
Cilji OPN
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
bivalnega in delovnega okolja.
(Operativni program zmanjševanja
emisij v zrak)
2. Spodbujanje rabe obnovljivih
virov, kjer je to prostorsko
sprejemljivo.
3. Varna, socialno pravična,
vitalna, zdrava in urejena mesta
ter druga naselja.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in delovnega okolja.
Na nivoju občinskega prostorskega načrta je zlasti pomembno ugotavljanje vpliva prostorskega
razvoja z emisijami v zrak. Strateška opredelitev rabe prostora vpliva na:
– prometne tokove (suburbanizacija, umestitev delovnih mest v različni oddaljenosti od poselitvenih
območij, razvoj prometnega omrežja itd.),
Aquarius d.o.o. Ljubljana
68
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
–
obseg proizvodnih dejavnosti (velikost območij, namenjenih proizvodnim dejavnostim, povečanje
porabe energije),
– učinkovito rabo energije (strjevanje poselitve – daljinski energetski sistemi) in raba obnovljivih
virov energije.
Potencialne vplive OPN na zrak pričakujemo predvsem v primeru konfliktnih območij med
obremenjenimi prometnicami in bivalnim okoljem ter med območji proizvodnih dejavnosti ter
bivalnim okoljem.
Emisije iz proizvodnih dejavnosti
Potencial za razvoj proizvodnih območij je na območju občine, predvsem pa neposredno na območju
Sežane izjemno velik. Ta se namreč nahaja v neposredni bližini z železniškim in avtocestnim
vozliščem ter obmejnim poslovnim središčem Fernetiči v zaledju Trsta v Italiji. V OPN je planiranih
266,7 ha stavbnih zemljišča za proizvodne dejavnosti (širitev gospodarske cone Sežana, Suhozemni
terminal, Sežana zahod, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Jug, vzpostavitev gospodarske cone
Sežana Sever). Od tega 14,4 ha predstavljajo širitev stavbnih zemljišč na območja primarne rabe,
160,9 ha pa je nezazidanih stavbnih zemljišč iz obstoječega plana. V glavnem gre za gospodarske cone
(IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodno (IK) ter površine za industrijo (IP). Predvideva se
tudi prestrukturiranje obstoječih proizvodnih površin na območju gospodarske cone Sežana in na
območju gospodarske cone Sežana Terminal ter Zahod.
Poleg širitev območij proizvodnih dejavnosti na območja primarne rabe ima lahko vpliv na
poslabšanje kakovosti zraka, zaradi povečane količine emisij iz industrijskih in obrtnih objektov, tudi
širitev območij proizvodnih dejavnosti na že obstoječa stavbna zemljišča, ki so imela v obstoječem
planu drugačno namensko rabo (npr. območja stanovanj, mešana območja, itd.). V spodnji tabeli so
navedene enote urejanja prostora, ki potencialno pomenijo vpliv na kakovost zraka (okoli 87,8 ha),
ostala zemljišča na katerih so predvidena območja proizvodnih dejavnosti pa imajo že v obstoječem
planu ustrezno namensko rabo (IP, IG).
Tabela 31: Na novo predvidena območja proizvodnih dejavnosti, ki potencialno lahko vplivajo na
kakovost zraka
NASELJE
EUP
BRJE PRI KOPRIVI
BK-02 IK
DANE PRI SEŽANI
DA-12 IG
DANE PRI SEŽANI
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DA-14 IK
DU-07 IP
DU-08 IG
DU-23 IK
DU-29 IK
ŠIRITEV/NEZAZIDANA
širitev na K2 in G
širitev na K1 in nezazidano S iz
veljavnega plana
širitev na K2 in G
nezazidano S iz veljavnega plana
nezazidano S iz veljavnega plana
širitev na K2
širitev na K1 in G
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PIA
.
VELJAVNI
PIA/opis
pobude
Hlev za
drobnico,
senik, lopa,
sirarna,
pisarna.
.
.
3.225,74
10.424,65
.
.
.
.
m2
Hlev za
konje z
manežami.
3.586,18
20.577,26
44.876,69
Umestitev
dveh vinskih
kleti , brez
nadzemnih
objektov.
Hlev za
konje z
ograjenim
dvoriščem,
gnojišče,
pokrita
jahalnica,
4.388,86
7.940,72
69
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KRIŽ
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
MERČE
PLISKOVICA
PODBREŽE
KŽ-09 IK
LO-29 IG
LO-31 IG
MA-03 IK
ME-07 IK
širitev na G in K1
širitev na K1
PI-21 IK
širitev na K1
PD-02 IK
nezazidano A in S iz veljavnega
plana
SELO
SO-02 IK
SEŽANA
SEŽANA
SŽ-02 IP
SŽ-08 IG
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SŽ-09 IG
SŽ-10 IG
SŽ-116 IG
SŽ-12 IG
SEŽANA
SŽ-133 IG
SEŽANA
SEŽANA
širitev na K1
nezazidano S iz veljavnega plana
nezazidano S iz veljavnega plana
SŽ-26 IG
SŽ-30 IP
nezazidano S iz veljavnega plana
širitev G, K2 in nezazidano L iz
veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
nezazidano S iz veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
širitev G, K2 in nezazidano L iz
veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
širitev G in K2
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
nezazidano M iz veljavnega plana
nezazidano S iz veljavnega plana
.
.
ŠTORJE
ŠT-13 IG
širitev iz K1
.
širitev iz K1, K2 in G
Aquarius d.o.o. Ljubljana
.
658,60
1.821,65
729,15
3.936,57
1.739,87
77.746,78
51.262,87
48.136,75
28.332,91
108.021,20
237.971,06
11.548,32
.
SŽ-38 IG
ŠT-01 IG
ŠT-14 IK
Senik večjih
dimenzij in
krmilnik.
Objekti za
rejo govedi
ob obstoječi
kmetiji.
Objekt za
rejo
plemenskih
kobil s
senikom.
Dograjevanje
objektov za
kmetijsko
dejavnost.
Senik, lopa,
silos, širitev
hlevov ni
predvidena.
OPPN
.
OPPN
OPPN
.
OPPN
6.125,71
7.111,78
23.007,20
OPPN
OPPN
SEŽANA
ŠTORJE
ŠTORJE
garderobe in
sanitarije za
obiskovalce,
skladišče
opreme,
senik, lopa
za kmetijske
stroje in
večnamenski
prostor in
parkirna
mesta.
Hlev za
konje,
maneža,
senik ipd.
območje
veljavnega
PIA
18.807,6
80.157,7
območje
veljavnega
PIA
51.586,15
8.348,98
1.150,94
Staja za
živino, lopa
2.464,89
70
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TOMAJ
TO-10 IK
širitev iz K2
.
VOGLJE
VO-08 IK
širitev iz K2 in G
.
ŽIRJE
ŽI-04 IK
širitev iz K1
.
ŽIRJE
ŽI-06 IK
širitev iz K1
za seno,
sirarna in
predelava
mesa.
Hlev za rejo
prašičev
1.627,13
(senik in
gnojnik).
Hlev za rejo
prašičev z
dopolnilnimi
dejavnostmi
9.356,05
– vinska klet,
predelava
suhomesnih
izdelkov.
Dograjevanje
objektov za
kmetijsko
1.217,16
dejavnost –
hlev za konje
z menežo.
Postavitev
hleva za
9.260,6
konje
z ograjenimi
izpusti
887.147,72
SKUPAJ
88,7
HA
Legenda: IK…površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, IP…površine za industrijo, IG…gospodarske cone, K1… trajno
varovana kmetijska zemljišča, K2…druga kmetijska zemljišča, G….gozd, M…mešana območja, S…stanovanjska območja.
Emisije iz proizvodnih con so vezane na tip dejavnosti, ki se bodo umeščale v območju. Vrste
dejavnosti v tem trenutku niso znane. Po ureditvi proizvodnih in gospodarskih con se bodo povečale
emisije onesnaževal in toplogrednih plinov. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in
manipulativne površine ter povečan promet. Podatkov o emisiji proizvodnih obratov in naprav, legi
izpustov v prostorov in obratovalnem režimu v času izdelave okoljskega poročila ni bilo na voljo.
Pri širitvi območij za objekte za kmetijsko proizvodnjo v OPN gre predvsem za objekte namenjene
živinoreji (konjereja, govedorejo, reja drobnice in svinj) ter v enem primeru za ureditev dveh vinskih
kleti. V primeru živinoreje gre pri vplivu na kvaliteto zraka gre predvsem za emisije vonjav, ki se jim
v celoti ne da izogniti. Ob vzdrževanju čistoče in ob aeraciji gnojnih jam so emisije neprijetnih vonjav
zanemarljivo nizke. Pri živinoreji pa nastajata tudi metan in didušikov oksid. Metan nastaja tudi pri
skladiščenju živinskih gnojil oziroma njihovi uporabi.
Emisije iz prometa
Južno od naselja Sežana se načrtuje obvoznica, v naseljih Bogo, Pliskovica in Vrhovlje pa površine za
mirujoči promet. Skupna površina širitev zemljišča za območja prometne infrastrukture obsegajo v
OPN Sežana 7,3 ha (spodnja tabela), ostala zemljišča po katerih bodo potekale predvidene prometnica
pa imajo že v obstoječem planu ustrezno namensko rabo (PC oz. PŽ).
Tabela 32: Na novo predvidena območja prometne infrastrukture po ureditvenih območjih naselij, ki
potencialno lahko vplivajo na kakovost zraka
NASELJE
BOGO
EUP
BO-07 PO
PLISKOVICA
PI-19 PO
ŠIRITEV/NEZAZIDANA
širitev
širitev K1 in nezazidano S iz
veljavnega plana
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PIA
.
.
VELJAVNI
PIA
m2
595,37
2.231,20
71
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
NASELJE
EUP
SEŽANA
SŽ-125 PC
SEŽANA
SEŽANA
SŽ-131 PC
SŽ-98 PC
SEŽANA
VRHOVLJE
SŽ-92 PO
VV-02 PO
ŠIRITEV/NEZAZIDANA
širitev G in nezazidano S iz
veljavnega plana
nezazidano IG, S, ZD iz veljavnega
plana
širitev iz K2
širitev K2 in nezazidano Z iz
veljavnega plana
širitev iz K1
PIA
.
VELJAVNI
PIA
območje
veljavnega
PIA
m2
4.860,20
59.942,13
OPPN
.
1.625,37
2.256,67
.
.
SKUPAJ
HA
1.004,39
72.515,3
7,3
Legenda: PO…ostale prometne površine, PC…površine cest, K1… trajno varovana kmetijska zemljišča, K2…druga
kmetijska zemljišča, G….gozd, Z…območja zelenih površin, S…stanovanjska območja.
Prometna študija za južno obvoznico ni bila izvedena, pridobljene so bile samo idejne zasnove variant
ceste. Je pa bila izvedena v letu 2012 prometna analiza centra Sežane za območje OPPN UN Center 1,
ki ureja območja za mirujoči promet – parkirišča, vendar zaradi mikrolokacije analize ne daje
rezultatov o prometni obremenjenosti za širše območje občine Sežana.
Promet motornih vozil onesnažuje zrak s številnimi škodljivimi snovmi. Med plini so najpomembnejši
dušikovi oksidi (NOx), ogljikov monoksid (CO) in hlapne organske spojine (VOC). Med nezgorelimi
organskimi snovmi v avtomobilske izpustu je zelo škodljiv benzen, pomembni so tudi izpusti
ogljikovega dioksida (CO2), škodljivi pa so tudi trdni delci in svinec. Za bencinski motor so značilni
izpusti benzena in svinca (če nima avtomobil katalizatorja), dizelski motor pa onesnažuje s trdnimi
delci in žveplovimi spojinami. Zaradi emisij iz prometa lahko nastanejo tudi nove snovi, ki jih v
izpuhih ni. Med temi snovmi je najbolj znan ozon (O3). Promet, posebno cestni, vse manj onesnažuje
zrak zaradi vse ostrejših emisijskih standardov za različna prevozna sredstva. Kljub temu kakovost
zraka v mestih ne dosega mejnih vrednosti, ki jih določajo evropski predpisi, zato še zmeraj
predstavlja nezanemarljivo nevarnost za zdravje prebivalcev.
Načrtuje se posodobitve železniške infrastrukture. Na glavni progi Sežana – Divača, ki bodo
omogočale hitrosti do 160 km/h in elektrifikacija regionalne proge Nova Gorica – Dutovlje – Sežana.
Na območju predvidene širitve proizvodnih in poslovnih dejavnosti v južnem delu Sežane se
predvideva izgradnja dodatnega industrijskega tira ter ureditve izven nivojskega križanja cestnih in peš
prometnic (Terminal-Orlek, priključek AC zahod-obvoznica jug proti cesti Sežana -Lokev, pešpoti
center Sežane območje za rekreacijo južno od železnice). Predvideva se ureditev izven nivojskega
križanja železnice Divača-Koper in povezave Lipica Škocjanske jame. Posodobljena železniška
infrastruktura naj bi skladno z načeli trajnostnega razvoja prevzela večji delež tovornega prometa
obenem pa tudi večji del migracijskih tokov.
Emisije iz kurišč in kmetijstva
V obstoječem stanju se v stanovanjih med energenti za ogrevanje porabi največ kurilnega olja, kar
34,7 %, drugi najpogosteje uporabljen glavni energent za ogrevanje v stanovanj je les in lesni ostanki,
(dobrih 33,9 %), število uporabnikov plina je 9,2 %, 3,8 % stanovanj pa se ogreva na ostale načine
(sem spadajo toplotne črpalke in električni radiatorji). Delež stanovanj, ki se ogreva iz skupne kotlarne
oz. iz daljinskega ogrevanja znaša 18,4 %.
Načrtuje se izgradnja primarnega in sekundarnega plinovoda po Lipiški cesti s povezavo na Benčičevo
ulico ter zaključitev zanke v križišču Kettejeve ulice. Istočasno se izvede individualne priključke za
posamezne stanovanjske enote do vhoda v parcelni meji (Zaključeno v omarici z požarno pipo),
plinifikacija v naselju Ograde, Vidmašče in Vas ter preureditev obstoječih kotlarn (Lenivec, Nika
Šturma..) ali individualnega ogrevanja posameznih stanovanjskih objektov z uporabo zemeljskega
plina. Plin je med vsemi fosilnimi gorivi najprijaznejši do okolja. V primerjavi s premogom in nafto
vsebuje zanemarljivo malo žvepla, nizke pa so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo
pri gorenju, in sicer:
Aquarius d.o.o. Ljubljana
72
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
- ogljikovega dioksida (CO2),
- ogljikovega monoksida (CO),
- dušikovih oksidov (NOx) in
- prašnih delcev (saj).
Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča za približno tretjino manj CO2 kot pri zgorevanju
premoga ter za približno četrtino manj kot pri zgorevanju kurilnega olja (spodnja tabela).
Tabela 33: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov (vir: Joanneum Research
Graz- Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na
področju toplotne oskrbe)
Občina bo aktivnosti na področju alternativnih virov energije izvajala skladno s sprejetim Lokalnim
energetskim konceptom (male hidroelektrarne, sončne elektrarne, bioplinarne).
Konfliktna območja
Potencialne vplive OPN na zrak v smislu varstva človekovega zdravja pričakujemo predvsem v
primeru konfliktnih območij med obremenjenimi prometnicami in bivalnim okoljem ter predvsem
med območji proizvodnih dejavnosti ter bivalnim okoljem.
Območja novih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, ki mejijo na območja za
stanovanja, posebna območja in območja centralnih dejavnosti, so navedena v spodnji tabeli.
Tabela 34: Območja novih proizvodnih dejavnosti in prometne infrastrukture, ki mejijo na območja za
stanovanja, posebna območja in območja centralnih dejavnosti
NASELJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
LOKEV
EUP
DU-08 IG
DU-23 IK
DU-29 IK
LO-29 IG
ŠIRITEV/NEZAZIDANA
nezazidano S iz veljavnega plana
širitev na K2
širitev na K1 in G
nezazidano S iz veljavnega plana
PIA
.
.
.
.
LOKEV
MERČE
SEŽANA
SEŽANA
LO-31 IG
ME-07 IK
SŽ-116 IG
SŽ-12 IG
nezazidano S iz veljavnega plana
širitev na K1
nezazidano S iz veljavnega plana
nezazidano M iz veljavnega plana
OPPN
.
OPPN
OPPN
SEŽANA
SŽ-26 IG
nezazidano M iz veljavnega plana
.
SEŽANA
ŽIRJE
SŽ-38 IG
ŽI-04 IK
nezazidano M iz veljavnega plana
širitev iz K1
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VELJAVNI
PIA
m2
44.876,69
4.388,86
7.940,72
7.111,78
23.007,20
1.821,65
108.021,20
237.971,06
območje
veljavnega
PIA
območje
veljavnega
PIA
18.807,6
51.586,15
1.217,16
73
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
NASELJE
BOGO
EUP
BO-07 PO
PLISKOVICA
PI-19 PO
SEŽANA
SEŽANA
VRHOVLJE
SŽ-131 PC
SŽ-98 PC
VV-02 PO
ŠIRITEV/NEZAZIDANA
širitev
širitev K1 in nezazidano S iz
veljavnega plana
nezazidano IG, S, ZD iz veljavnega
plana
širitev iz K2
širitev iz K1
VELJAVNI
PIA
PIA
.
m2
595,37
.
2.231,20
OPPN
.
.
59.942,13
1.625,37
1.004,39
Legenda: IK…površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, IP…površine za industrijo, IG…gospodarske cone, K1… trajno
varovana kmetijska zemljišča, K2…druga kmetijska zemljišča, G….gozd, M…mešana območja, S…stanovanjska območja.
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na območjih proizvodnih in
gospodarskih con ter novih prometnic med obratovanjem ni pričakovati prekomernega onesnaženosti
zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov- vpliv ne bo bistven – ocena C.
Okoljski cilji
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete
bivalnega in delovnega okolja.
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden, kumulativen
in trajen.
Ocena
C – nebistven zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis vpliva
Rezultati meritev na lokaciji mobilne postaje in na lokacijah stalne merilne mreže ARSA v letu 2008
so pokazali, da je onesnaženost zraka na lokaciji v Sežani med najnižjimi v Sloveniji, zrak je
prekomerno onesnažen le v ozkih pasovih vzdolž najprometnejših cest, emisija onesnaževal iz manjših
industrijskih obratov in individualnih kurišč pa so majhne. OPN predvideva nova območja za
proizvodne dejavnosti in promet - južna obvoznica Sežana.
Onesnaženost zraka v Sežani v obstoječem stanju je med najnižjimi v Sloveniji, zato menimo, da
predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka zaradi izvedbe
predlaganih omilitvenih ukrepov (ocena C). Nova območja za proizvodne dejavnosti in promet imajo
tudi pozitiven kumulativen (ocena A) vpliv na kakovost zraka, saj predvideva širjenje plinovodnega
omrežja, s čimer se bo zmanjšalo število kurilnih naprav – manj točkovnih izpustov v zrak ter južno
obvoznico v Sežani, s čimer se bo preusmeril promet iz naselja Sežana in s tem izboljšala kakovost
zraka v njegovem središču. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omlilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 1.4. Omilitveni ukrepi.
ČEZMEJNI VPLIVI
Opis vpliva
Obravnavano obmejno območje je pod vplivom sredozemskega podnebja, je dobro prevetreno, vendar
zaradi industrijskih območij v severni Italiji, ki so velik vir onesnaženja zraka bolj občutljivo za
čezmejni transport onesnaženega zraka. Severno od ceste Sežana- Fernetiči je od naselja Sežana pa do
mejnega prehoda Fernetiči predvidena širitev območja za industrijo na nezazidanih stavbnih
zemljiščih, ki so v obstoječem planu namenjena mešani rabi (SŽ-12 IG, SŽ-26 IG, SŽ-38 IG).
Najbližje naselje na italijanski strani so Fernetti (Fernetiči).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
74
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 11: Širitev območja za proizvodne dejavnosti na obmejnem območju (podčrtano z rdečo)
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Emisije onesnaževal iz predvidene industrijske cone bodo v celokupni obremenitvi zraka predstavljale
zelo majhen delež ter bodo zaradi izvedbe predlaganih omilitvenih majhne ukrepov nebistvene –
ocena C.
Omlilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 1.4. Omilitveni ukrepi.
SKUPNA OCENA VPLIVOV
Dopolnjen osnutek OPN predvideva nova stavbna zemljišča za stanovanja, industrijo, promet in
kmetijsko proizvodnjo. Dejavnosti, ki se bodo umeščale v prostor na osnovi predvidene namenske
rabe lahko pomenijo vpliv na kakovost zraka in podnebne spremembe, vendar so možni omilitveni
ukrepi.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Kakovost zraka in podnebne spremembe
Ocena
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
Aquarius d.o.o. Ljubljana
75
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
1.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na vode. Avtorji poročila menimo, da so ukrepi izvedljivi
in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja. Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor in/ali
projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno umesti v Odlok. Vključenost ukrepov preverja MKOCPVO in nosilci urejanja prostora v času izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Strateški del
Splošno
• Omilitvene ukrepe oz. natančno določitev vplivov na konfliktnih območjih (stikanje stanovanjskih
in proizvodnih površin) naj se določi v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo
posegi in dejavnosti natančneje določene.
•
Med izvedbo večjih posegov, ki povzročajo večje emisije (kot so gradnje večjih objektov, celovite
urbanistične prenove posameznih območij, gradnje novih cest in rekonstrukcije obstoječih in
investicije na območjih proizvodnih con) mora investitor oz. izvajalec del zagotoviti, da na
najbližjih stanovanjskih območjih ne bodo presežene mejne koncentracije onesnaževal (predvsem
prašnih delcev) v zunanjem zraku.
Emisije iz prometa
• Prometnice naj se načrtuje tako, da bodo razdalje med križišči čim večje, saj se pri vožnji na
kratke razdalje emisije izpušnih plinov povečujejo.
•
Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (več prog, bolj frekventne vožnje itd.) ter
spodbujanju in omogočanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa načrtovana
zaposlitvena in poselitvena območja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom.
Upoštevajo naj se tudi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta. Ukrep je že upoštevan v
tekstualnem delu OPN.
Emisije iz kurišča in proizvodnih obratov
• Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za
energetsko oskrbo obstoječih in novih stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo
toplote in električne energije). Upoštevajo naj se tudi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta:
o uporaba obnovljivih virov energije v individualnih kuriščih in proizvodnih obratih ter
javnem prometu,
o zmanjšanje porabe energije v stavbah z zamenjavo oken, sanacijo elektroinštalacij in
razsvetljave, zamenjava ventilov ipd.
•
Skladno z zahtevami iz področnih predpisov je za določene vrste objektov potrebno pred izdelavo
PGD zagotoviti preveritve alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo in učinkovite rabe
energije v stavbah.
•
Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak
iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz
okoljevarstvenega soglasja.
Emisije iz kmetijstva
• Uvajanje integriranega sadjarstva, vinogradništva ter vrtnarstva in ohranjanja ekstenzivnega
travinja.
•
Spodbujanje strokovno utemeljenega gnojenja s poudarkom na učinkovitem kroženju dušika v
kmetijstvu.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
76
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Izvedbeni del
Emisije iz prometa
• Za predvideno južno obvoznico v naselju Sežana je potrebno izdelati prometno študijo. Zahteva
naj se navede v PIP za EUP, ki jih tangira obvoznica.
•
Na konfliktnih območjih prometnih površin naj se robovi območij v smeri proti objektom zasadijo
z vegetacijskimi barierami. V manjših EUP BO-07 PO, PI-19 PO, VV-02 PO naj se ureditve
prilagodijo krajinskim značilnostim (latniki ali ureditev mejice), v območjih SŽ-131 PC, SŽ-98
PC naj se ureditve poslužujejo vegetacijskim barieram (drevoredi in vegetacija različnih višin), če
je možno naj bodo bariere široke vsaj 10 m .
Emisije iz kurišča in proizvodnih obratov
• Na konfliktnih proizvodnih območjih DU-08 IG, DU-23 IK, DU-29 IK, LO-29 IG, LO-31 IG,
ME-07 IK, SŽ-116 IG, SŽ-12 IG, SŽ-26 IG, SŽ-38 IG, ŽI-04 IK, BO-07 PO, PI-19 PO, SŽ-131
PC, SŽ-98 PC, VV-02 PO naj se robni deli, v smeri proti objektom, zasadijo z dovolj širokimi
vegetacijskimi barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo
zimzelena, različnih višin.
1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Za vodenje podatkov o številu novih energetsko učinkovitih objektov je odgovorna Občina Sežana.
Občina Sežana mora po sprejetju lokalnega energetskega koncepta (LEK) enkrat letno pripraviti
poročilo o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posredovati ministrstvu, pristojnemu za
energijo (Ministrstvu za gospodarstvo, Direktorat za energijo). Rezultate izvajanja LEK ter posamezne
zaključene projekte iz akcijskega načrta je potrebno javno promovirati, objaviti v lokalnih medijih ter
izdelati informacijske brošure. Za sistematično in sprotno izvajanje ukrepov je potrebno spremljanje
doseženih rezultatov, ter vzpostavitev stalne kontrole uspešnosti.
Bodoči investitorji oz. upravljavci nepremičnih virov onesnaževanja zraka morajo za vir pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja. V okoljevarstvenem dovoljenju je med drugim določen program prvih meritev in
program obratovalnega monitoringa.
V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/2008), morajo
vsi zavezanci za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja
pripraviti letno poročilo. Podatke o letnih količinah izpuščenih snovi v zrak iz industrijskih naprav
zbira Agencija RS za okolje. V letu 2012 v občini ni bilo zavezancev za obratovalni monitoring.
Upravljavci malih kurilnih naprav morajo zagotoviti izvajanje prvih meritev in obratovalnega
monitoringa emisije snovi v zrak v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo malih kurilnih naprav, dimnih
vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih
naprav, dimnih vodov in zračnikov, upravljavec srednje kurilne naprave pa v skladu s predpisom, ki
ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
77
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2. VODA
2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO, 02/04 – ZZdrl-A, 41/04-ZVO1,57/08, 57/12,
100/13, 40/14)
• Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08)
• Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane
erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS,
št. 60/07)
• Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred
poplavami (Ur. l. RS, št. 7/10)
• Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09, 98/10, 96/13)
• Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Ur. l. RS, št. 46/02,
41/04-ZVO1)
• Uredba o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09, 68/12)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi,
objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS, št.
10/99, 40/04, 41/04-ZVO1)
• Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l.
RS, št. 47/05, 45/07, 79/09, 64/12)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS, št. 35/96, 29/00, 106/01 in 74/07)
• Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Ur. l. RS, št. 5/00,
49/06)
• Pravilnik o monitoringu stanja voda (Ur. l. RS, št. 10/09, 81/11)
• Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur. l.
RS, št. 88/04, 71/09)
• Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11)
• Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Ur. l. RS, št 31/09)
• Pravilnik o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib
(Ur. l. RS, št. 71/02)
• Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib
(Ur. l. RS, št. 28/05)
• Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 63/05)
• Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Ur. l. RS, št. 63/05, 26/06,
32/11)
• Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 49/06,
114/09)
• Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega
pretoka (Ur. l. RS, št. 97/09)
• Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur. l. RS, št.
61/11, 49/12)
Ostala izhodišča in viri
• Smernice za področje varstva voda je podala Agencija RS za okolje dne 4.3.2011. Smernice so
splošne, povzemajo zakonska določila.
• ARSO evidence o vodnih povračilih za leto 2011.
• Poročilo o kemijskem stanju podzemnih voda v Sloveniji v letu 2011. 2012. Ljubljana, MKOARSO.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
78
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji. Poročilo o monitoringu v letu 2011. 2012.
Ljubljana, MKO – ARSO.
Zborniki Mišičevih vodarskih dni 1989-2009 (citirano junij 2013)
URL: http://mvd20.com/zbornik.php?page=iskanje
OP z dodatkom za širitev igrišča za golf v Lipici. 2009. Ljubljana, ZRC SAZU.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Zaradi zagotavljanja dobrega kemijskega in
ekološkega stanja voda je potrebno zagotoviti
dokončanje kanalizacijskega sistema (v ločenem
sistemu) na območju mesta Sežana, na območjih
centralnih naselij, v naseljih z gospodarskimi in
turističnimi dejavnostmi ter v naseljih z večjimi
območji stanovanjske gradnje. Sočasno se zagotavlja
ustrezno čiščenje odpadnih vod, ki bo preprečevalo
onesnaževanje podzemlja.
1. Sprememba kemijskega stanja in ekološkega stanja
površinskih vodotokov in spremembe kemijskega
stanja podzemne vode.
2.
Sprememba
kategorizacije
vodotokov
po
morfološkem značaju. Prisotnost kalov in njihova
2. Območja vodnih in priobalnih zemljišč reke Raše, se ohranjenost.
prepušča naravni dinamiki prostora. Nadaljnje
regulacije vodotokov niso dopustne. Ohranitev kalov,
kot vodnih območij pomembnih za ohranjanja biotske
raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
V STRATEŠKI DEL DOPOLNJENEGA OSNUTKA
3. Obseg stavbnih zemljišč na erozijskih, poplavnih in
OPN NAJ SE DODA ŠE SPODNJI CILJ:
plazljivih območjih.
3. Stavbna zemljišča se prednostno umešča izven
erozijsko ogroženih, poplavnih in plazjivih območij.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je pozitiven: v vodne površine se ne bo posegalo, izvedba dopolnjenega osnutka
OPN ne bo spremenila stanja površinskih (kemijskega in ekološkega) in podzemnih voda
(količinskega in kemijskega), izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov, v kale se ne
bo posegalo. Območje plana ne poteka po erozijskem, poplavnem in plazljivem območju.
B – vpliv je nebistven: Morebitno onesnaženje ne bo presegalo mejnih vrednosti parametrov
opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih
voda (Ur. l. RS, št. 25/09). Izvedba dopolnjenega osnutka OPN ne bo spremenila kategorizacije
vodotokov in lastnosti kalov oz. bodo spremembe zanemarljive. Za izvedbo plana so predvideni
splošni omilitveni ukrepi. Izvedba plana ne bo bistveno povečala nevarnost nastanka erozijskih žarišč,
poplavne ogroženosti in zemeljskih plazov.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Morebitno onesnaženje bo povzročilo
preseganje mejnih vrednosti nekaterih parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda
(Ur. l. RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09). Izvedba dopolnjenega
osnutka OPN bo povečala nevarnost nastanka erozijskih žarišč, poslabšala stopnjo poplavne
ogroženosti in povečala verjetnost nastanka zemeljskega plazu. Značilnosti kalov bodo prizadete v
manjši meri. Vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo dodatnih specifičnih omilitvenih ukrepov,
ki pa jih je potrebno dosledno upoštevati.
D – vpliv je bistven: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti več
parametrov opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju
podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09). Izvedba dopolnjenega osnutka OPN bi spremenila
Aquarius d.o.o. Ljubljana
79
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
kategorizacijo vodotokov in kalov. Izvedba plana bo povečala nevarnost nastanka erozijskih žarišč in
verjetnost nastanka zemeljskih plazov ter poslabšala stopnjo poplavne ogroženosti.
E – vpliv je uničujoč: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti večine
parametrov, opredeljenih z Uredbo o stanju površinskih voda (Ur. l. RS, št. 14/09) in Uredbo o stanju
podzemnih voda (Ur. l. RS, št. 25/09). Izvedba dopolnjenega osnutka bo povečala nevarnost nastanka
erozijskih žarišč in verjetnost nastanka zemeljskih plazov ter poslabšala stopnjo poplavne ogroženosti.
Lastnosti kalov bodo trajno prizadete. Vplive izvedbe plana ne moremo omejiti z izvedbo omilitvenih
ukrepov.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na površinske in podzemne vode ni možno.
2.2 OBSTOJEČE STANJE
POVRŠINSKE VODE
Hidrološke in hidrografske značilnosti
Površinski vodotoki
V občini Sežana je edini večji vodotok Raša, ki poteka po severnem in severovzhodnem delu občine.
Raša se napaja iz več manjših potokov in sicer: Kolinovec, Brenjak, Strmadna, Vilenica, Zabrdnik,
Globočak, Krajnšček in Grižanski potok. Povirje Raše je izrazito asimetrično, saj se je obdržalo le v
brdih. Suhe in obvisele dolinice s prevali in reliefnimi stopinjami pa opozarjajo na nekdaj obsežnejšo
hidrografsko mrežo, ki je bila razvita tudi na apneniških tleh. Tektonsko zasnovana dolina Raše se je
globoko poglobila neposredno v dobro uravnano površje, pri čemer je nastala okrog 120 m globoka
deber. V dolini Raše je zaslediti kvartarne naplavine in kamnine z manj čistim apnencem, zato je nekaj
površinskih vodnih tokov. Po sotočju s potokom Branica se Raša preimenuje v Branico, ki se v
Vipavski dolini steka v Vipavo, ki se bližini naselja Sovodnje v Italiji kot levi pritok izliva v Sočo.
Severno od naselja Štjak se nahaja vodotok Branica (levi pritok Raše), ki ga napaja več manjših
neimenovanih vodotokov. Po severovzhodni meji občine pa teče potok Pasji rep, ki ga prav tako
napaja več manjših neimenovanih vodotokov. Znotraj občine Sežana se zaradi kraške podlage nahaja
več občasnih vodotokov.
Stoječe vode
V občini je tudi večje število kalov, v katerih se je nekdaj zbirala pitna voda za napajanje živine. Kali
so imela skoraj vsa naselja. Večina jih je poimenovanih kar po naseljih. Kali so razvidni iz podrobne
namenske rabe Dopolnjenega osnutka OPN in na osnovi grafike študije 1001 kal zgodba o življenju
(CKFF, 2007) .
Aquarius d.o.o. Ljubljana
80
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 12: Prikaz rečne mreže in kalov, evidentiranih v sklopu študije 1001 kal zgodba o življenju. 2007.
CKFF
Kakovost površinskih vodotokov
Državnega monitoringa stanja površinskih vodotokov Raše in Branice na območju občine Sežana ni.
Najbližja merilna postaja je na reki Branici v Steskah v občini Nova Gorica. Po zadnjem monitoringu
površinskih vodotokov (2007) mestne občine Nova Gorica je bilo kemijsko stanje vodotoka SLABO,
zaradi prisotnosti visoke koncentracije mineralnih olj v poletnem vzorcu.
Obstoječe čistilne naprave in kanalizacijski sistemi v občini
Obstoječe kanalizacijsko omrežje še ne pokriva območja celega mesta Sežana, prav tako ne območje
občine Sežana. Upravlja in vzdržuje ga Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. V letu 2009 je
bilo na javno kanalizacijsko omrežje priključenih okoli 75 % vseh prebivalcev mesta Sežana.
Odvajanje odpadnih voda je urejeno z naslednjimi predpisi občine:
- Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Sežana (Ur. l. RS št. 73/1998, 102/2000,
59/2007, 125/2007,),
- Odlok o javni kanalizaciji v občini Sežana (Ur. l. RS, št.:56/1996, 25/2001, 101/2001,
50/2002),
- Obvezno razlago Odloka o javni kanalizaciji v občini Sežana (Ur. l. RS št. 75/2004),
- Pravilnik z normativi o javni kanalizaciji (Ur. l. RS št. 56/1996),
- Sklep o odvajanju komunalnih odpadnih voda (Ur. l. RS št. 65/2002),
- Odlok o uporabi kanalizacije, opravljanju kanalizacijskih storitev, o projektiranju in gradnji
kanalizacije na območju občine Sežana (Uradne objave - Primorske Novice št. 3/1975 z dne
28.03.1975).
Po podatkih iz leta 2009 je število prebivalcev, priključenih na javno kanalizacijo 4.517 oseb (vir:
Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o.). Na kanalizacijsko omrežje so priključeni naslednji
večji industrijski onesnaževalci:
- VINAKRAS z.o.o. SEŽANA (proizvodnja vin),
- MITOL d.d., Sežana (tovarna lepil),
- BOLNIŠNICA SEŽANA.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
81
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V občini Sežana deluje le CČN Sežana.
Slika 13: Kanalizacijski sistem in čistilne naprave v občini Sežana (vir: obstoječi plan za občino Sežana)
Centralna čistilna naprava Sežana
CČN Sežana je pretočna biološka čistilna naprava z aktivnim blatom, zasnovana na tehnologiji
predhodne denitrifikacije z aerobno stabilizacijo blata (podaljšano prezračevanje) ter biološkim
čiščenjem fosforjevih spojin. CČN Sežana omogoča tudi kemijsko obarjanje, s katerim je možno
povečati učinek odstranjevanja fosforjevih spojin. CČN Sežana obsega štiri glavne tehnološke sklope:
mehansko predčiščenje, biološko čiščenje z opijsko kemijskega obarjanja, obdelava blata. Pri pogojih
normalnega obratovanja lahko CČN Sežana dosega učinke čiščenja in mejne vrednosti parametrov na
iztoku v skladu z veljavno zakonodajo za čistilne naprave, velikosti od 2.000 do 10.000 PE (Petrol
d.d., 2009). Iztok iz CČN je v jamo Bukovnik.
Tabela 35: Komunalne čistilne naprave v občini Sežana in učinek čiščenja za leto 2011 (vir: ARSO, 2011)
Ime
KČN
Sežana
Upravljavec Velikost
čistilne
(PE)
naprave
Petrol d.d.,
Ljubljana
6000
Recipient
podtalje
(jama
Bukovnik)
Letna
Stopnja
količina čiščenja
čiščene
odplake
(1000
m3/leto)
350,4
Sekundarna
Učinek
čiščenja
po KPK
(%)
Učinek
čiščenja
po
fosforju
(%)
Učinek
čiščenja
po
dušiku
(%)
93,1878
78,85236
87,67341
Kategorizacija vodotokov
Kategorizacija vodotokov v Sloveniji je narejena glede na ekomorfološki značaj vodotoka in sicer z
namenom pridobiti pregled o stanju vodotokov v Sloveniji z vidika stopnje ohranjenosti oziroma z
vidika sprememb morfologije vodotokov zaradi posegov, ki so nastali kot posledica obrambe pred
škodljivim delovanjem voda oziroma kot posledica gospodarskega izkoriščanja naravnega vira.
Podatki služijo kot strokovna podlaga v postopkih vezanih na rabo in posege v vodotoke oziroma
obvodni prostor. Vodotoki se delijo na 7 kategorij:
• 1. razred – naravni vodotok;
Aquarius d.o.o. Ljubljana
82
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
1 - 2. razred – delno naravni vodotok;
2. razred – sonaravno urejen vodotok;
2 - 3. razred;
3. razred – tehnično urejen vodotok;
3 - 4. razred- delno togo urejen vodotok;
4. razred- togo urejen vodotok.
Na območju občine Sežana sta v kategorizacijo zajeta potok Raša in Branica. Raša sodi večinoma v 1.-2. razred (delno naravni vodotok), le na odseku pri Mahničah spada v 3. razred (tehnično urejen
vodotok), na odseku od naselja Griže do V. Polja, pa v 1. razred (naravni vodotok). Potok Branica je
na območju občine Sežana uvrščen v 1.-2. razred (delno naravni vodotok) (spodnja slika).
Slika 14: Kategorizacija vodotokov (vir: ARSO)
Poplavna, erozijska, plazljiva območja
Poplavna območja
Na območju občine Sežana, glede na podatke Opozorilne karte poplav, ni poplavnih območij. Reka
Raša občasno prestopi svoje bregove (poplave marec 2009, september 2010, december 2012).
Prihajalo je do poškodb brežin, dostopnih poti, visokovodnih nasipov itd.
Erozijska območja
Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki
neprestano spreminja obliko zemeljskega površja. Erozija sledi denudaciji, ko se površinsko spiranje
spremeni v tokovno, zaradi česar pride do razjedanja in ne več ploskovnega odnašanja površja.
Erozija je pomemben naravni proces, danes pa je mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in
kot tak škodljiv; na tak način ga največkrat povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja
prometnih poti.
V občini Sežana potekata rečna erozija in erozija prsti. Na flišnem, SV delu občine Sežana, so
predvideni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi (slika spodaj).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
83
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 15: Predvideni protierozijski ukrepi (vir: ARSO)
Plazljiva območja
Plazenje predstavlja zdrs in premikanje določenega dela zemeljske površine v smeri padnice pobočja.
Vedno je tesno povezano z geološkimi, hidrološkimi, predvsem pa hidrogeološkimi razmerami ožjega
območja. Trave, zelišča in nizko grmovje prestrezajo, zadržujejo ter zaustavljajo infiltracijo padavin,
kar zmanjšuje površinsko erozijo. Človeški posegi v nestabilen teren pogosto povzročijo porušitev
mejnega ravnotežja in s tem sprožijo plazenje.
Leta 2005 je Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v okviru projekta Novelacija in nadgradnja
informacijskega sistema o zemeljskih plazovih in vključitev v bazo GIS_UJME izdelala Karto
verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Karta podaja potencialna plazovita območja za območje
celotne Slovenije v šestih razredih verjetnosti pojavljanja plazov: ni verjetnosti, zelo majhna
verjetnost, majhna verjetnost, srednja verjetnost, velika verjetnost, zelo velika verjetnost. Digitalni
zapis malce spremenjene karte je prikazan v Atlasu okolja.
Območje občine Sežana ni posebej plazljivo. Manjši zemeljski plazovi so možni le na flišnem
območju Vrhov. Na severovzhodnem delu ter osrednjem delu občine se nahajajo območja zelo velike,
velike in srednje verjetnosti nastanka zemeljskih plazov. V preostalem delu se nahajajo območja zelo
majhne in majhne verjetnosti nastanka plazov (spodnja slika).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
84
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 16: Plazljiva območja (vir: Atlas okolja, citirano februar 2010)
PODZEMNE VODE
Hidrogeološke značilnosti podzemne vode
V občini Sežana prevladuje karbonatna podlaga, ki jo večinoma sestavlja bel, gost in zrnat rudistni
apnenec ter temno siv gost skladovit apnenec v menjavi z rudistnim apnencem. Na severovzhodnem
delu občine se nahaja rjavo sivi lapornati apnenec z rožencem, alveolinsko-numulitni apnenec in fliš.
Rjavo siv lapornati apnenec z rožencem se pojavi tudi na območju Gaberk. Zahodni del občine
pokriva temno siv dolomit, spodnje kredne starosti. Ob potoku Branica in Raša pa nalagajo aluvialni
nanosi ter na območju Vrhov fliš.
Osnovna prostorska enota, v kateri se nahaja neko vodno telo podzemne vode (v nadaljevanju vodno
telo), je vodonosnik. Vodonosnik je geološka plast z dovolj veliko poroznostjo in prepustnostjo, v
kateri je možen pomemben tok podzemne vode ali odvzem pomembnih količin podzemne vode.
Podzemna voda, ki se nahaja v vodonosniku ali več vodonosnikih, predstavlja neko maso ali
prostornino vode, ki jo lahko uporabljamo za različne namene. Na območju občine Sežana se po
hidrogeološki karti IAH nahajajo naslednji vodonosniki:
• lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni do srednje izdatni vodonosniki (zavzemajo
večino površine občine);
• manjši vodonosniki z lokalni in omejenimi viri podzemne vode – medzrnski vodonosniki (ob
reki Raši in njenih pritokih).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
85
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 17: Hidrogeološka karta po IAH (vir: ARSO)
Vodonosni sistem je ozemlje z geološko zgradbo, v kateri nastopata vsaj dva različna vodonosnika
(z/brez hidravlične povezave). Kraški vodonosniki so območja karbonatnih kamnin (apnenec,
dolomit), ki so bila izpostavljena zakrasevanju. V njih se v kraških kanalih in razpokah različnih
velikosti hranijo razmeroma velike količine podzemne vode. Zaradi razpokanosti in pretrtosti kamnin
deževnica hitro pronica skozi golo površje ali skromni prsteni pokrov v podzemlje. Na stiku s krasom
poniknejo tudi površinski vodotoki z nekraškega obrobja.
V podzemlju se infiltrirana voda s površja pretaka večinoma v navpični smeri proti gladini podzemne
vode in nato večinoma v horizontalni smeri proti kraškim izvirom. Za podzemni tok so značilne velike
hitrosti pretakanja voda v podzemlju, raznovrstnost načina pretakanja ter običajno nepoznane smeri
odtekanja vode, ki segajo tudi do več deset kilometrov oddaljenih predelov. Vodonosni sistem na
območju Krasa napajajo poleg padavin tudi vode ponikalnic reke, Senožeškega in Sajevškega potoka,
Raše in Vipave. Največji delež prispeva infiltracija reke Soče, katere delež v skupnem pretoku Timave
presega 50 %. V zaledju teh izvirov je ob meji z Italijo v zaselku Klariči črpališče za regionalno
vodooskrbo južne Primorske.
Gladina kraške podzemne vode v depresijskem lijaku se ob črpanju znaša tudi pod gladino morja. Po
podatkih iz ARSO evidence o vodnih povračilih so leta 2011 v Klaričih načrpali 2.807.850 m3
podzemne vode, kar je 406.400 m3 več kot leto pred tem. Nihanja gladin in temperatura podzemne
vode se zvezno spreminja v vodnjaku B-2 (spodnja slika), ki je od črpališča oddaljen 1,6 km.
Plimovanje morja se ob nizkih vodostajih podzemne vode v vodnjaku, ko so le ti dober meter nad
morsko gladino, opazi na nivogramu, visoki vodostaji pa lahko dosežejo tudi 10 m amplitudo (vir:
ARSO, 2012).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
86
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Legenda: 1. dobro prepusten kredni apnenec, 2. nekoliko slabše prepusten kredni dolomit, 3. dobro prepustni terciarni apnenci in dolomiti, 4.
medzrnski vodonosnik, 5. zelo slabo prepusten eocenski fliš, 6. izvir Timave, 7. izvir, 8. črpališče, 9. piezometer, 10. s starejšim sledilnim
poskusom dokazana podzemna vodna zveza, 11. kraška jama (a. Škocjanske jame, b. Kačna jama, c. Labodnica, d. Lazzaro Jerko, e.
Gabranca, f. Jama 1 v Kanjaducah, g. Brezno v Stršinkni dolini), 12. ponikalnica, 13. površinski tok, 14. odlagališče Sežana, 15. naselje, 16.
državna meja, 17. pri sledenju 2005 dokazana podzemna vodna zveza, 18. črpališče Klariči, vodnjaka B-2 in B-10, 19. meja vodonosnega
sistema Brestovica-Timav.
Slika 18: Vodonosni sistem 50621 Brestovica-Timav (vir: ARSO, 2012)
Vodno telo podzemne vode je razločna prostornina podzemne vode v vodonosniku ali več
vodonosnikih. Celotno ozemlje občine Sežana je razdeljeno na dva vodna telesa in sicer: Obala in
Kras z Brkini (VTPodV_ 5019) in Goriška Brda in Trnovsko - Banjška planota (VTPodV_6021).
Slika 19: Vodna telesa podzemne vode (vir: ARSO)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
87
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vodno telo Obala in Kras z Brkini (VTPodV_5019)
Vodno telo Obala in Kras z Brkini se nahaja v sedimentnih kamninah in nevezanih sedimentih na
ozemlju porečij Notranjske reke, Rižane in obalnih rek, na jugozahodnem delu Slovenije. Na območju
prevladujejo mezozoiske do terciarne zelo skrasele in srednje skrasele karbonatne kamnine s kraško
poroznostjo ter silikatno karbonatni fliši z razpoklinsko poroznostjo. Flišne kamnine nastopajo kot
krovne plasti karbonatnih kamnin. Na površju se pojavljajo še manj obsežni aluvialni nanosi.
Vodno telo se nahaja v treh tipičnih vodonosnikih. Prvi vodonosnik, ki nastopa v apnencu je mestoma
tudi v dolomitu, je mezozoiske in terciarne starosti. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten ali
obširen, vendar nizko do srednje izdaten. Glede na poroznost je kraški, pretežno dobro skrasel. Drugi
vodonosnik v flišnih plasteh je manjši razpoklinski z lokalnimi omejenimi viri podzemne vode. Je
terciarne starosti. Tretji, medzrnski vodonosnik v produ, pesku, melju in glinah kvartarne starosti se
nahaja večinoma pod krovnimi plastmi v prodnem zasipu obalnih rek. Vodonosnik je lokalen ali
nezvezno izdaten ali obširen. Vendar nizko do srednje izdaten. Stik med prvim in drugim
vodonosnikom je praviloma hidrodinamska bariera, pri čemer predstavlja fliš zaporno plast v podlagi
ali krovno plast. Enako velja za stik tretjega vodonosnika s flišnim plastmi, kjer te nastopajo kot
podlaga. Krovne plasti tretjega vodonosnika predstavljajo slabo prepustni aluvialni, poplavno
zajezitveni ali morski sedimenti. Vsi trije vodonosniki so tudi v hidravličnem stiku z morjem, pri
čemer so z izkoriščanjem možni vdori slane vode (vir: ARSO, 2009).
Vodno telo Goriška Brda in Trnovsko – Banjška planota (VTPodV 6021)
Vodno telo Goriška Brda in Trnovsko – Banjška planota se nahaja na območju skupine vodonosnih
sistemov z raznovrstnim hidravličnim sistemom značilnim za hribovita, močno nagubana območja.
Razširjeno je na ozemlju porečij Idrijce, Vipave in Soče od Mosta na Soči do Nove Gorice, na
zahodnem delu Slovenije. Na površju območja so značilne karbonatne in flišne kamnine mezozoiske
in terciarne starosti. Prevladujejo silikatne in karbonatne kamnine z razpoklinsko poroznostjo ter malo
in zelo skrasele karbonatne kamnine s kraško poroznostjo.
Vodno telo se nahaja v štirih tipičnih vodonosnikih. Prvi, kraški, zelo do malo skraseli vodonosnik
Trnovsko – Banjške planote z vložki terigenih kamnin, je mezozoiske in delno terciarne starosti.
Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten ali obširen, nizko do srednje izdaten. Prvi vodonosnik je
povsod, kjer je v neposrednem stiku in v hidravlični povezavi z drugim vodonosnikom. Drugi
(površinski), vključno z globokim (termalnim), malo skraseli kraški in razpoklinski vodonosnik
mezozoiske starosti, se nahaja v dolomitu in dolomitu z rožencem. Je obširen in visoko do srednje
izdaten. Najpomembnejša in izrazito prevladujoča količina vodnega telesa se nahaja v prvem in
drugem vodonosniku. Tretji, medzrnski vodonosnik v prodno peščenih zasipih Soče, Vipave in drugih
rek, je kvartarne starosti. Vodonosnik je lokalen ali nezvezno izdaten, ali obširen vendar nizko do
srednje izdaten. Četrti, razpoklinski vodonosnik v flišnih plasteh, je mezoziske do terciarne starosti. Je
manjši vodonosnik z lokalnimi in omejenimi viri pitne vode. Hidravlična meja med tretjim in četrtim
vodonosnikom je izrazita sprememba v prepustnosti in deluje praktično kot neprepustna meja (vir:
ARSO, 2009).
Kakovost podzemne vode
Ugotavljanje kemijskega stanja podzemne vode poteka v skladu z Uredbo o stanju podzemne vode, ki
v nacionalni pravni red prenaša določila Direktive 2006/118 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12.
decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem. Kemijsko stanje
podzemne vode se ocenjuje v enega od dveh razredov kakovosti, dobro ali slabo. Za doseganje
dobrega kemijskega stanja mora vodno telo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. na vseh merilnih mestih morajo biti aritmetične srednje vrednosti vseh parametrov podzemne vode
nižje ali enake standardom kakovosti; če pogoj ni izpolnjen, morajo biti reprezentativne agregirane
vrednosti vseh parametrov podzemne vode nižje ali enake standardom kakovosti,
2. ni dokazov, da je v vodno telo vdrla slana voda,
3. koncentracije onesnaževal ne smejo poslabšati ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda,
povezanih z vodnim telesom, in ne smejo škodljivo vplivati na soodvisne kopenske in vodne
ekosisteme,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
88
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
4. pitna voda mora biti v vseh sistemih, ki odvzemajo pitno vodo iz vodnega telesa, skladna s
Pravilnikom o pitni vodi.
Vodna telesa, ki v določenem letu ne dosegajo pogojev, navedenih v 6. in 7. členu Uredbo o stanju
podzemne vode imajo slabo kemijsko stanje.
V letih 2011 in 2012 je bilo vodno telo Goriška Brda in Trnovsko – Banjška planota in vodno telo
Obala in Kras z Brkini v dobrem kemijskem stanju. Standardi kakovosti in vrednosti praga niso bili
preseženi na nobenem izmed merilnih mest. Visoka raven zaupanja v oceno stanja izhaja iz dobre
reprezentativnosti mreže in iz dejstva, da je na površini telesa delež gozdov in naravnih površin dokaj
visok (vir: ARSO, 2012).
2.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Vplivi na okoljske cilje
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana za
obravnavan segment je v prikazan spodnji tabeli.
Tabela 36: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1. Zagotavljanje varstva ljudi,
premoženja, kulturne dediščine in
okolja z ustreznim varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Razmeščanje dejavnosti tako,
da se zagotovi ravnovesje med
možnostmi oskrbe in potrebami
po vodi.
3. Spodbujanje rabe obnovljivih
virov, kjer je to prostorsko
sprejemljivo.
4.
Usmerjanje
prostorskega
razvoja izven območij, ki jih
ogrožajo naravne ali druge
nesreče.
5.
Preusmerjanje
obstoječih
dejavnosti izven območij, ki so
ogrožena zaradi naravnih ali
drugih
nesreč,
oziroma
izboljševanje
zaščite
pred
posledicami naravnih in drugih
nesreč.
Nacionalni program varstva
okolja
1.
Zagotavljanje
ustreznega
zbiranja, odvajanja in čiščenja
komunalnih
odpadnih
vodaobveznost
izgradnje
čistilnih
naprav
s
pripadajočim
kanalizacijskim omrežjem.
(Operativni program odvajanja in
čiščenja odpadnih voda (20042015))
2.
Zmanjšanje
onesnaženja
površinskih voda z nevarnimi
snovmi, kot so živo srebro in
nevarni klorirani…, s prednostnimi
snovmi in z ostalimi nevarnimi
snovi. (Operativni programi).
3. Zmanjšanje ogroženosti pred
poplavami, izdelava kart poplavnih
območij in določitev območij
nevarnosti in ogroženosti zaradi
poplav, začetek izvajanja gradbenih
ukrepov, itd.
Cilji OPN
1.
Prednostno
je
potrebno
zagotoviti
dokončanje
kanalizacijskega
sistema
(v
ločenem sistemu) na območju
mesta Sežana, na območjih
centralnih naselij, v naseljih z
gospodarskimi
in
turističnimi
dejavnostmi ter v naseljih z večjimi
območji stanovanjske gradnje.
Sočasno se zagotavlja ustrezno
čiščenje odpadnih vod, ki bo
preprečevalo
onesnaževanje
podzemlja.
2. Območja vodnih in priobalnih
zemljišč reke Raše, ki je edino
površinsko
vodno
telo
na
obravnavanem
območju,
se
prepušča naravni dinamiki prostora.
Nadaljnje regulacije vodotokov
niso dopustne. Spodbujali bomo
ohranitev kalov, kot vodnih
območij pomembnih za ohranjanja
biotske raznovrstnosti in kulturne
identitete prostora.
V STRATEŠKI DEL dopolnjenega
osnutka OPN NAJ SE DODA ŠE
SPODNJI CILJ:
6.
Zagotavljanje
komunalne
opremljenosti obstoječih in novih
zemljišč za gradnjo (vodovod,
kanalizacija, čistilne naprave,
sistemi
ogrevanja
in
klimatizacije).
3. Stavbna zemljišča se prednostno
umešča izven erozijsko ogroženih,
poplavnih in plazjivih območjih.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
89
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Prednostno je potrebno zagotoviti dokončanje kanalizacijskega sistema (v ločenem
sistemu) na območju mesta Sežana, na območjih centralnih naselij, v naseljih z gospodarskimi in
turističnimi dejavnostmi ter v naseljih z večjimi območji stanovanjske gradnje. Sočasno se
zagotavlja ustrezno čiščenje odpadnih vod, ki bo preprečevalo onesnaževanje podzemlja.
Od predvidene namenske rabe v dopolnjenem osnutku OPN lahko na stanje površinskih voda in
podzemne vode, v primeru neustreznega čiščenja in odvajanja odpadne vode, vplivajo predvidene
gospodarske cone in območja z objekti za kmetijsko proizvodno ter nova stanovanjska območja.
Na območju občine je le manjši del prebivalcev priključen na kanalizacijsko omrežje, enako velja za
območja proizvodnih dejavnosti. Iztok iz edine ČN v občini CČN Sežana je v jamo Bukovnik. Večina
prebivalcev občine Sežana ima urejeno odvajanje odpadne vode v greznice. Po vsej verjetnosti je
večina greznic pretočnega tipa z iztokom v ponikovalnico. Ker greznice niso urejene v skladu z
veljavno zakonodajo, predstavljajo predvsem velik potencialni vir onesnaženja podzemne in pitne
vode, kar je na kraškem območju, zaradi specifičnih hidroloških značilnosti, toliko večji problem, saj
lahko pride do onesnaženja podzemne vode in posledično kraških izvirov (Klariči in Boljunec na
italijanski strani itd.). Možnost neposrednega onesnaženja površinskih voda je manjša, saj je večina
površine občine brez površinskega odtoka, zato se odpadne vode odvajajo v tla ter nato posledično v
podzemno vodo. Obstaja tudi možnost onesnaženja kalov, ki so edine stoječe površinske vode v
občini.
V strateškem delu dopolnjenega osnutka OPN je navedeno, da bo občina na področju odvajanja
odpadnih vod nadaljevala z izgradnjo kanalizacijskega sistema ter z zagotavljanjem čiščenja odpadnih
vod. Po podatkih podjetja Kraški vodovod d.o.o. se bo kanalizacijski sistem predvidoma dograjeval v
naselju Sežana. Na novo se bo kanalizacijski sistem zgradil za naselje Lokev skupaj s ČN ter prav tako
za naselje Križ skupaj s ČN. V strateškem delu nova območja kanalizacijskih sistemov in ČN niso
navedena. V izvedbenem delu so opredeljena nova stavbna zemljišča za ČN Križ (EUP KŽ-10 O) in
ČN Lokev (EUP LO-05 O). Novi komunalni sistemi in ČN predvideni v dopolnjenem osnutku OPN
bodo imeli pozitiven vpliv na kemijsko stanje podzemne vode, saj se bodo do sedaj neprečiščene
odpadne vode kontrolirano zbirale in čistile. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na tip
dejavnosti, ki se bodo umeščale v območju, vrste dejavnosti v fazi dopolnjenega osnutka OPN niso
znane.
Občina nima izdelanega Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih vod, prav tako nima
vzpostavljenega katastra greznic.
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 1 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 2: Območja vodnih in priobalnih zemljišč reke Raše, se prepušča naravni dinamiki
prostora. Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne. Ohranitev kalov, kot vodnih območij
pomembnih za ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
Na območju občine Sežana sta v morfološko kategorizacijo zajeta potok Raša in Branica. Raša je
večinoma delno naravni vodotok, le na odseku pri Mahničah je tehnično urejen vodotok, na odseku od
naselja Griže do V. Polja, pa je naravni vodotok. Potok Branica je na območju občine Sežana uvrščen
opredeljen kot delno naravni vodotok. Vsi površinski vodotoki so vodotoki 2. reda. Na vodnem in
priobalnem območju, ki sega pri vodotokih 2. reda 5 m na vsako stran vodotoka, je dovoljena le:
1. gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo ter z gradnjo objektov javne infrastrukture neposredno povezane ureditve, ki se
načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v
prostor, če jih zaradi varstvenih režimov po zakonu ali zaradi nesprejemljivosti gradnje po predpisih,
ki urejajo varstvo okolja, ni mogoče umestiti drugam ne da bi to povzročilo nesorazmerno visoke
stroške,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
90
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2. gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
3. ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
5. gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
6. gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
7. gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter
izvajanju nalog policije.
Od EUP, kjer so predvidene spremembe plana, posegata v vodno in priobalno zemljišče le dve
območji in sicer RA-01 SK, ki tangira reko Rašo in NO-01 SK, ki tangira levi pritok Raše potok
Strmadna. Pri EUP RA-01 SK gre za širjenje površin podeželskega naselja na druga kmetijska
zemljišča in gozd, ter v manjši meri za prekategorizacijo iz območij za stanovanja. Pri EUP NO- NO 1
SK gre za širjenje površin podeželskega naselja na območja najboljših kmetijskih zemljišč. Trije EUPji tangirajo kale. EUP DU -17 CD tangira Šolski kal JZ od OŠ Dutovlje (prekategorizacija iz S v CD),
EUP DB – 07 ZS tangira (širjenje zelenih površin na najboljša kmetijska zemljišča in
prekategorizacija iz območij za stanovanja) okolico kala Jezero ob V robu vasi Dobravlje.
Gradnja objektov na vodnem in priobalnem zemljišču Raše in njenega pritoka Strmadna, ki ju
zajemata EUP RA-01 SK in NO-01 SK, ni dovoljena. Z poseganjem vanj se lahko poslabša ekološko
stanje vodotokov. V izogib poslabšanja ekološkega stanja naj se predvidi odmik objektov od kalov v
EUP DU -17 CD in EUP DB – 07 ZS.
Vpliv na okoljski cilj 2 je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj 3: Stavbna zemljišča se prednostno umešča izven erozijsko ogroženih, poplavnih in
plazjivih območjih.
Erozijsko ogrožena in plazljiva območja
Erozijsko ogrožena in plazljiva območja se nahajajo na SZ flišnem delu občine Sežana. Na erozijskih
in plazljvih območjih se v skladu z Zakonom o vodah ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. V strateškem delu ni opredeljen način umeščanja posegov in
dejavnosti na poplavnem območju. Obstoječa stavbna zemljišča in predvidene širitve se nahajajo na
erozijsko ogroženih in plazljivih območjih v EUP, ki so navedeni v spodnjih tabelah in sliki.
Tabela 37: EUP širitve stavbnih zemljišč na območjih običajnih erozijskih ukrepov
Naselje
KAZLJE
MAHNIČI
NOVA VAS
RAŠA
RAVNJE
RAVNJE
SELA
STOMAŽ
TABOR
EUP
KA-14 LN
MH-01 SK
NO-01 SK
RA-01 SK
RV-02 ZS
RV-03 SK
SA-01 SK
ST-01 SK
TA-01 SK
Obstoječa NRP
G, K1
K1
K1
G, S, K2
K1, G, S
K1, G, S
K1, S
S, K1
K2, S
NRP predvidena
LN
SK
SK
SK
ZS
SK
SK
SK
SK
površina
209015,1
1414,9
754,3
1707,5
2020,1
14998,9
3399,1
8785,6
1201,9
Tabela 38: EUP širitve stavbnih zemljišč na območjih zahtevnejših erozijskih ukrepov
Naselje
BOGO
BOGO
BOGO
BOGO
BOGO
EUP
BO-03 ZS
BO-04 BT
BO-05 O
BO-06 SK
BO-07 PO
Obstoječa NRP
K1
K1
K1
K1
K1
NRP predvidena
ZS
BT
O
SK
PO
Aquarius d.o.o. Ljubljana
površina
1287,4
1749,6
287,7
469,6
595,4
91
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KAZLJE
MAHNIČI
NOVA VAS
POLJANE
PRI ŠTJAKU
RAŠA
RAVNJE
RAVNJE
SELA
STOMAŽ
TABOR
VRABČE
KA-14 LN
MH-01 SK
NO-01 SK
G, K1
K1
K1
LN
SK
SK
209015,1
1414,9
754,3
PŠ-02 CD
RA-01 SK
RV-02 ZS
RV-03 SK
SA-01 SK
ST-01 SK
TA-01 SK
VR-03 SS
G
G, S, K2
K1, G, S
K1, G, S
K1, S
S, K1
K2, S
K1
CD
SK
ZS
SK
SK
SK
SK
SS
4496,8
1707,5
2020,1
14998,9
3399,1
8785,6
1201,9
707,4
Slika 20: EUP spremembe plana na plazljivem območju – verjetnost nastanka plazov
Poplavna območja
Na poplavnih območjih se v skladu z Zakonom o vodah ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma
dejavnosti, ki lahko poplave sprožijo. Reka Raša občasno prestopi svoje bregove (poplave marec
2009, september 2010, december 2012). V strateškem delu ni opredeljen način umeščanja posegov in
dejavnosti na poplavnem območju. Od EUP, kjer so predvidene spremembe plana, posegat v vodno in
priobalno zemljišče le EUP RA-01 SK. Gre za širjenje površin podeželskega naselja na druga
kmetijska zemljišča in gozd, ter v manjši meri za prekategorizacijo iz območij za stanovanja.
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 3 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilji
1. Prednostno je potrebno zagotoviti
dokončanje kanalizacijskega sistema (v
ločenem sistemu) na območju mesta Sežana,
na območjih centralnih naselij, v naseljih z
gospodarskimi in turističnimi dejavnostmi ter
v naseljih z večjimi območji stanovanjske
gradnje. Sočasno se zagotavlja ustrezno
čiščenje odpadnih vod, ki bo preprečevalo
onesnaževanje podzemlja.
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden, posreden,
trajen.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ocena
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
92
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2. Območja vodnih in priobalnih zemljišč reke
Raše, se prepušča naravni dinamiki prostora.
Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne.
Ohranitev kalov, kot vodnih območij
pomembnih
za
ohranjanja
biotske
raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
3. Stavbna zemljišča se prednostno umešča
izven erozijsko ogroženih in plazjivih
območjih.
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Spremembe plana ne predstavljajo kumulativnega vpliva na površinske vode, saj več sprememb ne
tangira isti vodotok. Nova stavbna zemljišča v primeru neustrezno urejenega odvajanja odpadnih vod
pomenijo kumulativni vpliv na podzemno vodo, saj so locirani na istem kraškem vodonosniku, ki je že
v obstoječem stanju precej ogrožen. Predlog posegov in komunalne infrastrukture pa ima tudi
pozitiven kumulativen vpliv na stanje površinskih in podzemnih voda, saj občina predvideva
priključevanje obstoječih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko
omrežje, ki se zaključi s čistilno napravo. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Skupna ocena kumulativnega vpliva je C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.
ČEZMEJNI VPLIVI
Opis vpliva
Območje občine Sežana je del vodonosnega sistema Brestovica – Timav. Podzemni odtok iz tega
vodonosnega sistema je usmerjen na italijansko stran z iztokom vode v izvire Timave in Brojnic v
Tržaški zaliv pri Tržiču. Številni manjši izviri so tudi globlje v notranjosti celine na nadmorskih
višinah od 0,4 do 12 m, posebej zanimivi pa so podmorski izviri vzdolž obale proti Trstu. Padavine, ki
padejo na kraško površje na obravnavanem območju, se hitro infiltrirajo v podzemlje. Infiltrirane
padavine se v odvisnosti od hidroloških razmer krajši ali daljši čas uskladiščijo v prsti in kamninskem
delu vadozne cone kraškega vodonosnika. Iz te cone pa se vode pretakajo večinoma vertikalno proti
zasičeni ali freatični coni, v kateri prevladuje tok v velikih kanalih v večinoma horizontalni smeri
predvsem proti izvirom Timave.
Infiltrirana voda iz območij novih stavbnih zemljišča za proizvodne dejavnosti, promet in območja z
intenzivnim kmetijstvom bo predstavljala le majhen delež v primerjavi z celotno količino infiltrirane
vode v vodonosnem sistemu Brestovica – Timav. Zaradi zelo velikega razredčenja je verjetnost, da bi
pri analizah kakovosti vode glede na obstoječe standarde in merila za dobro kemijsko stanje morebitne
škodljive snovi iz proizvodnih in prometnih površin v tem podzemnem toku, zanemarljiva.
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Ob tem dejstvu in upoštevanju predvidenih omilitvenih ukrepov, ocenjujemo da bo čezmejni vpliv
na stanje podzemne vode nebistven – ocena C.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
93
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.
SKUPNA OCENA VPLIVOV
Zaradi izvedbe OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh ukrepov ni pričakovati
bistvenega vpliva na stanje površinskih in podzemnih voda ter na povečanje erozijske ogroženosti in
stopnje poplavne ogroženosti ter povečala verjetnost nastanka plazov.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Voda
Ocena
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
2.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na vode. Avtorji poročila menimo, da so ukrepi izvedljivi
in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja. Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor in/ali
projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno umesti v Odlok. Vključenost ukrepov preverja MKOCPVO in nosilec urejanja prostora v času izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Strateški del
Kakovost površinskih vodotokov
• Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih odpadnih voda ter padavinskih voda mora biti
usklajeno z zakoni in predpisi s področja voda in varstva okolja.
Morfološke značilnosti
• Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov na način, da se ne poslabša obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
•
Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter
kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljišče.
Poplavna območja
• V strateškem delu naj se navede tudi cilj v zvezi z umeščanjem posegov in dejavnosti na poplavna
območja: na poplavnih območjih reke Raše se obstoječa stopnja poplavne ogroženosti ne sme
poslabšati. Prav tako naj se v strateški del napiše zahteva po prioritetnem umeščanju posegov in
dejavnosti izven poplavnih, plazljivih in erozijsko ogroženih območij.
Izvedbeni del
Morfološke značilnosti
• V izogib poslabšanja ekološkega stanja naj se predvidi odmik objektov od kalov v EUP DU -17
CD in EUP DB – 07 ZS.
•
Gradnja objektov na vodnem in priobalnem zemljišču Raše in njenega pritoka Strmadna, ki ju
zajemata EUP RA-01 SK in NO-01 SK, ni dovoljena. Območja stavbnih zemljišč naj se zmanjša
de meje priobalnega zemljišča.
Poplavna območja
• V PIP za predviden EUP RA-01 SK, ki posega na vodno in priobalno zemljišče reke Raše, naj se
doda naslednja določba: širitev obstoječih objektov in novogradnje v območju poplavnih voda ne
sme poslabšati obstoječe stopnje poplavne ogroženosti.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
94
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Erozijska in plazljiva območja
• V izvedbeni del dopolnjenega osnutka OPN naj se vključi določba, ki omejuje širjenje obstoječih
objektov in novogradenj v erozijskih in plazljivih območjih, dokler se ne izvedejo ustrezni
stabilnostni ukrepi. Zahteve v zvezi z umeščanjem dejavnosti na plazljiva in erozijska območja naj
se navedejo v PIP za vsak EUP, ki je locirani na območjih običajnih in zahtevnejših erozijskih
ukrepov (tako za obstoječa stavbna zemljišča, kot tudi širitve le teh).
Opozarjamo, da je potrebno poleg omilitvenih ukrepov v dopolnjenega osnutka OPN ustrezno
upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage:
• Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja
varstva voda.
• Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005,
45/2007, 79/2009) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti.
• Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v
skladu s 150. členom ZV-1 pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ. Vodno soglasje je
potrebno pridobiti za:
- poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
- poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
- poseg zaradi odvajanja odpadnih voda itd.
2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o vodah.
Monitoring stanja podzemne vode izvaja MKO- ARSO. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši
lastnik/upravljavec vodnih virov Kraški vodovod Sežana d.o.o. ter o rezultatih mesečno poroča Občini
Sežana.
Zaradi nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih
emisijskih vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to področje
je Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Ur. l. RS, št. 54/2011). Podatke o letnih količinah odpadnih vod iz industrijskih naprav zbira
Agencija RS za okolje ter za ČN poleg MKO-ARSO tudi upravljavec čistilnih naprav podjetje Petrol
d.d. V letu 2011 so bili v občini Sežana 4 zavezanci za emisijski monitoring odpadnih vod:
Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana, Kras d.d., Mitol tovarna lepil d.d., Vinakras z.o.o.
Sežana.
Večji del občine Sežana nima urejene kanalizacije in se odpadna voda odvaja v greznice (pretočnega
tipa). Novelacija Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v Občini
Sežana (Občina Sežana in Limnos d.o.o. Ljubljana, junij 2005) naj vsebuje tudi zahtevo po
vzpostavitvi katastra greznic.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
95
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
3. PITNA VODA
3.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
• Odlok o varovanju lokalnih vodnih virov (Ur. l. RS, št. 36/98)
• Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. RS, št. 25/1997)
• Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. RS, št. 25/1997)
• Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradne objave,št. 25/85)
• Odlok o varstvu vodnih virov vodovoda Branica(Ur. l. RS, št. 82/1998)
Ostala izhodišča in viri
• Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Sežana, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001503/2009, z dne 10.09.2009
• Poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 2012, 2013, Kraški vodovod Sežana d.d.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Varstvo vodnih virov
1. Delež prebivalcev vključenih v sistem javne
2. Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo oskrbe s pitno vodo
(zadostne količine, ustrezna kakovost)
2. Število onesnaženih vodnih virov
3. Umeščanje primernih rab na vodovarstvena 3. Raba prostora na območjih varstva vodnih virov
območja (v skladu z veljavnimi odloki o varstvu
vodnih virov)
Metodologija vrednotenja vplivov plana
Varstvo vodnih virov
Pri varstvu vodnih virov se ugotavlja skladnost OPN z Odlokom o VVO. Ocenjevanje vplivov se
izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na varstvo vodnih virov. Novi posegi na območjih varstva vodnih virov niso načrtovani.
B – vpliv je nebistven: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Raba prostora
na območjih varstva vodnih virov je skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala
na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Raba prostora na območjih varstva
vodnih virov bo zaradi omilitvenih ukrepov skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov.
D – vpliv je bistven: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov. Raba prostora na
območjih varstva vodnih virov ni popolnoma skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov,
zaradi česar je možno onesnaženje vodnega vira.
E – vpliv je uničujoč:Izvedba OPN bo na varstvo vodnih virov vplivala uničujoče. Raba prostora na
območjih varstva vodnih virov ni skladna z veljavnimi odloki o varstvu vodnih virov, zaradi česar je
možno onesnaženje vodnega vira do kritične meje onesnaženosti.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
96
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Oskrba s pitno vodo
Pri vplivih OPN na oskrbo s pitno vodo se ugotavlja opremljenost naselij z javnim vodovodnim
omrežjem oziroma povečanje/zmanjšanje deleža prebivalcev priključenega na javno vodovodno
omrežje. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na oskrbo s pitno vodo. Povečane potrebe po pitni vodi ne bodo izražene. Delež prebivalcev, ki
se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo povečal. Število onesnaženih vodnih
virov se bo zmanjšalo.
B – vpliv je nebistven: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni
vodi se bodo nekoliko povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega
vodovodnega omrežja, se bo povečal. Število onesnaženih vodnih virov se ne bo povečalo.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na
oskrbo s pitno vodo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko
povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov se bo povečal. Število onesnaženih vodnih virov se ne bo povečalo.
D – vpliv je bistven: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni vodi
se bodo bistveno povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega
omrežja, se bo zmanjšal za 10%. Število onesnaženih vodnih virov se bo povečalo.
E – vpliv je uničujoč: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo. Potrebe po pitni
vodi se bodo povečale, do take mere, da iz javnega vodovodnega omrežja ne bo mogoče zagotavljati
zadostnih količin pitne vode. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega
omrežja, se bo zmanjšal za več kot 10%. Število onesnaženih vodnih virov se bo povečalo.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
3.2 OBSTOJEČE STANJE
VARSTVO VODNIH VIROV
V občini Sežana se nahaja 12 zajetij pitne vode s pripadajočimi vodovarstvenimi območji (spodnja
tabela). Zavarovana so s tremi Odloki: Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. ,
št. 25/1997), Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. , št. 25/1997), Odlok o varovanju
lokalnih vodnih virov (Ur. l. RS, št. 36/1998)- za zajetja Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce
zgornji in spodnji, Prhude, Šulk, Komarča, Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem. Obsežen del območja
občine Sežana pa pripada 4. vodovarstvenem območju zajetja pitne vode VB4 Brestovica, ki je
zavarovan z Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradno glasilo,št.
14/83). Manjši severni del občine posega tudi v tretji varstveni pas zajetja Pod Krtinovico v občini
Komen. Zajetje Pod Kritinovico je zavarovano z Odlokom o varstvu vodnih virov vodovoda Branica.
Tabela 39: Zajetja pitne vode v občini Sežana (vir: MKO-ARSO, 2010)
ZAJETJE
ID
8
9
97
98
99
100
101
102
NAZIV ZAJETJA
Vrabče
Veliko Polje
Jakovce
Lahovec
Pri Močilih
Pikovce zgornji
Pikovce spodnji
Prhude
OPIS
ZAJETJA
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Aquarius d.o.o. Ljubljana
97
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
103
104
105
106
Šulk
Komarča
Hrvatovec
izvir pod Hrvatovcem
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Zajeti izvir
Vodni vir Veliko polje
Vodni vir Veliko Polje je zaščiten z občinskim Odlokom o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko
Polje (Ur. l. , št. 25/1997). Najožji varstveni pas zajetja Veliko Polje z najstrožjim režimom varovanja
obsega 0,07 ha, ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja obsega 5,4 ha, širši s higiensko
tehničnimi režimom zavarovanja pa 13,7 ha. Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih
podlag geološko hidrogeoloških raziskav. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za
ožji varstveni pas.
Najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja (cona 1a)
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo
naslednja določila:
− prepovedan je vsak poseg v prostor, razen v zvezi z urejanjem in zavarovanjem objekta,
− površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za oskrbo z vodo,
− področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je dostop možen samo zaposlenim ali
upravljavcu,
− prepovedana je uporaba vseh vrst biocidov in gnojil,
− upravljavec vodovoda ali vodnega vira mora biti lastnik zemljišča.
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja (2. cona)
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter
in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno
opravljati naslednje dejavnosti:
− dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
− prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov razen objektov,
namenjenih vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku
uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani, dovoljena je adaptacija stanovanjskih in
gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno
na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč...) vendar se skupna koristna površina ne sme
povečati,
− prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
− iztoki javne kanalizacije morajo biti speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov,
− prepovedana ja gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov,
− obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, morajo ustrezati
pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SRS, št. 3/79) in pravilniku o
gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin
(Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam.
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ
10 m3,
− gnojenje se izvaja v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. l.
RS, št. 68/96),
− prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
− eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena.
Širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja (3. cona)
Namenjen je zaščiti podzemnega in površinskega toka pitne vode proti izvirom. V tem pasu so
prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
− dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe
nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
98
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem
higienske razmere ne poslabšajo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z
možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
gradnja ponikovalnice za odpadke in odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa
gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalje in v skladu z
navodilom za gradnjo greznic in gnojišč (Uradni list SRS, št. 10/85),
javno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno vodotesno,
padavinske vode in odplake, z utrjenih manipulativnih ploščadi, morajo biti speljane preko
lovilcev maščob,
prepovedano je odvažanje zemlje,
prepovedano je skladiščenje podtalnici nevarnih snovi,
prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z
vlago, kadar je snežna odeja debela čez 20 cm in kadar je zemlja pokrita z močno skorjo –
izsušena,
enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 t/ha, gnojevke pa 35 m3/ha,
skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o
spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 46/67) in pravilniku o tem, kako
morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive
snovi (Uradni list SRS, št 3/79) in vsakokratnim spremembam in dopolnitvam,
prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča
pa je največ 50 m3,
nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z
ustrezajočim lovilcem maščob,
naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
tranzitni in lokalni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, razen v izjemnih primerih,
eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
obstoječe gozdne goloseke je potrebno pogozditi,
odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
Vodni vir Vrabče
Vodni vir Vrabče je zaščiten z občinskim Odlokom o varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. ,
št. 25/1997). Najožji varstveni pas zajetja Vrabče z najstrožjim režimom varovanja obsega 0,01 ha,
ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja obsega 2,4 ha, širši pas s higiensko tehničnim
režimom varovanja pa 3,5 ha. Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za ožji varstveni
pas.
Najožji varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja (cona 1a)
Najožji varstveni pas je namenjen zaščiti pitne vode in objektov za oskrbo z vodo. V njem veljajo
naslednja določila:
− prepovedan je vsak poseg v prostor, razen v zvezi z urejanjem in zavarovanjem objekta,
− površina je namenjena izključno objektom, ki služijo za oskrbo z vodo,
− področje je potrebno ustrezno ograditi tako, da je dostop možen samo zaposlenim ali
upravljavcu,
− prepovedana je uporaba vseh vrst biocidov in gnojil,
− upravljavec vodovoda ali vodnega vira mora biti lastnik zemljišča.
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja (2. cona)
Ožji varstveni pas s strogim režimom zavarovanja je namenjen zaščiti področja, kjer je tok vode hiter
in lahko dostopen. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali samo v omejenem obsegu dovoljeno
opravljati naslednje dejavnosti:
− dovoljeno je ponikanje vode s streh in zelenih površin,
− prepovedana je gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov razen objektov,
namenjenih vodovodu in nadomestnih objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob začetku
uporabe nadomestnega objekta stari objekt odstrani, dovoljena je adaptacija stanovanjskih in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
99
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
−
−
−
−
−
−
−
gospodarskih objektov na način, ki izboljšuje obstoječe higienske razmere in ne vpliva kvarno
na podtalnico (modernizacija hlevov, gnojišč...) vendar se skupna koristna površina ne sme
povečati,
prepovedana je gradnja javnih naprav za čiščenje odplak,
iztoki javne kanalizacije morajo biti speljani izven zaščitnih pasov vodnih virov,
prepovedana ja gradnja novih skladišč nafte in tekočih naftnih derivatov,
obstoječa skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi, morajo ustrezati
pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in pravilniku o
gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin
(Uradni list SFRJ, št. 20/71) in vsakokratnim nujnim spremembam in dopolnitvam.
Prostornina posamezne cisterne je lahko največ 5 m3, skupna prostornina skladišča pa največ
10 m3,
gnojenje se izvaja v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. l.
RS, št. 68/96),
prepovedana je izgradnja novih cest z izjemo dovoznih cest,
eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena.
Širši varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja (3. cona)
Namenjen je zaščiti podzemnega in površinskega toka pitne vode proti izvirom. V tem pasu so
prepovedane ali samo v omejenem obsegu dovoljene naslednje dejavnosti:
− dovoljena je nadomestna gradnja objektov ob pogoju, da se ob vselitvi ali ob pričetku uporabe
nadomestnega objekta stari objekt odstrani,
− dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, če se s tem
higienske razmere ne poslabšajo. Novogradnje in nadomestne gradnje morajo biti usklajene z
možnostjo priključevanja objektov na kanalizacijo,
− gradnja ponikovalnice za odpadke in odprtih neurejenih gnojišč ni dovoljena. Obstoječa
gnojišča morajo biti urejena tako, da ni nevarnosti pronicanja v podtalje in v skladu z
navodilom za gradnjo greznic in gnojišč (Uradni list SRS, št. 10/85),
− javno kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno vodotesno,
− padavinske vode in odplake, z utrjenih manipulativnih ploščadi, morajo biti speljane preko
lovilcev maščob,
− prepovedano je odvažanje zemlje,
− prepovedano je skladiščenje podtalnici nevarnih snovi,
− prepovedana je uporaba gnojevke in gnojnice, kadar je zemlja zmrznjena ali prepojena z
vlago, kadar je snežna odeja debela čez 20 cm in kadar je zemlja pokrita z močno skorjo –
izsušena,
− enkratni odmerek hlevskega gnoja je lahko največ do 35 t/ha, gnojevke pa 35 m3/ha,
− skladišče nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo ustrezati pravilniku o
spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 46/67) in pravilniku o tem, kako
morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive
snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) in vsakokratnim spremembam in dopolnitvam,
− prostornina posamezne cisterne je lahko največ 10 m3, skupna prostornina celotnega skladišča
pa je največ 50 m3,
− nafta in naftni derivati se lahko pretakajo le na urejenem vodotesnem platoju, opremljenem z
ustrezajočim lovilcem maščob,
− naprave za čiščenje odplak se smejo graditi le zunaj varstvenih pasov vodnih virov,
− tranzitni in lokalni promet z nafto in naftnimi derivati ni dovoljen, razen v izjemnih primerih,
− eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena,
− obstoječe gozdne goloseke je potrebno pogozditi,
− odlaganje odpadkov ni dovoljeno.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
100
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vodni vir VB4 Brestovica
Velik del občine leži na vodovarstvenem območju vodnega vira VB4 Brestovica, ki je zavarovan z
Odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradno glasilo,št. 14/83).
Vodni vir leži v občini Komen in sicer v vplivnem vodovarstvenem pasu (11070,93 ha). V širši
vodovarstveni pas pa sega manjši del občine (70,9 ha).
Širši varstveni pas (3)
Zajema prostor, ki je namenjen za zaščito toka podtalnice, ki se zbira v brestoviško podolje, kjer so
vodnjaki. Pas ima sanitarni režim zavarovanja, ki obsega del vodonosnika, ki gravitira proti
vodnjakom in vključuje območja naselij v kraškem delu občine. V širšem varstvenem pasu je
dovoljena gradnja industrije, obrti in energetskih objektov, ki so brez tehnoloških odplak in drugih
škodljivih emisij, ki bi ogrožale kakovost vode brestoviškega podolja; gradnja industrije, obrti in
energetskih objektov, vendar njihove tehnološke odplake in škodljive emisije ne ogrožajo kakovosti
vode brestoviškega podolja; stanovanjska in druga gradnja z ustreznim načinom čiščenja odplak in
ureditve odlaganja odpadkov ter gradnja skladišč nafte in naftnih derivatov, nevarnih tekočin in snovi
omenjene prostornine, vendar samo za lokalne potrebe. V širšem varstvenem pasu je prepovedan
tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi, razen za dostavo za lokalne potrebe pri
omejitvi hitrosti do 60 km na uro. V širšem varstvenem pasu je dovoljena živinoreja, gozdarstvo in
poljedelstvo, intenzivni programi s področja vinogradništva in živinoreje so dopustni, če ne ogrožajo
kakovosti vode brestoviškega podolja. Intenzivnejše programe določi kmetijska zemljiška skupnost.
Vplivni varstveni pas (4)
Zajema prostor preventivnega zavarovanja padavinskega območja, ki vpliva na kakovost vode
brestoviškega podolja. V vplivnem varstvenem pasu je dovoljena gradnja industrijskih stanovanjskih
in drugih objektov z ustreznim načinom reševanja odplak, škodljivih emisij in odpadkov. V vplivnem
varstvenem pasu je prepovedano deponiranje strupenih odpadkov iz industrije in obrti ter zakopavanje
živalskih trupel in njihovih delov.
Zajetja Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji in spodnji, Prhude, Šulk, Komarča,
Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem
Zajetja so zavarovana z Odlokom o varovanju lokalnih vodnih virov (Ur. l. RS, št. 36/1998) in
zavzemajo površino skupaj 67,2 ha. Zavarovano območje posameznega vodnega vira je razdeljeno v
tri kategorije: I. Pas z najstrožjim režimom varovanja – ograjeno območje okoli zajetja. Namenjen je
zaščiti objekta, II. Ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja. Namenjen je neposredni zaščiti
zajetja pred onesnaženjem in III. Širši varstveni pas z blagim režimom varovanja. Namenjen je zaščiti
toka podtalnice proti zajetju. Ukrepi v posameznih varovanih conah se seštevajo. Kar velja za cono z
blažjim režimom varovanja, velja tudi za cono s strožjim režimom, skupaj z ukrepi, ki veljajo za to
cono. Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji in izvajalci pridobiti vodnogospodarsko
soglasje in soglasje zdravstvenega inšpektorata, ki je izdano na osnovi strokovnega mnenja, po
predhodnem hidrogeološkem pregledu terena, s strani za to pristojne strokovne ustanove.
Ukrepi v najožjem varstvenem pasu (cona I)
Območje najožjega varstvenega pasu mora biti v lasti upravljavca – imetnika izključne pravice
uporabe zemljišča, fizično zavarovano z ograjo in opremljeno z opozorilno tablo. Dovoljena je le
dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo.
Ukrepi v ožjem varstvenem pasu (cona II)
V ožjem varstvenem pasu je prepovedano:
– Graditi kakršne koli nove objekte, razen objektov za vodopreskrbo in pod posebnimi pogoji
nosilnih stebrov za prostozračne vodnike.
– Odvzemati humus, kamen, prod ali mivko.
– V obstoječih objektih skladiščiti naftne derivate in druge nevarne in zdravju škodljive snovi.
– Odvzemati vodo tako, da se zmanjša izdatnost vodnega vira.
– V kmetijstvu uporabljati strupene agrotehnične preparate.
– Izvajati golosečnjo.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
101
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
–
Izvajati dejavnosti, ki bi na kakršen koli način povzročala onesnaženje okolice in s tem vodnega
vira.
V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– Sanirati vsa obstoječa divja odlagališča, tako da se odpadke odstrani in omogoči varen odvoz na
za to namenjene deponije.
– Sanirati obstoječe objekte, ki ne ustrezajo pogojem v omenjenem varstvenem pasu:
o vodotesna kanalizacija,
o nepropustne greznice z organiziranim rednim praznjenjem,
o vodotesna gnojišča.
V ožjem varstvenem pasu je dovoljeno:
– Izvajati dejavnosti, ki ne povzročajo onesnaževanja okolice.
– Izvajati adaptacije obstoječih objektov ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.
– Uporabljati biološka in umetna gnojila v mejah in na način, da količine nevarnih snovi v vodi ne
bodo presegle mejnih vrednosti, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja.
Ukrepi v širšem varstvenem pasu (cona III)
V širšem varstvenem pasu je prepovedano:
– Odlaganje kakršnih koli odpadkov.
– Ponikanje odpadnih voda ali drugih tekočin.
– Graditi okolju škodljivo industrijo.
– Izvajati dejavnosti, ki bi na kakršen koli način povzročila onesnaževanje okolja.
– Transportirati in skladiščiti strupene snovi.
V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– Graditi vodotesno kanalizacijsko omrežje in nanj priključiti vse objekte. Vodotesnost mora biti
dokazana.
– Graditi neprepustne manipulacijske površine z odtokom preko maščobnika v kanalizacijo.
– Graditi neprepustne greznice za individualne stanovanjske objekte, kjer ni moč odvajati fekalne
vode v javno kanalizacijo skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni
list SRS, št. 10/85).
– Sanirati obstoječe greznice in gnojišča.
– Prometnice morajo biti asfaltirane, z urejenimi kanaletami, ki odvajajo meteorno vodo s ceste
izven varovanega območja. Poleg tega morajo biti opremljene z ustreznimi opozorilnimi tablami.
V širšem varstvenem pasu je dovoljeno pod posebnimi pogoji:
– Graditi nove prometnice in rekonstruirati obstoječe.
– Graditi stanovanjske in gospodarske objekte.
V širšem varstvenem pasu je dovoljeno:
– Izvajati proizvodne in obrtne dejavnosti za katere se ugotovi, da ne pomenijo nevarnosti, za
kakovost in količino pitne vode.
– V kmetijstvu uporabljati biološka in umetna gnojila ter strupene agrotehnične preparate v mejah in
na način, da vsebnosti v vodi ne bodo presegle mejnih vrednosti, ki jih predpisuje veljavna
zakonodaja.
– Transportirati naftne derivate v omejenih količinah z upoštevanjem varnostnih ukrepov (omejitev
hitrosti na 40 km/h).
– Skladiščiti naftne derivate v omejenih količinah za namensko uporabo v kotlovnicah v posebej
zavarovanih cisternah.
Vodni vir vodovoda Branica
Manjši severni del občine (9,1 ha) posega tudi v tretji varstveni pas zajetja Pod Krtinovico v občini
Komen. Zajetje Pod Kritinovico je zavarovano z Odlokom o varstvu vodnih virov vodovoda Branica.
V širšem varstvenem območju (3. cona s sanitarnim režimom varovanja) je prepovedano:
− odlaganje kakršnih koli odpadkov;
Aquarius d.o.o. Ljubljana
102
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
−
graditi nove industrijske, energetske, obrtne in servisne obrate, ki predstavljajo nevarnost za
podzemne in pitne vode;
graditi nove komunalne čistilne naprave;
graditi odlagališča in pretovorne postaje komunalnih in posebnih odpadkov in začasna
skladišča posebnih odpadkov;
graditi objekte, ki bi zmanjševali količino vodnih virov;
ponikanje okolju škodljivih snovi;
graditi stanovanjske in druge objekte brez priključka na kanalizacijsko omrežje;
graditi skladišča, pretakališča ali cevovode lahkotekočih naftnih derivatov, nevarnih in
škodljivih snovi, ki so večja kot 5 m3;
izkop v peskokopih in gramoznicah;
izvajati zemeljska gradbena dela brez predhodno podanega hidrogeološkega mnenja s pogoji
za izvedbo del;
izvajati sečnjo gozda na golosek;
za gnojenje kmetijskih zemljišč uporabljati gnojevko;
graditi odprta gnojišča in ponikovalnice za odpadne vode;
graditi nova pokopališča;
opredeljevati nova ureditvena območja naselij.
Predlagano območje za zavarovanje vodnega vira kraškega vodovoda Sežana
Velik del občine je posega na predlagano območje za zavarovanje vodnega vira Kraškega vodovoda
Sežana, kjer se nahaja pet zajetij vodnih virov predlaganih za zavarovanje z najožjim (1), ožjim (2) in
širšim (3) varstvenim pasom: zajetje RV-1/90, zajetje RV-2/90, zajetje RV-3/90, zajetje RV-4/91,
zajetje RV-5/91.
Slika 21: Vodovarstvena območja v občini Sežana (vir: ARSO, 2013)
Raba prostora na območjih varstva vodnih virov
Na območjih varstva vodnih virov se kot pretežna raba pojavljajo gozdovi (60%) in trajni travniki
(22%). V najožjem varstvenem pasu se kot pretežna raba pojavljajo neobdelana kmetijska zemljišča
(50 %) in trajni travniki (30 %).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
103
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 40: Raba prostora na območjih varstva vodnih virov
REZIM_ID
RABA_ID
Najožji varstveni pas
1
1300
1
1600
1
2000
1
3000
RABA_OPIS
velikost m2
trajni travniki
neobdelano kmetijsko zemljišče
gozd
pozidano in sorodno zemljišče
Ožji varstveni pas
2
1100
2
1222
2
1300
2
1410
2
1500
2
2000
2
3000
njiva
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
trajni travniki
kmetijsko zemljišče v zaraščanju
drevesa in grmičevje
gozd
pozidano in sorodno zemljišče
Širši varstveni pas
3
1100
3
1211
3
1222
3
1300
3
1410
3
1500
3
1600
3
1800
3
2000
3
3000
njiva
vinograd
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
trajni travniki
kmetijsko zemljišče v zaraščanju
drevesa in grmičevje
neobdelano kmetijsko zemljišče
kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
gozd
pozidano in sorodno zemljišče
Vplivni varstveni pas
4
1100
4
1190
4
1211
4
1221
4
1222
4
1230
4
1240
4
1300
4
1410
4
1420
4
1500
4
1600
4
1800
4
2000
4
3000
4
5000
4
6000
4
7000
njiva
rastlinjak
vinograd
intenzivni sadovnjak
ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
oljčnik
ostali trajni nasadi
trajni travniki
kmetijsko zemljišče v zaraščanju
plantaža gozdnega drevja
drevesa in grmičevje
neobdelano kmetijsko zemljišče
kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
gozd
pozidano in sorodno zemljišče
suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim
pokrovom
voda
delež
259,45
434,78
54,33
126,01
874,56
29,67
49,71
6,21
14,41
100,00
1490,29
3447,80
43935,41
666,19
3182,57
3336,78
21797,82
77856,86
1,91
4,43
56,43
0,86
4,09
4,29
28,00
100,00
7338,28
299,79
1621,34
178721,95
41947,44
17705,61
209,16
25002,58
689530,34
9620,19
971996,69
0,75
0,03
0,17
18,39
4,32
1,82
0,02
2,57
70,94
0,99
100,00
891305,77
3139,52
4144167,16
32402,34
361704,44
2795,53
678,59
25030148,18
2092687,93
713,48
2202843,43
308183,74
4728263,48
67348582,45
3482169,87
24034,70
0,81
0,00
3,74
0,03
0,33
0,00
0,00
22,61
1,89
0,00
1,99
0,28
4,27
60,83
3,15
0,02
19358,31
0,02
36112,97
110709291,86
0,03
100,00
Raba zemljišč na predlaganih območjih varstva vodnih virov
Na predlaganih območjih varstva vodnih virov se kot pretežna raba pojavljajo gozdovi (67%) in trajni
travniki (22%). V najožjem varstvenem pasu se kot pretežna raba prav tako pojavlja gozd (50%) in
trajni travniki (37%).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
104
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 41: Raba zemljišč na predlaganih območjih varstva vodnih virov
REZIM_ID
RABA_ID
RABA_OPIS
velikost m2
delež
Najožji vartsveni pas
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1100 njiva
1211 vinograd
77135,86
3,94
7320,46
0,37
1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
1300 trajni travniki
16002,53
0,82
729491,05
37,22
13662,71
0,70
36385,17
1,86
318,43
0,02
1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju
1500 drevesa in grmičevje
1600 neobdelano kmetijsko zemljišče
1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
2000 gozd
3000 pozidano in sorodno zemljišče
1
5000 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
6000 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom
1
7000 voda
1
3652,64
0,19
986565,66
50,34
55456,95
2,83
6304,11
0,32
2361,58
0,12
25327,03
1,29
1959984,18
100,00
Ožji varstveni pas
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
1100 njiva
1211 vinograd
1221 intenzivni sadovnjak
1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
36871,43
0,34
192832,01
1,77
407,06
0,00
20222,84
0,19
1086156,53
9,99
157015,40
1,44
1500 drevesa in grmičevje
1600 neobdelano kmetijsko zemljišče
51161,39
0,47
7007,86
0,06
1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
2000 gozd
30453,77
0,28
9107980,86
83,74
156814,42
1,44
1300 trajni travniki
1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju
3000 pozidano in sorodno zemljišče
5000 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
6000 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom
7000 voda
7536,76
0,07
16996,73
0,16
5221,46
0,05
10876678,54
100,00
215382,33
1,36
276038,50
1,74
Širši varstveni pas
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
1100 njiva
1211 vinograd
1221 intenzivni sadovnjak
1222 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
1230 oljčnik
1240 ostali trajni nasadi
0,02
0,42
745,74
0,00
678,59
0,00
1300 trajni travniki
1410 kmetijsko zemljišče v zaraščanju
4451479,19
28,13
443987,63
2,81
1500 drevesa in grmičevje
1600 neobdelano kmetijsko zemljišče
237511,25
1,50
13516,28
0,09
1800 kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem
2000 gozd
466589,96
2,95
9244639,64
58,42
402554,41
2,54
1310,35
0,01
3
3000 pozidano in sorodno zemljišče
5000 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom
3
7000 voda
3
2687,84
67007,68
Aquarius d.o.o. Ljubljana
476,66
0,00
15824606,04
100,00
105
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
OSKRBA IN KAKOVOST PITNE VODE
Za oskrbo s pitno vodo občine skrbi javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.d. Skupno upravlja 4
vodovodne sisteme. Večina občine je opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, določena naselja
pa se napajajo preko lokalnih vodovodov. Vodovodni sistemi, ki so v upravljanju Kraškega vodovoda
Sežana:
− Vodovodni sistem Brestovica (Avber, Brestovica pri povirju, Brje pri Koprivi, Dane pri
Sežani, Dobravlje, Dol pri Vogljah, Dutovlje, Filipčje Brdo, Godnje, Gorenje pri Divači,
Gradnje, Grahovo Brdo, Jeriše, Kazlje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kregolišče, Kreplje,
Križ, Lipica, Lokev, Majcni, Merče, Orlek, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Ponikve, Povir,
Prelože pri Lokvi, Sežana, Skopo, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štorje, Tomaj, Tublje pri
Komnu, Utovlje, Veliki dol, Voglje, Vrhovlje, Žirje).
− Vodovodni sistem Štjak – lokalni vodni vir (Štjak, Dolenje, Selo, Ravnje),
− Vodovodni sistem Vrabče – lokalni vodni vir (Vrabče),
− Vodovodni sistem Mahniči – lokalni vodni vir (Mahniči).
Lokalne vodne vire ali kapnice, ki niso v oskrbi Kraškega vodovoda, za oskrbo s pitno vodo
uporabljajo naselja Bogo, Gradišče pri Štjaku, Griže, hribi, Jakovce, Krtinovica, nova vas, Poljane pri
Štjaku, Pristava, Raša, Razguri, Sela, Senadolice, Stomaž, Tabor in Veliko polje. Letno poročilo o
preskusu pitne vode za 2013 poroča, da je bila večina vzorcev v letu 2012 glede preskušanih
mikrobioloških parametrov skladni z zahtevami iz priloge I Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št.
19/04, 35/04, 92/09 in 25/09) ustrezna. Neustreznih je bilo % vzorcev in sicer 2 v vodovodu
Brestovica (skupne koliformne bakterije-vzrok, hišno omrežje), 1 vzorec pri vzorčenju ob prevozu s
cisternami na lokalnem vodovodu Štjak (skupne koliformne bakterije) ter dva vzorca prav tako pri
vzorčenju ob prevozu s cisternami na lokalnem vodovodu Vrabče (skupne koliformne bakterije) (vir:
www.kraski-vodovod.si.).
Tabela 42: Rezultati notranjega nadzora in državnega monitoringa pitne vode za leto 2012 (vir: Poročilo o
zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 2012, 2013, Kraški vodovod Sežana d.d.)
Legenda: SKB-skupne koliformne bakterije
Aquarius d.o.o. Ljubljana
106
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Delež prebivalcev priključenih na ustrezen sistem javne oskrbe s pitno vodo
Na sistem oskrbe s pitno vodo so priključeni vsi prebivalci občine.
3.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Okoljski cilj 1: Umeščanje primernih rab na vodovarstvena območja (v skladu z veljavnimi odloki o
varstvu vodnih virov
Neprimerna raba prostora na območjih varstva vodnih virov lahko pomeni onesnaženje vodnega vira.
Ustrezno rabo prostora na območjih varstva vodnih virov določajo odloki o njihovem varstvu. Na vseh
območjih stavbnih zemljišč, ki posegajo na vodovarstvena območja je zato treba pri posegih v prostor
upoštevati pogoje iz odlokov za varstvo vodnih virov. Skladnost z odloki je tudi edino merilo
vrednotenje vplivov OPN na VVO. V primeru poseganja nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma
širitev stavbnih zemljišč pa je treba stavbna zemljišča, ki so namenjena gradnji objektov, ki so v
skladu z odlokom o varstvu vodnih virov prepovedana, izvzeti iz stavbnih zemljišč.
Nobena raba prostora, ki se načrtuje v OPN, na VVO ni nesprejemljiva. Je pa za izvajanje gradenj na
vseh območjih, ki posegajo na VVO treba upoštevati določila odlokov o zavarovanju posameznega
vodnega vira oziroma določila Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06,
25/09) za predlagana območja za zavarovanje.
Z namenom zagotavljanja upoštevanja določil odlokov o varstvu vodnih virov v postopkih izdajanja
gradbenih dovoljenj je med prostorske izvedbene pogoje treba zapisati naslednja določila:
− Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in
so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
− Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
− Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
− Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode.
Območja nezazidanih stavbnih zemljišč ter širitev stavbnih zemljišč, ki se pojavljajo na območjih
varstva vodnih virov so predstavljena v nadaljevanju po posameznih naseljih. Po posameznih naseljih
so predstavljeni tudi potrebni popravki stavbnih zemljišč.
AVBER
EUP
NRP OPIS
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
ZAVAROVANI VODNI VIRI
AV-02
AV-03
AV-04
AV-05
AV-06
AV-07
AV-08
AV-09
ZK
ZP
širitev
.
nezazidano iz veljavnega plana
.
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
SK plana
.
ZD
SS
nezazidano iz veljavnega plana
nezazidano iz veljavnega plana
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
BT
širitev
.
.
.
.
Brestovici
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Aquarius d.o.o. Ljubljana
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu
VVO
širitve
stavbnih
zemljišč
in
nezazidana stavbna
zemljišča
na
varstvo
vodnih
virov ne bodo imela
bistvenega vpliva.
4
pri
4
107
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
BOGO
EUP
NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
BO-03 ZS
širitev
.
BO-04 BT
širitev
.
BO-05 O
BO-06 SK
širitev
širitev
.
.
BO-07 PO širitev
.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
BO-03 ZS širitev
.
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
predlog
3
BO-04 BT
širitev
.
predlog
3
BO-05 O
širitev
.
predlog
2, 3
BO-06 SK
širitev
.
predlog
2, 3
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
bistvenega vpliva.
Na
območju
je
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11).
Enota
večinoma
posega na območje
2. cone. V skladu z
namensko
rabo
prostora in Prilogo 1
Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11) je na območju
dovoljena le gradnja
namenjena
vodovodu.
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora dovoljeno
graditi na območju
2. cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11) je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje
vodnega
telesa.
108
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
BO-07 PO
PIA
širitev
.
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Na
območju
je
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11).
predlog
3
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
BRJE PRI KOPRIVI
EUP NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
BK-01 SK plana
.
Brestovica
Komnu
pri
.
Brestovica
Komnu
pri
BK-02 IK
PIA
VODNI VIR
širitev
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
DANE PRI SEŽANI
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
DA14
.
Brestovica
Komnu
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
DB-02 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
DB-03 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
DB-07 ZS
.
Brestovica
Komnu
PIA
VODNI VIR
.
Brestovica
Komnu
IK
širitev
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
DOBRAVLJE
širitev
REŽIM VREDNOTENJE
pri
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
DOLENJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
DO01
SK nezazidano iz veljavnega plana
Aquarius d.o.o. Ljubljana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
109
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
bistvenega vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
DO01
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
PIA
VODNI VIR
Na območju je
dovoljena gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06,
3 58/11).
DUTOVLJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
DU01
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU02
ZD nezazidano iz veljavnega plana
DU04
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU07
IP
nezazidano iz veljavnega plana
DU08
IG
nezazidano iz veljavnega plana
DU09
CD nezazidano iz veljavnega plana
DU10
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU12
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU13
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
DU14
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
DU15
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU16
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
DU17
CD nezazidano iz veljavnega plana
DU18
ZS
nezazidano iz veljavnega plana
DU21
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU23
IK
širitev
DU25
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
Komnu
.
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
Komnu
.
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Aquarius d.o.o. Ljubljana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
pri
pri
pri
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu
VVO
stavbnih
4 širitve
zemljišč
in
4 nezazidana stavbna
zemljišča
na
vodnih
4 varstvo
virov ne bodo
4 imela bistvenega
vpliva.
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
110
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
DU26
ZD nezazidano iz veljavnega plana
DU28
SS
nezazidano iz veljavnega plana
DU29
IK
širitev
DU30
ZD nezazidano iz veljavnega plana
DU31
SK nezazidano iz veljavnega plana
DU33
ZK širitev
DU34
BT širitev
DU35
ZK širitev
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
pri
FI-01
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
pri
FI-02
PIA
VODNI VIR
.
.
.
.
.
.
.
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
FILIPČJE BRDO
REŽIM VREDNOTENJE
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
GODNJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
GO03
SK širitev
GO05
ZD nezazidano iz veljavnega plana
GO06
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
GO07
SS
nezazidano iz veljavnega plana
GO08
SS
nezazidano iz veljavnega plana
GO09
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
Brestovica
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
Komnu
.
REŽIM VREDNOTENJE
pri
upoštevanju
4 Ob
določil Odloka o
varstvu
VVO
4
širitve
stavbnih
zemljišč
in
4
nezazidana stavbna
zemljišča
na
4
varstvo
vodnih
virov ne bodo
4 imela bistvenega
vpliva.
4
.
pri
pri
pri
pri
pri
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
EUP
NRP OPIS
PIA
VODNI VIR
REŽIM
VREDNOTENJE
ZAVAROVANI VODNI VIRI
GŠ-01 S SK
nezazidano iz veljavnega plana
OPPN
Komarča, Prhude
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ob upoštevanju določil
Odloka o varstvu VVO
širitve stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo vodnih
virov ne bodo imela
3 bistvenega vpliva.
111
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP OPIS
PIA
VODNI VIR
REŽIM
VREDNOTENJE
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
GŠ-01
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
GŠ-02
E
širitev
.
predlog
Na območju je dovoljena
3 gradnja objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega območja
(Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06,
3 58/11).
GRADNJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
GR-02 SK
PIA
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
.
Brestovica
Komnu
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
GRAHOVO BRDO
EUP
NRP OPIS
REŽIM VREDNOTENJE
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
GB-01 SK plana
.
Brestovica
Komnu
pri
.
Brestovica
Komnu
pri
GB-02 ZD
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
GŽ-01 SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
GŽ-02 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
GŽ-06 O
nezazidano iz veljavnega plana
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
GRIŽE
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
pri
.
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
GŽ-01 SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Na območju je
dovoljena gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06,
3 58/11).
112
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
GŽ-02 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
GŽ-06 O
.
predlog
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih
površin
znotraj
naselja. Ohranja se
obstoječa raba, novi
posegi
niso
2, 3 predvideni.
Enota
večinoma
posega na območje
2. cone. V skladu z
namensko
rabo
prostora in Prilogo
1
Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06,
58/11)
je
na
območju dovoljena
le
gradnja
namenjena
2 vodovodu.
JAKOVCE
EUP NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
JA-01 SK plana
.
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
JA-02
ZK
širitev
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
JA-03
SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
vodni vir Vrabče
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
širitev in nezazidano iz veljavnega
JA-01 SK plana
.
JA-02 ZK širitev
.
predlog
predlog
JA-03
predlog
SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
3 bistvenega vpliva.
Na območju je
3 dovoljena gradnja
3 objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06,
3 58/11).
KAZLJE
EUP NRP
OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
SK nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
pri
KA-02
KA-03
SK nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
pri
Aquarius d.o.o. Ljubljana
REŽIM VREDNOTENJE
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu
VVO
4
113
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP
OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KA-06
PIA
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
Komnu
.
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
ZD nezazidano iz veljavnega plana
KA-08
CD širitev
KA-10
SS širitev
KA-13
ZS širitev
KA-14
LN širitev
KA-15
ZS širitev
KA-16
VODNI VIR
ZS širitev
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
KA14
LN
širitev
Na območju je
dovoljena gradnja
objektov v skladu
s
Prilogo
1
Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l.
RS, št. 64/04,
3 5/06, 58/11).
OPPN predlog
KOPRIVA
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
KP-02 SK
širitev
.
KP-04 ZS
nezazidano iz veljavnega plana
.
KP-06 LN
širitev
KP-07 LP
širitev
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
pri
.
PIA
VODNI VIR
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
4 zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
KOSOVELJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KO01
SK širitev
KO02
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
KO03
SS
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
pri
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
114
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KRAJNA VAS
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KVširitev in nezazidano iz veljavnega
02
SK plana
KV03
SS
nezazidano iz veljavnega plana
KVširitev in nezazidano iz veljavnega
05
SK plana
KV07
IK
širitev
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Brestovica
Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
.
Komnu
pri
Brestovica
Komnu
pri
.
PIA
VODNI VIR
.
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu
VVO
stavbnih
4 širitve
zemljišč
in
4 nezazidana stavbna
zemljišča
na
varstvo
vodnih
virov ne bodo
imela bistvenega
4 vpliva.
KREGOLIŠČE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KČ-03 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
KRIŽ
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
KŽ-02 ZD
nezazidano iz veljavnega plana
KŽ-03 CU
širitev
KŽ-05 SS
nezazidano iz veljavnega plana
KŽ-09 IK
širitev
KŽ-10 O
širitev
KŽ-11 SS
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
OPPN Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
pri
pri
pri
pri
pri
upoštevanju
4 Ob
določil Odloka o
varstvu
VVO
4
širitve
stavbnih
zemljišč
in
4
nezazidana stavbna
zemljišča
na
4
varstvo
vodnih
virov ne bodo
4 imela bistvenega
vpliva.
4
KRPELJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
KJ-01
SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
KJ-02
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
KJ-04
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
KJ-05
SS
širitev
KJ-06
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
.
Brestovica
pri
Aquarius d.o.o. Ljubljana
pri
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu
VVO
stavbnih
4 širitve
zemljišč
in
4 nezazidana stavbna
zemljišča
na
vodnih
4 varstvo
virov ne bodo
imela bistvenega
4
115
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KJ-07
KJ-08
KJ-09
KJ-10
PIA
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
ZS
nezazidano iz veljavnega plana
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
SS
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
.
Komnu
Brestovica
Komnu
.
Brestovica
OPPN Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
KRTINOVICA
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
KR-01 SK
PIA
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
.
Brestovica
Komnu
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
MAHNIČI
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
MH01
SK
širitev
.
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne
bodo
imela
4 bistvenega vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
MH01
SK
širitev
.
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Gradnja objektov,
ki jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora dovoljeno
graditi na območju
1. cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06,
58/11) je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje
vodnega
1 telesa.
116
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
MAJCNI
EUP NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
MAširitev in nezazidano iz veljavnega
01
plana
SS
.
Brestovica
Komnu
pri
MA03
Brestovica
Komnu
pri
.
PIA
VODNI VIR
IK
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
NOVA VAS
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
NO01
SK
širitev
.
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
NO01
SK
širitev
.
predlog
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
PI-01
CD
širitev
.
PI-03
ZD
PI-05
PI-06
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora dovoljeno
graditi na območju 1.
cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11) je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje
vodnega
1 telesa.
PLISKOVICA
REŽIM VREDNOTENJE
pri
CU
nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
ZD
nezazidano iz veljavnega plana
Brestovica
pri
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
pri
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
4 zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
4
117
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
.
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
PŠ-01
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
PŠ-01
SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
3 vpliva.
predlog
predlog
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora dovoljeno
graditi na območju 2.
cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11) je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje
vodnega
2 telesa.
območju
je
3 Na
PI-08
PI-09
PI-11
PI-12
PI-14
PI-15
PI-17
PI-19
PI-20
PI-21
ZS
SK
ZD
nezazidano iz veljavnega plana
nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
ZD
BT
SS
PO
SK
IK
.
nezazidano iz veljavnega plana
nezazidano iz veljavnega plana
.
.
.
nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
širitev
.
širitev
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
POLJANE PRI ŠTJAKU
REŽIM VREDNOTENJE
pri
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
PŠ-02
PŠ-02
CD
CD
širitev
širitev
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
118
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11).
PONIKVE
EUP
NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
PN-01 SS
plana
.
PN-02 SKj
širitev
PN-03 SS
nezazidano iz veljavnega plana
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
pri
Brestovica
Komnu
pri
.
PIA
VODNI VIR
pri
Ob
upoštevanju
4 določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4 stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
RAŠA
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
RA-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
RA-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora dovoljeno
graditi na območju 1.
cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika
o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
58/11) je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje
vodnega
1 telesa.
119
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
RAVNJE
EUP NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
RV-02 ZS
.
RV-03 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
širitev in nezazidano iz veljavnega
RV-02 ZS
plana
.
RV-03 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Brestovica
Komnu
pri
Brestovica
Komnu
pri
Ob
upoštevanju
Odloka
o
4 določil
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
Na
območju
je
3 dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
3 64/04, 5/06, 58/11).
predlog
predlog
RAZGURI
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
RZ-02 SK
PIA
nezazidano iz veljavnega plana
.
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil
Odloka
o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
RZ-02 SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
PIA
VODNI VIR
Na
območju
je
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
3 64/04, 5/06, 58/11).
SELA
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
SA-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob
upoštevanju
določil
Odloka
o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
120
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
SA-01 SK
PIA
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Na
območju
je
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
3 64/04, 5/06, 58/11).
predlog
SELO
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
pri
SO-01 SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
Brestovica
Komnu
pri
SO-02 IK
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
SO-01 SK nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
SO-02 IK
.
predlog
PIA
VODNI VIR
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
Ob
upoštevanju
4 določil
Odloka
o
varstvu VVO širitve
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
imela
bistvenega
4 vpliva.
območju
je
3 Na
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
3 64/04, 5/06, 58/11).
SKOPO
EUP
NRP OPIS
REŽIM VREDNOTENJE
ZAVAROVANI VODNI VIRI
Brestovica
Komnu
Brestovica
SK-03 SS
nezazidano iz veljavnega plana
OPPN Komnu
Brestovica
SK-06 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
SK-08 CU plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
SK-10 SK plana
.
Komnu
Brestovica
SK-11 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
Brestovica
Komnu
SK-12 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
SK-13 SK plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
SK-15 SK plana
.
Komnu
SK-01 CU
širitev
pri
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
4
pri
4
pri
pri
pri
pri
pri
upoštevanju
4 Ob
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
4
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
4 imela
bistvenega
vpliva.
4
pri
4
pri
4
121
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
STOMAŽ
EUP NRP OPIS
PIA
ZAVAROVANI VODNI VIRI
širitev in nezazidano iz veljavnega
ST-01 SK plana
.
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
Brestovica
ST-03 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
Brestovica
ŠE-02 SK nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
ŠE-03 SS
plana
OPPN Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
ŠE-04 SS
plana
.
Komnu
Brestovica
ŠE-05 ZD nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
Komnu
ŠE-08 CU plana
.
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
pri
pri
pri
pri
upoštevanju
4 Ob
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
4
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
4 imela
bistvenega
vpliva.
4
pri
4
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
ST-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
predlog
ST-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
predlog
ST-03 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora
dovoljeno
graditi na območju 2.
cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06, 58/11)
je
dovoljena, če so za
gradnjo objektov ter
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
2 stanje vodnega telesa.
Na
območju
je
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št.
64/04,
5/06,
3 58/11).
Gradnja objektov, ki
jih je v skladu z
namensko
rabo
prostora
dovoljeno
graditi na območju 2.
cone, v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS,
št. 64/04, 5/06, 58/11)
je
dovoljena, če so za
2 gradnjo objektov ter
122
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
izvajanje gradbenih
del preverjeni vplivi
na vodni režim in
stanje vodnega telesa.
ŠTJAK
EUP NRP OPIS
PIA
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
ŠJ-03 SK nezazidano iz veljavnega plana
.
VODNI VIR
ŠJ-04
.
predlog
PIA
VODNI VIR
SK
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
območju
je
3 Na
dovoljena
gradnja
objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih za določitev
vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
3 64/04, 5/06, 58/11).
predlog
ŠTORJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
Brestovica
Komnu
Brestovica
ŠT-03 SS
širitev
.
Komnu
Brestovica
ŠT-05 SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
ŠT-06 CU plana
OPPN Komnu
Brestovica
ŠT-09 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
Brestovica
Komnu
ŠT-10 CU širitev
.
Brestovica
ŠT-12 SS
širitev
.
Komnu
ŠT-01 IG
nezazidano iz veljavnega plana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
.
4
pri
Ob
upoštevanju
določil Odloka o
varstvu VVO širitve
4
stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
4
zemljišča na varstvo
vodnih virov ne bodo
4 imela
bistvenega
vpliva.
4
4
pri
pri
pri
pri
pri
4
TABOR
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
TA-01 SK
PIA
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob upoštevanju določil
Odloka o varstvu VVO
širitve stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
zemljišča na varstvo vodnih
virov ne bodo imela
4 bistvenega vpliva.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
TA-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Na območju je dovoljena
gradnja objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega območja
(Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06,
3 58/11).
123
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TOMAJ
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
Brestovica
Komnu
Brestovica
TO-02 CD
Komnu
Brestovica
TO-03 SKj širitev
.
Komnu
Brestovica
TO-04 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
TO-05 CD plana
.
Komnu
Brestovica
TO-06 CU širitev
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
TO-07 SK plana
OPPN Komnu
Brestovica
TO-08 ZS
širitev
.
Komnu
Brestovica
TO-09 LN širitev
OPPN Komnu
Brestovica
TO-10 IK
širitev
.
Komnu
širitev in nezazidano iz veljavnega
Brestovica
TO-11 ZD plana
.
Komnu
TO-01 ZK
nezazidano iz veljavnega plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
pri
pri
pri
Ob upoštevanju določil
Odloka o varstvu VVO
4
širitve stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
4
zemljišča
na
varstvo
vodnih virov ne bodo imela
4 bistvenega vpliva.
4
pri
4
pri
4
pri
4
TUBLJE PRI KOMNU
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
TU-01 SS
.
VODNI VIR
TU-03 ZDv nezazidano iz veljavnega plana
.
TU-04 SS
nezazidano iz veljavnega plana
.
TU-05 ZK
širitev
.
TU-06 ZK
širitev
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
UT-01 ZK
širitev
.
UT-02 SK
širitev
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
UT-04 SS
širitev in nezazidano iz veljavnega
.
plana
Brestovica
Komnu
širitev
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
pri
pri
pri
Ob upoštevanju določil
Odloka o varstvu VVO
4
širitve stavbnih zemljišč in
nezazidana
stavbna
4
zemljišča na varstvo vodnih
virov ne bodo imela
4
bistvenega vpliva.
4
UTOVLJE
REŽIM VREDNOTENJE
pri
pri
pri
Ob upoštevanju določil
4 Odloka o varstvu VVO
širitve stavbnih zemljišč in
stavbna
4 nezazidana
zemljišča na varstvo vodnih
virov ne bodo imela
4 bistvenega vpliva.
VELIKI DOL
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
VD01
SS
nezazidano iz veljavnega plana
PIA
VODNI VIR
Brestovica
OPPN Komnu
Aquarius d.o.o. Ljubljana
REŽIM VREDNOTENJE
pri
Ob upoštevanju določil
4 Odloka o varstvu VVO
124
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
VD02
SS
nezazidano iz veljavnega plana
VD03
ZDv nezazidano iz veljavnega plana
VD06
SS
nezazidano iz veljavnega plana
VD08
ZD nezazidano iz veljavnega plana
VD09
ZD nezazidano iz veljavnega plana
VD10
SK nezazidano iz veljavnega plana
VD11
SS
širitev
VD14
SK širitev
VD15
ZK širitev
PIA
VODNI VIR
.
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
Brestovica
Komnu
PIA
VODNI VIR
.
.
.
.
.
.
.
.
REŽIM VREDNOTENJE
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
pri
4
VELIKO POLJE
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
REŽIM VREDNOTENJE
V skladu z Odlokom o VVO
je na območju 2. cone
prepovedana gradnja novih
objektov. Po podatkih o
predlaganih območjih VVO
pa območje sodi v 3. cono.
VP-01 SK
nezazidano iz veljavnega plana
.
vodni vir Veliko
Polje
Do sprejetja novega odloka
o VVO je gradnja novih
objektov na območju 2.
cone
VVO
veljavnega
2, 3 odloka o VVO prepovedana.
VODNI VIRI PREDLAGANI ZA ZAVAROVANJE
VP-01 SK
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
širitev in nezazidano iz veljavnega
plana
.
VP-02 SK
nezazidano iz veljavnega plana
VP-01 SK
.
predlog
predlog
predlog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Gradnja objektov, ki jih je v
skladu z namensko rabo
prostora dovoljeno graditi
na območju 2. cone, v
skladu
s
Prilogo
1
Pravilnika o kriterijih za
določitev vodovarstvenega
območja (Ur. l. RS, št.
64/04, 5/06, 58/11) je
dovoljena, če so za gradnjo
objektov
ter
izvajanje
gradbenih del preverjeni
vplivi na vodni režim in
2 stanje vodnega telesa.
Na območju je dovoljena
3 gradnja objektov v skladu s
Prilogo 1 Pravilnika o
kriterijih
za
določitev
vodovarstvenega območja
(Ur. l. RS, št. 64/04, 5/06,
58/11).
3
125
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP NRP OPIS
ZAVAROVANI VODNI VIRI
PIA
VODNI VIR
REŽIM VREDNOTENJE
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Raba prostora na območjih varstva vodnih virov bo zaradi omilitvenih ukrepov skladna z veljavnimi
odloki o varstvu vodnih virov.
Neposreden in trajen vpliv OPN na varstvo vodnih virov ocenjujemo z oceno C- vpliv je nebistven
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Okoljski cilj 2: Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo (zadostne količine, ustrezna kakovost)
OSKRBA S PITNO VODO
Na področju oskrbe s pitno vodo je treba težiti k temu, da so vsi prebivalci priključeni na javni sistem
oskrbe s pitno vodo.
Oskrba s pitno vodo je v občini Sežana je dobra. Vsi prebivalci občine so vključeni v sistem oskrbe s
pitno vodo, vendar nekateri še vedno iz lokalnih sistemov.
Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo (zadostne količine, ustrezna kakovost) občina obravnava v
strateškem delu OPN, v poglavju »II.4.2.1 Infrastruktura s področij komunalnega in vodnega
gospodarstva ter varstva okolja« in sicer:
− Zagotavljati je potrebno zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode
ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.
− Zaradi zagotavljanja neoporečnosti pitne vode ter zmanjšanja izgub na vodovodnem omrežju
je potrebno posodobiti zastarela vodovodna omrežja v občini.
− Na območjih, kjer je v preteklosti prišlo do večjih širitev naselij ter za potrebe razvoja
centralnih naselij v občini je potrebno obstoječi vodovod nadgraditi na način, da bodo
zagotovljene ustrezne količine vode (Dutovlje, Tomaj, Križ, Šepulje, Lokev).
− Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba v
skladu z ustreznimi zakonskimi določili. Kjer vodovodno omrežje še ni zgrajeno je izjemoma
možno priključevanje na lokalne vodne vire oziroma kapnice v skladu z državno regulativo.
− Nova vodovodna omrežja se gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.
− Velike porabnike tehnološke vode se usmerja v izrabo manj kvalitetnih virov vode. Ti
uporabniki morajo imeti zaprte sisteme.
Zaradi zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode za vse prebivalce si mora občina kot
dolgoročni cilj postaviti tudi prevzem vseh lokalnih vodnih virov v upravljanje.
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko povečale. Delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz
javnega vodovodnega omrežja, se bo povečal.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
126
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Neposreden in trajen vpliv OPN na oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Ocena za okoljski cilj
1. Umeščanje primernih rab na vodovarstvena
območja (v skladu z veljavnimi odloki o
varstvu vodnih virov
2. Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo
(zadostne količine, ustrezna kakovost)
Ocena
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Kumulativne vplive OPN in DPN, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na varstvo vodnih
virov ter oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov.
ČEZMEJNI VPLIVI
Območje občine Sežana je del vodonosnega sistema Brestovica – Timav. Podzemni odtok iz tega
vodonosnega sistema je usmerjen na italijansko stran z iztokom vode v izvire Timave in Brojnic v
Tržaški zaliv pri Tržiču. Številni manjši izviri so tudi globlje v notranjosti celine na nadmorskih
višinah od 0,4 do 12 m, posebej zanimivi pa so podmorski izviri vzdolž obale proti Trstu. Padavine, ki
padejo na kraško površje na obravnavanem območju, se hitro infiltrirajo v podzemlje. Infiltrirane
padavine se v odvisnosti od hidroloških razmer krajši ali daljši čas uskladiščijo v prsti in kamninskem
delu vadozne cone kraškega vodonosnika. Iz te cone pa se vode pretakajo večinoma vertikalno proti
zasičeni ali freatični coni, v kateri prevladuje tok v velikih kanalih v večinoma horizontalni smeri
predvsem proti izvirom Timave.
Infiltrirana voda iz območij novih stavbnih zemljišča za proizvodne dejavnosti, promet in območja z
intenzivnim kmetijstvom bo predstavljala le majhen delež v primerjavi z celotno količino infiltrirane
vode v vodonosnem sistemu Brestovica – Timav. Zaradi zelo velikega razredčenja je verjetnost, da bi
pri analizah kakovosti vode glede na obstoječe standarde in merila za dobro kemijsko stanje morebitne
škodljive snovi iz proizvodnih in prometnih površin v tem podzemnem toku, zanemarljiva.
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.
SKUPNA OCENA VPLIVA
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na pitno vod.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Pitna voda
Ocena
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
3.4 OMILITVENI UKREPI
Občina mora OPN popraviti v skladu z omilitvenimi ukrepi. Za izvedbo omilitvenih ukrepov –
upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev so odgovorni projektanti in investitorji v okviru
pridobivanja gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z
zakonodajo.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
127
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Strateški del OPN
Zaradi zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode za vse prebivalce si mora občina kot
dolgoročni cilj postaviti tudi prevzem vseh lokalnih vodnih virov v upravljanje.
Izvedbeni del OPN
Med splošne prostorske izvedbene pogoje je potrebno dodati naslednja določila:
− Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in
so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
− Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
− Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
− Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode.
Med posebne prostorske izvedbene pogoje naj se za naštete enote urejanja prostora doda sledeči
omilitveni ukrepi:
EUP
BO-03
BO-04
BO-05
BO-06
BO-07
DO-01
GŠ-01
GŠ-02
GŽ-01
GŽ-02
GŽ-06
JA-01
JA-02
JA-03
NRP OMILITVENI UKREP
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
ZS vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
BT vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
O
Na območju je dovoljena le gradnja namenjena vodovodu.
Gradnja objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na območju
2. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja
(Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je dovoljena, če so za gradnjo objektov ter izvajanje
SK gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa.
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
PO vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
E
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
SS
ZDv Ohranja se obstoječa raba, novi posegi niso predvideni.
Na območju je dovoljena le gradnja namenjena vodovodu.
O
SK Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
ZK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SS
Aquarius d.o.o. Ljubljana
128
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
KA-14
MH-01
NO-01
PŠ-02
RA-01
RV-02
RV-03
RZ-02
SA-01
SO-01
SO-02
ST-01
ST-03
ŠJ-03
ŠJ-04
TA-01
NRP OMILITVENI UKREP
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
LN vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Pred gradnjo objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na
območju 1. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje
SK vodnega telesa.
Pred gradnjo objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na
območju 2. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje
vodnega telesa.
Na območju 3. cone varstva vodnih virov je dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06,
CD 58/11).
Pred gradnjo objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na
območju 1. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje
SK vodnega telesa.
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
ZS vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
IK
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Pred gradnjo objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na
območju 2. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje
vodnega telesa.
Na območju 3. cone varstva vodnih virov je dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06,
SK 58/11).
Pred gradnjo objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na
območju 2. cone, v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega
območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11) je treba preveriti vplive na vodni režim in stanje
ZDv vodnega telesa.
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
SK vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
Na območju, ki sega v območje predlagano za zavarovanje vodnih virov (3.cona), je
SK dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev
Aquarius d.o.o. Ljubljana
129
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP OMILITVENI UKREP
vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11).
VP-02
SK
Do sprejetja novega odloka o VVO
Na delu območja, ki je v skladu z veljavnim odlokom o VVO opredeljeno kot 2. cona, je
gradnja novih objektov do sprejetja novega odloka o VVO prepovedana.
Na območjih 2. cone predlaganih območij za zavarovanje vodnih virov je pred gradnjo
objektov, ki jih je v skladu z namensko rabo prostora dovoljeno graditi na območju 2. cone,
v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS,
št. 64/04, 5/06, 58/11) treba preveriti vplive na vodni režim in stanje vodnega telesa.
VP-01
SK
Na območju 3. cone varstva vodnih virov je dovoljena gradnja objektov v skladu s Prilogo 1
Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06,
58/11).
3.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o pitni vodi.
Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov (Kraški vodovod Sežana
d.d., ZZV Koper izvaja monitoring pitnih vod) ter o rezultatih mesečno poroča Občini Sežana. Poleg
tega izvaja monitoring kakovosti podzemne vode na območju občine Sežana tudi MKO-ARSO.
4. OBREMENJENOST OKOLJA S HRUPOM
4.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09,
48/12, 57/12, 97/12, 92/13)
• Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 121/04),
• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10),
• Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Ur. l. RS,
št. 118/05),
• Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za
njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 105/08),
• Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur. l. RS št. 14/99, 10/12),
• Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Ur. l. RS št. 106/02, 50/05, 49/06,
17/11).
Ostala izhodišča in viri
• Podatki Direkcije Republike Slovenije za ceste (spletna stran: www.dc.gov.si), Prometne
obremenitve 2010
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Zmanjšanje števila prebivalcev izpostavljenega 1. Dolžina odsekov državnih cest in železnic skozi
prekomerni obremenjenosti s hrupom
naselja.
2. Obremenjenost s hrupom v okviru zakonsko 2. Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva
dopustnih vrednosti.
pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred hrupom
Aquarius d.o.o. Ljubljana
130
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
3. Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z izboljšanjem (brez prometnic).
prometnega režima, preusmeritvijo pometa na obvozne
ceste ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi
delovanja ostalih virov hrupa (industrija, obrt,
mehanizacija).
4. Ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor
(preprečevanje konfliktnih območij med bivalnim
okoljem iz viri hrupa).
Metodologija vrednotenja vplivov plana
Pri vrednotenju vplivov OPN na obremenjevanje okolja s hrupom se preverja vključevanje usmeritev
in ukrepov, ki prispevajo k zmanjševanju obremenjenosti s hrupom oziroma preprečujejo nastanek
obremenjevanja okolja s hrupom in jih je mogoče dosegati s prostorskim načrtovanjem.
Glavni kazalec za vrednotenje vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom je sicer število
oziroma delež s hrupom prekomerno obremenjenih prebivalcev. Glede na to, da OPN ni dokument, ki
bi načrtovane posege in prostorske ureditve opredeljeval do take mere, da bi bilo na njegovi podlagi
mogoče natančno opredeljevati vrednost tega kazalca, smo za vrednotenje doseganja okoljskih ciljev
izbrali posredne kazalce, s katerimi je možno sklepati na povečanje oziroma zmanjšanje
obremenjenosti okolja s hrupom zaradi izvedbe OPN.
Za utemeljitev sklepne ocene vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom se uporablja
vrednotenje naslednjih kazalcev:
• Obremenjenost cest – Pri kazalcu vrednotimo ali se bo obremenjenost cest povečala/zmanjšala ali
ostala v enakem obseg. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij
med virom hrupa ter bivalnim okoljem.
• Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja – Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal
ali ostal nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij
med virom hrupa ter bivalnim okoljem.
• Število konfliktnih območij II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva
pred hrupom (brez prometnic) - Za kazalec ugotavljamo ali se bo povečal/zmanjšal ali ostal
nespremenjen. Kazalec je pomemben za identifikacijo potencialnih konfliktnih območij med virom
hrupa ter bivalnim okoljem.
V primeru vrednotenja vplivov OPN na obremenjenost okolja s hrupom vrednotimo neposredne in
trajne vplive. Vrednotijo se tudi kumulativni vplivi OPN, DPN ter drugih aktov. Ocenjevanje vplivov
se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: OPN ima na obremenjenost okolja s hrupom pozitiven
vpliv oziroma nima vpliva, saj se bo z njegovo izvedbo obremenjenost okolja s hrupom zmanjšala
oziroma se ne bo spremenila. Količina prometa se bo zmanjšala, zmanjšala se bo dolžina odsekov
državnih cest skozi naselja, število konfliktnih območij zaradi proizvodnih dejavnosti se bo zmanjšalo.
B – vpliv je nebistven: OPN na obremenjenost okolja s hrupom ne vpliva bistveno, obremenjenost
okolja s hrupom se ne bo bistveno povečala, kljub temu, da se bo količina prometa povečala. Dolžina
odsekov državnih cest skozi naselja se ne bo povečala, prav tako se ne bo povečalo število konfliktnih
območij zaradi razvoja proizvodnih dejavnosti.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: OPN na obremenjenost okolja s hrupom
ne vpliva bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se
obremenjenost okolja s hrupom ne bo bistveno povečala kljub povečani količini prometa ter novim
območjem proizvodnih dejavnosti. Zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov se dolžina odsekov državnih
cest skozi naselja ne bo povečala, prav tako se ne bo povečalo število konfliktnih območij zaradi
razvoja proizvodnih dejavnosti.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
131
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
D – vpliv je bistven: OPN na obremenjenost okolja s hrupom bistveno vpliva. Obremenjenost okolja s
hrupom bi se ob njegovi izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala, presežene bodo
zakonsko predpisane mejne vednosti. Povečala se bo količina prometa, povečala se bo dolžina
odsekov državnih cest skozi naselja, povečalo se bo število konfliktnih območij zaradi razvoja
proizvodnih dejavnosti.
E – vpliv je uničujoč: OPN na obremenjenost okolja s hrupom vpliva uničujoče. Obremenjenost
okolja s hrupom bi se ob njegovi izvedbi povečala v taki meri, da bi presegla zakonsko predpisane
kritične vednosti ravni hrupa. Povečala se bo količina prometa, povečala se bo dolžina odsekov
državnih cest skozi naselja, povečalo se bo število konfliktnih območij zaradi razvoja proizvodnih
dejavnosti.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
4.2 OBSTOJEČE STANJE
Občina Sežana nima izdelanega katastra virov hrupa, ocenjujemo pa, da so glavni viri hrupa v občini
cestni in železniški promet ter industrija in pridobivanje mineralnih surovin.
PROMET
Cestni promet
Obremenjenost cest
Naselja v občini Sežana prometno niso zelo obremenjena. Na območju občine je približno 312 km
cest, od tega cca. 211 km kategoriziranih občinskih cest ter cca. 101 km državnih cest.
Kot zelo obremenjene so opredeljene tiste ceste, na katerih znaša povprečni letni dnevni promet
(PLDP) več kot 50 odstotkov ocenjene zmogljivosti, ki so 66.000 (mejna vrednost 33000) vozil na dan
za AC, 30.000 (mejna vrednost 15000) vozil na dan za GC in 20.000 (mejna vrednost 10000) vozil za
RC.
75 470 3.200
SEŽANA Z - FERNETIČI
FERNETIČI - MP
FERNETIČI
Sežana AC
11.242
27
6.329 195 1.202 153
62 411 2.863
21.270 179 15.238 218 1.613 199 101 506 3.216
PRIKLJ. FERNETIČI
MT Fernetiči
Priključek
Fernetiči
DUTOVLJE - SEŽANA
Tomaj
3.205
DIVAČA - LOKEV-LIPICA
Vlačilci
Dnevni NOO
825 155
Tov. s prik.
8.481 195
Tež. tov. nad 7t
45
Sr. tov. 3,5-7t
13.446
Lah. tov. < 3,5t
CP Dane
Avtobusi
GABRK - SEŽANA V
Osebna vozila
Motorji
Ime števnega mesta
Vsa vozila (PLDP)
ACA3
ACA3
ACA3
ACA3
R1204
R1205
R2445
R3614
R3618
R3619
Prometni odsek
Kat. ceste
Tabela 43: Prometne obremenitve državnih cest v občini Sežana v letu 2012 (po vrstah prometa)
3.145
2.823
3.225
164
9.733 151
8.922
23
405
43
37
32
120
73
2.824
14
185
51
44
4
10
MT Lipica
5.694 248
5.037
7
337
40
18
1
6
ŠTORJE - SEŽANA
Štorje
2.842
24
2.376
16
167
36
47
50
126
ŠTANJEL - MANČE
KRAJNA VAS DUTOVLJE
DUTOVLJE REPENTABOR
Manče
980
24
876
8
40
14
16
1
1
Krajna vas
1.390
27
1.191
9
90
53
18
0
2
Dol pri Vogljah
1.559
2
1.459
4
67
15
9
1
2
47
24
148
15
25
11
Aquarius d.o.o. Ljubljana
132
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
RT934
RT934
18
SEŽANA - LIPICA
Sežana 2
2.267
49
2.114
8
45
38
7
4
2
LIPICA - LOKEV
Lokev 2
1.360
26
1.227
6
58
23
11
2
7
18
Med avtocestnimi prometnimi odseki, glede na števno mesto, je najbolj obremenjena cesta Fernetiči –
MP Fernetiči, ki povezuje AC med Slovenijo in Italijo. Seštevek vozil predstavlja vsa vozila, ki
prečkajo mejni prehod. To pomeni, da vključuje tudi tovorna vozila s kamionske ceste in vozila, ki se
na AC priključujejo s Partizanske ceste (regionalna cesta II. reda). Med regionalnimi cestami je najbolj
prometno obremenjena cesta Divača-Lokev-Lipica, ki prav tako poteka do državne meje. Povečan
promet je najverjetneje posledica turističnih obiskov Lipice in Krasa iz sosednje Italije.
Ostale ceste dosegajo pretočnost med 1.000 in 5.000 vozil dnevno oziroma manj in so bistveno manj
obremenjene. Obremenitev s hrupom je največja ob prometnih povezavah, ki potekajo skozi območja
strnjene stanovanjske pozidave. V takih naseljih so nekateri objekti v varovalnem pasu cest, v katerem
je raba prostora sicer omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej
in obratno. Večina naselij v občini Sežana je obcestnih.
delež spremembe 2006 - 2012
razlika 2006 - 2012
Vsa vozila (PLDP) 2012
Vsa vozila (PLDP) 2010
Vsa vozila (PLDP) 2008
Vsa vozila (PLDP) 2006
Ime števnega mesta
Prometni odsek
Kat. ceste
Tabela 44: Prometne obremenitve državnih cest v občini Sežana za leta 2006 do 2012
AC-A3
GABRK - SEŽANA V
CP Dane
8.525 13.500 13.387 13.446 4.921
36,60
AC-A3
SEŽANA Z - FERNETIČI
Sežana AC
7.302 11.000 10.493 11.242 3.940
35,05
AC-A3
FERNETIČI - MP
FERNETIČI
MT Fernetiči
11.291 17.246 18.756 21.270 9.979
46,92
AC-A3
PRIKLJ. FERNETIČI
Priključek
Fernetiči
3.535
6.644
7.940
9.733 6.198
R1-204
DUTOVLJE - SEŽANA
Tomaj
4.157
3.902
3.470
3.205
-952
-29,70
R1-205
DIVAČA - LOKEV-LIPICA
MT Lipica
3.829
5.252
5.222
5.694 1.865
32,75
R2-445
ŠTORJE - SEŽANA
Štorje
3.408
3.143
2.756
2.842
-566
-19,92
R3-614
ŠTANJEL - MANČE
Manče
1.011
1.067
1.017
980
-31
-3,16
900
900
1.399
1.390
490
35,25
Dol pri Vogljah
1.589
1.600
1.561
1.559
-30
-1,92
R3-618
R3-619
KRAJNA VAS DUTOVLJE
DUTOVLJE REPENTABOR
Krajna vas
63,68
RT-934
SEŽANA - LIPICA
Sežana 2
2.520
2.520
2.464
2.267
-253
-11,16
RT-934
LIPICA - LOKEV
Lokev 2
1.180
1.180
1.353
1.360
180
13,24
V letih od leta 2006 (leto 2006 je kot izhodiščno leto izbrano zaradi možnosti primerjave podatkov s
podatki iz leta 2012, za prejšnja leta namreč podatki za vse odseke, ki so obravnavani za leto 2012,
niso na voljo) so prometne obremenitve avtocestnih odsekov močno narasle do leta 2008, od 2008 do
2012 se niso spremenile. Na cestah nižjega ranga je promet najbolj narastel na R1 Divača-LokevLipica in R3 Krajna vas – Dutovlje. Na ostalih cestah so se prometne obremenitve celo zmanjšale.
Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja
Prometno je obremenjeno predvsem naselje Sežana, skozi katero poteka avtocesta (2,3 km),
regionalna cesta – R2 Sežana – Fernetiči (3 km) in turistična cesta – RT Sežana – Lipica (2,5 km) proti
Aquarius d.o.o. Ljubljana
133
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Lipici. Precej prometno obremenjeni sta tudi naselji Dane pri Sežani in Lokev. Ob robu naselja Dane
pri Sežani poteka avtocesta - A3, skozi naselje pa poteka regionalna cesta R1 Sežana – Dutovlje (0,7
km), skozi Lokev pa regionalna cesta R1 Divača – Lokev - Lipica (1 km), ter turistična cesta RT
Lipica - Lokev (1 km). Pomembno stičišče regionalnih cest je tudi naselje Dutovlje. Tu se regionalna
cesta R1 Štanjel - Dutovlje – Sežana (skozi naselje poteka v 1,3 km) z regionalnima cestama 3. reda
proti Krajni vasi (R3 Krajna vas – Dutovlje, skozi naselje poteka v 0,4 km) in proti Repentabru (R3
Dutovlje – Repentabor, 0,3 km).
Starejši deli naselij se večinoma pojavljajo vzdolž glavnih prometnic skozi naselja. To vpliva na
povečanje prometne obremenjenosti v primerjavi z naselji, ki so nekoliko odmaknjena od glavnih
prometnic. Avtocesta povsem obide strnjene dele poselitve.
V naseljih Dutovlje, Dol pri Vogljah in na vzhodnem delu Sežane se v bližini državnih cest pojavlja
tudi železnica, kar povečuje obremenjenost s hrupom na teh območjih.
Kolesarski promet-dolžina kolesarskih stez
V občini Sežana ni posebej kategoriziranih javnih poti za kolesarje.
Cestni javni potniški promet
Javni potniški promet, ki ga opravlja družba Avrigo ima predvsem vlogo povezovanja slabo poseljenih
in manj dostopnih območij z delovnimi mesti, šolami in oskrbno-storitvenimi dejavnostmi in čimer se
ohranjanja poseljenost in krepijo možnosti za razvoj.
Železniški promet
Osnovno železniško omrežje tvori omrežje daljinskih železniških povezav mednarodnega pomena,
omrežje daljinskih železniških povezav nacionalnega pomena in omrežje regionalnih železniških
povezav. Čez območje občine poteka pomembna evropska železniška povezava, glavna železniška
proga E70 Ljubljana – Sežana – državna meja (Villa Opicina). Čez območje občine potekata še
regionalni železniški progi Jesenice – Nova Gorica – Sežana (vir: AST).
V naseljih Dutovlje, Dol pri Vogljah in na vzhodnem delu Sežane se v bližini železnice pojavljajo tudi
državne ceste, kar povečuje obremenjenost s hrupom na teh območjih.
Dolžina odsekov železnice skozi naselja
Dolžina železnice v občini znaša 34,7 km. Na posameznih območjih poteka tudi v bližini območij
strnjene poselitve, kjer je hrup, ki ga povzroča lahko moteč. Tako območje predstavlja predvsem
Sežana (v dolžini cca 3 km, od tega 1,7 km čez strnjeni del naselja, ostali del pa čez območje
gospodarske cone) ter Povir (400 m) ter manjša naselja npr. Dol pri Vogljah, Merče, Kopriva, kjer
železnica mestoma poteka neposredno ob robovih naselij). Železnica, ki poteka od Nove Gorice proti
Sežani, se v občini Sežana najprej razcepi za naseljem Kreplje, kjer krak zavije proti MP Repentabor
in čez mejo proti Opčinam. Drugi del železnice se nadaljuje proti Sežani, kjer se ponovno razcepi na
del proti Divači in del proti MP Fernetiči, kjer prečka mejo in se nadaljuje proti Opčinam. Potrebno je
poudariti, da na območjih kjer se železnica razcepi, vlak vozi s precej zmanjšano hitrostjo, zaradi
česar so obremenitve s hrupom nižje. To je predvsem pomembno za območje mesta Sežana, kjer del
železnice poteka skozi strnjen del mesta.
Železniški javni potniški promet
Železniški potniški promet ima bolj medregionalno vlogo in je glede na razvejanost železniškega
omrežja v regiji, kot del javnega prometa pomemben. Učinkovitost javnega prometa na železnici je
odvisna od pogostosti vlakov na posameznih relacijah. Najbolj pogosto potniški vlaki vozijo na progi
Ljubljana – Sežana. Bistveno manj potniških vlakov na dan vozi med Sežano in Novo Gorico ter med
Divačo in Koprom.
Industrija
Število konfliktnih območij stikov območij II. In III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV.
stopnje varstva pred hrupom (brez prometa)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
134
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Pomemben vir hrupa v občini Sežana je tudi izvajanje proizvodnih dejavnosti. Kot konfliktna območja
so spoznana območja stikov območij stanovanj z območji proizvodnih dejavnosti. Trenutno v občini
povzročajo konflikte 15 območij proizvodnih dejavnosti in sicer z 20 enotami urejanja prostora
območij stanovanj.
Tabela 45: Obstoječa konfliktna območja med območji proizvodnih dejavnosti ter območji stanovanj
OBMOČJE PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
DA 12 IG
DO-02 IK
GB-04 IK
KP-01 IG
KP-05 IG
LO-10 IG
LO-28 IK
LO-29 IG
PI-13 IK
PO-14 IK
ŠE-07 I
SŽ-37 IG
SŽ-38 IG
SŽ-63 IG
VV-05 IG
OBMOČJE STANOVANJ
DA 11 SS
DA 10 SK
DO 01 SK
GB-01 SK
KP-02 SK
KP-02 SK
LO-07 SS
LO-11 SK
LO-27 SS
LO-27 SS
LO-38 SS
PI-09 SK
PI-16 SK
PO-11 SK
ŠE-06 SS
SŽ-46 SS
SŽ-43 SS
SŽ-46 SS
SŽ-57 SSj
VV-04 SS
VV-08 SS
Vsa območja mineralnih surovin se pojavljajo v odprtem prostoru, kjer ne povzročajo konfliktov z
bivalnim okoljem.
Dodatni viri hrupa, ki so lokalnega pomena ali aktivni le občasno, so tudi:
–
hrup naprav in strojev na gradbiščih,
–
javne prireditve,
–
hrup parkirišč,
–
klimatske in hladilne naprave, črpalke in ventilatorji,
–
športne in rekreacijske dejavnosti,
–
kmetijska dejavnost.
4.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN Sežana za obravnavan segment je v prikazan
spodnji tabeli.
Tabela 46: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1. Varna, socialno pravična,
vitalna, zdrava in urejena mesta
ter druga naselja.
2.
Zagotavljanje
kvalitete
bivalnega okolja z ustrezno in
racionalno
infrastrukturno
opremljenostjo, z razvito mrežo
gospodarskih
in
storitvenih
dejavnosti ter dostopnostjo do
Nacionalni program varstva
okolja
1. Izdelava kart obremenjenosti s
hrupom in načrtov ukrepov za
zmanjšanje hrupa, drugi ukrepi za
preprečevanje povečanja hrupa:
načrtovanje
namenske
rabe
prostora,
zmanjšanje
hrupa
prometa, namestitev protihrupnih
ograj, itd.
Cilji OPN
1.
2.
V urbanih naseljih na podeželju
se spodbuja razvoj delovnih
mest in s tem zmanjšuje
vsakodnevne
delovne
migracije.
Izboljšanje prometnih razmer in
mirujočega prometa.
Predlagamo, da se v OPN doda
sledeči cilj:
Aquarius d.o.o. Ljubljana
135
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
družbene javne infrastrukture.
3. Zagotavljanje kvalitete bivalnega
okolja z ustreznim in racionalnim
umeščanjem hrupnejših dejavnosti.
3. Boljša povezanost prometnih
infrastrukturnih
omrežij
z
evropskimi prometnimi koridorji.
VPLIV NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Obremenjenost s hrupom v okviru zakonsko dopustnih vrednosti.
Zakonsko osnovo za vrednotenje vplivov OPN na obremenjevanje okolja s hrupom predstavljajo akti,
ki so navedeni med viri, predvsem Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št.
105/05, 34/2008, 109/09, 62/10).
Na obremenjevanje okolja s hrupom v občini Sežana bo vplivalo predvsem povečanje prometa zaradi
povečanega števila prebivalcev zaradi širitev območij stanovanj, povečanega števila turistov zaradi
razvoja turističnih območij ter povečanje tovornega prometa zaradi razvoja območij proizvodnih
dejavnosti. Na povečano obremenjenost s hrupom pa lahko vplivajo tudi proizvodni procesi.
Vrednotenje vplivov je izvedeno v skladu z opredeljeno metodo vrednotenja. Potencialne vplive OPN
na obremenjenost okolja s hrupom pričakujemo predvsem v primeru konfliktnih območij med
obremenjenimi cestami in železnico ter bivalnim okoljem, predvsem pa med območji proizvodnih
dejavnosti in območji pridobivanja mineralnih surovin ter bivalnim okoljem oziroma območji za
turizem. Konfliktna območja in vrednotenje vplivov so predstavljena v nadaljevanju po posameznih
dejavnostih (promet, proizvodne dejavnosti in pridobivanje mineralnih surovin).
Varstvo pred hrupom je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št.
105/05, 34/2008, 109/09, 62/10) treba zagotavljati na vseh območjih, ne samo na konfliktnih
območjih. Zato je varstvo pred hrupom v OPN treba zagotoviti z določitvijo ustreznih stopenj varstva
pred hrupom za posamezna območja ter s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se II. stopnja varstva pred hrupom
lahko določi na:
• na območju stanovanj: stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in
površine počitniških hiš,
• na območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč
in okrevališč,
• na posebnem območju: površine za turizem.
V skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, razvrsti na posameznem območju poselitve območja
varstva pred hrupom v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister,
pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi, da so
izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva
pred hrupom.
Občina v okviru osnutka OPN na svojem območju ne načrtuje območij, kjer bo zagotavljala II. stopnjo
varstva pred hrupom. Po pregledu OPN pa smo ugotovili, da so potencialna območja, kjer bi občina
lahko določala II. stopnjo varstva pred hrupom območja stanovanj, območje za turizem ter območja
centralnih dejavnosti – površine za zdravstvo.
V skladu s 3. odstavkom 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je na območjih
na meji med II. stopnjo varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v
širini z vodoravno projekcijo 1000 m, na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje
varstva pred hrupom.
Za ugotavljanje možnosti določanja območij II. stopnje varstva pred hrupom na območju občine
Sežana je bila na podlagi v prejšnjem odstavku omenjene določbe opravljena analiza. Okrog
Aquarius d.o.o. Ljubljana
136
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
namenskih rab, ki sodijo v IV. stopnjo varstva pred hrupom je bil narejen vmesna 1000 m. Rezultati
kažejo, da so vsa območja, ki so potencialna za II. stopnjo varstva pred hrupom znotraj tega Buserja,
kar pomeni, da se območja II. stopnje varstva pred hrupom na območju občine Sežana lahko
opredelijo le na podlagi podrobnejših analiz oziroma študij, s katerimi bo dokazano, da so izpolnjene
zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred
hrupom. Ta možnost pa je zagotovljena v okviru člena (3. odstavek), ki ga predlagamo za vključitev v
OPN. Rezultati analize so grafično predstavljeni v prilogi 4.
Ustrezno varstvo pred hrupom na območju Občine Sežana je zato treba zagotoviti z določili
izvedbenega dela OPN. Med prostorske izvedbene pogoje je treba dodati člen, ki se nanaša na varstvo
pred hrupom. Predlog besedila člena je naveden med omilitvenimi ukrepi.
Neposreden in trajen vpliv prostorskega razvoja občine Sežana na obremenjenost okolja s hrupom
ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Okoljski cilj 2: Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z izboljšanjem prometnega režima,
preusmeritvijo pometa na obvozne ceste ter zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi delovanja
ostalih virov hrupa (industrija, obrt, mehanizacija).
Promet
Obremenjenost cest
S širitvijo naselij se bi lahko povečali tudi prometni tokovi, predvsem zaradi razvoja območij
proizvodnih dejavnosti ter turizma. Povečal bi se lahko tako tovorni promet, kakor tudi osebni promet
zaradi prevoza zaposlenih in turistov. Promet bi se lahko povečal tudi zaradi priseljevanja, kakor tudi
zaradi povečevanja mobilnosti prebivalstva.
Glede na trende spreminjanja prometne obremenjenosti pa bistvenega povečanja na cestah, ki potekajo
skozi naselja ne pričakujemo.
Dolžina odsekov državnih cest skozi naselja
Zaradi z OPN načrtovanih posegov se bo dolžina državnih cest skozi naselja povečala. Nova pozidava
je neposredno ob državnih cestah načrtovana v večini naselij, zaradi obremenitev s hrupom pa je
problematična predvsem stanovanjska pozidava, pozidava za namen turizma oziroma zdravstva. Le ta
se ob državnih cestah pojavlja v naseljih Dutovlje, Krajna vas, Križ, Lipica, Ponikve, Sežana, Šepulje,
Štorje in Voglje in sicer:
• Dutovlje: DU 04 SS in DU-10 SS - ob cesti R1 Štanjel – Dutovlje, DU 31 SK – ob cesti R3
Dutovlje – Repentabor
• Krajna vas: KV 05 SK – ob cesti R3 Komen – Krajna vas
• Križ: KŽ 05 SS (OPPN) – načrtovana R1
• Lipica: LI 08 BT, LI-09 SS in LI-10 SS – ob cesti R1 Divača – Lokev – Lipica
• Ponikve: PN 03 SS – ob cesti R3 Štorje – Štanjel
• Sežana: SŽ 108 SS (OPPN), SŽ 124 SS (OPPN), SŽ 126 SS (OPPN) in SŽ 130 BT (OPPN) – ob
turistični cesti Sežana – Lipica
• Štorje: ŠT 05 SS – ob cesti R3 Štorje – Štanjel
• Voglje: VO 07 SS (OPPN) – ob cesti Dutovlje – Repentabor.
Zaradi varstva pred hrupom je v teh območjih potrebno zagotoviti, da se med stanovanjskimi objekti
oziroma turističnimi nastanitvenimi objekti in cesto zagotovi primerna oddaljenost. Na objektih je
treba zagotavljati pasivne ukrepe, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom.
Dolžina odsekov železnice skozi naselja
Nova območja stanovanj, območij za turizem ter območij namenjenih zdravstvu ob železnici niso
načrtovana.
Dolžina kolesarskih povezav
Aquarius d.o.o. Ljubljana
137
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
S strateškim delom OPN so v občini Sežana načrtovane tudi kolesarske povezave. Glavni kolesarski
povezavi tvorita južna kraška transverzala, ki poteka preko naselij Veliki dol – Pliskovica, mimo
naselja Kreplje, skozi Sežano ter nadaljuje pot mimo Lipice, naselja Lokev proti Divači ter severna
medobčinska povezava, ki se navezuje na severno kraško transverzalo (Komen – Kobdilj –
Ajdovščina) pri naselju Krtinovica ter nadaljuje preko naselij Štjak, Vrabče v smeri proti Dolnji vasi in
Senožečam. Na glavni kolesarski povezavi se navezuje sistem vzporednih in prečnih kolesarskih
povezav, ki tvorijo prepleten sistem turistično rekreacijskih kolesarskih poti, ki predstavljajo obenem
tudi alternativo cestnim povezavam med naselji. Površine za kolesarje in pešce so v Sežani in večjih
urbanih in delno urbanih centrov urejene vzdolž obvoznic, vpadnic, dostopnih poti do postajališč
regionalnega, primestnega avtobusnega in železniškega javnega potniškega prometa, v mestu pa tudi
znotraj mreže stanovanjskih ulic. Z OPN so dani pogoji, da se dolžina kolesarskih povezav lahko
poveča. S tem pa so dani tudi pogoji za povečano uporabo koles kot prevoznega sredstva, s čimer se
obremenjenost okolja s hrupom zaradi prometa lahko zmanjša.
Javni potniški promet
Po načelu trajnostnega razvoja mest se v občini izboljša sistem javnega potniškega prometa tudi z
navezavo na sosednja središča na ravni regije. Občina Sežana si bo prizadevala za spremembo
potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter peš in kolesarski
promet z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti. Uporabo javnega potniškega prometa bo
občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za
prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega
potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih,
ki so zaprti ali težje dostopni za promet. V okviru javnega potniškega prometa bo občina spodbujala
možnost združevanja šolskih prevoz z javnimi linijskimi prevozi, zaradi povečanja standarda
dostopnosti in racionalizacije prevozov, kjer je to smiselno in izvedljivo.
V mestu Sežana se vzporedno z razvojem zahodnega območja mesta uvede mestni potniški promet.
Trase mestnega potniškega prometa morajo biti zasnovane tako, da omogočajo ustrezno povezavo
glavnih proizvodnih, poslovnih, oskrbnih, centralnih, družbenih in stanovanjskih območij z železniško
in avtobusno postajo tudi v povezavi z sistemom večjih parkirnih površin za potrebe dnevnih
migracijskih tokov v in iz mesta. Obenem pa mora omogočati kvalitetne povezave znotraj različnih
območij dejavnosti z stanovanjskimi dejavnostmi v mestu za potrebe prebivalcev. Postajališča javnega
potniškega prometa se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih
prevoznih sistemov (železniški, avtobusni, avtomobilski, kolesarski, peš promet). V Sežani se uvede
tudi primestni potniški promet, ki nadgrajuje ponudbo obstoječih avtobusnih povezav v naseljih v
neposredni bližini Sežane. Spodbuja se uporabo železnice, kot alternativne oblike javnega potniškega
prometa. Ohranja in nadgrajuje se vzpostavljen sistem avtobusnega javnega potniškega prometa za
celotno območje občine tudi zaradi potrebe razvoja turizma. Z OPN so podani pogoji, da se sistem
javnega potniškega prometa lahko izboljša in s tem zmanjša promet z osebnimi vozili. S tem bi se
zmanjšala tudi obremenjenost okolja s hrupom zaradi prometa.
Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja se bo potreba po prometu v občini povečala. Kljub
temu pa zaradi spodbujanja javnega potniškega prometa ter širjenja kolesarske infrastrukture
povečanje prometa ne bo bistveno. Zaradi tega ni pričakovati, da bi se obremenjenost okolja s hrupom
zaradi prometa bistveno povečala. Zaradi zagotavljanja varstva pred hrupom v bivalnem okolju pa je v
načrtovanih območjih stanovanj ob obremenjenih prometnicah in železnici potrebno upoštevati
omilitvene ukrepe. Neposreden in trajen vpliv prostorskega razvoja občine Sežana na
obremenjenost okolja s hrupom zaradi prometa ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Okoljski cilj 3: Ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor (preprečevanje konfliktnih območij med
bivalnim okoljem iz viri hrupa).
Potencialna konfliktna območja se pojavljajo le med območji proizvodnih dejavnosti in
stanovanjskimi območji ter območji za turizem. Vsa območja mineralnih surovin se pojavljajo v
odprtem prostoru, kjer vplivov na obremenjenost bivalnega okolja s hrupom ne pričakujemo. Glede na
Aquarius d.o.o. Ljubljana
138
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
namensko rabo prostora bi sicer lahko bili konfliktni dejavnosti v enotah LI 01 LN in LI-02 BT.
Območje turizma je namenjeno vzpostavitvi Kraškega muzeja tehničnega kamna, kamnarstva in
kamnoseštva, kar pomeni, da dejavnosti nista konfliktni.
Tabela 47: Konfliktna območja II. in III. stopnje varstva pred hrupom z območji IV. stopnje varstva pred
hrupom
DANE
OBMOČJE
PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI STANJE
OBMOČJE
STANOVANJ STANJE
DA-12 IG
DA-11 SS
širitev
DUTOVLJE DU-08 IG
nezazidano
LOKEV
LO-29 IG
nezazidano LO-27 SS
LOKEV
LO-31 IG
nezazidano LO-30 SS
DU-34 BT
VREDNOTENJE
Načrtovanje širitve gospodarske
cone v neposrednem stiku s
stanovanjskim območjem je z vidika
varstva bivalnega okolja neustrezno.
Znotraj
načrtovane
širitve
pozidano
gospodarske cone naj se zagotovi
ustrezna vmesna cona do območja
stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje
hrupa za III. SVPH.
Načrtovanje novega turističnega
območja v neposrednem stiku z
gospodarsko cono je z vidika varstva
pred hrupom neprimerno. Znotraj
načrtovane širitve območja za
novo
turizem naj se zagotovi ustrezna
vmesna cona do gospodarske cone.
V gospodarski coni pa naj se na
stiku z območjem za turizem
umeščajo dejavnosti, ki ne presegajo
stopnje hrupa za III. SVPH.
Načrtovanje širitve gospodarske
cone v neposrednem stiku s
stanovanjskim območjem je z vidika
varstva bivalnega okolja neustrezno.
Znotraj
načrtovane
širitve
pozidano
gospodarske cone naj se zagotovi
ustrezna vmesna cona do območja
stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje
hrupa za III. SVPH.
Načrtovanje širitve gospodarske
cone v neposrednem stiku s
stanovanjskim območjem je z vidika
varstva bivalnega okolja neustrezno.
Znotraj
načrtovane
širitve
obstoječe
gospodarske cone naj se zagotovi
ustrezna vmesna cona do območja
stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje
hrupa za III. SVPH.
Z OPN se vzpostavljajo 4 nova potencialno konfliktna območja. Zaradi zagotavljanja omilitvenih
ukrepov se konflikti ne bodo pojavljali. Ob območja stanovanj ter območjih za turizem se ne bodo
umeščale dejavnosti, ki bi bistveno vplivale na raven hrupa v bivalnem okolju.
Neposreden in trajen vpliv prostorskega razvoja občine Sežana na obremenjenost okolja s hrupom
zaradi proizvodnih procesov ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov.
Okoljski cilji
Opis vpliva
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ocena
139
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
1. Obremenjenost s hrupom
zakonsko dopustnih vrednosti.
v
okviru
2. Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z
izboljšanjem
prometnega
režima,
preusmeritvijo pometa na obvozne ceste ter
zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi
delovanja ostalih virov hrupa (industrija, obrt,
mehanizacija).
3. Ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor
(preprečevanje konfliktnih območij med
bivalnim okoljem iz viri hrupa).
Vpliv bo neposreden, posreden,
trajen.
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
Vpliv bo neposreden, posreden
in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI VPLIVI
Kumulativne vplive OPN in DPN, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na obremenjenost
okolja s hrupom ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.
ČEZMEJNI VPLIVI
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
SKUPNA OCENA VPLIVOV
Zaradi izvedbe OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh ukrepov ni pričakovati
bistvenega vpliva na obremenitev okolja s hrupom.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Obremenjenost okolja s hrupom
Ocena
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
4.4 OMILITVENI UKREPI
Občina mora OPN popraviti v skladu z omilitvenimi ukrepi. Za izvedbo omilitvenih ukrepov –
upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev so odgovorni projektanti in investitorji v okviru
pridobivanja gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z
zakonodajo.
Izvedbeni del
Med prostorske izvedbene pogoje je treba dodati člen, ki se nanaša na varstvo pred hrupom:
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki
zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine.
−
−
−
−
I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske
rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
140
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne
podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred
hrupom in sicer:
Namenska raba / Stopnja varstva pred hrupom
S - OBMOČJA STANOVANJ
SS
SK
SB
C - OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU
CD
I - OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IP
IG
IK
B - POSEBNA OBMOČJA
BC
BD
BT
Z - OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS
ZP
ZD
ZK
F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V
NASELJU
P
–
OBMOČJA
PROMETNE
INFRASTRUKTURE
O
OBMOČJA
OKOLJSKE
INFRASTRUKTURE
E
–
OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
K - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
G - GOZDNA ZEMLJIŠČA
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
VC - POVRŠINSKE CELINSKE VODE
OO - OSTALA OBMOČJA
III
stopnja
IV stopnja
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
●
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve ta akt ne
določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno
območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije,
priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo
veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi
posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka
ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati
pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I in IV stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II in IV stopnjo varstva pred
hrupom mora biti območje, ki obkroža IV stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno
projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III.
območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od
1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih
razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti
kazalcev hrupa, določene za to območje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
141
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa
glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za
posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi
oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne
bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je
potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo
hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest
je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
(10)
Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom
za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer
imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi
preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
Med posebne prostorske izvedbene pogoje naj se za naštete enote urejanja prostora doda sledeči
omilitveni ukrepi:
OBMOČJE
PROIZVODNIH
NASELJE
DEJAVNOSTI OMILITVENI UKREP
Znotraj načrtovane širitve gospodarske cone naj se zagotovi ustrezno vmesno
DANE
DA-12 IG
območje (buffer cona) do območja stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje hrupa za III. SVPH.
Znotraj načrtovane širitve območja za turizem naj se zagotovi ustrezna
vmesno območje (buffer cona) do gospodarske cone. V gospodarski coni pa
DUTOVLJE DU-34 BT
naj se na stiku z območjem za turizem umeščajo dejavnosti, ki ne presegajo
stopnje hrupa za III. SVPH.
Znotraj načrtovane širitve gospodarske cone naj se zagotovi ustrezna vmesno
LOKEV
LO-29 IG
območje (buffer cona) do območja stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje hrupa za III. SVPH.
Znotraj načrtovane širitve gospodarske cone naj se zagotovi ustrezna vmesno
LOKEV
LO-31 IG
območje (buffer cona) do območja stanovanj, kamor naj se umeščajo
dejavnosti, ki ne presegajo stopnje hrupa za III. SVPH.
DU 04 SS
DUTOVLJE DU-10 SS
DU 31 SK
KRAJNA
VAS
KRIŽ
LIPICA
PONIKVE
SEŽANA
ŠTORJE
VOGLJE
KV 05 SK
KŽ 05 SS
LI 08 BT
LI-09 SS
LI-10 SS
PN 03 SS
SŽ 108 SS
SŽ 124 SS
SŽ 126 SS
SŽ 130 BT
ŠT 05 SS
VO 07 SS
Zaradi varstva pred hrupom je v teh območjih potrebno zagotoviti, da se med
stanovanjskimi objekti oziroma turističnimi nastanitvenimi objekti in cesto
zagotovi primerna oddaljenost. Na objektih je treba zagotavljati pasivne
ukrepe, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
142
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
4.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
•
Za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s Pravilnikom
o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo
izvajanje, Ur. l. RS št. 105/08, predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljavci (DARS, DRSC,
SŽ) morali izvajati periodično na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir strateških
kart hrupa za pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in železniškem
omrežju morajo biti javni in dostopni vseh prebivalcem občine.
•
Pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske pozidave in novih prometnic je potrebno
spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov in infrastrukture, ki obsega nadzor
nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju gradbišča s Pravilnikom
o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času
pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z varovanimi prostori.
•
Med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove dejavnosti in
promet povzročali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene. Spremljanje
vpliva dejavnosti na območju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo monitoringa
hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti. Zavezanci za
monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih območij so upravljavci posameznih virov hrupa.
Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za
vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po začetku obratovanja virov v njihovem upravljanju
izvesti prvo ocenjevanje hrupa in določiti njihov prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom.
Obratovalni monitoring hrupa za naprave in obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta.
•
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva
okolja in poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva
okolja določa cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za
opazovanje trendov v okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva
okolja je za mestne občine obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi
podatke o hrupu v občini.
5. ELEKTROMAGNETNO SEVANJE
5.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09,
48/12, 57/12, 97/12, 92/13)
• Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96)
• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 70/96),
• Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10),
• Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 17/14).
Ostala izhodišča in viri
• Smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Sežana, Elektro Ljubljana, št.
2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009.
• Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski
institut za kakovost in meroslovje, MKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zračno plovbo RS,
Ljubljana 1997.
• Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
143
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN
elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut
Milan Vidmar.
EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998.
Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
1. Nadgradnja nizkonapetostnega omrežja ter
zagotovitev potrebnega števila in zmogljivost
transformatorskih postaj v naseljih ter zagotoviti
kakovostno oskrbo z električno energijo za nosilce
razvoja v občini.
Kazalci (merila)
1. Primerna oddaljenost objektov (urbana območja:
stanovanjski in javni objekti) od virov
elektromagnetnega sevanja (meter).
PREDLAGAMO CILJ:
1. Smotrna umestitev poselitve, posegov in dejavnosti v
prostor glede na obstoječe in predvidene vire
elektromagnetnega sevanja.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja
predvidenih z dopolnjenim osnutkom OPN ne bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim
sevanjem oz. bo sanacija in dograditev omrežja zmanjšala stopnjo sevanja – pozitiven vpliv. Širitve
stavbnih zemljišč bodo upoštevale varnostne pasove elektrovodov in elektro objektov.
B – vpliv je nebistven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja v dopolnjenem
osnutku OPN bo neznatno povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, območje
varstva pred EMS se ohranja, objekti (stanovanjski in javni objekti) niso na območju neposrednega
vpliva EMS.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Umeščanje novih elementov
elektroenergetskega omrežja v dopolnjenem osnutku OPN bo povečalo obremenjenost okolja z
elektromagnetnim sevanjem. Nova stavbna zemljišča se umešča znotraj varovalnih pasov
elektrovodov in elektro objektov.
D – vpliv je bistven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja v dopolnjenem
osnutku OPN bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, I. območje varstva
pred EMS se prekategorizira v II, viri EMS bodo v neposredni bližini stanovanjskih in javnih
objektov. Nova stavbna zemljišča se umešča v osi elektrovodov in na lokacijah elektro objektov.
E – vpliv je uničujoč: Zaradi umeščanja novih elementov elektromagnetnega sevanja v dopolnjenem
osnutku OPN se območje spremeni v II, omilitveni ukrepi niso mogoči.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov dopolnjenega osnutka OPN na obremenitev
okolja z elektromagnetnim sevanjem ni možno.
5.2 OBSTOJEČE STANJE
Prostor občine Sežana je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo.
Daljnovodov je skupni dolžini okoli 217 km, transformatorskih postaj pa 144 ter 5 razdelilnih postaj
(spodnja slika). Večinoma gre za daljnovode in kablovode napetosti 20 kV.
Na območju občine Sežana pa potekajo še naslednji daljnovodi višje napetosti (v lasti ELES-a):
• DV 400 kV Divača - Italija (Redipuglija),
• DV 1x220 kV Divača - Italija (Padrice),
Aquarius d.o.o. Ljubljana
144
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
D V 2x110 kV Divača – Ajdovščina,
DV 2x 110 kV Gorica – Divača,
D V 2x110 Divača - Dekani - Koper,
DV 1x110 Divača - Koper,
rezerviran koridor za prenosni elektroenergetski daljnovod DV 2x400 kV Divača – Redipuglija.
Slika 22: Elektroenergetski vodi in transformatorske naprave v občini Sežana (vir: obstoječi plan občine
Sežana)
Obstoječi elektrovodi in objekti
Varovalni pasovi, obstoječih daljnovodov in kablovodov, večinoma napetosti 20 kV, tangirajo
obstoječa stavbna zemljišča v EUP (spodnja tabela). V primeru EUP SŽ – 39 (območje prometne
infrastrukture – ceste) in EUP SŽ - 59 (območje centralnih dejavnosti) pa območji tangira daljnovod
110 kV Sežana – Vrtojba.
Tabela 48: Obstoječa stavbna zemljišča, ki jih tangirajo varovalni pasovi obstoječih elektrovodov
Naselje
AVBER
AVBER
AVBER
AVBER
AVBER
AVBER
AVBER
BRESTOVICA PRI
POVIRJU
BRESTOVICA PRI
POVIRJU
BRESTOVICA PRI
POVIRJU
BRESTOVICA PRI
AV-01
AV-03
AV-04
AV-05
AV-06
AV-07
AV-08
Obstoječa
NRP
S
S
S
S
S
S
S
BR-01
S
BR-02
S
BR-03
S
BR-04
S
EUP
POVIRJU
BRJE PRI KOPRIVI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
Aquarius d.o.o. Ljubljana
BK-01
DA-16
DA-01
DA-02
DA-03
DA-04
DA-05
DA-06
DA-07
DA-08
DA-09
DA-10
DA-11
S
A
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
145
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
DANE PRI SEŽANI
DOBRAVLJE
DOBRAVLJE
DOBRAVLJE
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DOL PRI VOGLJAH
DOLENJE
DOLENJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GODNJE
GRADNJE
GRAHOVO BRDO
GRAHOVO BRDO
GRIŽE
GRIŽE
GRIŽE
DA-12
DB-01
DB-02
DB-03
DV-10
DV-11
DV-01
DV-02
DV-03
DV-04
DO-01
DO-02
DU-30
DU-31
DU-33
DU-01
DU-02
DU-05
DU-06
DU-07
DU-08
DU-09
DU-10
DU-12
DU-13
DU-14
DU-15
DU-16
DU-17
DU-18
DU-19
DU-21
DU-22
DU-23
DU-24
DU-25
DU-26
DU-27
DU-28
GO-03
GO-04
GO-05
GO-06
GO-07
GO-09
GO-02
GO-08
GR-01
GB-01
GB-02
GŽ-01
GŽ-02
GŽ-03
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
GRIŽE
GRIŽE
GRIŽE
JAKOVCE
JAKOVCE
KAZLJE
KAZLJE
KAZLJE
KOPRIVA
KOPRIVA
KOPRIVA
KOPRIVA
KOPRIVA
KRAJNA VAS
KRAJNA VAS
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRPELJE
KRTINOVICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
Aquarius d.o.o. Ljubljana
GŽ-04
GŽ-05
GŽ-06
JA-01
JA-03
KA-07
KA-08
KA-06
KP-01
KP-02
KP-03
KP-04
KP-05
KV-01
KV-02
KŽ-01
KŽ-02
KŽ-03
KŽ-04
KŽ-05
KŽ-06
KŽ-07
KŽ-08
KŽ-11
KJ-01
KJ-02
KJ-03
KJ-04
KJ-05
KJ-06
KJ-07
KJ-08
KJ-09
KJ-10
KR-01
LI-01
LI-02
LI-03
LI-15
LI-16
LI-17
LI-18
LI-08
LI-09
LI-10
LO-02
LO-03
LO-04
LO-06
LO-07
LO-08
LO-09
LO-11
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
L
L
L
L
L
L
L
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
146
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
MAJCNI
NOVA VAS
OB╚INA
ORLEK
ORLEK
ORLEK
ORLEK
ORLEK
ORLEK
PLEŠEVICA
PLEŠEVICA
PLEŠEVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PLISKOVICA
PODBREŽE
PODBREŽE
PODBREŽE
PODBREŽE
PODBREŽE
PONIKVE
LO-16
LO-17
LO-18
LO-19
LO-20
LO-21
LO-22
LO-24
LO-25
LO-26
LO-27
LO-28
LO-29
LO-30
LO-31
LO-32
LO-10
MA-01
MA-02
NO-01
OB-02
OR-01
OR-02
OR-04
OR-05
OR-06
OR-07
PL-03
PL-01
PL-02
PI-02
PI-03
PI-05
PI-06
PI-07
PI-08
PI-09
PI-10
PI-11
PI-12
PI-13
PI-14
PI-15
PI-16
PI-17
PI-18
PI-19
PD-02
PD-01
PD-02
PD-03
PD-04
PN-03
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
A
S
S
S
S
S
PONIKVE
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
POVIR
PRELOŽE PRI
LOKVI
PRELOŽE PRI
LOKVI
RAVNJE
RAVNJE
RAVNJE
RAZGURI
RAZGURI
SELA
SELO
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
Aquarius d.o.o. Ljubljana
PN-02
PO-16
PO-21
PO-01
PO-02
PO-03
PO-05
PO-06
PO-07
PO-08
PO-09
PO-10
PO-11
PO-12
PO-13
PO-19
PO-20
PO-22
PO-04
S
L
L
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
PR-01
S
PR-02
S
RV-01
RV-02
RV-03
RZ-01
RZ-02
SA-01
SO-01
SŽ-130
SŽ-117
SŽ-131
SŽ-59
SŽ-60
SŽ-65
SŽ-100
SŽ-118
SŽ-135
SŽ-02
SŽ-03
SŽ-04
SŽ-133
SŽ-125
SŽ-131
SŽ-65
SŽ-67
SŽ-68
SŽ-71
SŽ-128
SŽ-108
SŽ-119
SŽ-120
SŽ-121
S
S
S
S
S
S
S
CU
C
C
C
C
C
CD
CD
CD
L
L
L
L
PC
PC
PC
PC
PC
PŽ
S
S
S
S
S
147
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SKOPO
SKOPO
SKOPO
SKOPO
STOMAŽ
STOMAŽ
STOMAŽ
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
SŽ-125
SŽ-131
SŽ-135
SŽ-67
SŽ-124
SŽ-126
SŽ-105
SŽ-100
SŽ-101
SŽ-102
SŽ-108
SŽ-109
SŽ-110
SŽ-111
SŽ-118
SŽ-119
SŽ-120
SŽ-125
SŽ-135
SŽ-138
SŽ-71
SŽ-93
SŽ-94
SŽ-95
SŽ-98
SŽ-99
SŽ-111
SŽ-113
SŽ-114
SŽ-118
SŽ-134
SŽ-135
SŽ-119
SŽ-121
SŽ-122
SŽ-131
SŽ-67
SŽ-127
SŽ-68
SŽ-106
SŽ-39
SŽ-39
SŽ-106
SK-12
SK-13
SK-11
SK-10
ST-01
ST-02
ST-03
ŠE-06
ŠE-03
ŠE-04
S
S
S
S
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
SS
Z
Z
Z
Z
Z
Z
ZD
ZD
ZD
ZD
ZK
ZP
ZP
M
PC
PC
SS
S
S
S
S
S
S
S
A
S
S
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠTJAK
ŠTJAK
ŠTJAK
ŠTJAK
ŠTJAK
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
ŠTORJE
TABOR
TABOR
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
UTOVLJE
UTOVLJE
UTOVLJE
UTOVLJE
VELIKO POLJE
VELIKO POLJE
VOGLJE
VOGLJE
VOGLJE
VOGLJE
VOGLJE
VRABČE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
ŠE-05
ŠE-06
ŠE-07
ŠE-08
ŠE-02
S
S
S
S
S
ŠM-01
S
ŠM-02
S
ŠM-03
S
ŠM-04
S
ŠM-05
S
ŠM-06
S
ŠM-07
S
ŠJ-05
ŠJ-01
ŠJ-02
ŠJ-03
ŠJ-04
ŠT-13
ŠT-01
ŠT-02
ŠT-03
ŠT-05
ŠT-06
ŠT-08
ŠT-09
ŠT-10
ŠT-11
ŠT-12
TA-01
TA-02
TO-07
TO-02
TO-03
TO-04
TO-05
TO-06
TO-11
UT-05
UT-04
UT-03
UT-02
VP-01
VP-02
VO-02
VO-03
VO-04
VO-06
VO-07
VR-01
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
148
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VRABČE
VRABČE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
ŽIRJE
ŽIRJE
ŽIRJE
VR-02
VR-03
VV-01
VV-03
VV-04
VV-05
VV-06
VV-07
VV-08
VV-09
ŽI-01
ŽI-02
ŽI-03
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
Aquarius d.o.o. Ljubljana
149
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Pri večini, z obstoječimi elektrovodi tangiranih obstoječih stavbni zemljišč, gre za območja namenjena
stanovanjem ter v nekaj primerih za zelene površine. Večje območje (okoli 98,5 ha) obstoječih
stavbnih zemljišč, ki jih tangirajo varovalni pasovi daljnovodov, se v dopolnjenem osnutku OPN vrača
nazaj v primarno rabo (večinoma v kmetijska zemljišča in v manjši meri v gozd). Podatkov o meritvah
EMS na območju občine nismo prejeli.
Obstoječi elektro objekti (TP) so prav tako locirane večinoma na stavbnih zemljiščih namenjenih za
stanovanja (spodnja tabela).
Tabela 49: Obstoječa stavbna zemljišča na katerih so locirane transformatorske postaje
Naselje
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DOBRAVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
GRAHOVO BRDO
GRIŽE
JAKOVCE
KRPELJE
KRIŽ
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
PODBREŽE
PLEŠEVICA
PONIKVE
POVIR
POVIR
PRELOŽE PRI
LOKVI
POLJANE PRI
ŠTJAKU
RAVNJE
RAZGURI
SKOPO
SELO
STOMAŽ
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
DA-12
DA-16
DB-01
DU-07
DU-10
DU-12
DU-22
GB-01
GŽ-02
JA-01
KJ-01
KŽ-03
LI-03
LI-05
LI-09
LI-13
LI-16
LO-10
LO-19
LO-26
LO-27
MA-01
PD-01
PL-02
PN-02
PO-09
PO-21
Obstoječa
NRP
S
A
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
L
S
S
S
L
S
S
S
S
S
S
S
S
S
L
PR-01
S
PŠ-01
S
RV-01
RZ-02
SK-10
SO-01
ST-03
SŽ-02
SŽ-07
SŽ-10
SŽ-101
SŽ-102
SŽ-106
SŽ-113
S
S
S
S
S
L
M
B
SS
C
M
Z
EUP
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI
SEŽANI
TOMAJ
TOMAJ
VOGLJE
VELIKO POLJE
VRABČE
ŽIRJE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
SŽ-128
SŽ-135
SŽ-16
SŽ-19
SŽ-21
SŽ-23
SŽ-26
SŽ-26
SŽ-32
SŽ-33
SŽ-36
SŽ-37
SŽ-38
SŽ-40
SŽ-45
SŽ-46
SŽ-51
SŽ-55
SŽ-59
SŽ-62
SŽ-72
SŽ-73
SŽ-75
SŽ-80
SŽ-81
SŽ-82
SŽ-84
SŽ-86
SŽ-90
SŽ-91
ŠE-02
ŠE-04
ŠE-07
S
CD
B
M
M
C
IG
M
IG
IG
M
M
M
C
M
SS
CD
SS
C
M
CU
SS
SS
CD
CU
CD
M
SS
BT
M
S
S
S
ŠM-06
S
TO-03
TO-07
VO-03
VP-01
VR-03
ŽI-03
S
S
S
S
S
S
150
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
5.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in dopolnjenega osnutka OPN Sežana za obravnavan
segment je v prikazan spodnji tabeli.
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1. Boljša povezanost elektro in
drugih energetskih omrežij z
omrežji sosednjih držav.
2. Izboljšanje telekomunikacijskih
omrežij z zagotavljanjem pokritosti
celotnega omrežja ter navezovanje
na mednarodna telekomunikacijska
omrežja.
Nacionalni program varstva
okolja
1.
CILJ:
Izdelava
kart
obremenjenih
območij
z
elektromagnetnim sevanjem na
podlagi zbranih in obdelanih
poročil o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu za vire
EMS in izračunov na osnovi
modelov. Karte služijo kot pomoč
pri odločanju v upravnih postopkih
v zvezi s posegi v prostor ter
informiranju prebivalstva:
- posnetek stanja obremenjenosti
okolja z EMS (do 2005)
vzpostavitev
prostorskega
informacijskega sistema za EMS
(do 2006)
Cilji OPN
1. Dopolnjevane in izboljševanj
oskrbe z električno energijo v
skladu z razvojem poselitve, lokalno
omrežje se postopno ureja
podzemno (v kabelski kanalizaciji).
PREDLAGAMO CILJ:
Smotrna
umestitev
poselitve,
posegov in dejavnosti v prostor
glede na obstoječe in predvidene
vire elektromagnetnega sevanja.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Smotrna umestitev poselitve, posegov, in dejavnosti v prostor glede na obstoječe in
predvidene vire elektromagnetnega sevanja.
Zakonska izhodišča za umeščanje elektrovodov in objektov v prostor
Energetski zakon določa varovalne pasove sistemov elektrike. Varovalni pas je zemljiški pas ob
elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati
dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti
od vodov in objektov tega omrežja. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na
vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske
postaje in znaša:
- za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
400 kV in 220 kV 40 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
- za nadzemni več sistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti
110 kV in 35 kV 15 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
- za nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
- za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
- za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10) v 12. členu določa dovoljene
dejavnosti v območju varovalnega pasu daljnovodov, v 13. členu pogoje za gradnjo in uporabo
objektov v območju varovalnega, v 14. členu pogoje za izvajanje dejavnosti v območju varovalnega
pasu:
• V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je dovoljeno opravljanje rednih
kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s kmetijsko mehanizacijo in
živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, gnojenje,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
151
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
•
•
•
sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje druge dejavnosti, za
katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
Brez soglasja pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali
nižanje terena.
V območju varovalnega pasu že zgrajenega nadzemnega elektroenergetskega voda, pri
katerem je razdalja med njegovo najnižjo točko in zemljiščem manj kot 5,0 m, ni dovoljeno
sajenje rastlin in postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih višina presega
2,5 m in namakanje zemljišč z uporabo cisterne in vodnega topa, v območju varovalnega pasu
že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega voda pa ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih
korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje zemljišč globlje kot 0,5 m, postavljanje
opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m in
vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če je predhodno
pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
Investitor objekta, ki se namerava graditi v območju varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom del pisno sporočiti pristojnemu sistemskemu
operaterju lokacijo z nameravano gradnjo in datum začetka gradnje.
Objekti, zgrajeni v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, se lahko
uporabljajo samo na način in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, določenimi v soglasju
pristojnega sistemskega operaterja.
Obratovanje, uporaba in vzdrževanje objektov, zgrajenih v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij, se morajo izvajati na način, da ne ogrožajo varnega in zanesljivega
obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih objektov, naprav ali omrežij, ki so
potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali distribucije električne energije ter
da so zagotovljeni s tem pravilnikom določeni varnostni odmiki od delov pod napetostjo.
Izvajalec dejavnosti, ki se namerava izvajati v območju varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja, mora najmanj osem dni pred začetkom njenega opravljanja pisno sporočiti
pristojnemu sistemskemu operaterju lokacijo nameravanega opravljanja dejavnosti in datum
njenega začetka.
Dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko izvajajo samo na
način in zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, določenimi v soglasju pristojnega sistemskega
operaterja.
Dejavnost v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se mora izvajati na način,
da ne ogroža varnega in zanesljivega obratovanja elektroenergetskega omrežja ali drugih
objektov, naprav ali omrežij, ki so potrebna za izvajanje gospodarskih javnih služb prenosa ali
distribucije električne energije ter, da so zagotovljeni s tem pravilnikom določeni varnostni
odmiki od delov pod napetostjo.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter
RTP, RP in TP opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v dejavnosti I. območja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna dejavnost
opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh
zemljiščih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.
Možnost gradnje objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, predpisano
gradbeno dovoljenje ter možnost gradenj enostavnih objektov, za katere je v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov določeno, da gradbeno dovoljenje ni potrebno so navedene v Prilogi 1 zgoraj
omenjenega pravilnika.
Zakonska izhodišča za vrednotenje vpliva na zdravje ljudi
Glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS,
št. 70/96, 41/04-ZVO-1) se območja v življenjskem in naravnem okolju glede delijo glede na
občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja na I. in II. območje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
152
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I.
območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega
programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih
zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski
dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi
sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali
drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga
območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem
velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
Nizkofrekvenčna elektromagnetna polja obravnavamo in opisujemo z:
• efektivno vrednostjo električne poljske jakosti (E) in
• efektivno vrednostjo gostote magnetnega pretoka (B).
Mejne vrednosti za posamezno območje so navedene v spodnji tabeli.
Tabela 50: Dovoljene mejne vrednosti za nizkofrekvenčne vire sevanja (vir: Uredba o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1))
parameter
efektivna vrednost električne
poljske jakosti v V/m za 0.1-60 Hz
efektivna
vrednost
gostote
magnetnega pretoka v µT za 1.151500 Hz
I. območje
II. območje ter I. in II. območje
za obstoječe vire
500
10.000
10
100
Elektromagnetno sevanje daljnovodov
Stavbna zemljišča znotraj varovalnih koridorjev elektrovodov
Obstoječi elektrovodi (varovalni koridorji) tangirajo tako obstoječa stavbna zemljišča, kot tudi širitve
stavbnih zemljišč. Navedena so v spodnji tabeli. Večinoma jih tangirajo daljnovodi in kablovodi 20
kV, le dva EUP tangirajo varovalni pasovi daljnovodov višje napetosti (KP-07 LP tangira daljnovod
400 kV in SŽ-67 ZK tangira daljnovod 35 kv in 110 kV) (spodnja tabela).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
153
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 51: EUP območij širitev stavbnih zemljišč, ki jih tangirajo obstoječi elektrovodi in objekti
Naselje
EUP
obstoječa
NRP
Predvidena
NRP
PIA
DANE PRI SEŽANI
DA-12 IG
K1
IG
.
Elektrovod, ki
tangira območje
20 kV
DANE PRI SEŽANI
DA-14 IK
G, K2
IK
.
20 kV
DOBRAVLJE
DB-07 ZS
K1
ZS
.
20 kV
GODNJE
GO-03 SK
K1
SK
.
20 kV
JAKOVCE
JA-01 SK
K1
SK
.
20 kV
JAKOVCE
JA-02 ZK
G
ZK
.
20 kV
KOPRIVA
KP-07 LP
K2,G
LP
.
400 kV
KRIŽ
KŽ-10 O
G , K2
O
.
20 kV
LIPICA
LI-03 LP
G
LP
OPPN
20 kV
LOKEV
LO-11 SK
K1
SK
.
20 kV
LOKEV
LO-12 PO
K1
PO
.
TP
LOKEV
LO-17 SS
G, K2
SS
.
20 kV
LOKEV
LO-25 SS
G, K2
SS
OPPN
20 kV
LOKEV
LO-28 BT
K1
BT
.
20 kV
LOKEV
LO-34 BT
K1
BT
.
20 kV
MAJCNI
MA-01 SS
G, K1
SS
.
20 kV
NOVA VAS
NO-01 SK
K1
SK
.
20 kV
PODBREŽE
PD-02 IK
A K2
IK
.
20 kV
PLEŠEVICA
PRELOŽE PRI
LOKVI
PL-03 ZS
G K1
ZS
.
20 kV
PR-01 SS
K1
SS
.
RAVNJE
RV-03 SK
G K1
SK
.
20 kV
SKOPO
SK-10
S K1
SK
.
20 kV
SKOPO
SK-13 SK
G K1
SK
.
20 kV
STOMAŽ
ST-01 SK
K1
SK
.
20 kV
SEŽANA
SŽ-02 IP
G K2
IP
OPPN
20 kV
SEŽANA
SŽ-125 PC
G
PC
.
20 kV
SEŽANA
SŽ-130 BT
G
BT
OPPN
20 kV
SEŽANA
SŽ-131 PC
G
PC
OPPN
20 kV
SEŽANA
SŽ-133 IG
G K2
IG
.
SEŽANA
SŽ-67 ZK
K1 K2
ZK
.
SEŽANA
SŽ-139
K1 G
ZV
OPPN
SEŽANA
SŽ-140
K1 K2 G
ZV
OPPN
ŠEPULJE
ŠE-03 SS
K1 K2
SS
OPPN
ŠTORJE
ŠT-03 SS
K1
SS
.
20 kV
ŠTORJE
ŠT-13 IG
K1
IG
.
20 kV
TOMAJ
TO-03 SKj
K1
SKj
.
20 kV
TOMAJ
TO-08 ZS
K1
ZS
.
20 kV
UTOVLJE
UT-04 SS
K1
SS
.
20 kV
Aquarius d.o.o. Ljubljana
20 kV
20 kV
35 kV, 110 kV, 20
kV in 20 kV
kablovod, TP
110 kV daljnovod
Sežana - Vrtojba
110 kV daljnovod
Sežana - Vrtojba
20 kV
154
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V občini Sežana so načrtovani tudi novi elektrovodi. Večinoma gre za daljnovode in kablovode 20 kV.
Predvideni pa so tudi daljnovodi višjih napetosti:
- previden RTP Sežana (110/20 kV),
- predviden DV 2x110 kV vzankanje RTP Sežana.
Novi elektrovodi 20 kV tangirajo obstoječa stavbna zemljišča in širitve stavbnih zemljišč v
dopolnjenem osnutku OPN (spodnji tabeli). Pri tangiranih obstoječih stavbnih zemljiščih gre večinoma
za stavbna zemljišča namenjena za stanovanja, ter v manjši meri za območja zelenih površin,
centralnih dejavnosti, proizvodnih dejavnosti ter prometne infrastrukture. Velik obseg le teh je v
obstoječem stanju nepozidanih (okoli 160 ha).
Tabela 52: Območja širitev stavbnih zemljišče, ki jih tangirajo predvideni elektrovodi 20 kV
Naselje
SEŽANA
SEŽANA
RAVNJE
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
SŽ-96 ZS
SŽ-98 PC
RV-03 SK
SŽ-125 PC
SŽ-129 ZS
SŽ-51 CDz
Predviden
NRP
ZS
PC
SK
PC
ZS
CD
PIA
.
.
OPPN
Aquarius d.o.o. Ljubljana
155
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela
53:
Obstoječa
Naselje
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
KRTINOVICA
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
KRIŽ
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
stavbna
EUP
DU-01
DU-02
DU-05
DU-06
DU-07
DU-08
DU-09
DU-10
DU-12
DU-13
DU-14
DU-15
DU-16
DU-17
DU-18
DU-19
DU-21
DU-22
DU-23
DU-24
DU-25
DU-26
DU-27
DU-28
KR-01
KŽ-01
KŽ-02
KŽ-03
KŽ-04
KŽ-05
KŽ-06
KŽ-07
KŽ-08
KŽ-11
LI-08
LI-09
LI-10
LO-02
LO-03
LO-04
LO-06
LO-07
LO-08
LO-09
LO-10
LO-11
LO-16
LO-17
LO-18
zemljišča,
Obstoječi
NRP
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
ki
jih
tangirajo
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
MAJCNI
OBČINA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
Aquarius d.o.o. Ljubljana
predvideni
daljnovodi
LO-19
LO-20
LO-21
LO-22
LO-24
LO-25
LO-26
LO-27
LO-28
LO-29
LO-30
LO-31
LO-32
MA-01
MA-02
OB-02
SŽ-100
SŽ-100
SŽ-100
SŽ-101
SŽ-101
SŽ-102
SŽ-105
SŽ-106
SŽ-106
SŽ-108
SŽ-108
SŽ-109
SŽ-110
SŽ-111
SŽ-111
SŽ-113
SŽ-114
SŽ-118
SŽ-118
SŽ-118
SŽ-119
SŽ-119
SŽ-120
SŽ-120
SŽ-121
SŽ-124
SŽ-125
SŽ-125
SŽ-125
SŽ-126
SŽ-127
SŽ-128
SŽ-131
SŽ-131
SŽ-131
20
kV
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
CD
CD
SS
CD
SS
SS
SS
M
SS
S
SS
SS
SS
SS
Z
Z
Z
CD
SS
Z
S
SS
S
SS
S
SS
PC
S
SS
SS
ZP
S
IG
PC
S
156
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠEPULJE
ŠMARJE PRI
SEŽANI
SŽ-134
SŽ-135
SŽ-135
SŽ-135
SŽ-135
SŽ-138
SŽ-15
SŽ-23
SŽ-26
SŽ-27
SŽ-31
SŽ-32
SŽ-33
SŽ-46
SŽ-46
SŽ-47
SŽ-49
SŽ-50
SŽ-51
SŽ-51
SŽ-54
SŽ-54
SŽ-71
SŽ-78
SŽ-80
SŽ-81
SŽ-81
SŽ-83
SŽ-84
SŽ-84
SŽ-86
SŽ-89
SŽ-92
SŽ-93
SŽ-94
SŽ-95
SŽ-96
SŽ-97
SŽ-97
SŽ-98
SŽ-98
SŽ-98
SŽ-99
ŠE-02
ŠE-03
ŠE-04
ŠE-05
ŠE-06
ŠE-06
ŠE-07
ŠE-08
Z
CD
S
SS
Z
SS
IG
IG
IG
IG
IG
IG
IG
PC
ZP
ZP
PC
ZP
CD
PC
CD
PC
SS
CD
CD
CD
CU
CU
CU
SS
SS
CU
SS
SS
SS
SS
ZS
CD
ZS
CD
SS
ZS
SS
S
S
S
S
A
S
S
S
ŠM-01
S
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŠMARJE PRI
SEŽANI
ŽIRJE
ŽIRJE
ŽIRJE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
ŠM-02
S
ŠM-03
S
ŠM-04
S
ŠM-05
S
ŠM-06
S
ŠM-07
S
ŽI-01
ŽI-02
ŽI-03
S
S
S
157
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vpliv nadzemnih in podzemnih vodov 20 kV na zdravje ljudi
Obstoječi in predvideni daljnovodi/kablovodi 20 kV tangirajo obstoječa stavbna zemljišča, prav tako
pa ti tangirajo območja širitev stavbnih zemljišč. Elektroinštitut Milan Vidmar je v študiji »EMS
električnih naprav in postaj v naravno in življenjsko okolje« ugotovil, da tipični primeri SN
kablovodov (10 in 20 kV), kot obstoječi vir sevanja, v naravnem okolju ne izkazujejo preseganje
mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja. Izračunana vrednosti E in B za SN kablovode so pod
predpisano mejno vrednostjo. B presega to vrednost znotraj določenega radija največ do nekaj 10 cm
neposredno okoli obravnavanih kablovodnih sistemov, vendar sam koncept ugotavljanja jakosti polj
določa lokacijo preverjanja vsaj en meter stran od stalnih in nepremičnih objektov. To pomeni, da z
vidika varstva zdravja, odmiki od SN kablovodov (10 - 20 kV) niso zahtevani. Odmiki so zahtevani
zaradi vzdrževanja - zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10).
Vpliv nadzemnega voda 110 kV in 400 kV na zdravje ljudi
Za daljnovod 110 kV različnih tipov znaša vplivno območje glede na I. območje varstva pred sevanji
na višini 1 m od 11 do 14 m na vsako stran od središčne osi daljnovoda ter za daljnovod 400 kV od 42
do 46 m na vsako stran od središčne osi (spodnja tabela).
Tabela 54: Okvirne velikosti vplivnega območja daljnovodov različnih geometrij in nazivnih napetosti za
I. območje varstva pred sevanji. Vplivno območje daljnovoda se določa kot razdalja od središčne osi
daljnovoda do roba vplivnega območja (vir: Valič, B. Elektromagnetna sevanja -Vplivna območja. Maj
2008. Ljubljana, Projekt FORUM EMS).
110 kV Sežana – Vrtojba
Varovalni koridor glede umeščanja daljnovoda v prostor (Energetski zakon) znaša za daljnovod 110
kV 15 m na vsako stran od osi daljnovoda ter 400 kV 40 m levo in desno os osi daljnovoda.
V obstoječem stanju se v varovalnem koridorju 110 kV Sežana – Vrtojba (tako glede na I. stopnjo
varstva pred EMS, kot tudi glede na tehnične zahteve) nahajajo stavbna zemljišča v EUP SŽ – 39
(območje prometne infrastrukture – ceste) in v EUP SŽ - 59 (območje centralnih dejavnosti). Glede na
Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda stavbna zemljišča z podrobno namensko rabo PC
in C sodijo v območje II stopnje varstva pred EMS.
Obstoječi daljnovod 110 kV Sežana – Vrtojba pa tangira tudi nova stavbna zemljišča v EUP SŽ-67
ZK, SŽ - 139 ZV in SŽ - 140 ZV. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda
stavbna zemljišča z podrobno namensko rabo ZK oz. ZV sodijo v območje II. stopnje varstva pred
EMS. Glede na Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti
v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij pa sodi območje varovalnega pasu 110 kV
daljnovoda v območje II. varnostne stopnje. Gradnja pokopališč v območju II. varnostne stopnje ni
dovoljena, pokopališke stavbe in objekti so dovoljeni. Vrtički sodijo po omenjenem pravilniku med
opravljanje kmetijske dejavnosti. V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je
dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s
Aquarius d.o.o. Ljubljana
158
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske
namene, gnojenje, sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje druge
dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. Brez soglasja
pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali nižanje terena. V območju
varovalnega pasu že zgrajenega nadzemnega elektroenergetskega voda, pri katerem je razdalja med
njegovo najnižjo točko in zemljiščem manj kot 5,0 m, ni dovoljeno sajenje rastlin in postavljanje opor,
namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih višina presega 2,5 m in namakanje zemljišč z uporabo
cisterne in vodnega topa, v območju varovalnega pasu že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega
voda pa ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje
zemljišč globlje kot 0,5 m, postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji
segajo globlje kot 0,5 m in vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če
je predhodno pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
400 kV Divača – Redipuglia
Obstoječi daljnovod 400 kV Divača – Redipuglia tangira območje širitve stavbnih zemljišč EUP KP07 LP. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št.
70/96, 41/04-ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda stavbna zemljišča z podrobno
namensko rabo LP sodijo v območje II stopnje varstva pred EMS. Glede na Pravilnik o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij pa sodi območje varovalnega pasu 110 kV daljnovoda v območje I.
varnostne stopnje. Gradnja rudarskih objektov v območju I. varnostne stopnje je dovoljena, za
površine nadzemnega pridobivalnega prostora pa ni podanih pogojev.
Vpliv obstoječih in predvidenih elektrovodov ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov – ocena C.
Transformatorske postaje(TP)
Obstoječa TP tangira obstoječa stavbna zemljišča ter tudi širitev stavbnih zemljišč v EUP SZ 68 ZK.
Nove TP niso predvidene. Pri tangiranih stavbnih zemljiščih gre tudi za stanovanjska območja.
Tehnično vplivno območje razdelilne transformatorske postaje je večinoma omejeno na območje
znotraj ograje, izven nje sega le v bližini daljnovodov, ki so priključeni v RTP. V bližini daljnovodov
je vplivno območje enako vplivnemu območju daljnovodov.
Za vpliv TP na zdravje ljudi navajamo ugotovitve za primer tipične TP (20kV/0,4kV) 630kVA (vir:
Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999) in ugotovitve študije Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV, 1998).
Na podlagi meritev EMS na tipični TP v strnjenem naselju je ugotovljeno, da pri TP najvišje vrednosti
gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti nastopajo v bližini nizkonapetostnega
razdelilnika, preko katerega so razdeljeni tokovi do različnih porabnikov. Najvišja vrednost gostote
mag. pretoka nastopa neposredno ob zidu TP in v času meritev ni presegala 5 µT. Magnetno polje z
naraščajočo oddaljenostjo zelo hitro upada. Pri oddaljenosti nad 10 m so z merilnikom zaznali le
stresana magnetna polja odvodnih kablov do posameznih gospodinjstev. Električna poljska jakost na
zunanji strani zidov objekta ni presegala 10 V/m. Na oddaljenosti 50 m so znašale sevalne
obremenitve 0,07 µT in 2,5 V/m. To pomeni, da v svoji okolici povzročajo razmeroma majhno
električno polje, ki je podobno električnemu polju napajalnih kablov. Tako že na razdalji približno 5 m
od značilne TP v naselju sevalne obremenitve padejo pod zakonsko določene mejne vrednosti za I.
območje varstva pred EMS (spodnja tabela). Tako ni pričakovati, da bi lahko TP kakorkoli povečala
električna in magnetna polja, ki so v stanovanju navzoča zaradi sevanj gospodinjskih naprav in
ožičenja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
159
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 55: Okvirne velikosti vplivnega značilnih TP in RTP za I. območje varstva pred sevanji. Vplivno
območje se določa kot razdalja od roba TP ali RTP do roba vplivnega območja (vir: Valič, B.
Elektromagnetna sevanja -Vplivna območja. Maj 2008. Ljubljana, Projekt FORUM EMS).
Vpliv transformatorskih postaj ocenjujemo kot nebistven – ocena B.
Elektromagnetno sevanje baznih postaj
Bazna postaja mobilne telefonije: dovoljene vrednosti EMS so presežene na oddaljenosti minimalno
30 metrov od bazne postaje (Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na
človeka, 1997). Največje sevalne obremenitve povzročajo bazne postaje na tistih lokacijah, kjer so na
isti stavbi ali stebru nameščene antene več operaterjev. Glede na oddajno moč se spreminja tudi
velikost vplivnega območja (spodnja preglednica).
Tabela 56: Okvirne velikosti vplivnega območja baznih postaj za I. in II. območje varstva pred sevanji.
Vplivno območje se določa kot razdalja od roba antene daljnovoda do roba vplivnega območja (vir: Valič,
B. Elektromagnetna sevanja -Vplivna območja. Maj 2008. Ljubljana, Projekt FORUM EMS).
Vpliv baznih postaj ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Predlogi nove infrastrukture ne bodo predstavljali kumulativni vpliv na obremenitev okolja z
elektromagnetnim sevanjem, saj se novi viri EMS ne umeščajo na območja ki bi bila v obstoječem
stanju obremenjena z EMS. Prav tako ne pričakujemo sinergijskih vplivov – ocena A.
ČEZMEJNI VPLIVI
Opis vpliva
Vzdolž meje z Italijo ne potekajo obstoječi elektrovodi in objekti, prav tako se tam ne predvidevajo
novi viri EMS. Čezmejnega vpliva ne bo – ocena A.
SKUPNA OCENA VPLIVOV
V dopolnjenem osnutku OPN tangirajo obstoječa in predvidena stavbna zemljišča predvsem
elektrovodi napetosti 20 kV. Z vidika varstva zdravja pred EMS odmiki od SN kablovodov (10 - 20
kV) niso zahtevani, saj padejo vrednosti pod mejne vrednosti že po nekaj cm. Obstoječa in nova
Aquarius d.o.o. Ljubljana
160
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
stavbna zemljišča tangira tudi daljnovod 110 kV Sežana – Vrtojba. Namenska raba v varovalnem
koridorju (tako glede tehničnih zahtev kot z vidika varstva zdravja) je v skladu z zakonskimi
osnovami. Obstoječa stavbna zemljišča prav tako tangira daljnovod 400 kV Divača – Redipuglia. Tudi
v tem primeru velja, da je namenska raba v varovalnem koridorju (tako glede tehničnih zahtev kot z
vidika varstva zdravja) v skladu z zakonskimi osnovami. Obstoječa TP tangira obstoječa stavbna
zemljišča ter tudi širitev stavbnih zemljišč v EUP SZ 68 ZK. Že na razdalji približno 5 m od značilne
TP v naselju sevalne obremenitve padejo pod zakonsko določene mejne vrednosti za I. območje
varstva pred EMS. V izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN Sežana niso navedeni koridorju za
I. območja varstva pred EMS za posamezen tip daljnovoda, trafo postaj ter baznih postaj mobilne
telefonije.
Vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (navedba koridorju za I. območja varstva
pred EMS za posamezen tip daljnovoda, trafo postaj ter baznih postaj mobilne telefonije) – ocena C.
Okoljski cilj
1. Smotrna umestitev poselitve, posegov in
dejavnosti v prostor glede na obstoječe in
predvidene vire elektromagnetnega
sevanja.
Opis vpliva
Vpliv bo neposreden in trajen
Ocena
C - nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
5.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem.
Avtorji poročila menimo, da so ukrepi izvedljivi in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja.
Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor in/ali projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno
umesti v Odlok. Vključenost ukrepov preverja MKO-CPVO in nosilci urejanja prostora v času
izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Strateški del
• V strateškem delu se v uvodni členih doda naslednji cilj: Nova stavbna zemljišča se v prostor
umešča glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja ter ob upoštevanju
veljavne zakonodaje.
Izvedbeni del
• V izvedbenem delu se v navede še varovalni pas za 110 kV in 400 kV daljnovod iz vidika varstva
zdravja prebivalcev (I. območje varstva pred EMS), ki znaša za različne tipe 110 daljnovodov od
11-14 m levo in desno od osi daljnovoda ter za tipe 400 kV daljnovodov od 42 do 46 m. V
izvedbenem delu se navede tudi varovalne pasove za bazne postaje in TP ter RTP iz vidika varstva
zdravje ljudi.
•
Smiselno je, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije zahteva
pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj izbranega sistema
(ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju in umeščanju
brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno izhajati iz
ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne
izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov.
•
V izvedbenem delu se navede, da je namenska raba znotraj varovalnih vodov na osnovi Pravilnika
o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanju dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (14. člen Pravilnika in Priloga 1) omejena glede na
tip elektroenergetskega voda, kar je potrebno upoštevati pri določbah PIP za posamezen EUP, ki
ga le-ti tangirajo (tangirani EUP so navedeni v tabelah št. 51, 52, 53. in 54).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
161
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
5.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o EMS v občini.
Monitoring zagotovijo lastniki virov EMS in poročilo posredujejo Občini Sežana. Nadzor nad
izvajanjem zakonodajnih predpisov s področja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje. Poročila o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekvenčne vire elektromagnetnega
sevanja zbira Agencija Republike Slovenije za okolje.
6. SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE
6.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,
46/13)
Ostala izhodišča in viri
• Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J.
(ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike
Slovenije
• Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v
Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana.
• Lokalni energetski koncept Občine Sežana – končno poročilo. 2011, dop. 2012. Šempeter pri
Gorici, Goriška lokalna energetska agencija.
• Cerkvenik, Ž. Znižanje porabe električne energije za javno razsvetljavo v občini Sežana,
diplomska naloga. Maribor, FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
1. Obstoječo in na novo predvideno razsvetljavo cest in
javnih površin je potrebno prilagoditi Uredbi o mejnih
vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Kazalci (merila)
1. Območja novih stavbnih zemljišč, ki bodo
opremljena z javno osvetljavo.
2. Predvideni ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: stopnja svetlobnega onesnaževanja se zaradi izvedbe
dopolnjenega osnutka OPN ne bo spremenila, oziroma se bo zmanjšala.
B – vpliv je nebistven: stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka
OPN minimalno povečala, vpliv povečanja na okoljske cilje bo nebistven.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: stopnja svetlobnega onesnaževanja se bo
zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN bistveno povečala, učinke se bo dalo omiliti z ustreznimi
ukrepi.
D – vpliv je bistven: stopnja svetlobnega onesnaževanja bo zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka
OPN bistveno povečala, učinkoviti ukrepi niso možni.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
162
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
E – vpliv je uničujoč: stopnja svetlobnega onesnaževanja bo zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka
OPN uničujoče vplivala na okolje.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov svetlobnega onesnaževanja ni možno.
6.2 OBSTOJEČE STANJE
Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta je znašala v občini Sežana poraba elektrike za javno
razsvetljavo v letu 2009 1.611.508 kWh/leto, kar je predstavljalo 2 % porabe električne energije v
občini Sežana. Distributer elektrike v občini je podjetje Elektro Primorska, d.d., ki skrbi za
vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Sežana(Ur. l. RS, št. 57/2009). Aprila 2010 je bila o javni
razsvetljavi v občini Sežana narejena diplomska naloga - študija znižanje porabe električne energije. V
nadaljevanju so podane ključne ugotovitve iz študije (Znižanje porabe električne energije za javno
razsvetljavo v občini Sežana, 2010).
Skupna poraba električne energije za javno razsvetljavo z leti pada, vendar je zaradi preskromnega
vlaganja v vzdrževanje in posodobitev svetilnih teles še vedno zelo visoka. Problem je v zelo velikem
številu različnih tipov svetilk. Teh je 34, poleg tega pa so nameščene na zelo različna mesta in
različnim tipom pritrditve. Naslednja pomanjkljivost obstoječega stanja je neurejena regulacija
razsvetljave. Redukcije v nočnem času med 23 uro in 5 uro, kjer bi bilo mogoče, niso urejene,
regulacija svetlobnega toka na odsekih, kjer so svetlobnotehnični pogoji boljši od priporočenih, ni
nikjer uporabljena.
V občini Sežana je 139 odjemnih mest. Odjemno mesto je mesto priklopa svetilk na električno
omrežje, od koder se z električno energijo oskrbuje svetilke. Na odjemna oziroma merilna mesta javne
razsvetljave so poleg vira svetlobe za razsvetljavo cest in javnih površin priključne tudi svetilke za
razsvetljavo ostalih površin. Skupno število svetil tako znaša 1971. Trenutno obstoječi Uredbi ustreza
139 svetilk oziroma 7 % vseh priključenih na odjemna mesta javne razsvetljave, vendar niso vse
ustrezno nameščene. V večini so v svetilkah nameščene relativno varčne visokotlačne natrijeve (45) in
nekoliko manj varčne visokotlačne živosrebrne sijalke (340). V nekaterih ostalih so nameščene tudi
metalhalogenidne sijalke, katerih prednost je reprodukcija barv.
Po 5. členu Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) je
poraba elektrike za svetilke, ki razsvetljujejo ceste in javne površine, omejena na 44,5 kWh na
prebivalca letno. V letu 2009 je poraba elektrike za obravnavno razsvetljavo dosegla 127,0 kWh na
prebivalca letno in tako presegla ciljno vrednost iz Uredbe za 82,5 kWh. Poraba na prebivalca je
izračunana iz podatkov o porabljeni električni energiji in številu stalnih in začasnih prebivalcev
Občine Sežana v 2009. Redka podeželska poseljenost dviguje porabo električne energije v primerjavi
z mestnim področjem (Znižanje porabe, 2010).
6.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in dopolnjenega osnutka OPN Sežana za obravnavan
segment je v prikazan spodnji tabeli.
Tabela 57: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1. Varna, socialno pravična,
vitalna, zdrava in urejena mesta
ter druga naselja.
Nacionalni
okolja
/
program
varstva
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Cilji OPN
1. Javno razsvetljavo se načrtuje
tako, da se ne, po nepotrebnem,
povečuje svetlobno onesnaženje,
kar je še posebej pomembno v
območjih ohranjanja narave
oziroma varovanih območjih
narave.
163
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2. Za rekonstrukcijo in novo
zgrajeno javno razsvetljavo se
predvidijo okolju prijazne svetilke,
ki so skladne z predpisi in
priporočili glede svetlobnega
onesnaževanja.
PREDLAGAMO SLEDEČI CILJ:
1. Obstoječo in na novo predvideno
razsvetljavo cest in javnih površin je
potrebno prilagoditi Uredbi o
mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Obstoječo in na novo predvideno razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno
prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016.
Zakonodajna izhodišča
Navajamo izvlečke iz najpomembnejših členov Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07), ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi OPN:
• Ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin (5. člen):
(2) Največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000
prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, je lahko enaka 44,5
MWh.
• Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov (17. člen):
Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz spodnje preglednice.
Tabela 58: Mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov
Oddaljenost okna od osvetljene Osvetljenost od večera do 24. Osvetljenost od 24 .ure do jutra
površine
ure
do 3m
25 lx
5 lx
3m do 10m
10 lx
2 lx
10m do 20m
5 lx
1 lx
nad 20m
2 lx
0,2 lx
• Načrtovanje, gradnja in obnova razsvetljave (18. člen):
Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave je treba izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja
in rešitve, ki zagotavljajo, da:
– svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih s to uredbo,
– svetilke razsvetljave izpolnjujejo zahteve iz 4. člena te uredbe, razen če je za svetilke posamezne
vrste razsvetljave s to uredbo določeno drugače.
Pri načrtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4.
člen Uredbe) in sicer:
Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka,
ki seva navzgor, je enak 0%.
Opis vpliva
V primeru neupoštevanja določil Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l.
RS, št. 81/07, 109/07), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča
za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi
Aquarius d.o.o. Ljubljana
164
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic,
netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti
profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno
onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu narava.
Po Uredbi o svetlobnem onesnaževanju okolja, (28 člen, 11 odstavek) je v Lokalnem energetskem
konceptu podan (Goriška lokalna energetska agencija, 2011, dop. 2012) predlog za rekonstrukcijo
javne razsvetljave v naslednjih časovnih terminih:
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na osmih prižigališčih do 31. decembra 2012. Skupno število
rekonstruiranih svetilk je 99.
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na petih prižigališčih do 31. decembra 2013. Skupno število
rekonstruiranih svetilk je 96.
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na ostalih 19ih prižigališčih do 31. decembra 2016. Skupno
število rekonstruiranih svetilk je 201.
V dopolnjenem osnutku OPN je v strateškem delu predvideno, da se javno razsvetljavo načrtuje tako,
da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobno onesnaženje, kar je še posebej pomembno v območjih
ohranjanja narave oziroma varovanih območjih narave. Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno
razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke, ki so skladne z predpisi in priporočili glede
svetlobnega onesnaževanja. Konkretni ukrepi niso predvideni.
Okoljski cilj
1. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih
površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Opis vpliva
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
Ocena
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Širjenje stavbnih zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na
obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaženjem zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C), saj je
predvidena z javno razsvetljavo opremljena novo stanovanjska pozidava, izvedbo cest in parkirišč ter
širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 4. Omilitveni ukrepi.
ČEZMEJNI VPLIVI
V obmejnem prostoru niso predvidene večje širitve stavbnih zemljišč, ki bi bile opremljene z javno
razsvetljavo, ki bi lahko povzročila povečanje obremenjenosti okolja s svetlobnim onesnaženjem v
Italiji. Ocenjujemo, da čezmejnega vpliva ne bo – ocena A.
SKUPNA OCENA VPLIVA
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaževanjem.
Okoljski cilj
1. Obstoječo in na novo predvideno
razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno
prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Ocena
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
Aquarius d.o.o. Ljubljana
165
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
6.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaženjem.
Avtorji poročila menimo, da so ukrepi izvedljivi in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja.
Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor in/ali projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno
umesti v Odlok. Vključenost ukrepov preverja MKO-CPVO in nosilci urejanja prostora v času
izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Strateški del
• V strateški del naj se doda sledeč cilj: Obstoječo in na novo predvideno razsvetljavo cest in javnih
površin je potrebno prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do
31. decembra 2016. Ukrep je že upoštevan v tekstualnem delu OPN.
•
Smiselno naj se uporabijo tudi drugi členi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07), predvsem naj bo poudarek na 4., 5., 17. in 18. členu.
6.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Upravljavec javne razsvetljave spremlja letno porabo elektrike vseh svetilk vgrajenih v razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja Občina.
Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje oz. ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki
izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na področju
tehničnega preskušanja in analiziranja in ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo
osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.
7. RAVNANJE Z ODPADKI
7.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur. l. RS, št. 10/14)
• Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11)
• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08)
• Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 130/04)
• Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 104/00, 12/02, 41/04 ZVO-1,
106/06, 110/07)
• Uredba
o
ravnanju
z
embalažo
in
odpadno
embalažo
(Ur.
l.
RS,št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr. in 18/14)
• Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. l. RS, št. 107/06)
• Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11)
Ostala izhodišča in viri
• Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep
vlade 14.10.2004
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06).
• Register
divjih
odlagališč
(citirano:
junij
2013),
URL:http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in 1. Način ravnanja z odpadki.
vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z
odpadki.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
166
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2. Sanacija neurejenih odlagališč z odstranitvijo
2. Prisotnost divjih odlagališč in načrt ravnanja z njimi.
odpadkov in ureditvijo zemljišč v prvotno stanje ali
za določeno novo namembnost.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Ločeno zbiranje odpadkov v občini Sežana že poteka, prav tako
je v občini urejeno odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov.
B – vpliv je nebistven: Ločeno zbiranje odpadkov v občini Sežana že poteka, odlaganje komunalnih
in gradbenih odpadkov je v končni fazi ureditve v skladu z zakonodajo. Prebivalci so osveščeni o
možnih načinih zmanjševanja količine odpadkov.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Ločeno zbiranje odpadkov v občini
Sežana delno že poteka, odlaganje komunalnih in gradbenih odpadkov je v postopku urejanja v skladu
z zakonodajo. Prebivalci so delno osveščeni o možnih načinih zmanjševanja količine odpadkov.
D – vpliv je bistven: V občini Sežana je predvideno delno ločevanje odpadkov. Odlaganje
komunalnih in gradbenih odpadkov bo postopno urejeno v skladu z zakonodajo. Količina odpadkov se
je glede na preteklo obdobje nekoliko povišala.
E - vpliv je uničujoč: Ločevanje odpadkov v občini Sežana ni predvideno. Tudi odlaganje
komunalnih in gradbenih odpadkov v občini ne bo urejeno v skladu z zakonodajo.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na kemijsko stanje ni možno.
7.2 OBSTOJEČE STANJE
Ksp d. d. Sežana izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v štirih občinah (Sežana,
Divača, Komen in Hrpelje – Kozina) – oskrbovalno območje. V letu 2012 je bilo tako na celotnem
oskrbovalnem območju zbranih 7.608.971 kg nenevarnih odpadkov, od tega je bilo 4.122.121 kg
posredovanih v predelavo (54 %) in 3.486.850 kg odloženih.
Tabela 59: Količina zbranih odpadkov po vrstah odpadkov v letu 2012 (vir: Odpadki v številkah za leto
2012,
KSP
d.d.
Sežana,
http://www.ksp-sezana.si/wp-content/uploads/2013/04/odpadki-v%C5%A1tevilkah-leto-2012.pdf)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
167
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tabela 60: Količina odloženih odpadkov po vrstah odpadkov v letu 2012 (vir: Odpadki v številkah za leto
2012,
KSP
d.d.
Sežana,
http://www.ksp-sezana.si/wp-content/uploads/2013/04/odpadki-v%C5%A1tevilkah-leto-2012.pdf)
Ločeno zbiranje odpadkov
Obvezno ločeno zbiranje odpadkov se že od leta 2003 izvaja na celotnem oskrbovalnem območju.
Vseh ekoloških otokov je trenutno 334. Državni normativ (500 oseb na ekološki otok) je še vedno
precej presežen. Razmerje na našem območju je 69 oseb na en ekološki otok.
Na ekoloških otokih je postavljenih minimalno 6 zabojnikov za ločeno zbiranje papirja, plastenk,
plastične embalaže, steklene embalaže, pločevink in bio odpadkov. Zabojniki se praznijo najmanj 1 x
tedensko, nekateri kraji pa tudi 2 x tedensko. V letu 2012 je občina nadaljevala z gradbeno ureditvijo
ekoloških otokov, ki so posebej izpostavljeni burji. Ločeno zbrane frakcije embalaže se oddajajo v
sklopu družb za ravnanje z odpadki Slopak d.o.o., Interseroh d.o.o. in Surovina d.o.o.
Vse ločeno zbrane frakcije se odpeljejo na CERO Sežana, kjer se jih je na pretovorni postaji pretovori.
V oktobru 2012 so na Cero Sežana postavili objekt za sortiranje in obdelavo odpadkov pred
odlaganjem. Objekt vključuje tehnološko linijo za mehansko obdelavo ostanka odpadkov (mešani
komunalni odpadek) ter ročno sortiranje ločeno zbrane embalaže na ekoloških otokih. Oprema je
nameščena v halo 600 m2 površine, ki je postavljena na reciklažnem platoju CERO Sežana.
Kosovni in nevarni odpadki
V letu 2012 je bila akcija zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov po naseljih izvedena enkrat, saj
imajo občani možnost vse leto kosovne in nevarne odpadke brezplačno oddati v zbirnem centru za
individualni dovoz odpadkov v Sežani (ob odlagališču), v Hrpeljah (pred OIC Hrpelje), v Komnu in
Divači (pri čistilni napravi). Akcije so bile izvedene po predhodni najavi, ob sobotah. Po predvidenem
urniku, se v naselje pripelje več vozil za odvoz odpadkov, saj se kosovni in nevarni odpadki že ob
sami predaji ločeno prevzemajo (kovinski kosovni, leseni kosovni, hladilno-zamrzovalne naprave,
nevarni odpadki, izrabljena EE oprema…).
Predstavitev dela na Centru za ravnanje z odpadki Sežana (CERO Sežana)
KSP d. d. Sežana je upravljavec CERO Sežana. To je center za ravnanje z odpadki, ki v svoji
funkcionalnosti združuje več enot. Odlagališče za nenevarne odpadke Sežana je sestavljeno iz že
zaprtega dela odlagališča, na katerem je odlaganje že zaključeno, površina odlagališča pa že
zatravljena in na vrhu zaključena z biofiltrom. Aktivno odlagalno polje pa je polje (5.735 m2 površine)
na katerem se trenutno odlagajo odpadki.
Vsako vozilo, ki pripelje na CERO se najprej zaustavi na vstopni postaji, ki je opremljena s
semaforjem, zapornicami, tehtnico in kontrolno hišico. Vsi odpadki se stehtajo, vizualno pregledajo in
zabeležijo. Nato delavec usmeri vozilo na posamezno enoto. Ločeno zbrane frakcije iz ekoloških
otokov in gospodarstva se usmeri na pretovorno postajo, kjer se jih pretovori v 33 m3 zabojnike, ki
nato nadaljujejo pot v sortirnice in predelovalnice.
Ločeno zbrane frakcije je dolžno KSP d.d. Sežana brezplačno oddajati v verigo prevzemnikov
embalažne družbe. Občani, ki sami pripeljejo kosovne ali nevarne odpadke in druge ločene frakcije,
jih odložijo v različne označene zabojnike v okviru zbirnega centra, izrabljena elektronska oprema se
hrani v skladiščnem objektu, hladilnozamrzovalne naprave v posebnem zabojniku, ker se tudi ločeno
oddajajo. Leseni in kovinski odpadki z akcij in dovozov na ZC se skladiščijo na manipulativni
ploščadi. Pripeljani azbestni odpadki se usmerijo na odlagalno polje namenjeno odlaganju azbestnih
Aquarius d.o.o. Ljubljana
168
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
odpadkov. Azbestne odpadke je potrebno za prevoz do deponije tudi pravilno pripraviti, in sicer
morajo biti ti oviti v folijo oz. v vrečah, da se pri prevozu prepreči uhajanje azbestnih vlaken v okolje.
Izvajalec (KSP d. d. Sežana) je dolžan odpadke, ki vsebujejo azbest sproti zasipati. Gradbenih
odpadkov večjih količin se na CERO Sežana ne sprejema, sprejema se zgolj manjše količine
odpadkov, ki nastanejo npr. pri obnovi stanovanja (kopalnica, ploščice…), ki pa se porabijo za
prekrivko oz. morebitna druga urejanja odlagališča.
Odpadki, ki so namenjeni odlaganju se odložijo na aktivno odlagalno polje. Dnevno se odpadke
komprimira s kompaktorjem ter posamezne plasti odpadkov prekriva s plastmi zemljine in kamenja.
Dno odlagalnega polja je grajeno v skladu z zakonodajo z vsemi varovalnimi plastmi (mineralne
kamnine, geotekstil, plastične folije …), prav tako je urejen sistem zajema in odvajanja izcednih in
meteornih voda ter zajema odlagališčnih plinov s plinjaki. V skladu z zahtevami zakonodaje pa na
odlagališču za nenevarne odpadke Sežana izvajajo tudi vse potrebne monitoringe (zrak, vode, sortirne
analize, spremljanje vremenskih parametrov...).
Pridobljeno je bilo tudi okoljevarstveno dovoljenje za podaljšanje obratovanja odlagališča (junij 2013)
do konca leta 2015, za ves CERO pa za pet let.
Gradbeni odpadki
V sklopu kamnoloma Medvejk je podeljeno dovoljenje za zbiranje in predelavo inertnega gradbenega
materiala. S pravnimi subjekti se v skladu z občinskim odlokom sklepajo pogodbe o ravnanju z
odpadki, saj morajo imeti uporabniki iz gospodarstva ločeno zbiranje odpadkov v celoti poskrbljeno
posebej (sami) in se ne smejo posluževati ekoloških otokov. V letu 2012 se število novo sklenjenih
pogodb ni bistveno povečalo, nasprotno, kar nekaj je bilo prekinitev pogodb zaradi zaprtja podjetij ter
sklenjenih kar nekaj aneksov, s katerimi podjetja znižujejo volumen posod. Slabo gospodarsko stanje
v državi se tako kaže tudi na našem območju. Opažajo pa tudi vse več gospodarskih odpadkov na
ekoloških otokih.
Regijski center za ravnanje z odpadki
Južno primorska regija je sledila državnim usmeritvam in so tako v letu 2001 občine Divača, HrpeljeKozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Piran, Sežana in Mestna občina Koper podpisale pismo o
nameri ter leto kasneje tudi konzorcialno pogodbo za skupno/regijsko ravnanje z odpadki. Zaključena
je študija »Izbor in ocena primernosti potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih
odpadkov konzorcija GOJUP«, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije
Divja odlagališča
Po podatkih popisa divjih odlagališč se v občini Sežana nahaja 169 divjih odlagališč (vir: Register
divjih odlagališča, Ekologi brez meja, 2013). Največ je kosovnih in komunalnih odpadkov ter
gradbenih odpadkov, na divjih odlagališčih pa so bili najdeni tudi organski odpadki, salonitne plošče
ter nevarni odpadki.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
169
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika
23:
Divja
odlagališča
na
http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc)
območju
občine
Sežana
(vir:
7.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in dopolnjenega osnutka OPN Sežana za obravnavan
segment je v prikazan spodnji tabeli.
Tabela 61: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
1. Racionalno
ravnanje s
komunalnimi in drugimi odpadki.
Nacionalni program varstva
okolja
1. CILJ:
Operativni program
odstranjevanja odpadkov s ciljem
zmanjšanja
količin
biorazgradljivih odpadkov
- zapiranje obstoječih odlagališč,
za katere je prilagajanje veljavnim
predpisom
ekonomsko
neupravičeno ali tehnično težko
izvedljivo.
rekonstrukcija
in
širitev
obstoječih odlagališč, ki bodo
obratovala do konca leta 2008.
- izgradnja nove infrastrukture za
obdelavo,
predelavo
in
odstranjevanje
odpadkov
kot
regijskih centrov.
Cilji OPN
1. Zmanjševanje nastajanja
odpadkov na izvoru in vzpostavitev
učinkovitega sistema ravnanja z
odpadki.
2. Sanacija neurejenih odlagališč z
odstranitvijo odpadkov in ureditvijo
zemljišč v prvotno stanje ali za
določeno novo namembnost.
2. CILJ: Operativni program
ravnanja z nevarnimi odpadki
Aquarius d.o.o. Ljubljana
170
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
- vzpostavitev mreže objektov in
naprav t.i. centri za ravnanje z
nevarnimi odpadki.
3. CILJ: Operativni program
zbiranja komunalnih odpadkov
- postavitev zbiralnic ločenih
frakcij na vsakih 500 preb. v
strnjenih območjih poselitve
- vzpostavitev zbirnih centrov za
zbiranje ločenih frakcij praviloma
v vsaki občini, na vsakem
strnjenem območju poselitve z več
kot 8.000 preb. In v večjih
poselitvenih aglomeracijah na
vsakih 80.000 preb.
- vzpostavitev zbiralnic nevarnih
frakcij komunalnih odpadkov na
vsakem območju strnjene poselitve
z več kot 25.000 preb. V večjih
aglomeracijah na vsakih 60.000
preb.
vzpostavitev
dopolnilnega
sistema s premičnimi zbiralnicami
- vzpostavitev biološke predelave
bioloških kuhinjskih odpadkov v
hišnih kompostnikih, v malih
komunalnih kompostarnah na
območjih poselitve z več kot 10
preb. Na ha in več kot 500 preb.
Ter prevzemanje in zagotavljanje
biološke predelave na gosteje
poseljenih in večjih območjih.
4. CILJ: Operativni program
ravnanja z gradbenimi odpadki
- ločeno zbiranje in reciklaža
gradbenih odpadkov v lokalnih
centrih
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema
ravnanja z odpadki.
V strateškem delu dopolnjenega osnutka OPN je navedeno, da bo občina še naprej ločeno zbirala
komunalne odpadke ter jih odlagala v Centru za ravnanje z odpadki CERO Sežana ob cesti Sežana –
Vrhovlje, vse do vzpostavitve nove lokacije na odlagališču nenevarnih odpadkov v okviru iste
lokacije. Pridobljeno je bilo tudi okoljevarstveno dovoljenje za podaljšanje obratovanja odlagališča
(junij 2013) do konca leta 2015, za ves CERO pa za pet let. Z odpadki bo občina gospodarno ravnala v
smislu enotnega sistema ločenega zbiranja odpadkov in izgradnje občinskih zbirnih centrov. V
izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN je predvidena širitev območja za zbiranje in predelavo
inertnih gradbenih odpadkov južno od obstoječega območja v kamnolomu Medvejek (EUP SŽ-04 O),
predvidena pa je tudi širitev stavbnih zemljišč zahodno od obstoječe deponije CERO Sežana (EUP SŽ
– 01 O). Najbolj pereči problem predstavlja novo dolgoročnejše regijsko odlagališče, katerega lokacija
še vedno ni znana
Ocenjujemo, da bo vpliv pozitiven – ocena A.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
171
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Okoljski cilj 2: Sanacija neurejenih odlagališč z odstranitvijo odpadkov in ureditvijo zemljišč v
prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.
Po podatkih Registra divjih odlagališč naj bi se na območju občine nahajalo 169 divjih odlagališč. Za
območja čezmerne obremenitve okolja, kamor sodijo tudi nedovoljena odlagališča odpadkov, je glede
na določbe 25. člena Zakona o varstvu okolja treba pripraviti program sanacijskih ukrepov predpisane
vsebine. Program mora med drugim vsebovati opis predvidenih ukrepov z oceno časovnega in
finančnega okvira sanacije. V strateškem delu dopolnjenega osnutka OPN je navedeno, da je potrebno
neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno
stanje ali za določeno novo namembnost.
Ocenjujemo da je vpliv na okoljski cilj 2 C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z
odpadki, saj bo občina urejala odlagališče odpadkov CERO Sežana in sočasno sodelovala pri skupnem
urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme ločenega
zbiranja odpadkov. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
ČEZMEJNI VPLIVI
Opis vpliva
Zaradi dopolnjenega osnutka OPN ne pričakujemo čezmejnega vpliva zaradi obremenjevanja okolja z
odpadki – ocena A.
SKUPNA OCENA VPLIVOV
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na obremenjenost okolja z odpadki.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Okoljski cilj
1. Zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru
in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z
odpadki.
Opis vpliva
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
Ocena
A – vpliv bo pozitiven.
2. Sanacija neurejenih odlagališč z odstranitvijo
odpadkov in ureditvijo zemljišč v prvotno stanje
ali za določeno novo namembnost.
Vpliv bo
trajen.
C- vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov
neposreden,
in
7.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na obremenitev okolja z odpadki. Avtorji poročila
menimo, da so ukrepi izvedljivi in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja. Za izvedbo
ukrepov je zadolžen investitor in/ali projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno umesti v Odlok.
Vključenost ukrepov preverja MKO-CPVO in nosilci urejanja prostora v času izdajanja mnenja o
sprejemljivosti plana.
Strateški del
• V strateškem delu naj se doda določba o potrebnosti sanacije evidentiranih divjih odlagališč.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
172
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
7.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z odpadki.
Podatki o količini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poročilih komunalnega podjetja
Ksp d. d. Sežana, ki skrbi za odpadke v občini Sežana. Register črnih odlagališč v občini je na voljo
na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis črnih odlagališč organizira vsako pomlad ( zadnji
popis 2013).
III.2 OHRANJANJE NARAVNIH VIROV
1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
1.1.
OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o kmetijskih zemljiščih (uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2) (Ur-l- RS, št. 71/11,
58/12)
• Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 51/06, zkme – 145/08)Pravilnik o kriterijih za načrtovanje
prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij
(Ur. l. RS, št. 110/2008)
• Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju
(Ur. l. RS, št. 98/11, 113/13)
• Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 84/05),
• Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS št. 113/09,
5/13)
• Navodilo o izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 34/00)
• Pravilnik pri izvajanju dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS, št. 130/04)
• Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Ur. l. SRS, št. 6/1990, RS, št.
68/1996, 68/1996)
• Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 122/08, 04/10,
110/10)
• Pravilnik o določanju in vodenju bonitet kmetijskih zemljišč (Ur. l. RS, št. 47/08)
Ostala izhodišča in viri
• Smernice k osnutku Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, št. 350-33/2006/22, z dne 17.5. 2011, Program razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta
1990 (Ur. l. RS, št. 82/2004)
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Tla
1. Zmanjševanje vnosa nevarnih in drugih snovi v tla
(pesticidi, gnojila, emisije zaradi prometa itd.)
Kazalci (merila)
1. Izguba rodovitnih tal za kmetijsko proizvodnjo zaradi
spremembe namenske rabe tal.
2. Spodbujanje ekološke pridelave hrane
2. Zemljišča v zaraščanju.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
173
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Kmetijska zemljišča
3. Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove
pridelovalne funkcije
3. Sklenjenost kmetijskih zemljišč
4. Število ekoloških kmetij
5. Površina agromelioriranih kmetijskih zemljišč
Metodologija vrednotenja vplivov plana
Vrednotenje se izvaja ločeno za varstvo tal pred onesnaženjem ter za varstvo najboljših kmetijskih
zemljišč.
Varstvo pred onesnaženjem tal
Pri varstvu tal pred onesnaženjem se preverja predvsem vključevanje strateških usmeritev v zvezi z
zmanjševanjem onesnaženosti iz kmetijstva, industrije, prometa ter zaradi odlaganja odpadkov.
Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: OPN ima na onesnaženost tal pozitiven vpliv oziroma nima
vpliva, saj se bo z njegovo izvedbo kakovost tal izboljšala oziroma se ne bo spremenila.
B – vpliv je nebistven: OPN na onesnaženost tal ne vpliva bistveno, onesnaževanje tal se ne bo
bistveno povečalo.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: OPN na onesnaženost tal ne vpliva
bistveno v primeru, da se zagotovijo omilitveni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da se kakovost tal ne
bodo bistveno spremenila.
D – vpliv je bistven: OPN na onesnaženost tal bistveno vpliva. Onesnaženost tal bi se ob njegovi
izvedbi glede na izhodiščno stanje bistveno povečala.
E – vpliv je uničujoč: OPN na onesnaženost tal vpliva uničujoče. Onesnaženost bi se ob njegovi
izvedbi povečala v taki meri, da bi bila dosežena kritična raven onesnaženja.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
Varstvo kmetijskih zemljišč
Pri varstvu kmetijskih zemljišč se kot bistven kriterij za vrednotenje uporabljata kriterija izguba
kmetijskih zemljišč. Vrednotenje mora temeljiti tudi na izhodišču, da je stavbna zemljišča za potrebe
razvoja treba zagotavljati. V skladu z razvojnimi potrebami naselij se razvoj naselij zagotavlja z
zaokrožitvami in širitvami ob obstoječi pozidavi, tako da se zagotavlja ohranjanje sklenjenosti
kmetijskih zemljišč.
S posebno pozornostjo je treba vrednotiti tudi spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe
kmetijskih gospodarstev in njihovih dopolnilnim dejavnostim. To velja predvsem za podeželska
območja, kjer se s tem skrbi za ohranjanje prebivalstva na kmetijah in s tem obdelovanje kmetijskih
zemljišč. Ugotavljajo se neposredni, trajni in kumulativni vpliv. Ocenjevanje vplivov se izvaja v
skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč. Zagotovljena je sklenjenost kmetijskih
zemljišč, zagotovljeno je obdelovanje kmetijskih zemljišč, izvajajo se trajnostne oblike kmetovanja.
B – vpliv je nebistven: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg
kmetijskih zemljišč. Zagotovljena je sklenjenost kmetijskih zemljišč, zagotovljeno je obdelovanje
kmetijskih zemljišč, spodbujajo se trajnostne oblike kmetovanja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
174
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala
na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi. Prizadeta
bodo prizadeta predvsem manj kvalitetna kmetijska zemljišča, v manjši meri lahko tudi najboljša
kmetijska zemljišča. Možno je zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč.
D – vpliv je bistven: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih
zemljišč. Prizadeta bodo tako najboljša kot druga kmetijska zemljišča. Nadomeščanje kmetijskih
zemljišč ne bo možno v zadostni meri. Pogoji za zagotavljanje obdelovanja kmetijskih zemljišč so
slabi.
E – vpliv je uničujoč: Izvedba OPN bo imela uničujoč vpliv na pridelovalni potencial in obseg
kmetijskih zemljišč. Nadomestnih kmetijskih zemljišč ni mogoče zagotoviti. Pogoji za zagotavljanje
obdelovanja kmetijskih zemljišč niso izpolnjeni.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
1.2 OBSTOJEČE STANJE
Dejanska raba tal z značilnim in edinstvenim prepletom njiv na dnu vrtač, vinogradov, gozda in
poselitve je bistveni element prepoznavnosti občine Sežana. Največja kompleksna območja kmetijskih
zemljišč (nad 49 ha) so v okolici Lokev, Povirja, okrog vasi Voglje in Dol, ob Dutovljah, Skopem,
med Pliskovico in Krajno vasjo ter ob Ponikvah in Kazljah.
Dejanska raba kmetijskih zemljišč
Po podatkih dejanske rabe (MKO, 2013) je v občini Sežana 7.025,74 ha kmetijskih zemljišč. Največji
delež predstavljajo trajni travniki (66,4 %), sledijo jim kmetijska zemljišča poraščena z gozdnim
drevjem (11,6 %) ter vinogradi (6,7 %). Njive predstavljajo le 2,1 % kmetijskih zemljišča po dejanski
rabi (spodnja tabela).
Tabela 62: Dejanska raba prostora (vir: MKO, stanje na dan 4. 1. 2013)
Vrsta dejanske rabe
Površina
[ha]
Delež
kmetijskih
zemljišč
(%)
Plantaža gozdnega drevja
Rastlinjak
Ostali trajni nasadi
Oljčnik
Intenzivni sadovnjak
Neobdelano kmetijsko zemljišče
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
Njiva
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju
Drevesa in grmičevje
Vinograd
Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem
Trajni travnik
0,1
0,3
0,3
0,4
3,9
50,4
60,2
145,7
401,3
411,1
470,9
813,64
4667,5
7025,74
0,001
0,004
0,004
0,006
SKUPAJ
0,1
0,7
0,9
2,1
5,7
5,9
6,7
11,6
66,4
100
Pedološke značilnosti tal
Na Krasu so se prsti razvile na netopnem ostanku v preteklosti raztopljenega apnenca in dolomita. Na
apnencu z roženci se je razvila bolj kisla in peščena prst, ki ji domačini pravijo kremenica, na čistejših
apnencih pa ilovka. (Vir: AST)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
175
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V občini Sežana med prstmi močno prevladujejo različni tipi rendzin. V bližini naselij se pojavlja
večji delež antropogenih rendzin, drugod pa se menjavajo sprsteninaste in prhlinaste rendzine, z
večjimi ali manjšimi deleži litostola. Znotraj naselij prevladuje ilovka (terra rossa), ki z oddaljevanjem
od naselij prehaja v rjave pokarbonatne prsti. Na vzhodnem delu občine, kjer Kras prehaja v Vipavska
brda se začno pojavljati evtrične rjave prsti na eocenskem flišu.
Talno število
Biotehniška fakulteta v Ljubljani je leta 2006 izdelala digitalno karto talnega števila za celotno
ozemlje Slovenije iz obstoječe baze podatkov pedološke karte Slovenije. Talne lastnosti so ocenili s
pomočjo ocenjevalnih lestvic. Točke v lestvicah predstavljajo v odstotkih izražene stopnje rodovitnosti
tal. Točke dobimo na osnovi ocene meril rodovitnosti tal, med katere uvrščamo:
a) pri ocenjevanju njivskih zemljišč:
• geološki substrat
• teksturo tal
• razvojna stopnja tal
b) pri ocenjevanju travniških zemljišč:
• tekstura tal
• razvojna stopnja tal
• vodne razmere
• klima
Talno število opredeljuje proizvodni potencial zemljišča. Za zemljišča za njivsko rabo je opredeljeno
na lestvici od 7 do 100, za travnike pa od 7 do 88. Ključni parametri za izračun talnega števila so
tekstura, razvojna stopnja, matična podlaga ter vodne razmere, ki so v nekaterih primerih že zajete v
razvojni stopnji. Velik pridelovalni potencial imajo območja s talnim številom nad 58, območja s
talnim številom pod 39 pa so le pogojno primerna za kmetijstvo. Zemljišča s talnim številom manjšim
od 7 so kmetijska zemljišča, ki niso primerna za kmetijsko rabo (degradirana, poselitev, …). Talno
število je neodvisno od trenutne vrste rabe in izkazuje le pridelovalni potencial.
Za podrobnejše razlikovanje zemljišč glede njihovega pridelovalnega potenciala se lahko uporabijo
dodatni parametri kot so klima, nakloni zemljišč, nadmorske višine ter drugi lahko tudi regionalno
specifični omejitveni dejavniki.
Na Krasu je največji omejitveni dejavnik pomanjkanje površinskih voda ter značilen kraški relief
(vrtače, škraplje, udorine) in plitvost prsti, ki jih pogojuje matična podlaga. Debelejše prsti so
večinoma le na dnu vrtač, kjer je obdelovanje izredno zahtevno in se je v preteklih letih in tudi sedaj
vedno bolj opuščalo. Nekaj kmetijskih zemljišč se tudi zarašča. Zaraščanje kmetijskih zemljišč pa je
tudi posledica opuščanja kmetijske proizvodnje in zaposlovanje v drugih vejah gospodarstva.
Urbaniziranih je približno 1 % površin v občini.
Območja z visokim pridelovalnim potencialom (talno število nad 58) obsegajo 2778,47 ha (11,6 %)
ozemlja občine. Na zemljiščih z najvišjim pridelovalnim potencialom je največ gozdov (46,35 %),
trajnih travnikov (31,13 %) in vinogradov (10,45 %). Ostale rabe predstavljajo majhne deleže.
Območja s srednjim pridelovalnim potencialom (talno število 39-58) obsegajo 5616,3 ha (23,36 %)
ozemlja občine. Na zemljiščih s srednjim pridelovalnim potencialom prevladuje gozd (56,84 %),
trajnih travnikov je 29,37 % in 3,53 % pozidanih zemljišč. Ostale rabe predstavljajo manjše deleže.
Največ zemljišč je pogojno primernih za kmetijsko pridelavo in sicer 13105,5 (54,5 %) zemljišč v
občini. Na pogojno primernih zemljiščih je največ gozda (70,57 %), trajnih travnikov (16,30) in 4,92
% kmetijskih zemljišč, poraslih z gozdnim drevjem. Neprimernih pa 1 % večinoma že pozidanih
zemljišč (84,82 %) in 9,13% trajnih travnikov.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
176
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 24: Pridelovalni potencial glede na talno število (vir:
Degradacija tal
Najpogostejši viri onesnaževanja tal so:
- kmetijstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi in mineralnimi gnojili, lahko tudi z gnojenjem z
gnojevko oziroma oporečnimi komposti, z zalivanjem oziroma namakanjem z oporečno vodo
…;
- promet,
- industrija in kurišča,
- onesnaževanje zaradi transporta onesnaženega zraka na daljavo,
- odlaganje odpadkov.
Najpogosteje se tla onesnažijo preko zraka (razpršeno onesnaževanje). Vir takega onesnaževanja so
predvsem industrijske emisije, prašni delci, dimni plini iz individualnih kurišč ter emisije iz prometa.
Na tak način se tla onesnažujejo predvsem s trdimi kovinami, ki se kopičijo v tleh. Pri točkovnem
onesnaževanju gre navadno za večje koncentracije nevarnih snovi v tleh, vendar na bolj omejenih
območjih (lokalno). Največkrat so vir takšnih onesnaževanj neurejena in divja odlagališča odpadkov
ter izpusti odpadnih voda zaradi neurejene kanalizacije. Tla se lahko onesnažijo tudi z neposrednim
vnašanjem nevarnih snovi, ki jih vsebujejo mineralna gnojila in herbicidi. Pri vnašanju nevarnih snovi
v tla ne pride le do povečanja njihovih koncentracij v tleh, ampak tudi do spiranja teh snovi v
podtalnico. Nitrat je ena izmed takih snovi, ki lahko zaradi nestrokovne rabe naravnih in umetnih
gnojil onesnaži podtalnico in s tem pitno vodo. V podtalnico se spirajo tudi druge nevarne snovi kot so
atrazin in njegovi razgradni produkti, PCB, kloridi, fosfati, itd.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
177
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Promet posredno onesnažuje tla z emisijami izpušnih plinov v zrak, ki vsebuje svinec, cink, baker,
nikelj, kadmij in krom. V tem primeru govorimo o linijskem onesnaževanju, katerega tipičen primer je
onesnaževanje tal vzdolž prometnic (ceste in železnice). V okviru raziskav onesnaženosti tal v
Sloveniji je bila na območju občine določena vzorčna lokacija Veliko polje na območju Vipavskih
Brd, ki pa ni primerna za analizo prsti.
O neposredni izgubi tal zaradi izgradnje objektov govorimo takrat, ko gre za popolno odstranitev
ekosistema (tudi tal). V okviru priprave OP kot izgubo tal zaradi pozidave obravnavamo spremembe
kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča.
V občini Sežana zaraščanje kmetijskih zemljišč ne predstavlja bistvenega spreminjanja krajine, čeprav
v širšem pogledu zaraščanje Krasa že predstavlja problem. V občini Sežana se zarašča 411,3 ha
kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 1,7 % območja občine. Območja zaraščanja se pojavljajo
razpršeno po celotnem območju občine, nekoliko večja so na Volariji in ob avtocestnem pasu med
Divačo in Sežano.
Največ kmetijskih zemljišč v zaraščanju je na območjih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo
(275 ha), 87 ha na območjih s srednjim pridelovalnim potencialom in 38 ha na območjih z visokim
pridelovalnim potencialom.
Varstvo tal
Najboljša in druga kmetijska zemljišča
Kmetijska zemljišča so po Zakonu o kmetijskih zemljiščih zemljišča, ki so primerna za kmetijsko
pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska
zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o
gozdovih.
Kmetijska zemljišča se na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel delijo na:
- najboljša kmetijska zemljišča, to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo;
-
druga kmetijska zemljišča, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo.
Najboljša kmetijska zemljišča so:
a) po naravnih lastnostih:
- zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih
rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije – I.
kategorija kmetijskih zemljišč;
-
zemljišča, na katerih je delno onemogočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar
zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin – II. kategorija kmetijskih zemljišč;
-
zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi,
hmeljišča, oljčni nasadi ipd.);
-
zemljišča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo;
b) po legi, velikosti in obliki parcel:
- zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse.
V občini Sežana je po podatkih veljavnega plana s kategorijo najboljših kmetijskih zemljišč
opredeljenih 3.286,5 ha zemljišč, kar je 13,7 % površine občine. Drugih kmetijskih zemljišč je 5.439,4
ha (22,6 % površja občine). Glede na vsa prva in druga kmetijska zemljišča predstavljajo najboljša
približno 37,7 %, druga kmetijska pa 62,3 % območij.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
178
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 25: Območja varstva kmetijskih zemljišč (vir: obstoječi plan občine Sežana)
Skoraj 42 % najboljših kmetijskih zemljišč v občini je na območjih s srednjim pridelovalnim
potencialom. Predstavljajo 5,7 % površja občine. Najboljša kmetijska zemljišča z visokim
pridelovalnim potencialom obsegajo 5,0 % površine občine. Približno 2,82 % površine občine
predstavljajo območja najboljših kmetijskih zemljišč, ki so glede na talno število pogojno primerna oz.
neprimerna za kmetijsko pridelavo.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih se kot prevladujoča dejanska raba pojavljajo trajni travniki (63,67
%). Vinogradi pa preraščajo 11,12 % vseh najboljših kmetijskih zemljišč. Druga kmetijska zemljišča z
visokim pridelovalnim potencialom obsegajo 1,2 % površine občine, zemljišča s srednjim
pridelovalnim potencialom obsegajo približno 5 % površine občine. Največ drugih kmetijskih zemljišč
je pogojno primernih za kmetijsko pridelavo in obsegajo 16,28 % površine občine.
Na drugih kmetijskih zemljiščih predstavljajo prevladujočo dejansko rabo trajni travniki (43,16 %).
Ostale pogoste rabe na drugih kmetijskih zemljiščih so še gozd (27,73 %), kmetijska zemljišča porasla
z gozdnim drevjem (12 %) ter pozidano in sorodno zemljišče (5 %). Kmetijska zemljišča v zaraščanju
se pojavljajo na 5 % površin drugih kmetijskih zemljišč.
Površine agromelioriranih kmetijskih zemljišč
Po podatkih KatMeSine (Kataster melioracijskih objektov in naprav, MKO, 2013) se na območju
občine Sežana ne nahajajo delujoči namakalni in osuševalni sistemi.
Projekt komasacije na območjih, ki se pojavljajo na obeh bregovih vzdolž celotnega toka Raše je bil
uspešno speljan do konca, hidromelioracija pa niso bile izvedene.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
179
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Velik namakalni sistem je na območju Lipice v sklopu golf igrišča, ki pa se ne uporablja za kmetijske
namene (vir: AST).
Slika 26: Območja izvedenih komasacij ob Raši (vir: MKO, 2010)
V zadnjem času je veliko teženj po urejanju malih namakalnih sistemov, v sklopu katerih vsak kmet
namaka svoj vinograd.
Kmetijska gospodarstva
V kmetijstvu je glavna panoga vinogradništvo. Vinogradi se večinoma obnavljajo, njihov obseg kot
lokacije se spreminjajo. Ostale panoge, predvsem živinoreja, so zamrle. V zadnjem času se ponovno
oživlja reja drobnice. Vrtnarstvo in sadjarstvo kot panogi v občini skoraj nista zastopana. V občini je
izredno malo gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Večinoma so kmetije mešane.
1.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN Sežana za obravnavan segment je v prikazan
spodnji tabeli.
Tabela 63: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
Program razvoja podeželja RS
za obdobje 2007 – 2013
Cilji OPN
1.
Izkoriščanje
prostorskega
potenciala podeželja za razvoj
raznolikih
gospodarskih
dejavnosti na podeželju.
2. Dopolnjevanje funkcij mesta in
1. Izboljšanje konkurenčnosti
kmetijstva, živilstva in gozdarstva.
1. Graditi je treba predvsem na
zemljiščih, ki so manj primerna za
kmetijsko pridelavo, in sicer tako,
da se gradnja načrtuje zunaj ali na
robu
zaokroženih
kmetijskih
2. Izboljšanje okolja in podeželja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
180
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
podeželja
z
razvojem
dopolnjujočih dejavnosti.
3. Ohranjanje pridelovalnega
potenciala tal za kmetijsko rabo.
4. Zagotavljanje povezanosti
urbanih naselij in njihovih zaledij
z
učinkovitejšo
mobilnostjo,
podprto z javnim potniškim
prometom.
3. Kakovost življenja na podeželju
in gospodarska diverzifikacija
podeželja.
4. Izvajanje pristopa LEADER.
zemljišč, da se z gradnjo čim manj
omejuje primarna raba kmetijskih
zemljišč ter da se pri načrtovanju
poselitve čimbolj varujejo zemljišča
proizvodno usmerjenih in zaščitenih
kmetij.
2. Poglavitni cilj na področju
razvoja podeželja je krepitev
večnamenske vloge kmetijstva in
gozdarstva.
3. Spodbujati je potrebno investicije
v
kmetijska
gospodarstva,
sonaravno kmetovanje, ureditev
objektov za predelavo, postavitev
malih namakalnih sistemov vezanih
na padavinsko vodo.
4. Dodatno razvijanje različnih
kmetijskih panog: vinogradništvo,
poljedelstvo,
pašništvo
(reja
drobnice ter pašna živinoreja).
Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Zmanjševanje vnosa nevarnih in drugih snovi v tla (pesticidi, gnojila, emisije zaradi
prometa itd.)
Tla se lahko onesnažijo tudi z neposrednim vnašanjem nevarnih snovi, ki jih vsebujejo mineralna
gnojila in herbicidi. Zaradi pretirane uporabe škropiv v vinogradih, prihaja do konflikta interesov med
pridelovalci grozdja in prebivalci bližnjih vasi. V strateškem delu OPN je navedeno, da je potrebno na
celotnem Krasu omejiti in bolje nadzorovati uporabo škropiv tudi zaradi še posebej ranljivega
podzemnega sveta. Prav tako je navedena zahteva, da naj se promovira in spodbuja tradicionalen način
obdelave vinogradov z odpornejšimi sortami grozdja, ki dopuščajo zmanjšanje uporabe
fitofarmacevtskih pripravkov.
V strateškem delu OPN je opozorjeno da so agrarne operacije v smislu tradicionalnega nasipavanja
kmetijskih zemljišč s prenosom zemljin iz vrtač za pridobitev novih vinogradniških ali njivskih
površin so z vidika varstva okolja problematične predvsem zaradi možnega vnašanja odpadkov in
gradbenega materiala v vrtače. V OPN ni zapisan način preprečitve le tega.
Vir onesnaževanja tal zaradi onesnaženja zraka so predvsem industrijske emisije ter emisije iz
prometa. Na tak način se tla onesnažujejo predvsem s trdimi kovinami, ki se kopičijo v tleh. V
izvedbenem delu dopolnjenega osnutka so površine za proizvodne dejavnosti obdane celoti ali deloma
z kmetijskimi zemljišči po namenski in dejanski rabi v naseljih Dutovlje, Križ in Dan v naselju Sežana
pa z kmetijskimi zemljišči po dejanski rabi. Predvidena južna obvoznica Sežana bo obkrožena z
kmetijskimi zemljišči po dejanski rabi. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženja kmetijskih
zemljišč zaradi onesnaženja zraka so podani v segmentu Podnebne spremembe in kakovost zraka.
Največkrat so vir takšnih onesnaževanj neurejena in divja odlagališča odpadkov ter izpusti odpadnih
voda zaradi neurejene kanalizacije. Širitve območja za predelavo gradbenih odpadkov in širitve
odlagališča CEROD Sežana posegajo na in v bližino kmetijskih zemljišč po dejanski rabi. Na
kmetijskih zemljiščih je lociranih tudi precej divjih odlagališč. Omilitveni ukrepi za zmanjšanje
onesnaženja kmetijskih zemljišč zaradi odpadkov so podani v segmentu Ravnanje z odpadki.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
181
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 2 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženja kmetijskih zemljišč zaradi onesnaženja zraka in
obremenitve z odpadki so podani v segmentu Podnebne spremembe in kakovost zraka ter Ravnanje z
odpadki.
Okoljski cilj 2: Spodbujanje ekološke pridelave hrane
Ekološka pridelava hrane v strateške delu OPN opredeljena kot eden izmed ključnih potencialov za
razvoj kmetijstva v občini in sicer ključni potenciali za razvoj kmetijstva v občini so:
• Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva (integrirano in ekološko
vinogradništvo in poljedelstvo, uvajanje paše na opuščenih pašnikih) in tradicionalnih
oblik kmetijstva (pašne skupnosti, njivske in travniške vrtače, travniški sadovnjaki).
• Spodbujanje ekstenzivno ekološke oziroma sonaravne oblike kmetovanja v povezavi z
turistično ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Potencial je navezava
tradicionalnih panog na turistično ponudbo (domače obrti, izobraževanje na kmetijah,
turistično vodenje,…) in prodajo na domu (teran, pršut, drobnica…) ter vključevanje v
večje prodajne verige lokalne oskrbe.
• Usmerjanje v nove tržne niše kot npr. pridelava zelišč za uporabo v zdravstvu in
prehrani, razširitev reje drobnice in uvajanje avtohtonih sort, ki so bolje prilagojene
agroekološkim razmeram in odpornejše na škodljivce.
• Dodatno razvijanje različnih kmetijskih panog: vinogradništvo, poljedelstvo, pašništvo
(reja drobnice ter pašna živinoreja). Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.«
Vpliv OPN na doseganje cilja »Spodbujanje ekološke pridelave hrane« ocenjujemo z oceno A – vpliv
je pozitiven.
Okoljski cilj 3: Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije
Pri identifikaciji potencialnih vplivov na izgubo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati določbe 29.
člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 43/11), ki
pravi, da MKGP do vzpostavitve območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih
zemljišč, v skladu s tem zakonom, pri izdaji smernic in mnenj obravnava načrtovane posege tako na
najboljša kot tudi na druga kmetijska zemljišča.
V dopolnjenem osnutku OPN na kmetijska zemljišča po namenski rabi (korigiran shp iz veljavnega
plana) posega 69,7 ha novih stavbnih zemljišč (mednje prištevamo tudi območja mineralnih surovin,
čeprav v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter
pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l.
RS, št. 99/07) sodijo med območja drugih zemljišč). Posegi manjši od 50 m2 niso upoštevani. V
spodnjih tabelah so upoštevane tudi spremembe plana, ki zajemajo ažuriranje stanja in uskladitev z
veljavno zakonodajo.
Tabela 64: Širitve stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča
Velikost m2
NRP
OPIS NRP
B
Posebna območja
BD
Površine drugih območij
BT
Površine za turizem
C
Območja centralnih dejavnosti
59.349,16
CD
Druga območja centralnih dejavnosti
30.000,72
CU
Osrednja območja centralnih dejavnosti
I
Območja proizvodnih dejavnosti
29.348,43
84.387,64
IG
Gospodarske cone
11.054,09
41.352,12
622,36
40.729,76
Aquarius d.o.o. Ljubljana
182
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
IK
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
IP
Površine za industrijo
P
Območja prometne infrastrukture
PC
Površine cest
PO
Ostale prometne površine
PŽ
Površine železnic
S
Območja stanovanj
SK
Površine podeželskega naselja
147.444,10
SS
Stanovanjske površine
102.027,48
Z
Območja zelenih površin
ZD
Druge urejene zelene površine
ZV
Druge urejene zelene površine
ZK
Pokopališča
ZS
Površine za oddih, rekreacijo in šport
O
Območja okoljske infrastrukture
E
Območja energetske infrastrukture
L
Območja mineralnih surovin
LN
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Površine podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo
SKUPAJ
LP
54.500,57
18.832,99
32.984,36
10.989,91
12.833,73
9.160,72
249.471,58
179.097,08
13.975,28
89.694,53
28.949,64
44.934,90
28.214,58
988,85
112.069,71
62.782,99
49.286,72
787.915,09
V nadaljevanju so prikazani posegi po naseljih po posameznih enotah urejanja prostora.
AVBER
ŠT.
POSEGA
001
002
003
004
005
EUP
AV-01
AV-01
AV-02
AV-05
AV-09
NRP
SKj
SKj
ZK
SK
BT
PIA
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
733,84
488,36
1.032,01
1.038,03
2.548,44
EUP
BO-01
BO-02
BO-02
BO-03
BO-04
BO-05
BO-06
BO-07
NRP
SK
SK
SK
ZS
BT
O
SK
PO
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
184,72
93,29
323,42
1.287,35
1.749,60
287,67
469,63
595,37
NRP
SKj
PIA
.
VELIKOST
m2
2.098,38
NRP
PIA
VELIKOST
m2
BOGO
ŠT.
POSEGA
006
007
008
009
010
011
012
013
BRESTOVICA PRI POVIRJU
ŠT.
POSEGA
014
EUP
BR-01
BRJE PRI KOPRIVI
ŠT.
POSEGA
EUP
Aquarius d.o.o. Ljubljana
183
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
015
016
017
018
NRP
SK
SK
SK
IK
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
94,19
574,01
3.675,24
1.642,55
NRP
SS
SS
SS
IG
ZS
IK
CD
E
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
227,06
1.112,81
506,84
3.777,92
3.531,98
3.507,83
905,83
112,08
NRP
SS
SK
ZS
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
1.502,86
400,88
10.391,75
EUP
DV-04
DV-11
NRP
SS
SS
PIA
.
.
VELIKOST
m2
878,99
1.021,81
EUP
DO-02
NRP
IK
PIA
.
VELIKOST
m2
593,43
NRP
SS
CU
CU
CU
CU
IK
CD
IK
IK
SK
ZK
BT
ZK
IK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
235,52
85,75
823,24
830,37
283,30
4.388,86
190,65
153,10
6.970,13
241,72
977,38
16.373,68
3.765,80
1.534,98
NRP
PIA
VELIKOST
m2
EUP
BK-01
BK-01
BK-01
BK-02
DANE PRI SEŽANI
ŠT.
POSEGA
019
020
021
022
023
024
025
026
EUP
DA-01
DA-01
DA-11
DA-12
DA-13
DA-14
DA-15
DA-17
DOBRAVLJE
ŠT.
POSEGA
027
028
029
EUP
DB-04
DB-06
DB-07
DOL PRI VOGLJAH
ŠT.
POSEGA
030
031
DOLENJE
ŠT.
POSEGA
032
DUTOVLJE
ŠT.
POSEGA
033
034
035
036
037
038
039
040
041
042
043
044
045
046
EUP
DU-21
DU-22
DU-22
DU-22
DU-22
DU-23
DU-24
DU-29
DU-29
DU-31
DU-33
DU-34
DU-35
DU-36
FILIPČJE BRDO
ŠT.
POSEGA
EUP
Aquarius d.o.o. Ljubljana
184
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
047
048
049
050
EUP
FI-01
FI-01
FI-01
FI-03
NRP
SK
SK
SK
SS
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
479,92
614,39
1.476,19
395,71
EUP
GO-01
GO-01
GO-03
GO-04
GO-07
GO-11
GO-12
NRP
SK
SK
SK
SS
SS
CD
BT
PIA
.
.
.
.
OPPN
.
.
VELIKOST
m2
361,91
1.086,82
1.363,67
453,19
4.544,74
1.743,13
1.301,47
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
2.940,32
597,25
779,84
296,49
976,20
2.924,46
1.510,68
1.081,55
GODNJE
ŠT.
POSEGA
051
052
053
054
055
056
057
GORENJE PRI DIVAČI
ŠT.
POSEGA
058
059
060
061
062
063
064
9001
EUP
GD-01
GD-01
GD-01
GD-01
GD-01
GD-02
GD-03
GD-04
NRP
SK
SK
SK
SK
SK
CD
IG
LN
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
ŠT.
POSEGA
065
066
EUP
GŠ-01
GŠ-02
NRP
SK
E
PIA
.
.
VELIKOST
m2
246,21
876,77
EUP
GR-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
86,17
EUP
GB-01
GB-04
NRP
SK
IK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
152,50
4.864,22
EUP
GŽ-01
NRP
SS
PIA
.
VELIKOST
m2
774,94
EUP
HR-01
HR-01
NRP
SK
SK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
573,46
3.653,08
GRADNJE
ŠT.
POSEGA
067
GRAHOVO BRDO
ŠT.
POSEGA
068
069
GRIŽE
ŠT.
POSEGA
070
HRIBI
ŠT.
POSEGA
071
072
Aquarius d.o.o. Ljubljana
185
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
JAKOVCE
ŠT.
POSEGA
073
074
075
076
EUP
JA-01
JA-01
JA-01
JA-02
NRP
SK
SK
SK
ZK
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
1.364,58
1.030,98
2.298,52
634,04
EUP
KA-02
KA-02
KA-03
KA-07
KA-07
KA-07
KA-07
KA-08
KA-10
KA-11
KA-13
KA-14
KA-14
KA-14
KA-14
KA-14
KA-14
KA-14
KA-15
KA-16
KA-16
NRP
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
CD
SS
CD
ZS
LN
LN
LN
LN
LN
LN
LN
ZS
CD
ZS
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
.
VELIKOST
m2
206,79
471,72
287,56
252,39
184,68
373,66
599,22
3.757,55
3.197,64
545,67
630,18
1.094,35
472,46
1.680,70
236,31
107,88
2.919,82
4.333,41
5.173,07
1.179,89
619,29
EUP
KP-02
KP-02
KP-02
KP-02
KP-02
KP-03
KP-06
KP-06
KP-06
KP-07
KP-07
NRP
SK
SK
SK
SK
SK
ZK
LN
LN
LN
LP
LP
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
1.484,43
739,00
1.191,68
341,21
1.358,62
962,13
131,05
11.002,20
7.636,40
112,37
48.138,95
NRP
SK
SK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
265,70
403,90
NRP
ZK
PIA
.
VELIKOST
m2
81,34
KAZLJE
ŠT.
POSEGA
077
078
079
080
081
082
083
084
085
086
087
088
089
090
091
092
093
094
095
096
9002
KOPRIVA
ŠT.
POSEGA
097
098
099
100
101
102
103
104
105
106
107
KOSOVELJE
ŠT.
POSEGA
108
9003
EUP
KO-01
KO-01
KRAJNA VAS
ŠT.
POSEGA
109
EUP
KV-01
Aquarius d.o.o. Ljubljana
186
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
110
111
112
113
114
9004
NRP
SK
SK
SK
SK
IK
IK
PIA
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
1.003,48
1.409,17
306,04
2.502,81
1.781,20
856,22
EUP
KČ-03
KČ-03
KČ-03
NRP
SK
SK
SK
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
470,32
188,87
860,38
EUP
KŽ-01
KŽ-03
KŽ-06
KŽ-06
KŽ-07
KŽ-07
KŽ-08
KŽ-09
KŽ-10
NRP
SS
CU
SKj
SKj
SS
SS
ZK
IK
O
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
1.928,95
770,90
302,20
983,23
1.153,70
2.903,02
678,28
9.690,94
1.658,95
EUP
KJ-01
KJ-04
KJ-05
KJ-10
KJ-11
NRP
SS
SK
SS
SS
BT
PIA
.
.
.
OPPN
.
VELIKOST
m2
265,23
3.345,73
3.783,92
519,62
1.141,28
EUP
LI-01
LI-01
LI-03
LI-06
LI-07
LI-07
LI-07
LI-07
LI-11
LI-13
LI-13
LI-15
LI-18
NRP
LN
LN
LP
LN
ZS
ZS
ZS
ZS
PO
BD
BD
LN
LN
PIA
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
VELIKOST
m2
214,22
3.198,02
1.035,40
12.369,86
127,21
4.745,05
209,40
76,99
5.022,82
163,16
459,20
1.797,61
1.193,06
EUP
NRP
PIA
VELIKOST
m2
EUP
KV-02
KV-02
KV-02
KV-05
KV-06
KV-07
KREGOLIŠČE
ŠT.
POSEGA
115
116
117
KRIŽ
ŠT.
POSEGA
118
119
120
121
122
123
124
125
126
KRPELJE
ŠT.
POSEGA
127
128
129
130
131
LIPICA
ŠT.
POSEGA
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
LOKEV
ŠT.
POSEGA
Aquarius d.o.o. Ljubljana
187
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
EUP
LO-01
LO-01
LO-05
LO-06
LO-07
LO-11
LO-12
LO-13
LO-14
LO-17
LO-20
LO-20
LO-20
LO-21
LO-22
LO-23
LO-25
LO-27
LO-27
LO-27
LO-28
LO-32
LO-33
LO-34
LO-35
NRP
BT
BT
O
CD
SS
SK
PO
SS
ZK
SS
CU
CU
CU
CU
CD
ZS
SS
SS
SS
SS
BT
SK
CD
BT
BT
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
170,60
572,37
3.562,29
3.054,26
454,09
699,71
1.907,57
479,68
274,80
1.091,85
1.080,85
847,95
244,40
849,29
1.481,68
1.029,13
198,62
939,46
389,22
346,06
1.826,91
2.726,99
142,08
2.272,81
1.275,36
EUP
MH-01
MH-01
MH-02
NRP
SK
SK
CD
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
432,04
982,86
435,00
EUP
MA-01
MA-01
MA-02
MA-02
NRP
SS
SS
SK
SK
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
558,73
1.833,42
384,39
1.506,54
EUP
ME-02
ME-03
ME-03
ME-04
ME-04
ME-04
ME-04
ME-04
ME-04
ME-04
ME-05
ME-06
NRP
SK
SS
SS
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
ZDv
ZS
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
342,52
264,96
106,74
1.769,49
3.976,36
291,66
646,98
560,58
313,79
249,09
1.277,73
836,82
MAHNIČI
ŠT.
POSEGA
170
171
172
MAJCNI
ŠT.
POSEGA
173
174
175
176
MERČE
ŠT.
POSEGA
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
Aquarius d.o.o. Ljubljana
188
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
189
EUP
ME-07
NRP
IK
PIA
.
VELIKOST
m2
1.821,65
EUP
NO-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
754,27
EUP
OR-02
OR-02
OR-02
OR-04
OR-05
OR-06
OR-06
OR-06
OR-07
OR-07
NRP
SK
SK
SK
SS
SS
SKj
SKj
SKj
SK
SK
PIA
.
.
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
493,71
1.258,75
81,36
8.276,25
260,07
4.120,34
443,02
2.179,65
163,33
1.465,83
NRP
SS
SK
SK
SK
ZS
PIA
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
181,64
220,13
883,22
1.197,15
446,71
NRP
CD
ZK
CU
CU
CD
ZD
PO
SK
IK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
3.836,81
566,24
133,69
771,01
334,22
4.222,37
927,99
4.580,42
729,15
NRP
SK
SK
IK
SS
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
214,83
1.553,24
66,23
339,77
PIA
.
.
VELIKOST
m2
186,92
624,45
NOVA VAS
ŠT.
POSEGA
190
ORLEK
ŠT.
POSEGA
191
192
193
194
195
196
197
198
199
200
PLEŠEVICA
ŠT.
POSEGA
201
202
203
204
205
EUP
PL-01
PL-02
PL-02
PL-02
PL-03
PLISKOVICA
ŠT.
POSEGA
206
207
208
209
210
211
212
213
214
EUP
PI-01
PI-02
PI-05
PI-05
PI-10
PI-11
PI-19
PI-20
PI-21
PODBREŽE
ŠT.
POSEGA
215
216
217
218
EUP
PD-01
PD-01
PD-02
PD-04
POLJANE PRI ŠTJAKU
ŠT.
POSEGA
219
220
EUP
PŠ-01
PŠ-02
NRP
SK
CD
Aquarius d.o.o. Ljubljana
189
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
PONIKVE
ŠT.
POSEGA
221
222
223
224
225
226
227
228
229
EUP
PN-01
PN-02
PN-02
PN-02
PN-02
PN-02
PN-03
PN-03
PN-03
NRP
SS
SKj
SKj
SKj
SKj
SKj
SS
SS
SS
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
460,64
530,80
1.725,97
478,70
331,81
516,37
267,78
991,96
1.015,69
EUP
PO-11
PO-11
PO-12
PO-13
PO-14
PO-19
NRP
SK
SK
SS
BT
IK
PC
PIA
.
.
.
.
.
OPPN
VELIKOST
m2
1.888,83
1.361,18
355,24
2.587,21
1.915,15
9.364,54
POVIR
ŠT.
POSEGA
230
231
232
233
234
235
PRELOŽE PRI LOKVI
ŠT.
POSEGA
236
237
238
239
240
241
242
243
244
245
EUP
PR-01
PR-01
PR-01
PR-02
PR-02
PR-02
PR-02
PR-03
PR-03
PR-03
NRP
SS
SS
SS
SK
SK
SK
SK
VC
CD
CD
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
145,22
520,12
3.794,55
73,41
72,86
455,58
396,90
260,20
821,32
247,22
EUP
PT-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
244,09
ŠT.
POSEGA
247
EUP
RA-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
312,73
RAVNJE
ŠT.
POSEGA
248
249
250
251
252
253
254
EUP
RV-01
RV-01
RV-01
RV-01
RV-01
RV-02
RV-03
NRP
SK
SK
SK
SK
SK
ZS
SK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
1.275,87
166,51
131,76
209,88
2.808,82
1.456,89
11.014,75
PRISTAVA
ŠT.
POSEGA
246
RAŠA
Aquarius d.o.o. Ljubljana
190
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
RAZGURI
ŠT.
POSEGA
255
EUP
RZ-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
312,67
SELA
ŠT.
POSEGA
256
257
EUP
SA-01
SA-01
NRP
SK
SK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
861,25
377,40
SELO
ŠT.
POSEGA
258
259
EUP
SO-01
SO-02
NRP
SK
IK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
307,30
236,92
SENADOLICE
ŠT.
POSEGA
EUP
260
SE-01
261
SE-01
NRP
SK
SK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
1.006,67
1.845,81
SEŽANA
ŠT.
POSEGA
262
263
264
265
266
267
268
269
270
271
272
273
274
275
276
277
278
279
280
281
282
283
284
285
286
287
288
289
290
291
292
293
294
NRP
O
IP
IP
LN
O
CU
O
ZD
IG
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
IP
CDz
CDz
SSj
ZK
ZK
PŽ
PO
ZD
SSj
SS
SS
ZS
PC
PC
ZD
PIA
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
715,66
682,28
440,20
5.056,36
21.183,72
4.114,22
806,29
3.020,50
3.181,30
65,39
592,77
1.259,76
3.063,13
1.540,75
386,41
7.708,41
366,45
2.727,44
671,57
1.070,11
2.193,91
5.129,08
7.376,29
9.160,72
2.670,17
3.764,03
90,29
436,16
59,44
1.462,62
354,64
1.270,73
1.690,64
EUP
SŽ-01
SŽ-02
SŽ-02
SŽ-03
SŽ-04
SŽ-06
SŽ-103
SŽ-115
SŽ-133
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-30
SŽ-51
SŽ-51
SŽ-65
SŽ-67
SŽ-67
SŽ-71
SŽ-92
SŽ-93
SŽ-94
SŽ-95
SŽ-95
SŽ-96
SŽ-98
SŽ-98
SŽ-99
Aquarius d.o.o. Ljubljana
191
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠT.
POSEGA
9006
9007
9008
EUP
SŽ-139
SŽ-139
SŽ-140
NRP
ZV
ZV
ZV
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
44.483,96
2.018,26
43.192,30
SKOPO
ŠT.
POSEGA
295
296
297
298
299
300
301
302
303
304
305
306
307
9005
EUP
SK-01
SK-02
SK-05
SK-07
SK-08
SK-08
SK-09
SK-09
SK-09
SK-10
SK-10
SK-13
SK-13
SK-10
NRP
CU
SK
SK
SK
CU
CU
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
SK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
837,05
529,65
1.284,16
862,61
888,67
572,43
116,59
647,53
256,70
635,02
210,42
1.176,48
1.635,10
403,27
STOMAŽ
ŠT.
POSEGA
308
309
310
311
EUP
ST-01
ST-01
ST-01
ST-02
NRP
SK
SK
SK
SK
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
755,46
3.590,01
1.996,01
1.980,37
ŠEPULJE
ŠT.
POSEGA
312
313
314
315
316
317
EUP
ŠE-01
ŠE-02
ŠE-03
ŠE-03
ŠE-06
ŠE-08
NRP
SK
SK
SS
SS
SS
CU
PIA
.
.
OPPN
OPPN
.
.
VELIKOST
m2
402,12
549,01
4.003,56
91,38
79,23
735,49
ŠMARJE PRI SEŽANI
ŠT.
POSEGA
EUP
318
ŠM-01
319
ŠM-03
320
ŠM-06
321
ŠM-10
NRP
SS
CU
SK
ZK
PIA
.
.
.
.
VELIKOST
m2
85,95
734,78
233,27
733,02
ŠTJAK
ŠT.
POSEGA
322
323
324
NRP
CU
SK
ZK
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
1.141,07
536,01
854,47
EUP
ŠJ-01
ŠJ-03
ŠJ-05
Aquarius d.o.o. Ljubljana
192
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ŠTORJE
ŠT.
POSEGA
325
326
327
328
329
330
331
332
333
334
335
EUP
ŠT-03
ŠT-05
ŠT-05
ŠT-06
ŠT-06
ŠT-10
ŠT-10
ŠT-10
ŠT-12
ŠT-13
ŠT-14
NRP
SS
SS
SS
CU
CU
CU
CU
CU
SS
IG
IK
PIA
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
10.561,54
11.539,59
1.743,73
5.462,90
1.504,89
1.819,45
2.660,44
1.258,37
8.837,39
2.584,19
4.279,06
TABOR
ŠT.
POSEGA
336
EUP
TA-01
NRP
SK
PIA
.
VELIKOST
m2
214,95
TOMAJ
ŠT.
POSEGA
337
338
339
340
341
342
343
344
345
346
347
348
349
350
351
352
353
354
355
EUP
TO-02
TO-03
TO-03
TO-03
TO-03
TO-03
TO-03
TO-03
TO-03
TO-05
TO-06
TO-06
TO-07
TO-07
TO-08
TO-09
TO-09
TO-09
TO-10
NRP
CD
SKj
SKj
SKj
SKj
SKj
SKj
SKj
SKj
CD
CU
CU
SK
SK
ZS
LN
LN
LN
IK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
OPPN
.
OPPN
OPPN
OPPN
.
VELIKOST
m2
5.652,28
663,79
1.485,83
109,25
609,68
92,41
1.398,20
319,10
675,19
382,53
261,95
636,00
442,47
199,69
12.841,37
382,48
2.632,07
486,09
1.627,13
TUBLJE PRI KOMNU
ŠT.
POSEGA
EUP
356
TU-01
357
TU-05
358
TU-06
NRP
SS
ZK
ZK
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
2.894,83
1.794,62
1.110,89
UTOVLJE
ŠT.
POSEGA
359
360
361
NRP
ZK
SK
SS
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
1.671,47
494,10
1.384,58
EUP
UT-01
UT-02
UT-04
Aquarius d.o.o. Ljubljana
193
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VELIKI DOL
ŠT.
POSEGA
EUP
362
VD-06
363
VD-11
364
VD-11
365
VD-11
366
VD-13
367
VD-14
368
VD-15
NRP
SS
SS
SS
SS
ZS
SK
ZK
PIA
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
87,58
761,94
1.421,86
4.100,26
688,35
2.017,73
1.307,77
VELIKO POLJE
ŠT.
POSEGA
EUP
369
VP-01
370
VP-01
NRP
SK
SK
PIA
.
.
VELIKOST
m2
347,47
248,72
VOGLJE
ŠT.
POSEGA
371
372
373
374
375
EUP
VO-02
VO-04
VO-05
VO-06
VO-08
NRP
SK
SK
PO
SS
IK
PIA
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
774,06
381,83
705,41
565,89
5.518,58
VRABČE
ŠT.
POSEGA
376
377
378
EUP
VR-01
VR-01
VR-03
NRP
SKj
SKj
SS
PIA
.
.
.
VELIKOST
m2
4.010,52
1.152,95
707,36
VRHOVLJE
ŠT.
POSEGA
379
380
381
382
EUP
VV-02
VV-04
VV-10
VV-11
NRP
PO
SS
LN
LN
PIA
.
.
OPPN
OPPN
VELIKOST
m2
1.004,39
290,69
5.775,54
63,12
ŽIRJE
ŠT.
POSEGA
383
384
385
386
387
388
389
EUP
ŽI-01
ŽI-01
ŽI-03
ŽI-03
ŽI-04
ŽI-05
ŽI-06
NRP
SK
SK
SS
SS
IK
IK
BT
PIA
.
.
.
.
.
.
.
VELIKOST
m2
909,61
187,49
411,90
1.000,12
1.217,16
1.962,31
8.910,04
Do izdelave Elaborata posegov na kmetijska zemljišča v skladu s Pravilnikom za načrtovanje
prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij
(Ur. l. RS, št. 110/08), kakor je zahtevano tudi v smernicah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano z dne 17.5.2011, št. 350-33/2006/22, vrednotenje vplivov na tla in kmetijska zemljišča ni
možno v taki meri, da bi bilo možno podatki konkretne omilitvene ukrepe. Omilitveni ukrepi se bodo
nanašali na zmanjševanje načrtovanih posegov na kmetijska zemljišča oziroma njihovo izločanje iz
OPN. Konkretno bodo določeni na podlagi rezultatov analiz v Elaboratu na usklajevanjih z MKO.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
194
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vpliv OPN na doseganje cilja »Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije«
ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Okoljski cilji
Opis vpliva
Ocena
1. Zmanjševanje vnosa nevarnih in drugih
snovi v tla (pesticidi, gnojila, emisije zaradi
prometa itd.)
2. Spodbujanje ekološke pridelave hrane
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
A – vpliv bo pozitiven
3. Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove
pridelovalne funkcije
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Kumulativne OPN občine Sežana, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na kmetijska
zemljišča ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov. Na strjene
komplekse kmetijskih zemljišč v okolici Lokev, Povirja, okrog vasi Voglje in Dol, ob Dutovljah,
Skopem, med Pliskovico in Krajno vasjo ter ob Ponikvah in Kazljah posega hkrati več območij širitev
stavbnih zemljišč. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Omilitveni ukrepi
Omilitveni ukrepi so podani v poglavju 1.4. Omilitveni ukrepi.
ČEZMEJNI VPLIVI
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Čezmejne vplive OPN občine Sežana na kmetijska zemljišča zato ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
SKUPNA OCENA VPLIVA
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva kmetijska zemljišča.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Kmetijska zemljišča
Ocena
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
1.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na kmetijska zemljišča Avtorji poročila menimo, da so
ukrepi izvedljivi in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja. Za izvedbo ukrepov je zadolžen
investitor in/ali projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno umesti v Odlok. Vključenost ukrepov
preverja MKO-CPVO in nosilci urejanja prostora v času izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženja kmetijskih zemljišč zaradi onesnaženja zraka in
obremenitve z odpadki so podani v segmentu Podnebne spremembe in kakovost zraka ter Ravnanje z
odpadki.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
195
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Izvedbeni del
° Širjenje stavbnih zemljišča na območja najboljših in drugih zemljišč naj se zmanjša na najmanjšo
možno mero. Nova stavbna zemljišča naj se prednostno umešča na kmetijska zemljišča nižjih
bonitet.
1.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih
kmetijskih zemljiščih.
Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem zemljišču, zaradi
česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati odškodnino zaradi
spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
2. GOZD
2.1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 66/06, 70/08, 108/09,
48/12, 57/12, 97/12, 92/13)
• Pravilnik o gozdnih prometnicah (Ur. l. RS, št. 104/04, 4/09)
• Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07,
29/09, 91/10, 1/13)
• Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. l. RS, št. 92/00, 56/06,114/09)
• Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98, 56/99, 67/02, 110/02, 115/06, 110/07, 106/10,
63/13, 17/14)
Ostala izhodišča in viri
• Smernice za področje gozdarstva sta podala Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dne
25.11.2010 ter Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana (ZGS) dne 22.12.2010.
• GGN GE Kras II 2008-2017. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana.
• Zabeležka sestanka Občine Sežana z ZGS OE Sežana z dne 27. 11. 2012.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Usmerjanje urbanizacije v robna območja gozdov s 1. Obseg gozdov z biotsko pestrostjo in prisotnost
slabšo zasnovo.
sklenjenih gozdnih kompleksov.
2. Ohranjanje gozdov s proizvodnimi, ekološkimi in 2. Obseg gozdov s proizvodnimi, ekološkimi in
socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti
socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti.
3. Ohranjanje varovalnih gozdov na območju reke Raše
3. Obseg varovalnih gozdov.
in gozdnega rezervata Volnik.
Metodologija vrednotena vplivov plana:
A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Na gozdne površine se ne bo posegalo oz. bo imel dopolnjen
osnutek OPN na gozd predvsem pozitiven vpliv.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
196
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
B – vpliv je nebistven: dopolnjen osnutek OPN bo imel na gozd nebistven vpliv. Širitve stavbnih
zemljišč posegajo v robne dele gozda. V varovalni gozd se ne bo posegalo, gozdovi s proizvodnimi,
ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti se bodo ohranjali.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: dopolnjen osnutek OPN bo posegal v
varovalne gozdove in gozdove s proizvodnimi, ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji
poudarjenosti. Vplive se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov omeji.
D – vpliv je bistven: dopolnjen osnutek OPN predvideva širjenje stavbnih zemljišč v sklenjena
površina gozda v večjem obsegu, prav tako bodo zmanjšane površine varovalnega gozda ter gozdov s
proizvodnimi, ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti.
E – vpliv je uničujoč: dopolnjen osnutek OPN predvideva širjen stavbnih zemljišče na velike
površine gozda, ki je tudi opredeljen kot varovalni gozd in ima proizvodne, ekološke in socialne
funkcije na prvi stopnji poudarjenosti. Negativnega vpliva ni možno omiliti z omilitvenimi ukrepi.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov plana na gozd ni možno.
2.2 OBSTOJEČE STANJE
Glede na podatke o dejanski rabi tal (MKO, 2013) zavzema gozd največji del površine občine Sežana
in sicer 13.670,1 ha oz. 62,9 % površine občine Sežana (spodnja slika). Po veljavni namenski rabi se v
občini Sežana nahaja 13.569,42 ha gozda.
Slika 27: Območja gozdov v občini Sežana (vir: dejanska raba, MKO, 2013)
Območje občine Sežana sodi v kraško gozdnogospodarsko območje. Naravne gozdne združbe so
izključno listnati gozdovi, predvsem toploljubni hrastovi gozdovi ter termofilni in mezofilni bukovi
Aquarius d.o.o. Ljubljana
197
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
gozdovi. Zgodnja poselitev kraškega in obalnega območja ter intenzivna izraba prostora v kmetijske
namene je povzročila devastacijo prvotne gozdne vegetacije.
Ponovna pogozditev Krasa z črnim borom ter proces zaraščanja, pa sta oblikovala gozdne sestoje, ki
se precej razlikujejo od naravne podobe. Za današnje stanje gozdov je značilen predvsem večji delež
iglavcev, zlasti bora, ki na kar 21 % površine povsem prevladuje. Stanje gozdov in tople klimatske
razmere so vzrok, da je večina gozdov požarno ogroženih.
V Kraškem GGO se nahajajo naslednje skupine gozdnih združb:
1. Primorsko belogabrovje in gradnovje (Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum betuli, Marinček 1994) se
fragmentirano pojavlja na karbonatni in flišni matični podlagi, na spodnjem delu gričevnatega sveta, v
dolinah, jarkih, ob robovih kraških polj, zaravnicah in blago nagnjenih pobočjih na globokih in svežih
rjavih kislih tleh, na psevdoglejnih flišnih rjavih tleh in na psevdoglejnih, obrečnih rjavih tleh in tleh s
koluvijem. Le v manjšem obsegu se pojavlja tudi na karbonatnih kamninah oziroma na pokarbonatnih
tleh. Zaradi ugodnih rastiščnih razmer je človek v preteklosti pretežni del teh gozdov skrčil v
kmetijske površine, zato pogosto najdemo različne degradacijske stadije, najpogostejši so panjevci in
stadiji z grmišči, kjer je prisoten večji delež mehkih listavcev. Pogosti degradacijski stadiji pa so tudi
sestoji s cerom.
2. Kisloljubno gradnovo bukovje (Castaneo-Fagetum silvaticae, Marinček et Zupančič 1979) je
prisotno predvsem v Brkinih ter na osojnih pobočjih, ki se spuščajo v Vipavsko dolino. Združba je
vezana na flišno matino podlago in se razlikuje glede na lego. V hladnejših legah (osojne lege, jarki)
prevladujejo bukovi sestoji, na toplejših legah (prisojne lege, grebeni, platoji) pa hrastovi sestoji.
Zaradi antropogenega vpliva se pojavljajo tudi degradirane oblike sestojev, predvsem s cerom in črno
jelšo, ki so bile v preteklem GGN večinoma uvrščene pod sekundarno gozdno združbo Melampyro
vulgati – Quercetum.
3. Primorsko gorsko bukovje (Lamio orvalae Fagetum var.geogr. Sesleria autumnalis, Accetto 1990)
porašča podgorski pas pod Vremščico na višini 500 m – 700 m. Matična podlaga so kredni apnenci.
Razvila so se srednje globoka do globoka rjava tla ter rjave rendzine. Značilen je razgiban vrtačast
svet različnih ekspozicij. Površinska kamenitost je precejšnja in doseže tudi 70 %. V preteklosti je na
te bukove gozdove močno vplival človek, predvsem s pašo in oglarjenjem. Glavna graditeljica teh
sestojev je bukev s primesjo drugih listavcev in smreke. Bukev je dobre kvalitete.
4. Primorsko bukovje (Seslerio autumnalis-Fagetum, M.Wraber ex Borhidi 1963) se pojavlja v
nadmorskih višinah od 200-1.100 m, večinoma na karbonatni matični podlagi na prisojnih legah.
Skalovitost in skeletnost tal je zaradi kraškega sveta precejšnja. Na apnencih so se razvila srednje
globoka rjava tla, ki so avtohtonega in alohtonega porekla, rjave rendzine in tudi globoka koluvialna
tla. Tudi ta tip gozda je marsikje pod vplivom človeka spremenjen in degradiran ter ga porašča
sekundarna združba Seslerio autumnalis-Ostryetum. Osnovna graditeljica sestojev je bukev, ki so ji
posamično ali v skupinah primešani predvsem trdi listavci (cer, črni gaber). Na teh rastiščih se oblika
zmesi močno spreminja zaradi naravnih in antropogenih dejavnikov. Največje površine se nahajajo na
območju GGE Čičarije, v južnem delu GGE Brkini II in v GGE Vrhe.
5. Primorsko gradnovje z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis - Quercetum petraeae, Poldini 1964)
zavzema večje površine na flišu Vipavskih brd od Vrhov do Mirna, manjše površine v Brkinih ter
hladnejše severne lege na flišu slovenske Istre. Tla so rjava pokarbonatna in deloma tudi kisla, pogosto
bogato prekrita z jesensko vilovino. V nižjih območjih prevladujeta graden in cer, v neposredni bližini
obširnejših kmetijskih površin pa tudi sestoji robinije.
6. Primorsko hrastovje na flišu in kislejši jerovici (Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis,
Zupančič 1991) zajema večinoma osojne lege gričevnatega sveta na nižjih nadmorskih višinah in
prisojne lege gričevnatega sveta na nadmorskih višinah med 300 in 500 m. Večinoma se nahaja na
flišni matični podlagi v slovenski Istri, saj je vezana na submediteransko klimo. Glavna drevesna vrsta
je puhasti hrast. Gospodarski pomen teh gozdov je majhen, imajo pa ti gozdovi pomembno varovalno
vlogo, saj varujejo tla pred erozijo. Združba Molinio litoralis-Quercetum pubescentis (Šugar 1981) pa
je sekundarna združba združbe Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis. Ta združba zavzema
južne, strme, tople in suhe ekspozicije pretežno na flišu v slovenski Istri. Prevladuje hrast puhavec z
gradnom in cerom, skupinsko pa se pojavlja še črni gaber. Na celotnem območju obstaja nevarnost
erozijskih pojavov. Tudi ta združba se pojavlja v različnih stadijih, ki so praviloma rezultat vpliva
človeka. Rastišče ima zaradi ekstremnih ekoloških razmer nizko proizvodno zmogljivost, na večjih
Aquarius d.o.o. Ljubljana
198
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
strminah ima vegetacija predvsem varovalni značaj. V to gozdno združbo naj bi bile vključene tudi
površine na kislejši jerovici, vendar s tem podatkom trenutno še ne razpolagamo, ga pa nameravamo
pridobiti v postopku obnov GGN GGE, tako da se ta gozda združba nanaša izključno na gozdove
toplejših in sušnejših predelov slovenske Istre na flišni matični podlagi.
7. Primorsko hrastovje in črnogabrovje na apnencu (Ostryo-Quercetum pubescentis, Horvat 1959).
Združba porašča najekstremnejše dele karbonatnega sveta. Progresija na rastišču te združbe poteka
najpočasneje. Zavzema pretežno planotast, rahlo valovit, vrtačast kraški svet, z bolj ali manj izrazito
površinsko skalovitostjo (predvsem ob robovih vrtač in na vrhovih ter grebenih). Na apnencih so se
razvile pretežno rendzine, mestoma pa slabše razvita pokarbonatna tla (žepasto). V preteklosti so to
bile skoraj v celoti pašniške površine, ki so bile pogozdene ali se zarasle s črnim borom, tako da je ta
združba med najbolj spremenjenimi. Je najmočneje zastopana združba v GGO. Verjetno pa tej združbi
pripisujemo tudi območja, ki bi sicer sodila v gradnova ali bukova rastišča, vendar zaradi dolgotrajnih
antropozoogenih vplivov in s tem sproženih degradacijskih procesov, težje opredelimo potencialno
naravno gozdno vegetacijo
Gozdne funkcije in požarna ogroženost
Območja gozda s funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti so prikazana na spodnji sliki. Največjo
površino v občini zavzema gozd s proizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti (963,63 ha),
sledi mu gozd s socialno funkcijo na prvi stopnji poudarjenosti (583,46 ha), gozd z ekološko funkcijo
na prvi stopnji poudarjenosti pa zavzema 15,1 ha.
Zaradi po večini revnih in sušnih rastišč ter dejstva, da je znaten delež gozdov nastal z zaraščanjem
nekdanjih kmetijskih površin, je tudi kakovost gozdov slabša in njihov gospodarski pomen manjši.
Najkakovostnejši gozdovi v smislu lesne proizvodnje se v občini nahajajo na flišni matični podlagi, na
pobočjih, ki se z Vrhov spuščajo v Vipavsko dolino ter na območjih globljih tal na apnencu - jerovica,
ki se nahajajo predvsem v okolici Krajne Vasi, Dutovelj, Dobravelj. Gozdovi v kraški krajini tako
generalno opravljajo predvsem ekološke funkcije, saj varujejo tla pred vodno in vetrno erozijo ob
hkratnem varstvu virov pitne vode. Posebno poudarjene socialne funkcije gozda, med katerimi izstopa
rekreacijska, opravljajo gozdovi na območju Kobilarne Lipica in hriba Tabor nad Sežano. Na območju
občine Sežana je 97 % gozdov požarno ogroženih, kar se tudi dejansko odraža v velikem številu
požarov v naravi.
Slika 28: Prikaz gozdnih območij s proizvodnimi, socialnimi in ekološkimi funkcijami na prvi stopnji
poudarjenosti (vir podatka o funkcijah: ZGS, 2013)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
199
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Varovalni gozdovi in gozdni rezervati
Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07,
29/09) je v občini Sežana razglašenih 253,36 ha varovalni gozdov, ki se razprostirajo na pobočjih ob
reki Raši (spodnja slika). To so gozdovi na flišni matični podlagi in se z Vrhov spuščajo v Vipavsko
dolino ter se razprostirajo na območju kraških udornic (Orleška draga, Dol Leskovec).
Slika 29: Območje varovalnih gozdov ob reki Raši (vir: ZGS, 2013)
Jugozahodno od naselja Dutovlje se nahaja gozdni rezervat Volnik na površini 46,07 ha (spodnja
slika), ki opravlja posebno poudarjeno raziskovalno funkcijo.
Slika 30: Gozdni rezervat Volnik JZ od naselja Dutovlje (vir: ZGS, 2013)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
200
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2.3 UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in dopolnjenega osnutka OPN Sežana za obravnavan
segment je v prikazan spodnji tabeli.
Tabela 65: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja
Slovenije
Nacionalni
okolja
1.
Izkoriščanje
prostorskega
potenciala podeželja za razvoj
raznolikih
gospodarskih
dejavnosti na podeželju.
1. Spremljanje stanja gozdnih
ekosistemov:
zagotavljanje
trajnostnega,
sonaravnega
in
večnamenskega gospodarjenja z
gozdovi v skladu s Programom
razvoja gozdov.
2. Spodbujanje rabe obnovljivih
virov, kjer je to prostorsko
sprejemljivo.
program
varstva
Cilji OPN
1. Ohranjati avtohtono drevesno
sestavo z zmanjšanjem vnosa
tujerodnih in invazivnih vrst,
monokultur in drevesnih plantaž ter
usmerjanje urbanizacije v robna
območja gozdov s slabšo zasnovo.
2.
Ohranjanje
gozdov
z
poudarjenimi
ekološkimi
in
socialnimi funkcijami, predvsem
gozdov na območju Kobilarne
Lipica in na hribu Tabor nad
Sežano.
3. Ohranjanje varovalnih gozdov na
območju reke Raše.
Predlagamo da se k 3. okoljskemu
cilju doda še: in gozdnega rezervata
Volnik.
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Usmerjanje urbanizacije v robna območja gozdov s slabšo zasnovo.
Dejanska raba
Predvidene širitve stavbnih zemljišča posegajo na gozd po dejanski rabi v obsegu 73,83 ha. EUP v
dopolnjenem osnutku OPN, ki posegajo na gozd po dejanski rabi, so navedeni v spodnji tabeli.
Tabela 66: Površina poseganja širitev stavbnih zemljišča na gozd po dejanski rabi
Naselje
AVBER
AVBER
BRJE PRI KOPRIVI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DANE PRI SEŽANI
DOL PRI VOGLJAH
DUTOVLJE
DUTOVLJE
DUTOVLJE
GORENJE PRI DIVAČI
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
GRAHOVO BRDO
JAKOVCE
EUP
AV-02 ZK
AV-09 BT
BK-02 IK
DA-01 SS
DA-14 IK
DA-13 ZS
DV-11 SS
DU-35 ZK
DU-33 ZK
DU-34 BT
GD - 04 LN
GŠ-02 E
GB-01 SK
JA-02 ZK
NRP
PIA
ZK
BT
IK
SS
IK
ZS
SS
ZK
ZK
BT
LN
E
SK
ZK
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
OPPN
.
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Površina
poseganja
(ha)
0,01
0,01
0,14
0,07
0,01
0,02
0,05
0,00
0,01
0,45
1,21
0,03
0,03
0,11
Smernice
201
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KAZLJE
KAZLJE
KAZLJE
KAZLJE
KAZLJE
KA-10 SS
KA-13 ZS
KA-02 SK
KA-15 ZS
KA-14 LN
SS
ZS
SK
ZS
LN
.
.
.
.
OPPN
0,01
0,01
0,02
0,03
18,70
KOPRIVA
KOPRIVA
KOPRIVA
KRIŽ
LIPICA
LIPICA
KO- 01 SK
KP-07 LP
KP-06 LN
KŽ-10 O
LI-01 LN
LI-07 ZS
SK
LP
LN
O
LN
ZS
.
.
.
.
.
OPPN
0,14
0,94
2,55
0,02
0,00
80,2
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LOKEV
LOKEV
MAJCNI
MERČE
ORLEK
PLEŠEVICA
PLISKOVICA
POLJANE PRI ŠTJAKU
POVIR
PRELOŽE PRI LOKVI
PRELOŽE PRI LOKVI
RAŠA
RAVNJE
RAVNJE
SEŽANA
LI-13 BD
LI-17 LP
LI-18 LN
LI-06 LN
LI-03 LP
LI-15 LN
LO-17 SS
LO-25 SS
MA-01 SS
ME-03 SS
OR-05 SS
PL-03 ZS
PI-01 CD
PŠ-02 CD
PO-13 BT
PR-02 SK
PR-03 CD
RA-01 SK
RV-02 ZS
RV-03 SK
SŽ-102 O
BD
LP
LN
LN
LP
LN
SS
SS
SS
SS
SS
ZS
CD
CD
BT
SK
CD
SK
ZS
SK
O
.
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
OPPN
.
.
.
.
.
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Predlagali so
možnost zmanjšanja
območja oz. najmanj
možnost faznega
postopnega izvajanja
širitve kamnoloma na
podlagi podrobnejših
raziskav.
Za EUP LI-07 ZS so
predstavniki ZGS
predlagali, da se
presodi iz več
vidikov, katere
površina je bolj
primerna za izvedbo
golfa. Ciljno ZGS
želi ohranitev
koridorja gozdne
učne poti - Resljeve
poti, ki je bila
načrtovana s strani
zavoda, kot tudi
drugih rekreativnih in
učnih poti na
obravnavanem
območju.
0,39
0,51
1,01
1,40
2,29
2,50
0,13
0,41
0,01
0,04
0,02
0,08
0,06
0,42
0,00
0,07
0,11
0,08
0,02
0,05
0,04
202
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SEŽANA
SŽ-130 BT
BT
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SŽ-01 O
SŽ - 139 ZV
SŽ - 140 ZV
SŽ-125 PC
SŽ-92 PO
SŽ-115 ZD
SŽ-04 O
SŽ-06 CU
O
ZV
ZV
PC
PO
ZD
O
CU
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SKOPO
SKOPO
SKOPO
SKOPO
ŠEPULJE
ŠMARJE
ŠTORJE
TOMAJ
TOMAJ
TOMAJ
UTOVLJE
VELIKI DOL
VOGLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
ŽIRJE
SŽ-02 IP
SŽ-133 IG
SŽ-51 CDz
SŽ-129 ZS
SŽ-30 IP
SŽ-03 LN
SK-13 SK
SK - 10 SK
SK-10 SK
SK-01 CU
ŠE-03 SS
ŠM-09 CU
ŠT-14 IK
TO-06 CU
TO-07 SK
TO-09 LN
UT-01 ZK
VD-11 SS
VO-08 IK
VV-11 LN
VV-10 LN
VV-12 LP
ŽI-06 BT
IP
IG
CD
ZS
IP
LN
SK
SK
SK
CU
SS
CU
IK
CU
SK
LN
ZK
SS
IK
LN
LN
LP
BT
OPPN
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
.
.
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
.
OPPN
OPPN
.
.
SKUPAJ
0,13
0,08
1,31
0,19
0,18
0,27
0,30
0,34
0,34
Dopušča se ohranitev
stavbnih zemljišč,
ker predstavlja
območja nekoč že
aktivne-degradirane
površine ter za gozd
le te ne predstavljajo
prioritete.
Zmanjšanje obsega
območja oz. skrčitev
na ožji pas ob cesti
za Fernetiče.
0,50
0,62
0,90
5,17
6,28
7,31
0,00
0,12
0,08
0,16
0,02
0,02
0,00
0,01
0,02
5,22
0,08
0,41
1,78
4,66
6,19
0,04
157,14 HA
Na območjih, kjer je načrtovana sprememba gozdnega zemljišča v stavbno, bo gozdni ekosistem
trajno uničen. Pri širitvah stavbnih zemljišč na gozd gre v največji meri za širitve zelenih površin
(skupaj okoli 86 ha) ter območij za stanovanja (tudi podeželska naselja), večje površine pa prestavljajo
širitve območij za izkoriščanje mineralnih surovin (skupaj okoli 56,27 ha) in območij proizvodnih
dejavnosti (skupaj okoli 7,96 ha) ter v enem primeru območje za turizem. Na gozdne površine se širijo
še posebna območja (turizem…) in območja za centralne dejavnosti ter območja za javno in
komunalno infrastrukturo.
V največjem obsegu posegajo na gozd (okoli 1ha in več) naslednji EUP: GD - 04 LN, SŽ-51 CDz,
KP-07 LP, LI-18 LN, LI-06 LN, VV-11 LN, LI-03 LP, LI-15 LN, KP-06 LN, VV-10 LN, SŽ-129 ZS,
TO-09 LN, VV-12 LP, SŽ-30 IP, SŽ-03 LN, KA-14 LN. V sklenjene gozdne komplekse posegajo
Aquarius d.o.o. Ljubljana
203
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
naslednji EUP: LI-07 ZS, KA – 14 LN, PŠ – 02 CD, SŽ – 136 E, SŠ – 137 E, SŽ - 139 ZV, TO – 08
LN, širitev kamnoloma LIPICA (LI-06 LN, LI-15 LN, LI-18 LN, LI-03 LP, LI-17 LP), LO – 25 SS,
SŽ – 03 LN, SŽ – 129 ZS in SŽ – 133 IG.
Območja treh širitev stavbnih zemljišč so v smernicah ZGS OE Sežana opredeljena kot nesprejemljiva
oz. sprejemljiva pod pogoji: EUP KA-14 LN, SŽ-06 CU, LI-07 ZS. Za pobude GD-04, KA-16, KO01, SK-10, SŽ-139, SŽ-140 občina ni pridobila smernic ZGS OE Sežana.
Namenska raba
V dopolnjenem osnutku OPN je opredeljenih 11.516,86 ha gozdnih območij. Glede na obstoječi plan
(13.569,42 ha gozda) je v dopolnjenem osnutku opredeljenih za okoli 2.080 ha gozdnih zemljišč manj.
Razlika je poleg majhnega obsega širitve stavbnih zemljišč, predvsem posledica uskladitve
dopolnjenega osnutka z obstoječim stanjem (izsekavanje, natančnejša digitalizacija, pridobljena
gradbena dovoljenja itd.). Največ območij gozda iz obstoječega plana je v dopolnjenem osnutku
opredeljenih kot kmetijska zemljišča (predvsem druga kmetijska zemljišča), zelene površine in
območja pridobivalnega prostora ter v manjši meri kot območja za stanovanja, centralne dejavnosti
itd. Okoli 50 ha stavbnih zemljišč se v dopolnjenem osnutku OPN vrača nazaj v gozdna zemljišča.
Ocenjujemo, da bo vpliv izvedbe dopolnjenega osnutka OPN na gozdne površine zaradi velike
gozdnatosti občine (stavbna zemljišča se širijo na okoli 0,5 % vseh gozdnih površin v občini) in
predvidenih omilitvenih ukrepov nebistven – ocena C.
Okoljski cilj 2: Ohranjanje gozdov s proizvodnimi, ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi
stopnji poudarjenosti
Predvidene širitve stavbnih zemljišč ne posegajo na območja gozdov z ekološkimi na prvi stopnji
poudarjenosti in tudi ne na območja s proizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti.
Na območja gozdov s socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti posegajo EUP navedeni (v
spodnji tabeli) v skupni površini 9,3 ha. Z največjo površino posegata EUP LI-03 LP in LI-15 LN, ki
pomenita širitev kamnoloma Lipica. Vpliv na gozdove v okolici kamnoloma Lipica s socialnimi
funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti bo prisoten, vendar je potrebno upoštevati, da je v EUP LI-03
predvideno podzemno izkoriščanje apnenca. Vpliv se da zmanjšati tudi s sanacijo gozdnega prostora
po eksploataciji.
Tabela 67: Površina poseganja širitev stavbnih zemljišč na gozd z socialnimi funkcijami na prvi stopnji
poudarjenosti
Naselje
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
LIPICA
MERČE
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
SEŽANA
EUP
LI-01 LN
LI-03 LP
LI-15 LN
LI-17 LP
LI-18 LN
ME-03 SS
SŽ-01 O
SŽ-02 IP
SŽ-03 LN
SŽ-06 CU
SŽ-102 O
SŽ-51 CDz
NRP
PIA
LN
LP
LN
LP
LN
SS
O
IP
LN
CU
O
CD
.
OPPN
OPPN
.
OPPN
OPPN
OPPN
OPPN
.
OPPN
Površina
poseganja
(ha)
0,001
2,306
2,479
0,553
0,919
0,044
0,158
0,050
0,452
0,935
0,034
0,776
Na območjih, kjer je načrtovana sprememba gozdnega zemljišča v stavbno, bo gozdna funkcija s
pozidavo dolgoročno gledano izgubljena. Glede na obseg gozda s socialnimi funkcijami na prvi
stopnji poudarjenosti v občini Sežana je delež izgube gozda, zaradi širitev stavbnih zemljišč, izredno
Aquarius d.o.o. Ljubljana
204
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
majhen (0,3 %). Gozdovi s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami v strateškem in
izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN nimajo posebne kategorije podrobne namenske rabe, ki
bi določala način gospodarjenja z njimi.
Gozdne učne poti
Na območju občine Sežana je vzpostavljenih več gozdnih učnih poti: Tabor Sežana, Pliskina pot Kraška učna pot, Mestna učna pot naravne in kulturne dediščine Sežana ter Gozdna učna pot Josef
Ressel. Upravlja jih zavod za gozdove skupaj s partnerji.
Območje spremembe namenske rabe v EUP SŽ - 51 CDz tangira GUP Tabor Sežana in Mestno učno
pot naravne in kulturne dediščine. V enoti SŽ-51 CDz se nahaja Bolnišnica Sežana, površine poleg pa
so predvidne za širitev dejavnosti zdravstva (bolnišnični in rehabilitacijski programi), vpliv ne bo
bistven.
V enoti urejanja LI-07 ZS, ki zajema potek GUP Josef Rassel in del predvidenega Živega muzeja
Krasa, je predvidena sprememba iz gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče namenjeno zelenim
površinam oz. igrišču za golf (vzpostavljena v okviru strateškega projekta KRAS-CARSO, ki je
sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013).
ZGS OE Sežana se je do EUP LI-07 ZS v smernicah opredelilo tako, da predlagajo presojo iz več
vidikov za določitev primernejših površin za izvedbo golfa. Obenem želijo da se ohrani koridor
gozdne učne poti - Ressleve poti, kot tudi drugih rekreativnih in učnih poti na obravnavanem območju.
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 2 nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov - ocena
C.
Okoljski cilj 3: Ohranjanje varovalnih gozdov na območju reke Raše in gozdnega rezervata Volnik.
V območja varovalnih gozdov ob Raši in na območje gozdnega rezervata Volnik širitve stavbnih
zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN ne posegajo. Varovalni gozdovi in gozdni rezervat v strateškem
in izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN nimajo posebne kategorije podrobne namenske rabe,
ki bi določala način gospodarjenja z njimi.
Ocenjujemo, da je vpliv na okoljski cilj 3 nebistven – ocena B.
Okoljski cilji
1. Usmerjanje urbanizacije v robna območja
gozdov s slabšo zasnovo.
2. Ohranjanje gozdov z poudarjenimi
ekološkimi in socialnimi funkcijami
3. Ohranjanje varovalnih gozdov na območju
reke Raše in gozdnega rezervata Volnik
Opis vpliva
Ocena
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
B – vpliv bo nebistven
Vpliv bo neposreden in trajen ter
kumulativen.
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
Širjenje stavbnih zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN ne predstavljajo kumulativnega vpliva na
strjene gozdne komplekse ali na varovalnih gozdovih oz. gozdnih rezervatih. Kumulativen vpliv je
prisoten pri poseganju v gozdove s socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti severno od
Lipice, kjer je predvidena širitev kamnoloma Lipica. Negativne vplive je možno omiliti s sprotno
sanacijo gozdnih območij po zaključku eksploatacije. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
205
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Omilitveni ukrep
Omilitveni ukrepi za kumulativni vpliv so navedeni v spodnjem poglavju 2.4. Omilitveni ukrepi.
ČEZMEJNI VPLIVI
V obmejnem delu z Italijo ni predvidenih širitev stavbnih zemljišča v sklenjene gozdne komplekse oz.
gozdove s posebnim namenom. Ocenjujemo da čezmejnega vpliva ne bo – ocena A.
SKUPNA OCENA VPLIVA
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na gozd.
Vpliv bo nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Skupna ocena za segment
Gozd
Ocena
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
2.4 OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju spodaj podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo
posledice škodljivih vplivov izvajanja plana na gozd. Avtorji poročila menimo, da so ukrepi izvedljivi
in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskega cilja. Za izvedbo ukrepov je zadolžen investitor in/ali
projektant. Izdelovalec OPN-ja ukrepe smiselno umesti v Odlok. Vključenost ukrepov preverja MKOCPVO in nosilci urejanja prostora v času izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana.
Strateški del
• V krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so pomembni za krajinsko
sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno koridorsko vlogo za divjad. V navedene
gozdove, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in
gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova
(Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja 2001-2010, Nacionalni
gozdni program).
•
Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posega v gozd in
gozdni prostor ne smejo poslabšati (Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega
območja 2001-2010). Ukrep je že upoštevan v tekstualnem delu OPN.
•
Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno
pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (21. člen Zakona o gozdovih).
Ukrep je že upoštevan v tekstualnem delu OPN.
•
Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je potrebno zagotoviti
trajno prisotnost gozda (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu).
•
Za varstvo gozdov pred požari na Krasu in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in
izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari (34. člen Zakona o gozdovih). Ukrep je že
upoštevan v tekstualnem delu OPN.
Izvedbeni del
• V namensko rabo gozdnih zemljišč se uvrstijo tudi melišča in skalovja znotraj strnjenih gozdnih
kompleksov v upanju, da se bodo v daljni prihodnosti zarasla z gozdnim drevjem. Kmetijska
namenska raba na teh ekstremnih območjih ni primerna.
•
V namensko rabo gozdnih zemljišč se vključijo vsa območja gozdov, ki so bila v preteklem
desetletju uspešno sanirana po požarih (23. člena Zakona o gozdovih). To je predvsem območje
Selivca.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
206
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
Na območju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uničen. Z izkoriščanjem prizadeti
gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati
projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in
rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba
brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi
opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne)
eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov, ni
dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov,
gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove
in odstranjevanje zarasti.
•
Za gozdna zemljišča v območju stavbnih zemljišč – do pravnomočnosti odločbe o gradnji se z
gozdovi gospodari v skladu z GGN.
•
EUP KA-14 LN: območje naj se zmanjša oz. opredeli možnost faznega postopnega izvajanja
širitve kamnoloma na podlagi podrobnejših raziskav. Ukrep je že upoštevan v OPN.
•
LI-07 ZS: Na območju je potrebno ohraniti ureditve Gozdne učne poti Jozef Ressel in ureditve
Živega muzeja Krasa. Enako velja za druge rekreativne in učne poti na obravnavanem območju.
•
EUP SŽ - 51 CDz: Območje spremembe namenske rabe tangira GUP Tabor Sežana in Mestno
učno pot naravne in kulturne dediščine. V okviru izdelave OPPN naj se pri umeščanju predvidenih
dejavnosti upošteva potek obstoječih Gozdnih učnih poti in se jih poskuša ohraniti.
•
EUP SŽ-06 CU: območje stavbnih zemljišč naj se zmanjša na ožji pas ob cesti za Fernetiče. Enako
velja za nezazidana stavbna zemljišča v EUP SŽ-05, SŽ-09 in SŽ-12. Območja namreč posegajo v
strjene gozdne komplekse, prav tako se v bližini nahaja kamnolom Mali Medvejk, v okolici
katerega je po določbah Resolucije o nacionalnem gozdnem programu primernejša trajna
prisotnost gozda. EUP SŽ-05 je že izločen iz OPN.
2.5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in
gozdnih rezervatih. Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije in je razvidno iz
GGN GE Kras II 2008-2017.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
207
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
III.3 OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI
1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (Ur. l., št. 103 z
dne 2. 4. 1979)
• Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst (Ur. l., št. 206 z dne 22. 7. 1992)
• Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana
(Primorske novice - uradne objave, št. 13/92)
• Odlok o spremembi odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na
območju občine Sežana (Ur. l. RS, št. 68/95)
• Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)
• Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11)
• Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02,
42/10)
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06)
• Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13)
• Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št.
45/07, 63/09, 105/10)
• Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13)
• Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,
46/13)
• Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04,
59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13, 3/14)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09,
15/14)
• Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07,
Odločba US 13.03.2008, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14)
• Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03)
• Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 56/99, 110/02, 119/02, 22/03, 41/04, 96/04, 61/06, 63/07,
117/07, 32/08, 8/10)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Ur. l. RS, št. 30/96)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter
njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Ur. l. RS, št. 55/99)
• Zakon o ratifikaciji sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi (Ur. l. RS, št. 102/03)
• Zakon o varstvu okolja – ZVO1, (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, 39/06, 49/06, 66/06,
112/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13)
• Zakon o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06)
Ostala izhodišča in viri
• Dodatne obrazložitve podane s strani Občine Sežana, za načrtovana območja, ki so bila na podlagi
prejetih smernic izpostavljena za zmanjšanje ali izločitev ter za območja, ki niso bila vključena v
prvo dopolnitev osnutka OPN (dopis št.: 3505-5/2007, z dne 15. 11. 2013).
• Dodatni varstveni pogoji, usmeritve in priporočila s strani ZRSVN, OE Nova Gorica, za enote
EUP SŽ-124 SS ter EUP SŽ-139 ZV in EUP SŽ-140 ZV (poslano po e-pošti, od
[email protected], dne 17. 3. 2014).
• Gradivo za potrebe natančnejših obrazložitev načrtovanih posegov za območja kamnolomov
Doline, Lipica in Kopriva (prejeto po e-pošti od [email protected], dne 11. 2. 2014).
• Mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje za
plan – Občinski prostorski načrt (OPN) Občine Sežana (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
208
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1.1
Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, št. 35409-73/2014/11, z dne 4.
6. 2014).
Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Sežana (Zavod Republike
Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica, št. 5-III741/2-O-10/ACG, december 2010); dopolnitev (št. 5-III-540/1-O-2013, 18. 6. 2013); dopolnitev
(št. 5-III-540/3-O-2013/ACG, 17. 12. 2013); dopolnitev (št. 5-III-540/4-O-2013/ACG, 8. 1. 2014).
Občinski prostorski načrt Občine Sežana – mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega poročila
in njegove revizije (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica,
Delpinova 16, Nova Gorica, št. 5-II-305/2-O-14/BFACGMS, 16. 5. 2014).
Podatki za zmanjšanja kamnolomov Kazlje in Tomaj družbe Marmor d.d. (prejeto po e-pošti od
[email protected], dne 5. 3. 2014 in 11. 3. 2014).
Pojasnila in stališča ZRSVN, OE Nova Gorica, v zvezi z OPN Sežana, na podlagi usklajevalnega
sestanka dne 29. 8. 2013 (prejeto po e-pošti, od [email protected], dne 30. 8.
2013)).
Predlogi Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, glede na
dogovore iz usklajevalnega sestanka za OPN Sežana z dne 2. 6. 2014. Posredovano po e-pošti, od
[email protected], dne 10. 6. 2014.
Pregledna geološka karta kamnoloma Kopriva z označenimi geološkimi prerezi (prejeto po e-pošti
od [email protected], dne 10. 2. 2014).
Smernice za pripravo OPN Občine Sežana (Zavod za ribištvo Slovenije, Sp. Gameljne 61a,
Šmartno, št. 420-274/2010/2, 3. 2. 2011).
Strokovne osnove za razglasitev za kulturne spomenike in zgodovinske spomenike ter naravne
znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na
območju Občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, št. 13/92) (prejeto od Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica,
št. 5-VI-459/2-O-13/BF ACG, 29. 05. 2013).
Strokovno mnenje DOPPS glede naravovarstvene sprejemljivosti »Centra varne vožnje Povir«
(Ljubljana, 8. september 2010).
Strokovne podlage za varstvo narave za OPN Občine Sežana »Območja sprememb namenske rabe
v EUP KV-03 SS in EUP SŽ-131 PC«, januar 2014, dopolnitev marec 2014; Aquarius d.o.o.,
Ljubljana.
Zabeležka sestanka dne 3. 2. 2014, v zadevi naravovarstvenih smernic in pogojev za področje
kamnolomov družbe Marmor d.d. v sklopu priprave OPN občine Sežana (št. 3505-5/2007, z dne 4.
2. 2014).
Zabeležka sestanka dne 2. 6. 2014, v zadevi Mnenje o ustreznosti in skladnosti okoljskega
poročila in revizije za OPN Sežana na temo pripomb ter dopolnitev okoljskega poročila (Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica,
2. 6. 2014).
Zabeležka z ogleda kamnoloma Kopriva dne 12. 2. 2014, v zadevi naravovarstvenih smernic in
pogojev za področje kamnolomov družbe Marmor d.d. v sklopu priprave OPN občine Sežana,
skupaj z grafično prilogo (št. 3505-5/2007, z dne 13. 2. 2014).
RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
Okoljski cilj in kazalci
Cilji
1. Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter
ohranjanje habitatnih tipov
Kazalci
Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih
ter živalskih vrst.
Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranjajo
na območju RS (visokovrednoteni HT).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
209
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. učinki OPN bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pa bo
vpliv pozitiven.
B – nebistven vpliv: OPN bo imel minimalen vpliv na ogrožene in zavarovane vrste, zmanjšanja
populacij ne bo. Vpliv na visoko vrednotene habitatne tipe bo neznaten.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju je stalna prisotnost
ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, delno bodo uničeni visoko vrednoteni habitatni tipi, bistvenega
zmanjšanja populacij ob izvedbi omilitvenih ukrepov ne bo.
D – bistven vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih
vrst, katerih populacije se bistveno zmanjšajo, uničenje večje površine visoko vrednotenih HT.
E – uničujoč vpliv: Na območju je stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih in zavarovanih
vrst, popolno uničenje visoko vrednotenih HT.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe ni
možno.
1.2
VAROVANA OBMOČJA
Okoljski cilj in kazalci
Cilji
Kazalci
Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:
1. Stanje kvalifikacijskih in ključnih vrst in HT
1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s (sprememba ugodnega stanja).
poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT na
varovanih območjih.
2. Površina uničenih kvalifikacijskih in ključnih
habitatnih tipov.
2. Ohranjanje lastnosti zavarovanih območij, zaradi
katerih so bila zavarovana.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – ni vpliva / pozitiven vpliv: Na območju občine ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o
presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS,
130/04, 53/06, 38/10, 03/11) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije, pristojne
za ohranjanje narave, da presoja ni potrebna.
B – nebistven vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov
izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 03/11) ugotavlja,
da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na
povezanost niso bistveni. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani.
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju občine so varovana
območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom
o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS,
130/04, 53/06, 38/10, 03/11) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih
območij in njihovo celovitost ter na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso bistveni.
D – bistven vpliv in E – uničujoč vpliv: Na območju občine so varovana območja. Presoja
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji
sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04,
53/06, 38/10, 03/11) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
210
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in bistveni (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja
prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na varovana območja ni možno.
1.3
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE
Okoljski cilj in kazalci
Cilji
Kazalci
Cilj predlagan s strani izdelovalcev OP:
1. Stanje naravnih vrednot in EPO.
1. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje
zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranitev
naravnega ravnovesja na EPO.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija ne
predvideva nanje nikakršnega posega oz. dejavnosti, izjema je sanacija degradiranih območij, kar
pozitivno vpliva na stanje.
B – nebistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih minimalne posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je
podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo
neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke).
C – nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Na območju občine so naravne vrednote
in/ali EPO. Strategija predvideva na teh območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana bodo
upoštevane smernice, ki jih je podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska
raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije
bodo ohranjene). Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi.
D – bistven vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče v celoti upoštevati smernice, ki jih je
podala organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo
prizadeta (vpliv na vitalne populacije).
E – uničujoč vpliv: Na območju občine so naravne vrednote in/ali EPO. Strategija predvideva na teh
območjih posege oz. dejavnosti, pri pripravi plana ni mogoče upoštevati smernice, ki jih je podala
organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Poseg bo povzročil izumrtje posameznih vrst na širšem
območju.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov na EPO in naravne vrednote ni možno.
2. OBSTOJEČE STANJE
2.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
Rastlinstvo in habitatni tipi
Podatki so bili povzeti iz obstoječih javno dostopnih podatkov in literature. Dodatni podatki o
habitatnih tipih, prisotnih na območju občine, so bili pridobljeni tudi na terenskem ogledu v juniju
2013, v juniju 2014 pa tudi za dvoživke.
Za območje občine Sežana je značilna izjemna biotska pestrost. Večina območja je tipična kraška
planota (karbonatna podlaga) z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov, razen območja Vrhov na
Aquarius d.o.o. Ljubljana
211
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
severovzhodu (do 670 m), kjer prevladuje fliš. Pretežni del občine, ki je na karbonatni podlagi,
označuje odsotnost voda na površini. Edine površinske vode na Krasu so kali. Kali so večinoma
opuščeni in imajo izjemen ekološki pomen. Na območju občine Sežana so površinski vodotoki prisotni
le na severovzhodnem delu, ki leži na flišni podlagi. Tu so tla nepropustna, tako da tečejo potoki po
površju in se izlivajo v dolino reke Raše na jugo-zahodni strani in v Vipavsko dolino na severnovzhodni strani. Dolina reke Raše leži na prelomnici med kraškim in flišnim terenom, zato reka Raša že
ob manjših sušnih obdobjih ponikne.
Rastlinstvo in HT
Tla na območju Krasa so plitva, skeletna, tudi z golim skalovjem na površini. Nekoč so bili na
skeletnih tleh večinoma pašniki, danes se ta območja zaraščajo z grmičevjem (pionirja med lesnimi
rastlinami sta brin (Juniperus communis) na globjih in hladnejših legah ter ruj (Cotinus cogygria) na
toplejših in bolj kamnitih tleh) in s sukcesijo prehajajo v gozd. Za območje kraške planote je značilna
gozdna združba puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis)
(Marinček in Čarni, 2003). Velik dal Krasa je bil pogozden s črnim borom (Pinus nigra). V okolici
Sežane, Dutovelj, Pliskovice, Avberja, Križa, Kazelj in Štorij prevladuje tipičen kraški teren z
borovimi pogozditvami in nizkim grmičevjem z brinom. Za območja Lokev, Povirja in Lipice je
značilen kraški teren s pretežno listavci in sicer od nizkega grmičevja v okolici Lokve in Povirja, do
visokih hrastov v okolici Lipice. Območje Vrhov, severovzhodni del občine na flišni podlagi, je
poraščeno predvsem z listavci, prevladuje gozdna združba gradna in jesenske vilovine (Seslerio
autumnalis-Quercetum petraeae) (Marinček in Čarni, 2003).
Na območju občine so bili evidentirani sledeči habitatni tipi (vir: kartiranja Kras-Sever, Kras-Lokev,
Kras-Kozina, terenski ogled območja junija 2013), ki se prednostno glede na druge habitatne tipe na
območju Slovenije ohranjajo v ugodnem stanju (Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09,
33/13):
Tabela 68: Seznam naravovarstveno pomembnih HT na območju občine Sežana
Physis
koda
Habitatni tip
31.88
Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč
Srednjeevropska grmišča z brinom (Juniperus communis) v nižinah in montanskem pasu
večinoma na Primorskem krasu so sukcesijske faze na suhih traviščih iz razreda FestucoBrometea.
Srednje Srednjeevropska zmerno suha travišča z glotami (*pomembna rastišča kukavičevk)
Srednjeevropska zmerno suha travišča z vrstami rodu Brachypodium (Bromion erecti).
Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti travniki
Sem spada večina negozdnih predelov našega Primorskega krasa ("kraška gmajna"). To so
ekstenzivni pašniki in kamniti suhi travniki kraških planot Nizkega Krasa (pas črnega gabra,
puhastega hrasta) in Visokega krasa (pas bukve). Gre za sekundarna travišča, ki so zaradi plitke
plasti prsti in močne erozije močno ogolela, kamnita. Prst je bazična, z malo hraniv, biomasa je
pičla, zaradi kamnitosti ruša ni sklenjena. Zaradi lastnosti podlage (voda odteče, močno
segrevanje) najdemo veliko termofilnih in kserofilnih vrst. Na najvišjih legah najdemo tudi vrste
iz subalpinskega pasu (Leontopodium alpinum, Gentiana acaulis, Sesleria albicans, Primula
auricula). Rušo gradijo predvsem Carex humilis, Festuca rubra, Bromus erectus, na vetrovnih
legah jih zamenja Sesleria juncifolia, na izrazito toplih in suhih pa Stipa eriocaulis. Na ekstremno
prepihanih in visokih legah lahko tudi Carex mucronata in/ali Sesleria albicans. Preostale
značilne vrste so: Centaurea rupestris, Leucanthemum liburnicum, Satureja subspicata subsp.
liburnica, Satureja montana subsp. variegata, Plantago holosteum, Jurinea mollis, Crepis
chondrilloides, Scorzonera austriaca, Dianthus sanguineus, Teucrium montanum, Gentiana
tergestina, Potentilla tommasiniana, Plantago argentea subsp. liburnica, Euphorbia nicaeensis,
Leontodon crispus, Centaurea triumfettii, Muscari botryoides, Pulsatilla montana itd. Večina
površin je danes v zaraščanju, prva faza so visoke steblike, največ Laserpitium siler, L. latifolium,
Dictamnus albus, Paeonia officinalis, Asphodelus albus, Gentiana lutea subsp. symphyandra,
Geranium sanguineum itd. Zaraščajo se v toploljubna listopadna grmišča (npr. z rujem) ali v
brinovja.
34.323
34.752
Aquarius d.o.o. Ljubljana
212
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
34.753
Submediteransko-ilirski polsuhi travniki
Polsuhi travniki na nekoliko bolj globokih, zmerno vlažnih in mestoma zakisanih tleh. V Sloveniji
je to le v submediteranskem delu in sicer vsepovsod na flišni podlagi ter na apnencu v ugodnejših
talnih razmerah z več prsti, na dekalcificiranih tleh vrtač, dolinic, ipd., tudi na rožencu. Takšni
travniki niso gnojeni, košnja je 1-2 krat letno, veliko travnikov je v opuščanju in se zaradi ugodnih
talnih razmer hitro zaraščajo. Zaraščanje poteka preko faze visokih steblik, na flišu predvsem
kobulnice Peucedanum cervaria in ruja. Na kraškem območju so jedra zaraščanja v depresijah.
Rušo gradijo poleg vrst Bromus erectus, Briza media, še Chrysopogon gryllus (na nižjih legah),
Danthonia alpina, Dactylis glomerata, značilne pa so vrste Ononis spinosa, Lathyrus latifolius,
Ferulago galbanifera, Euphorbia verrucosa, Knautia illyrica, Scabiosa grammuntia, Centaurea
weldeniana, Scorzonera villosa, Carex flacca, Plantago media ter številne orhideje, predvsem iz
rodov Ophrys in Orchis.
35.14
Sestoji navadne šašulice*
Sestoji s prevladujočo vrsto Calamagrostis epigejos na zaraščajočih se zakisanih površinah.
Ponekod tudi na ruderalnih rastiščih.
Majhna zaplata na območju Črkovce (140 m2).
37.313
Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko*
Travniki s prevladujočo vrsto Molinia arundinacea na globljih, zakisanih tleh, večinoma na
pobočjih, z vrstami Gladiolus palustris, G. illyricus, Potentilla erecta, Sieglingia decumbens.
Tri manjše zaplate, skupaj 0,26 ha.
37.72
Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki)
Nitrofilno-higrofilne združbe običajno velikolistnih zelišč ob robu gozdov na globokih rodovitnih
tleh z vrstami Galium aparine, Glechoma hederacea, Geum urbanum, Aegopodium podagraria,
Silene dioica, Carduus crispus, Chaerophyllum hirsutum, Lamium album, Alliaria petiolata,
Lapsana communis, Geranium robertianum, Chelidonium majus, Glechoma hirsuta, Viola alba,
Viola odorata itd.
38.221
Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s
prevladujočo visoko pahovko
Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh se pojavljajo na
nagnjenih legah (ne prestrmih bregovih) na rodovitnih tleh, pretežno na bazični podlagi. Biomase
je manj, kosijo običajno 2-krat letno. Floristično bogati sestoji. Prevladujejo vrste Helictrotrichon
pubescens, Anthoxanthum odoratum, Carex montana, Filipendula vulgaris, Arrhenatherum
elatius, Plantago media, Lotus corniculatus, Briza media, Campanula patula, Veronica
chamaedrys, Festuca rubra, Trifolium montanum.
41.7
Toploljubna in primorska hrastovja
Gozdovi in gozdiči submediteranskega območja in zahodnih evrazijskih step in polstep v katerih
prevladujejo listopadne in delno listopadne termofilne vrste hrastov. Pojavljajo se lahko lokalno v
ugodnih mikroklimatskih ali edafskih razmerah in nadomestijo vednozelene hrastove gozdove v
zmernem in pravem Mediteranu. Segajo na sever v srednjo in subatlantsko Evropo.
41.8
Termofilni gozdovi mešanih listavcev
Sestoji z dominantnimi vrstami Ostrya carpinifolia, Carpinus orientalis ali raznimi vrstami rodov
Acer, Fraxinus, Tilia in Celtis australis podgorskega in gorskega mediteranskega območja iz
zveze Ostryo-Carpinion orientalis.
* Prednostni habitatni tip v EU
Raznovrstnost rastlinstva na območju je velika, saj se prepletajo tako suha travišča, zaraščajoče
površine suhih travnikov z grmišči in gozdni predeli. Na območju občine so bile evidentirane tudi
nekatere redke in ogrožene rastlinske vrste, npr.: navadna potonika (Paeonia officialis), navadni
jesenček (Dictamnus albus) in gorski kosmatinec (Pusatilla montana). Sicer na suhih travnikih
uspevajo tudi zavarovane vrste rastlin kot so vrste iz rodov in družin: Narcissus sp., Dianthus sp.,
Sempervivum sp., Gladiolus sp., Iris sp., Lillium sp., Ruscus aculeatus, Orchidaceae, Paeonia sp.,
Stipa sp., Cyclamen purpurascens, Helleborus sp.…
Živalstvo
Na območju občine Sežana je velika pestrost habitatov. Večina območja je porasla z grmičevjem in
gozdom. Poleg grmišč in gozdne krajine so prisotni tudi suhi travniki, pašniki in opuščene površine, ki
se zaraščajo z grmovjem in prehajajo v gozd. Habitati so povezani v mozaik sukcesijskih stadijev.
Pestrost habitatov omogoča tudi obstoj pestre favne, predvsem vrst iz skupin ptic, plazilcev in
metuljev.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
213
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Sesalci
Med malimi sesalci lahko na območju občine pričakujemo sledeče vrste: mala rovka (Sorex minutus),
poljska rovka (Crocidura leucodon), gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus), rumenogrla miš
(Apodemus flavicollis), navadna belonoga miš (A. sylvaticus) ter vzhodni jež (Erinaceus concolor), krt
(Talpa europaea), vrtna rovka (Crocidura suaveolens, veverica (Sciurus vulgaris), navadni polh (Glis
glis), lokalizirana in redka je snežna voluharica (Chionomys nivalis). Verjetna je tudi prisotnost
dimaste miši oz. njene istrske podvrste (Apodemus agrarius istrianus). Edini večji rastlinojedi, ki jih
lahko pričakujemo na območju posega, so poljski zajec (Lepus europaeus), divja svinja (Sus scrofa) in
srna (Capreolus capreolus). Prevladujoče zveri so podlasica (Mustela nivalis), kuna belica (Martes
foina), jazbec (Meles meles), lisica (Vulpes vulpes). Skrajni vzhodni del občine Sežana spada v robno
območje življenjskega prostora medveda. Posamezni osebki so bili tam tudi evidentirani v sklopu
študije, izvedene na Biotehniški fakulteti (Jerina in sod., 2010).
Špranje v stenah in starih kamnitih kraških hišah in zvonikih cerkva, predvsem pa jame so priljubljena
skrivališča netopirjev. Med najbolj ogroženimi so tisti, ki vse leto živijo v jamah (Trontelj, 2000).
Znana zatočišča in kotišča v občini (podatki iz Monitoringov netopirjev 2007 do 2012):
- Jama v doktorjevi ogradi (kotišče in zatočišče vrstam: dolgonogi netopir (Myotis capaccinii),
navadni netopir (Myotis myotis), ostrouhi netopir (Myotis blythii), zatočišče malemu
podkovnjaku (Rhinolophus hipposiderus) in dolgokrilemu netopirju (Miniopterus
schreibersii);
- Lipiška jama (prezimovališče vrst mali podkovnjak (Rhinolophus hipposiderus) in veliki
podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum);
- hlev za vozne in jahalne konje v Kobularni Lipica (kotišče velikega podkovnjaka
(Rhinolophus ferrumequinum);
- Cerkev Matere Božje vnebovzete v Šmarjah pri Sežani (kotišče vrsti usnjebradi uhati netopir
(Plecotus macrobularis));
- Cerkev Sveti Mihael v Skopem (kotišče vrsti iz rodu dolgouhih netopirjev (Plecotus sp.));
- Cerkev Svetega Juruja v Dutovljah (zatočišče vrstam: navadni netopir (Myotis myotis),
ostrouhi netopir (Myotis blythii));
- Cerkev Sveti Andrej, Merče (zatočišče vrstam: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposiderus)
in veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum);
- Cerkev Sveti Križ v Križu (zatočišče vrstam: navadni netopir (Myotis myotis), ostrouhi netopir
(Myotis blythii), veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum);
- Cerkev Sveti Mihael, Lokev (zatočišče vrstam: navadni netopir (Myotis myotis), ostrouhi
netopir (Myotis blythii);
- Cerkev Sveti Tomaž, Pliskovica (zatočišče vrstam: navadni netopir (Myotis myotis), ostrouhi
netopir (Myotis blythii);
- Cerkev Sveta Marija Devica v Tomaju (kotišče);
- Cerkev Sveti Peter, Britof (zatočišče).
Ptice
Območje občine je za ptice velikega pomena (na regionalnem in nacionalnem nivoju). Na celotnem
Krasu srečamo celo vrsto ogroženih ptic, ki imajo tukaj daleč največje populacije v Sloveniji.
Največjo vrstno pestrost najdemo v predelih, kjer se gole površine prepletajo z grmišči in
posameznimi drevesi, skratka tam, kjer so obsežne površine v prehodnih sukcesijskih stopnjah. V
občini ni večjih površinskih voda, ki bi bile pomembne za ptice. V občini je bilo evidentiranih 49
kalov (vir: 1001 kal, 2007), ki pticam služijo kot napajališča, za gnezdišča so pa premajhni (Trontelj,
2000).
Izmed ujed sta na območju občine v bolj odprtem prostoru pogosta kanja (Buteo buteo) in kačar
(Circaetus gallicus) v bolj zaraslih predelih pa so prisotni sršenar (Pernis apivorus), kragulj (Accipiter
gentilis) in skobec (Acciper nissus). Med nočnimi pticami se tu pojavljajo: podhujka (Caprimulgus
europaeus), veliki skovik (Otus scops) in velika uharica (Bubo bubo). Izmed redkih in ogrožeinh vrst
velja izpostaviti tudi smrdokavro (Upupa epops).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
214
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Na območju občine najde ustrezne gnezditvene habitate tudi rjava cipa (Anthus campestris) (gole
površine, kot prehodno gnezdišče tudi skladiščno parkirne površine ob mejnem prehodu Sežana). V
odprti kraški krajini s posameznimi grmi in drevesi gnezdi prosnik (Saxicola torquata), bolj zaraščenih
predelih pa najdejo ustrezne habitate penice: pisana penica (Sylvia nisoria), črnoglavka (Sylvia
atricapilla), rjava penica (Sylvia communis), vrtna penica (Sylvia borin) in mlinarček (Sylvia surruca)
ter kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) ter rjavi srakoper (Lanius collurius). S petimi vrstami je
na Krasu zastopana družina strnadov. Na najbolj odprtih predelih z le posameznimi drevesi ali grmiči
živi veliki strnad (Miliaria calandra). Kjer je grmovja več, v živih mejah in na gozdnih obronkih
lahko srečamo rumenega strnada (Emberiza citrinella), bogata grmovna zarast, a ne pregosto drevje,
ustreza plotnemu strnadu (Emberiza cirlus). Kjer pride na dan golo kamenje in kjer so med drevesi in
grmi raztresene skale, se pojavlja skalni strnad (Emberiza cia).Vrtnega strnada (Emberiza hortulana)
največkrat najdemo ob osamljenih črnih borih ali obronkih najpih sestojev, ki mejijo na kraške
travnike. Po podatkih Strokovnega mnenja DOPPS glede naravovarstvene sprejemljivosti »Centra
varne vožnje Povir« (DOPPS, 2010) je območje pri naselju Povir eno najpomembnejših območij za
vrtnega strnada v Sloveniji.
Plazilci
Prisojne lege, topla, kamnita pobočja, skalovje, suhi travniki in svetli gozdovi so bivališča, ki najbolj
ustrezajo plazilcem. Kras je s plazilci najbogatejša regija v Sloveniji. Modras (Vipera ammodytes) je
na Krasu redek, še mnogo redkejši pa je gad (Vipera berus). Pogosta je črnica (Coluber viridiflavus
carbonarius). Precej redkejša je njena svetlejša sorodnica belica (Coluber gemmonensis). Kjer je več
drevja in grmovja, lahko naletimo na goža (Zamenis longissima). Na Krasu so edina slovenska
najdišča kraške ali nabrežne kuščarice (Podarcis melisselensis). Najbolj kamnite predele brez vsakega
rastja naseljuje črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigripunctatus). V zaraščajoči se kraški krajini se
je njen nekoč sklenjen areal spremenil v maloštevilne osamljene otočke. Povsem drugače je z
zelencem (Lacerta viridis), ki je splošno razširjen in številen skoraj povsod po Krasu (Trontelj 2000).
Večji del občine je na kraškem terenu, tam je velika gostota plazilcev, manjša je na severovzhodnem
delu občine, ki je na hladnejši flišni podlagi.
Dvoživke
Zaradi kraškega površja na območju posega ni površinskih vodotokov in večjih stoječih voda, ki bi
predstavljale habitat dvoživkam. Izjemnega pomena za dvoživke so kali, v katerih najdeta ustrezna
mrestišča hribski urh (Bombina variegata) in veliki pupek (Triturus carnifex). V jamskih sistemih na
območju občine se lahko pojavlja človeška ribica (Proteus anguinus). V jami 1 v Kanjaducah človeška
ribica zagotovo živi (vir: http://www.katasterjam.si/, citirano 2013; smernice ZRSVN, december 2013,
št.: 5-III-540/3-O-2013/ACG). Večjo pestrost dvoživk je pričakovati na severovzhodnem delu občine
na območju doline reke Raše.
Ribe, obloustke in raki
Na večjem delu občine ni površinskih vodotokov in stoječih voda, ki predstavljajo habitat ribam,
obloustkam in rakom. Površinski vodotoki se pojavljajo le na severovzhodnem delu občine (reka Raša
s pritoki). Po podatkih Zavoda za ribištvo Slovenije v Raši in Grižanskem potoku (pritok reke Raše)
živi pohra (Barbus balcanicus) in primorski koščak (Austropotamobius pallipes). V Raši pa živita še
potočna postrv (Salmo trutta) in soška postrv (Salmo marmoratus).
Nevretenčarji
Na območju občine so prisotni habitati, ki se zelo primerni za obstoj več vrst metuljev. To so
predvsem submediteranska suha travišča, grmišča in mejice, ki so mozaično razporejeni in
predstavljajo primeren habitat različnih vrst, kot so: travniški postavnež, kraški zmrzlikar… Na
območju zaradi pestrosti habitatov pričakujemo tudi pestro favno hroščev. Med njimi je bil evidentiran
npr. rogač (Lucanus cervus), hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), bukov kozliček (Morinus funereus)
(Vernik, 2009).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
215
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
2.2 VAROVANA OBMOČJA
Natura 2000
Natura 2000 območja so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)
(Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 08/12, 33/13, 35/13, 39/13). Na območju občine so 4
Natura 2000 območja:
− SCI Dolina Branice (SI3000225)
− SCI Vrhe nad Rašo (SI3000229)
− SCI in pSCI Kras (SI3000276)
− SPA Kras (SI5000023)
Tabela 69: Natura 2000 območja v občini Sežana
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
Živalske vrste:
Habitatni tipi:
Koda:
Območje:
SI3000276
Kras
SCI in pSCI
48041,26
− črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)*
− človeška ribica (Proteus anguinus)*
− raznolistna mačina (Serratula lycopifolia)*
− ozki vrtenec (Vertigo angustior)
− travniški postavnež (Euphydryas aurinia)
− barjanski okarček (Coenonympha oedippus)
− hromi volnoritec (Eriogaster catax)
− rogač (Lucanus cervus)
− hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)
− bukov kozliček (Morimus funereus)
− primorski koščak (Austropotamobius pallipes)
− veliki pupek (Triturus carnifex)
− hribski urh (Bombina variegata)
− mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)
− veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)
− južni podkovnjak (Rhinolophus euryale)
− ostrouhi netopir (Myotis blythii)
− dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersi)
− dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)
− vejicati netopir (Myotis emarginatus)
− navadni netopir (Myotis myotis)
− Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii)
− drobnovratnik (Leptodirus hochenwarti)
− kraški zmrzlikar (Erannis ankeraria)
− jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum)
− Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-sedion albi)*
− Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in
montanskem pasu*
− Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)
− Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
− Sestoji navadnega brina (Junniperus communis) na suhih traviščih na
karbonatih
− Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok
− Jame, ki niso odprte za javnost
− Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus
rotundifolia
SI5000023
Kras
Aquarius d.o.o. Ljubljana
216
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Skupina:
Površina [ha]:
Vrste ptic:
SPA
58751,61
− sršenar (Pernis apivorus)
− beloglavi jastreb (Gyps fulvus)
− kačar (Circaetus gallicus)
− planinski orel (Aquila chrysaetos)
− sokol selec (Falco peregrinus)
− kotorna (Alectoris graeca)
− veliki skovik (Otus scops)
− velika uharica (Bubo bubo)
− podhujka (Caprimulgus europaeus)
− smrdokavra (Upupa epops)
− hribski škrjanec (Lullula arborea)
− poljski škrjanec (Alauda arvensis)
− rjava cipa (Anthus campestris)
− puščavec (Monticola solitarius)
− rjavi srakoper (Lanius collurio)
− vrtni strnad (Embrezia hortulana)
− veliki strnad (Miliaria calandra)
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
Živalske vrste:
SI3000225
Dolina Branice
SCI
6313,15
− črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)*
− rogač (Lucanus cervus)
− hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)
− bukov kozliček (Morimus funereus)
− veliki pupek (Triturus carnifex)
− hribski urh (Bombina variegata)
− veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)
− vejicati netopir (Myotis emarginatus)
− laški potočni piškur (Lethenteron zanandreai)
− grba (Barbus plebejus)
− laška žaba (Rana latastei)
− močvirski krešič (Carabus variolosus)
− veliki studenčar (Cordulegaster heros)
− Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-sedion albi)*
− Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae)
− Sestoji navadnega brina (Junniperus communis) na suhih traviščih na
karbonatih
Habitatni tipi:
Koda:
Območje:
Skupina:
Površina [ha]:
Živalske vrste:
SI3000229
Vrhe nad Rašo
SCI
571,90
− črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria)*
− rogač (Lucanus cervus)
− hrastov kozliček (Cerambyx cerdo)
− bukov kozliček (Morimus funereus)
− močvirski krešič (Carabus variolosus)
*prednostna vrsta ali habitatni tip
Zavarovana območja (ZO)
Na območju občine Sežana je 9 zavarovanih območij – naravnih spomenikov, ki imajo lokalni pomen:
− naravni spomenik Štanjel - Kopriva - nahajališče kraškega marmorja (Id. št. 1342)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
217
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
−
−
−
−
−
−
−
−
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
naravni spomenik
Sežana - Park ob vili Mirassasso (Id. št. 1334)
Lipica - Lipiško brezno (Id. št. 1307)
Brestovica pri Povirju - kal Globočaj (Id. št. 1280)
Brestovica pri Povirju – Petnjak (Id. št. 1279)
Sežana - jama v Ukmarjevem dolu ob Bazoviški cesti (Id. št. 1327)
Orlek - Orleška draga (Id. št. 1314)
Sežana - Sežanski dol z jamami I. in II. (Id. št. 1329)
Divača – Bukovnik (Id. št. 1288)
Na območju občine Sežana je tudi 21 zavarovanih območij (točk) – naravnih spomenikov:
− naravni spomenik Sežana - jama Bukovnik (Id. št. 1321)
− naravni spomenik Žirje - Belinca jama (Id. št. 1344)
− naravni spomenik Žirje - Junčja jama (Id. št. 1345)
− naravni spomenik Lokev pri Divači - jama Vilenica (Id. št. 1309)
− naravni spomenik Orlek - Golokratna jama (Id. št. 1313)
− naravni spomenik Sežana - Čebulcova jama (Id. št. 1322)
− naravni spomenik Sežana - Jama v Golokračini (Id. št. 1323)
− naravni spomenik Kazlje - Komihcova jama (Id. št. 1299)
− naravni spomenik Lipica - kamniti gobi (Id. št. 1305)
− naravni spomenik Lipica - Lipenjska jama (Id. št. 1306)
− naravni spomenik Sežana - Jama v Kanjadolcah I. (Id. št. 1328)
− naravni spomenik Sežana - Koblarska jama (Id. št. 1330)
− naravni spomenik Sežana - Orleška in Tomaškova jama (Id. št. 1331)
− naravni spomenik Sežana - Škamprlova ali Škamprletova jama (Id. št. 1332)
− naravni spomenik Sežana - Ulčarjeva jama v Paredu (Id. št. 1333)
− naravni spomenik Lokev pri Divači - jama pod Gaugami (Id. št. 1308)
− naravni spomenik Sežana - Jama ob Bazoviški cesti na Trebanjski gmajni (Id. št. 1324)
− naravni spomenik Dobravlje - Debela peč (Id. št. 1291)
− naravni spomenik Gorenje - Konjičja jama (Id. št. 1293)
− naravni spomenik Sežana - Jama ob Bazoviški cesti na Gropajski gmajni (Id. št. 1325)
− naravni spomenik Sežana - Jama v partu pri Ogradi (Id. št. 1326)
Zavarovana območja – točke oziroma jame imajo lokalni pomen. Na območju občine Sežana je tudi
eno predlagano zavarovano območje, in sicer Kraški regijski park.
Naravne vrednote in EPO
Naravne vrednote
V občini Sežana je 494 naravnih vrednot – jam, 51 naravnih vrednot – točk in 20 naravnih vrednot –
območij. V občini sta tudi 2 pričakovani naravni vrednoti, in sicer Karbonati in Kras.
Naravne vrednote – območja:
Huslov dol (Evid. št. 1949)
Lipica - pašniki in gozdovi (Evid. št. 3709)
Dol pod Hrbcem (Evid. št. 1792)
Orleška Draga (Evid. št. 1363)
Kranjšek – soteska (Evid. št. 1732)
Veliki dol (Evid. št. 4806)
Sežanski dol (Evid. št. 1998)
Leskovec – dol (Evid. št. 1739)
Lempurjevka (Evid. št. 1785)
Sežana - botanični park (Evid. št. 274)
Globočaj (Evid. št. 2049)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
218
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Zabačni hrib s Šmarješkimi jamami (Evid. št. 1753)
Globočak – soteska (Evid. št. 1731)
Vilenica – soteska (Evid. št. 1729)
Brestoviški dol (Evid. št. 356)
Lipica - nahajališče apnenca "fiorito" in "unito" (Evid. št. 3635)
Bukovnik – udornica (Evid. št. 797)
Škarnik – soteska (Evid. št. 1728)
Raša (Evid. št. 4430)
Krajna vas - Velike in Male Počke (Evid. št. 4770)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
219
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Naravne vrednote – točke:
Dolenja vas pri Senožečah stratigrafska meja (Evid. št.
4419)
Koprivsko brezno (Evid. št. 1661)
Lipica - skladovna miza (Evid. št.
1137)
Lipica - nahajališče fosilov (Evid.
št. 4203)
Štorje - lipi ob cerkvi sv. Janeza
Krstnika (Evid. št. 1781)
Križmanov dihalnik (Evid. št.
798)
Debela peč (Evid. št. 1717)
Kopriva - nahajališče apnenca
"kopriva" (Evid. št. 314)
Jama v Gostih Dolinah II (Evid.
št. 1741)
Razguri - lipa pri cerkvi sv. Ane
(Evid. št. 1735)
Skopo - nahajališče fosilov (Evid.
št. 3407)
Jama v Gački (Evid. št. 3214)
Sežana - nahajališče fosilov 1
(Evid. št. 2839)
Kazlje - lipa pri cerkvi sv.
Lovrenca (Evid. št. 1723)
Dobravlje - nahajališče fosilov
(Evid. št. 4294)
Kregolišče – kal (Evid. št. 4771)
Kazlje - nahajališče Tomajskega
apnenca (Evid. št. 4324)
Medvedjak - nahajališče fosilov
(Evid. št. 4331)
Križ - nahajališče fosilov (Evid.
št. 4486)
Brestovica pri Povirju nahajališče fosilov (Evid. št.
4488)
Lipica - pašniki in gozdovi (Evid.
št. 3709)
Dol pod Hrbcem (Evid. št. 1792)
Orleška Draga (Evid. št. 1363)
Sežanski dol (Evid. št. 1998)
Leskovec – dol (Evid. št. 1739)
Lempurjevka (Evid. št. 1785)
Sežana - botanični park (Evid. št.
274)
Globočaj (Evid. št. 2049)
Zabačni hrib s Šmarješkimi
jamami (Evid. št. 1753)
Globočak – soteska (Evid. št.
1731)
Vilenica – soteska (Evid. št. 1729)
Škarnik – soteska (Evid. št. 1728)
Raša (Evid. št. 4430)
Šmarje - lipa pred hišo št. 5a
(Evid. št. 1745)
Senadolice - lipa pri hiši št. 1
(Evid. št. 1782)
Lokev pri Divači - lipa pred
cerkvijo sv. Mihaela (Evid. št.
1787)
Griže - lipa pred cerkvijo sv.
Martina (Evid. št. 1736)
Tabor nad Vrabčami - lipa ob
cerkvi Matere Božje (Evid. št.
1734)
Križ pri Tomaju - divji kostanj
pri cerkvi sv. Križa (Evid. št.
1740)
Sežana - nahajališče fosilov
(Evid. št. 4339)
Huslov dol (Evid. št. 1949)
Kranjšek – soteska (Evid. št.
1732)
Veliki dol (Evid. št. 4806)
Lipica - nahajališče apnenca
"fiorito" in "unito" (Evid. št.
3635)
Bukovnik – udornica (Evid. št.
797)
Krajna vas - Velike in Male
Počke (Evid. št. 4770)
Pliskovica - lipa pred cerkvijo
sv.Tomaža (Evid. št. 766)
Velika stena (Evid. št. 1789)
Gradnje - bukev v Lehteh (Evid.
št. 1716)
Kreplje - lipa pri cerkvi sv.
Notburge (Evid. št. 1746)
Orlek – škrapljišče (Evid. št.
1754)
Naravne vrednote – jame:
Bedajna jama (Evid. št. 47146)
Belinca jama (Evid. št. 40950)
Benčna jama (Evid. št. 44417)
Bestažovca (Evid. št. 43630)
Betalka (Evid. št. 40312)
Bezgovna (Evid. št. 43720)
Bezovska čurka (Evid. št. 46555)
Blaževa jama (Evid. št. 43607)
Blaževa pečina (Evid. št. 43725)
Blaževo brezno (Evid. št. 47172)
Alanova čurka (Evid. št. 45787)
Bajsa Melonka (Evid. št. 48645)
Barkonovo brezno (Evid. št.
44392)
Brezno 1 ob Trebanjski poti
(Evid. št. 43294)
Brezno 1 pri Krepljah (Evid. št.
44786)
Brezno 1 v Golokračini (Evid. št.
43322)
Brezno 1 v Gostih dolinah (Evid.
št. 43612)
Brezno Gorenji Boršt (Evid. št.
48536)
Brezno pod Ovčjim hribom
(Evid. št. 43613)
Čorka (Evid. št. 44959)
Brezno jugozahodno od Lipice
(Evid. št. 48633)
Brezno južno od železniške
postaje Dutovlje (Evid. št. 47417)
Brezno 2 pri Krepljah (Evid. št.
44785)
Brezno 2 v Golokračini (Evid. št.
43705)
Brezno 2 v Grdi žlebini (Evid. št.
49212)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Brezno 2 v Orleški smodnišnici
(Evid. št. 43295)
Brezno 2 v Velikem Dolu (Evid.
št. 44102)
Brezno 3 v gostih Dolinah (Evid.
št. 44955)
Brezno 1 jugozahodno od Štorij
(Evid. št. 48535)
Brezno 1 na Igovici (Evid. št.
46554)
Brezno na Križki gmajni (Evid.
št. 45635)
Brezno na Križmančičevem
(Evid. št. 43321)
Brezno pod Tuplim dolom (Evid.
št. 49213)
Brezno pri Danah (Evid. št.
47538)
Brezno pri dihalniku (Evid. št.
47136)
Brezno pri Francovem zamašku
(Evid. št. 44511)
Brezno Pri jamah (Evid. št.
44094)
Brezno nad Trhlovco (Evid. št.
48733)
Brezno ob cesti Kopriva-Štanjel
(Evid. št. 44105)
Brezno ob daljnovodu (Evid. št.
43730)
Brezno pod Golim vrhom (Evid.
št. 46547)
Brezno na Debeli griži (Evid. št.
43624)
Brezno na Gropajskem (Evid. št.
43293)
Brezno na Kriški cesti (Evid. št.
49215)
Brezno pri Sv. Antonu (Evid. št.
43615)
Brezno pri Trhlovci (Evid. št.
45940)
Brezno pri tunelu (Evid. št.
47141)
Brezno pri Velikem Dolu (Evid.
št. 44103)
Brezno pri Vilenici (Evid. št.
43357)
Brezno severovzhodno od
Dutovelj (Evid. št. 47419)
Brezno treh izgubljenih
jamarjev (Evid. št. 44515)
Brezno v Bezovčini (Evid. št.
44666)
Brezno v Debeli griži (Evid. št.
44954)
Brezno v Doljah (Evid. št. 46551)
Brezno v Storšcah (Evid. št.
47125)
Brezno v Stršinkni dolini (Evid.
št. 47849)
Brezno v Troštaricah (Evid. št.
43604)
Brezno v Ukmarjevem dolu
(Evid. št. 41938)
Brezno v Zagrižah (Evid. št.
44957)
220
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Brezno v Zagriži (Evid. št. 44712)
Brezno v Zavodih (Evid. št.
48272)
Brezno v Zgonu (Evid. št. 44958)
Brezno vrh Loze (Evid. št. 44782)
Brezno za skalco (Evid. št. 48731)
Brgevka (Evid. št. 41953)
Brezno v Grdi žlebini (Evid. št.
45232)
Brezno v Grubljicah (Evid. št.
47140)
Brezno v Jamni dolini (Evid. št.
43626)
Brezno v Kanjaducah (Evid. št.
44517)
Brezno v Kravjaku (Evid. št.
48270)
Brezno v Lipovnikih (Evid. št.
49210)
Brezno v ogradah (Evid. št.
47173)
Brezno v Ogradcah (Evid. št.
44410)
Brezno v paredu (Evid. št. 44391)
Brezno v Polanah (Evid. št.
45788)
Brezno v Prelomu (Evid. št.
45785)
Brezno v Sekijevcih (Evid. št.
45390)
Brezno v Snati dolini (Evid. št.
44956)
Brezno pri Jožkovi Pečini (Evid.
št. 46202)
Brezno pri Kalu (Evid. št. 44953)
Brezno pri kamnolomu (Evid. št.
45231)
Brezno pri Lipiškem breznu 1
(Evid. št. 43617)
Brezno pri Lipiškem breznu 2
(Evid. št. 44510)
Brezno pri Lipiškem breznu 3
(Evid. št. 44512)
Brezno pri Lipiškem breznu 4
(Evid. št. 44513)
Brezno pri Lipiškem breznu 5
(Evid. št. 44514)
Brezno pri Lipiški jami (Evid. št.
46237)
Brezno pri Maestozu (Evid. št.
45793)
Brezno pri Okroglici (Evid. št.
44965)
Brezno pri Orleški dragi (Evid.
št. 43701)
Brezno pri profilu 913 (Evid. št.
46469)
Cimberovka jama (Evid. št.
45633)
Čebarnica (Evid. št. 40953)
Čebulčeva jama (Evid. št. 40284)
Čerinka jama (Evid. št. 44710)
Čukova jama (Evid. št. 41955)
Čurka na Gropajski gmajni
(Evid. št. 46549)
Čurka pri breznu v Doljah (Evid.
št. 46557)
Čurka v Komančni (Evid. št.
46548)
Fakučeva jama (Evid. št. 49008)
Febino brezno (Evid. št. 44960)
Francov zamašek (Evid. št.
44516)
Globočjak (Evid. št. 44093)
Čurka v Sežanski Vrzeli (Evid.
št. 46550)
Debignev (Evid. št. 40406)
Drnovca (Evid. št. 47174)
Du 1 (Dutovlje) (Evid. št. 47149)
Du 3 (Dutovlje) (Evid. št. 47416)
Dve jami (Evid. št. 43623)
Brundula (Evid. št. 41896)
Bskova jama (Evid. št. 41858)
Burjeva jama (Evid. št. 41844)
Buža v Huslovem dolu (Evid. št.
48047)
Cena (Evid. št. 41890)
Gustinčičev dihalnik (Evid. št.
45428)
Gustinčičeva jama (Evid. št.
44390)
Gustinčičeva jama v Blažčevi
dolini (Evid. št. 47200)
Hb 1 (Hrbec) (Evid. št. 47175)
Helektitovo brezno (Evid. št.
43726)
Jama 1 pri Čebulcovi jami (Evid.
št. 41943)
Jama 1 pri Konfini (Evid. št.
40408)
Jama 1 v Dolu pri Sežani (Evid.
št. 40313)
Jama 1 v Godinovcu (Evid. št.
44783)
Jama 1 v Hrastih (Evid. št.
41930)
Jama 1 v Kanjaducah (Evid. št.
40276)
Jama 1 v Paredu (Evid. št. 44863)
Jama 1 v Velikem dolu (Evid. št.
44100)
Jama 2 na Danskem (Evid. št.
43403)
Jama 2 na Ponikovski gmajni
(Evid. št. 41933)
Jama 2 pri Čebulcevi jami (Evid.
št. 43398)
Jama 2 pri Konfini (Evid. št.
40409)
Jama 2 v Velikem dolu (Evid. št.
44101)
Jama 3 na Ponikovski gmajni
(Evid. št. 41934)
Jama 3 nad Lazami (Evid. št.
44772)
Jama pod staro cesto (Evid. št.
45124)
Huslova pečina (Evid. št. 43704)
Jakofčičeva jama (Evid. št.
45427)
Jama 1 J od Pliskovice (Evid. št.
45534)
Jama 1 na Danskem (Evid. št.
43233)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Jama 1 na Ponikovski gmajni
(Evid. št. 41932)
Godinjsko brezno (Evid. št.
44086)
Golobivnica (Evid. št. 41022)
Golobja jama (Evid. št. 41880)
Golobnica (Evid. št. 41894)
Golobnica (Evid. št. 41910)
Golokratna jama (Evid. št.
41947)
Jama 2 v Dolu pri Sežani (Evid.
št. 41946)
Jama 2 v Godinovcu (Evid. št.
44784)
Jama 2 v Kanjaducah (Evid. št.
41939)
Jama 2 v Paredu (Evid. št. 44862)
Gorenja jama (Evid. št. 42360)
Gorjupova jama (Evid. št. 41856)
Gr 1 (Gropada) (Evid. št. 47816)
Gr 10 (Gropada) (Evid. št.
48084)
Gr 11 (Gropada) (Evid. št.
48230)
Gr 12 (Gropada) (Evid. št.
48358)
Gr 13 (Gropada) (Evid. št.
48350)
Gr 2 (Gropada) (Evid. št. 47817)
Gr 3 (Gropada) (Evid. št. 47818)
Gr 4 (Gropada) (Evid. št. 47819)
Gr 5 (Gropada) (Evid. št. 47820)
Gr 6 (Gropada) (Evid. št. 47821)
Gr 7 (Gropada) (Evid. št. 47822)
Gr 8 (Gropada) (Evid. št. 47824)
Gr 9 (Gropada) (Evid. št. 48083)
Jama pri Fernetičih (Evid. št.
45533)
Jama pri Globočaku (Evid. št.
41861)
Jama 3 pri Čebulcevi jami (Evid.
št. 43397)
Jama 3 v Paredu (Evid. št. 44861)
Jama Čevelj (Evid. št. 45233)
Jama nad Ključem ob Raši
(Evid. št. 41860)
Jama nad Kotličem (Evid. št.
41907)
Jama nad sežanskim
kamnolomom (Evid. št. 42944)
Jama ob Bezoviški cesti na
Gropajski gmajni (Evid. št.
41940)
Jama ob Bezovški cesti na
Trebanjski gmajni (Evid. št.
40356)
Jama ob cesti proti Orleku (Evid.
št. 43727)
Jama ob meji (Evid. št. 43702)
Jama Olerija (Evid. št. 41887)
Jama Petelinček (Evid. št. 45234)
Jama počene čelade (Evid. št.
47147)
Jama pod belo steno (Evid. št.
43323)
Jama pod Gavgah (Evid. št.
41023)
221
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Jama pod Gostimi dolinami
(Evid. št. 43614)
Jama dvojčki (Evid. št. 43163)
Jama Furlca (Evid. št. 48543)
Jama Globočnina (Evid. št.
43239)
Jama Gurlca (Evid. št. 48542)
Jama I na Petrinovem (Evid. št.
44501)
Jama Jaroslav Šircelj (Evid. št.
48211)
Jama jutranje zarje (Evid. št.
48548)
Jama Kibuba (Evid. št. 43116)
Jama Koblak (Evid. št. 45107)
Jama Kokon (Evid. št. 48203)
Jama Kosmatica (Evid. št. 47148)
Jama Mali Lipovnik (Evid. št.
48954)
Jama na Brdi (Evid. št. 43318)
Jama na Brundlovem partu
(Evid. št. 40315)
Jama na Čotovi gmajni (Evid. št.
42942)
Jama na Gaberku (Evid. št.
40464)
Jama na Golem vrhu (Evid. št.
43222)
Jama na Grački (Evid. št. 41881)
Jama na Griškem (Evid. št.
41859)
Jama na Guri (Evid. št. 48730)
Jama na hribu (Evid. št. 44396)
Jama na Jadišču (Evid. št. 49004)
Jama na Jazbinah (Evid. št.
47123)
Jama na Konjičih (Evid. št.
40139)
Jama na Močilovem (Evid. št.
41899)
Jama na Osojni (Evid. št. 46552)
Jama na Paradini (Evid. št.
47144)
Jama na Pavlinovem (Evid. št.
41891)
Jama na Rantu (Evid. št. 45226)
Jama na Studencu (Evid. št.
49014)
Jama na Taboru (Evid. št. 45230)
Jama na Turkovi njivi (Evid. št.
44962)
Jama na Zabačnem hribu (Evid.
št. 40461)
Jama pod Šprinčovim hribom
(Evid. št. 44544)
Jama pod Tomajskim Govcem
(Evid. št. 49217)
Jama pod Žeknco (Evid. št.
45531)
Jama Podnovi kal (Evid. št.
48212)
Jama pri drogu 15 (Evid. št.
43609)
Jama pri drogu 70 (Evid. št.
41921)
Jama s krampom premagane
leske (Evid. št. 49007)
Jama s tremi vhodi (Evid. št.
49006)
Jama v Bekarjevem partu (Evid.
št. 41950)
Jama v bivši sežanski
smodnišnici (Evid. št. 40402)
Jama v Bjekovniku (Evid. št.
40275)
Jama v Borštu (Evid. št. 42943)
Jama v Bukovniku (Evid. št.
41382)
Jama v Černjatovem logu (Evid.
št. 42952)
Jama v doktorjevi ogradi (Evid.
št. 40948)
Jama v Dolcah (Evid. št. 41913)
Jama v Dolincah (Evid. št. 41900)
Jama v Fakovci (Evid. št. 47139)
Jama v Golokračini (Evid. št.
43325)
Jama v Gostih dolinah (Evid. št.
43603)
Jama v Hrbci (Evid. št. 43232)
Jama v Ukencah (Evid. št. 40281)
Jama v Ukmarjevem dolu (Evid.
št. 40346)
Jama v Volčjaku (Evid. št.
44389)
Jama v Vršičkih (Evid. št. 44395)
Jama v Zavodih (Evid. št. 44963)
Jama v Žustkovem partu (Evid.
št. 44345)
Jamnica (Evid. št. 47150)
Jankovičevo brezno (Evid. št.
43610)
Jazben 1 na Avberskem (Evid. št.
41888)
Jazben 2 na Avberskem (Evid. št.
41889)
Jazbina Fabijanca (Evid. št.
44088)
Jazbina v Ravni (Evid. št. 46194)
Jebačinka 1 (Evid. št. 40403)
Jebačinka 2 (Evid. št. 41944)
Jama v Obzidanki (Evid. št.
41906)
Jama v Partu pri ogradi (Evid.
št. 40384)
Jama v Poduli (Evid. št. 41897)
Jama v Ponikovskih senožetih
(Evid. št. 41901)
Jama v pustih vrtovih (Evid. št.
41937)
Jama v robidovju (Evid. št.
43119)
Jama v Senožeti (Evid. št. 46479)
Jama v Stajah (Evid. št. 41920)
Jama v Stopcah (Evid. št. 41985)
Jama v Storžici (Evid. št. 43123)
Jama v škrapljah (Evid. št.
47644)
Jama v Škrlovi griži (Evid. št.
44098)
Jama pri Koprivski cerkvi (Evid.
št. 44104)
Jama pri Koščjem dolu (Evid. št.
45104)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Jama pri Krhnjevci (Evid. št.
40407)
Jama pri Lozi (Evid. št. 47142)
Jama pri Orleški smodnišnici
(Evid. št. 43611)
Jama pri raztežilniku (Evid. št.
46556)
Jama pri Sežani (Evid. št. 48534)
Jama pri Studencu (Evid. št.
41898)
Jama pri Škamprlovi jami (Evid.
št. 43608)
Jama pri Štavnem dolu (Evid. št.
45537)
Jama pri Ukmarjevem dolu
(Evid. št. 40354)
Jphova jama (Evid. št. 49005)
Jurjeva jama pri Sežani (Evid. št.
40377)
Kovačeva jama (Evid. št. 41919)
Kovačeva jama (Evid. št. 43195)
Kozji rob (Evid. št. 41911)
Kozlovka (Evid. št. 41935)
Kraljeva jama (Evid. št. 43625)
Krepeljcova jama (Evid. št.
44699)
Kalčevska jama (Evid. št. 44134)
Kavčičevo brezno (Evid. št.
48205)
Kevdrc pod daljnovodom (Evid.
št. 43574)
Knezova jama (Evid. št. 45225)
Koblakovo brezno (Evid. št.
48732)
Koblarska jama (Evid. št. 40314)
Kocjanova jama (Evid. št. 43606)
Kokoljčeva grižica (Evid. št.
43121)
Komihcova jama (Evid. št.
41885)
Koprivško brezno (Evid. št.
41895)
Kostanjeva jama (Evid. št.
44099)
Jeriševa jama (Evid. št. 40954)
Jernikovo brezno (Evid. št.
44413)
Lenina jama (Evid. št. 45389)
Lipiška jama (Evid. št. 40311)
Lipiško brezno (Evid. št. 43169)
Lk 1 (Lokev) (Evid. št. 47775)
Lk 2 (Evid. št. 47591)
Lk 3 (Lokev) (Evid. št. 48232)
Lokavsko brezno (Evid. št.
45538)
Lp 1 (Lipica) (Evid. št. 47777)
Lp 10 (Lipica) (Evid. št. 48229)
Lp 2 (Lipica) (Evid. št. 47418)
Lp 4 (Lipica) (Evid. št. 47763)
Lp 5 (Lipica) (Evid. št. 47790)
Lp 6 (Lipica) (Evid. št. 47779)
Lp 7 (Lipica) (Evid. št. 48070)
Lp 8 (Lipica) (Evid. št. 48071)
LP 9 (Lipica) (Evid. št. 48228)
Ludvikova jama (Evid. št. 45632)
Ludvikovo brezno (Evid. št.
44821)
222
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Luinovo brezno (Evid. št. 47124)
Markučava jama (Evid. št.
45634)
Maticov podmol v Mrgarjih
(Evid. št. 43317)
Matijeva jama (Evid. št. 41884)
Me 1 (Merče) (Evid. št. 48072)
Meandrast spodmol (Evid. št.
43729)
Mejna jama (Evid. št. 43700)
Luknja pri Velbnci (Evid. št.
44657)
Luknja v Volovšci (Evid. št.
41905)
Mala Brinječica (Evid. št. 48644)
Mala jama (Evid. št. 45535)
Mala piromanka (Evid. št. 48539)
Mala Šprinčnica (Evid. št. 44415)
Malanca (Evid. št. 40396)
Kurovca (Evid. št. 43319)
Lampetova globača (Evid. št.
43622)
Lampetovo brezno (Evid. št.
43605)
Lapardova jama (Evid. št. 44092)
Močeradovo brezno (Evid. št.
43618)
Močilova jama (Evid. št. 43124)
Mohorjeva jama (Evid. št. 48204)
Morišče jama (Evid. št. 44964)
Mrlovo brezno (Evid. št. 48196)
Opatova pečina (Evid. št. 40419)
Or 1 (Orlek) (Evid. št. 47791)
Orleška jama (Evid. št. 43234)
Orlov spodmol (Evid. št. 41883)
Osojnica (Evid. št. 45939)
Ozka buža (Evid. št. 47143)
Ozka jama (Evid. št. 43117)
Pahorjeva jama (Evid. št. 45392)
Partizanska pečina (Evid. št.
44180)
Pasja jama (Evid. št. 43616)
Pastirčkov dom (Evid. št. 48546)
Pastirčkov drugi dom (Evid. št.
48547)
Nacetova jama (Evid. št. 45631)
Nedohov dihalnik v Bukovniku
(Evid. št. 44968)
Nezanimiva pečina (Evid. št.
45789)
Nikotov dihalnik (Evid. št. 47137)
Nikotova jama (Evid. št. 47138)
Nova jama (Evid. št. 42203)
Novakov zavod (Evid. št. 45398)
Obcestnica (Evid. št. 48847)
Odkopano brezno (Evid. št.
45795)
Odminirano brezno (Evid. št.
43721)
Ograde (Evid. št. 45228)
Mežnarjeva jama (Evid. št.
41904)
Tomažkova razpoka (Evid. št. 40285)
Tončkova jama (Evid. št. 40283)
Tr 1 (Trebče) (Evid. št. 47792)
Tr 2 (Trebče) (Evid. št. 47793)
Tr 3 (Trebče) (Evid. št. 47823)
Mitjeva Čorka 1 (Evid. št. 44822)
Mitjeva Čorka 2 (Evid. št. 44823)
Pina Cauka jama (Evid. št.
47426)
Pivčanova jama (Evid. št. 43602)
Podjunška jama (Evid. št. 42127)
Pokrita jama (Evid. št. 45123)
Polajeva jama (Evid. št. 45661)
Pri Materi božji (Evid. št. 48201)
Pri starem kamnolomu (Evid. št.
48690)
Puhova jama (Evid. št. 45393)
Pustov hram (Evid. št. 48202)
Puševca (Evid. št. 40282)
Ralčevka (Evid. št. 43396)
Ravbarjeva jama (Evid. št.
40318)
Razpoka pri bazenu (Evid. št.
47135)
Razpoka pri Smodnišnici (Evid.
št. 44967)
Razpoka v Kanjaducah (Evid. št.
40277)
Rdeča jama (Evid. št. 45790)
Rebčeva jama (Evid. št. 40359)
Ponikevska Draga (Evid. št.
40972)
Ponikovalnik pri Dutovljah
(Evid. št. 46959)
Porenovka (Evid. št. 43511)
Porivenca (Evid. št. 41912)
Povhova jama (Evid. št. 41945)
Praznična jama (Evid. št. 48689)
Pecova jama (Evid. št. 45792)
Pečina Krnavice (Evid. št. 40310)
Pečina Mrzovca (Evid. št. 43320)
Pečina na Filovem (Evid. št.
45315)
Pečina na Jožkovem partu (Evid.
št. 41954)
Pečina na Plešivici (Evid. št.
43231)
Pečina na Poljanah (Evid. št.
41915)
Pečina na Sablenici (Evid. št.
44394)
Pečina na Širokem vrhu (Evid.
št. 44708)
Pečina na Trebanjskem (Evid. št.
40907)
Pečina na Zabačnem hribu
(Evid. št. 40460)
Pečina ob gozdni poti (Evid. št.
44711)
Pečina ob železnici (Evid. št.
45034)
Pečina pod Medvejkom (Evid. št.
40949)
Pečina pri Benčni jami (Evid. št.
47645)
Pečina pri Smodnišnici (Evid. št.
44393)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Pečina pri Vilijevi jami (Evid. št.
45229)
Pečina v Bezovčini (Evid. št.
43399)
Pečina v Debignevu (Evid. št.
41952)
Pečina v Kanjaducah (Evid. št.
40278)
Pečina v mejah (Evid. št. 48048)
Pečina v Paredu na Gropajski
gmajni (Evid. št. 45784)
Pečina v Pliskovici (Evid. št.
43120)
Pečina v Stajah (Evid. št. 44966)
Pečina v Zavodih (Evid. št.
48271)
Perkova pečina (Evid. št. 41361)
Petnjak (Evid. št. 40952)
Petrinova jama (Evid. št. 44698)
Petrinova jama 1 (Evid. št.
43722)
Petrinova jama 2 (Evid. št.
43723)
Petrinova jama 4 (Evid. št.
44502)
Petrinova jama 5 (Evid. št.
44170)
Petrinova jama 6 (Evid. št.
44186)
Petrinova pečina (Evid. št. 44859)
Spodmol Golobnica (Evid. št.
44543)
Spodmol Rupa (Evid. št. 47518)
Spodmol Sokolak (Evid. št.
45630)
Sežansko brezno (Evid. št. 43601)
Sirkova jama (Evid. št. 45105)
Slepa jama (Evid. št. 41923)
Slepo Črevo (Evid. št. 48156)
Sm 1 (Evid. št. 47812)
Sm 2 (Smodnišnica) (Evid. št.
48067)
SM 3 (Smodnišnica) (Evid. št.
48227)
Smila v Malih grižah (Evid. št.
48538)
Runca (Evid. št. 41857)
Strma jama (Evid. št. 43621)
Stršinka (Evid. št. 43728)
Suha jama (Evid. št. 43619)
Ščukova jama 1 (Evid. št. 44090)
Ščukova jama 2 (Evid. št. 44091)
Široka jama v Bezovčini (Evid.
št. 41922)
Tavčarjeva jama v hrastih (Evid.
št. 48643)
Temnica jama (Evid. št. 44089)
Tomaževa jama (Evid. št. 45391)
Tomaževa pečina (Evid. št.
49015)
Tomažkova jama (Evid. št.
40286)
223
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Tr 4 (Trebče) (Evid. št. 47825)
Trebčica (Evid. št. 41892)
Trhlovca (Evid. št. 40067)
Trijama (Evid. št. 41909)
Tupla jama (Evid. št. 45103)
Turški britof pod Stražo (Evid. št. 48867)
U 1 (Utovlje) (Evid. št. 47152)
U 2 (Utovlje) (Evid. št. 47151)
Škamprlova jama (Evid. št. 40316)
Škamprlovo brezno na Kravjaku (Evid. št. 45786)
Škrbcja jama (Evid. št. 44095)
Škrtova jama (Evid. št. 41886)
Šončeva (Evid. št. 44087)
Špajs v Koblaku (Evid. št. 48319)
Štirna (Evid. št. 46193)
Štokova jama (Evid. št. 41916)
Šušteršičevo brezno (Evid. št. 44137)
Spodmol v Osojnici (Evid. št. 44416)
Spodmol v Skakovici (Evid. št. 47171)
Srnja jama (Evid. št. 43575)
Stajnšca jama (Evid. št. 44701)
Velika jama (Evid. št. 41957)
Velika piromanka (Evid. št. 48540)
Velika šprinčnica (Evid. št. 46495)
Velikanska jama (Evid. št. 43118)
Žekenc 1 (Evid. št. 48380)
Žernikova jama (Evid. št. 41936)
Vidina jama (Evid. št. 44865)
Viktorjeva čurka (Evid. št. 46201)
Vilenica (Evid. št. 40737)
Vilenica 1 pri Bogu (Evid. št. 41902)
Vilenica 2 pri Bogu (Evid. št. 41903)
Viljeva jama (Evid. št. 43620)
Vinska jama (Evid. št. 45536)
Vlkova jama (Evid. št. 43122)
Vodnica (Evid. št. 40947)
Vojkova jama (Evid. št. 47397)
Vrabčna jama (Evid. št. 44545)
Zagriža jama (Evid. št. 44096)
Zavaljena jama pri Gabrovcu (Evid. št. 44787)
Zbrjačeva jama (Evid. št. 49216)
Ukence 2 (Evid. št. 44860)
Ukmarjeva jama (Evid. št. 40317)
Ulčarjeva jama (Evid. št. 41956)
Vagina (Evid. št. 47145)
Velbenca (Evid. št. 40951)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
224
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Ekološko pomembna območja
Na območju občine Sežana so 3 ekološko pomembna območja:
− EPO Kras (ID št. 51100)
− EPO Dolina Branice (ID št. 53400)
− EPO Vrhe na Vipavskem (ID št. 55700)
Tabela 3: Ekološko pomembna območja na območju Občine Sežana
Ime EPO:
Kras
51100
Identifikacijska številka:
Obsežna apneniška planota v jugozahodnem delu Slovenije, severozahodni
Opis:
del dinarskega krasa s številnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi
pojavi ter veliko pestrostjo habitatnih tipov (jame, suha travišča, brinovja,
črničevje, skalne stene,…). Življenjski prostor ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst (21 vrst ptic, 10 vrst netopirjev, 51 vrst rastlin…). Mnogi med
njimi so endemiti, največ jih je med predstavniki podzemeljske favne.
Selitveni koridor velikih sesalcev in ujed (ZRSVN, 2013).
66326,6
Površina [ha]:
Ime EPO:
Identifikacijska številka:
Opis:
Površina [ha]:
Ime EPO:
Identifikacijska številka:
Opis:
Površina [ha]:
Dolina Branice
53400
Zgornji del porečja reke Branice z južnim delom Vipavskih brd in severnim
robom Krasa. Reka Branica in njeni pritoki ter okoliški gozdovi in travniki
so življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst. Med njimi
izstopajo vejicati netopirji, ki imajo v gradu Rihemberk največjo znano
porodniško kolonijo v Sloveniji, in laška žaba, ki ima tu skrajni vzhodni rob
areala (ZRSVN, 2013).
3705,4
Vrhe na Vipavskem
55700
Razvodno hribovje med dolinama Močilnika in Raše ob jugovzhodnem robu
Vipavske doline, življenjski prostor ogroženih vrst živali. Povečini flišno
hribovje, ki v najvišjih predelih dosega 700m nmv. je razrezano s številnimi
potoki. Povečini ga poraščajo hrastovi gozdovi (graden, puhasti hrast), na
skrajnem vzhodnem delu pa tudi bukovi gozdovi. Območje je življenjski
prostor ogroženih vrst hroščev (rogač, hrastov in bukov kozliček, močvirski
krešič) (ZRSVN, 2013).
574,8
Prikaz Natura 2000 območij in zavarovanih območij, naravnih vrednot, pričakovanih naravnih vrednot
in EPO je v prilogi 5.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
225
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN NJIHOVA PRESOJA
3.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI
VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE
Okoljski cilj 1: Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov.
Splošni vplivi
•
Na območju širitev oziroma novih stavnih zemljišč in obstoječih stavbnih zemljišč, kjer se bo
vršila gradnja oziroma pozidava, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj
mobilne živalske vrste. Med habitatnimi tipi, bodo degradirani in trajno izgubljeni tudi višje
naravovarstveno vrednoteni HT kot so npr. HT 34.75 Vzhodnosubmediteranska
(submediteransko-ilirska) suha in polsuha travišča, HT 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja in
HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev. Vplivi v času gradnje bodo trajni in neposredni,
po izgradnji pa trajni in posredni, lahko tudi kumulativni in sinergijski.
•
Našteti (zgoraj) naravovarstveno pomembni HT so ključen habitat številnim živalskim skupinam,
predvsem pa za ptice, metulje, hrošče pa tudi sesalce in plazilce. Enote urejanja prostora fizično
posegajo v njihove habitate. Ti habitati bodo v času gradnje prizadeti in nekateri trajno izgubljeni.
•
Zaradi poseganja v gozdni habitat bi lahko prišlo do fragmentacije gozdnega prostora.
Fragmentacija oziroma drobljenje gozdnega prostora je posebej problematično z vidika živalskih
populacij, saj so v manjših fragmentih habitata moteni osnovni populacijski procesi kot so
razmnoževanje, izražanje teritorialnosti in ostalih socialnih interakcij. Motena je disperzija
mladostnikov ter ostalih starostnih kategorij, kar pa navsezadnje vpliva tudi na motenje njihove
ekosistemske funkcije ter lahko vodi v genetsko izoliranost (predvsem pri manj mobilnih vrstah).
Življenjski prostor s fragmentacijo postaja strukturiran, kar ima za posledico, da se bivališča
posameznih vrst pojavljajo kot habitatne krpe v neprimernem okolju (matriksu). Posledica
fragmentacije okolja je, da se vrsta na določenem območju pojavlja s posameznimi
subpopulacijami. Te subpopulacije lahko preko matriksa komunicirajo in tvorijo t.i.
metapopulacijo, ki ima številne svojstvene biološke zakonitosti. Zaradi fragmentiranosti prostora
ter izolacije med posameznimi teritoriji lahko pride do negativnih učinkov Allejevega efekta.
Alee-jev efekt je posledica prenizkih populacijskih gostot ter fragmentacije prostora in se
neposredno izraža v zmanjšanju reprodukcije. (Veliki) gozdni kompleksi predstavljajo izjemno
naravno vrednoto zaradi redkosti, kompleksnosti in izjemnih težav pri njihovem ohranjanju.
Pomembni so z vidika nadaljnjega razvoja življenja (evolucije) v zmerno klimatskih okoljih in
ohranjanja ekosistemskih funkcij, ki so vezane na veliko površinska dogajanja in zaradi delovanja
človeka sodijo med najbolj ogrožene naravne sisteme (Aquarius d. o. o., Ljubljana, 2011 in Kos,
2005).
•
V primeru poseganja v obrežno vegetacijo, strugo, brežine in na vodno zemljišče vodotokov lahko
pride do negativnega vpliva na habitat vodnih in obvodnih organizmov vodotoka. Edini vodotok,
na katerega bi OPN lahko vplival je potok Raša.
•
Kali na območju občine predstavljajo habitat številnih vrst dvoživk, nevretenčarjev pa tudi rastlin.
V primeru, da bi se kakorkoli posegalo v kale (betoniranje, postavljanje ovir, izsuševanje,
onesnaževanje), pričakujemo zelo velike vplive na ta ključen habitat območja. Lahko bi prišlo do
poškodovanja ali celo uničenja kalov.
•
Na območju občine Sežana je veliko število že odkritih jam (približno 500), ki so lahko habitat
predvsem podzemne favne pa tudi netopirjev. Številne jame so zaradi načrtovanih pozidav
Aquarius d.o.o. Ljubljana
226
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
potencialno ogrožene, s tem pa tudi habitati podzemnih vrst. Lahko bi prišlo do udorov ali
kakršnihkoli drugih poškodb, onesnaženja ali celo uničenja jam in jamskih sistemov. Vplivi bi bili
lahko bistveni.
•
Kamnolomi povzročajo trajen vpliv na naravo, in sicer neposredno kot uničenje predvsem
nadzemnih habitatov kakor tudi posredno zaradi višje obremenjenosti območja s hrupom v času
eksploatacije in transporta. Izkoriščanje naravnih virov in s tem širjenje območja eksploatacije je
smiselno le na naravovarstveno manj pomembnem območju ali že degradiranem območju.
•
Gradnja (hrup in nemir) izven naselij ali hrupnejše aktivnosti (npr. streljanje), v času gnezdenja
ptic, mrestenja dvoživk in v času razmnoževanja in vzreje mladičev sesalcev (v obdobju od 1.
januarja do 30. junija), bi imela neposredne, daljinske in začasne vplive na populacije ptičev,
dvoživk in sesalcev. Zmotila bi potek razmnoževanja in s tem začasno vplivala na velikost
lokalnih populacij omenjenih skupin (bi jih zmanjšala). Na območju občine so prisotne številne
zavarovane in ogrožene vrste, zato je potrebno čas izvajanja gradbenih del in hrupnejše aktivnosti
izven naselij prilagoditi vrstam, ki bi bile lahko v času izvajanja ureditev in aktivnosti lahko
bistveno prizadete.
•
Osvetljevanje gradbišč in objektov bi zaradi sevanja proti nebu lahko motilo življenjske cikle
(razmnoževanje, selitve, prehranjevanje, cirkadiane ritme sesalcev…) ptic, netopirjev, žuželk in
drugih, predvsem nočno in večerno aktivnih živali. Večino nočno aktivnih metuljev in nekatere
druge skupine žuželk privlačijo umetni viri svetlobe, še posebej takšni, ki sevajo večje količine
svetlobe v ultravijoličnem in modrem spektru. Metalhalogenidne in LED svetilke zaradi oddajanja
bele svetlobe približno trikrat bolj privlačijo žuželke in hitreje prekinjajo tvorbo melatonina. Efekt
ima za populacije teh skupin živali zelo negativne posledice, kajti namesto prehranjevanja ali
iskanja spolnega partnerja, ki je osnovni pogoj za nadaljevanje vrste, se osebki preko noči
zadržujejo pri svetilu. Prav tako so ti osebki bolj izpostavljeni plenilcem. Posredni in daljinski
vpliv osvetljevanja preko zmanjšanja populacij žuželk bi bil predvsem na tiste skupine živali, ki se
prehranjujejo z njimi (npr. netopirji, ki imajo v bližini zatočišča in kotišča). Žuželke so pomembni
opraševalci rastlin, zato bi njihovo izginjanje negativno vplivalo tudi na rastlinske cikle.
Osvetljevanje preletnih odprtin netopirjev npr. pri objektih kulturne dediščine ali cerkvah, zmoti
(zakasni) večerno izletavanje netopirjev iz njihovih zatočišč. Zaradi neprimernega osvetljevanje bi
lahko prišlo do zmanjševanja biodiverzitete. Vpliv osvetljevanja v času gradnje ocenjujemo kot
neposreden in daljinski ter začasen; v času obratovanja pa kot trajen.
•
V času gradnje bi lahko v izrednih dogodkih prišlo do onesnaženja HT oziroma habitatov vrst iz
gradbene mehanizacije in transportnih vozil na gradbišču, zaradi morebitnega izliva olj in goriv ali
zaradi morebitnega onesnaženja z betonskimi odplakami. Zaradi odlaganja izkopanega materiala,
parkiranja gradbene mehanizacije, deponije gradbenega materiala ali drugih odpadkov, lokacij
začasnih objektov ali gradnje novih dovoznih poti za potrebe gradnje bi lahko prišlo do uničenja
tistih habitatnih tipov in rastlinskih vrst, ki ne ležijo neposredno na gradbišču. Vplivi bodo
neposredni, začasni in kratkotrajni. Pričakujemo, da se bodo po končani gradnji ti habitatni tipi in
rastlinstvo sčasoma obnovili. V primeru, da bi se izkopani ali gradbeni material trajno deponiral na
površinah z večjo naravovarstveno vrednostjo (npr. naravovarstveno pomembni habitatni tipi),
pričakujemo večje neposredne in trajne negativne vplive. Zaradi prašenja iz gradbišča pričakujemo
nebistvene vplive na rastlinstvo in HT.
•
Nobeno od evidentiranih zatočišč ali kotišč netopirjev v občini ne bo uničeno, niti poškodovano,
saj nobena od enot urejanja prostora v okviru OPN fizično ne posega vanje.
•
V primeru, da so območja novo načrtovanih cest (npr. jugozahodne obvoznice Sežana) pomembna
za prehajanja divjadi in dvoživk, bi lahko prišlo do velikih neposrednih, daljinskih in trajnih
vplivov na divjad in dvoživke, saj bi jim bilo lahko oteženo prehajanje, hkrati pa bi tudi prihajalo
Aquarius d.o.o. Ljubljana
227
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
do (množičnih) povozov živali. Lahko bi prišlo do zmanjšanja populacij divjadi in predvsem
dvoživk.
•
V strateškem delu dopolnjenega osnutka Odloka o OPN Sežana, in sicer v sedmem odstavku 17.
člena (Cestna infrastruktura) je že ustrezno zapisan ukrep za varovanje dvoživk v času migracije
preko obstoječih cest: »Na evidentiranih prehodih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v
času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko
vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcije cest
med mejnim prehodom Lipica in Škibini, od Tomaja proti Godnjam, v Dutovljah na cesti proti
Godnjam, na glavni cesti skozi Skopo, na zahodni cesti v Krajni vasi, na cesti ob Raši (le del ob
meji z občino Komen).«
•
Obvoznica za Dutovlje in Lokev ter nova občinska prometna povezava Štorje - Povir – Lokev in
čezmejna občinska prometna povezava Veliki dol – Zgonik (Italija) so v OPN opredeljene samo v
strateškem delu OPN. Gre za ceste, ki še niso natančno umeščene v prostor, zato je kot takih v
okviru Okoljskega poročila in Dodatka za varovana območja ni bilo možno ustrezno presojati. Te
nove cestne povezave se bo presojalo ali v okviru DPN-ja ali s spremembo OPN-ja.
Skupni vplivi
•
Enote urejanja prostora, predvsem tiste, ki so umeščene v že obstoječa naselja ali ob ceste ali na
območja, kjer so habitati vrst manj kakovostni (npr. degradirana območja), smo z vidika
rastlinstva, živalstva in HT ocenili kot sprejemljiva, saj ne bi povzročila (ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov) bistvenih vplivov na habitate rastlinskih in živalskih vrst območja. Ugodno
razmerje in obseg mozaika suhih travišč, toploljubnih grmišč in gozda, glede na površino celotne
občine, se zaradi teh enot ne bi bistveno spremenilo. Te enote so bile v večji meri umeščene v
obstoječa naselja tako, da predstavljajo zaključeno enoto poselitve, z manjšim vplivom na habitate
rastlinskih in živalskih vrst.
•
Enote urejanja prostora, ki so umeščene izven obstoječih pozidav, na površine ključnih delov
habitata vrst območja in enote urejanja prostora (predvsem ob večjih naseljih, kot so Sežana,
Dutovlje in Lokev), predvsem obsežnejše, pa bi povzročile (tudi kumulativno gledano) večje
vplive na rastlinstvo, živalstvo in HT območja. Njihovi habitati bi bili močneje degradirani
oziroma na nekaterih mestih izgubljeni; v gozdnem habitatu bi prišlo tudi do fragmentacije
Kumulativen vpliv bi bil lahko celo bistven. To velja predvsem za območje južno od mesta Sežana
(južno od ceste Orlek-Sežana in južno od načrtovane obvoznice), kjer je ohranjen obsežen strnjen
kompleks termofilnih gozdov in območje severno od mesta Sežana (severno od ceste, ki povezuje
mejni prehod Fernetiči in se naveže na cesto Sežana – Vrhovlje), kjer je ohranjen obsežen strnjen
kompleks kraške gmajne, ki predstavlja ključen del habitata vrst območja, zato ga je potrebno v
največji možni meri ohranjati.
•
JZ obvoznica mesta Sežana (EUP SŽ-131 PC) je bila v fazi po izdaji Naravovarstvenih smernic
(dopolnjen osnutek OPN in drugič dopolnjen osnutek OPN) premaknjena severneje (severno od
dola Leskovec), bližje mestu Sežana. Stavbno zemljišče je sicer še vedno umeščeno na površine
mozaika Srednjeevropskih toploljubnih bazifilnih grmišč (HT 31.812), Vzhodnosubmediteranskih
(submediteransko-ilirskih) suhih in polsuhih travišč (HT 34.75) ter Toploljubnih in primorskih
hrastovij (HT 41.7), ki predstavlja habitat večjemu številu vrst. Te površine bi bile sicer
izgubljene, ker pa bi kumulativno gledano, obvoznica (premaknjena varianta) skupaj z vsemi
stavbnimi zemljišči severno od načrtovane obvoznice in severno od obstoječe ceste Orlek-Sežana,
predstavljala zaključeno enoto pozidave mesta Sežana, ocenjujemo, da bi bili vplivi te zaključene
pozidave na rastlinstvo, živalstvo in HT, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi. Enako
velja za zaključeno pozidavo severno od mesta Sežana, in sicer za pozidavo južno od ceste, ki
povezuje mejni prehod Fernetiči in se naveže na cesto Sežana – Vrhovlje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
228
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
Obstoječih stavbnih zemljišč ter širitev stavbnih zemljišč za območja mineralnih surovin je v
občini veliko. Izkoriščanje mineralnih surovin (predvsem nadzemno) na vseh teh površinah, bi
kumulativno lahko povzročilo velike vplive na rastlinstvo, živalstvo in HT območja. Izgubljene
oziroma degradirane površine habitatov vrst bi bile precejšnje. Načeloma so širitve obstoječih
kamnolomov, z vidika ohranjanja narave, bolj sprejemljiva kot pa nova odpiranja (opuščenih)
kamnolomov na ohranjenih območjih (v teh primerih gre največkrat za površine termofilnih
gozdov z manjšimi zaplatami suhih travnikov in toploljubnih grmišč). Na območjih, kjer še ni
obstoječih (oziroma delujočih) kamnolomov, bi imele izgube habitata večji vpliv, poleg tega bi se
v takšen prostor vneslo hrup in nemir, kar bi še dodatno negativno vplivalo na živalstvo območja.
Gre tako za območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin, kot za podzemna. Tudi
podzemni kamnolomi bi lahko povzročili večje negativne vplive,in sicer v primerih, kjer bi se v
globino dostopalo iz naravno ohranjenega območja (in ne iz območij obstoječih kamnolomov
oziroma degradiranih območij), zaradi urejanja novih transportnih poti in manipulativnih površin.
•
Postavitve čistilnih naprav v celoti ocenjujemo kot pozitivni vpliv na rastlinstvo, živalstvo in HT.
Z izgradnjo čistilne naprave se bo zmanjšala možnost onesnaženja habitatov (tudi podzemnih).
Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).
3.2 VAROVANA OBMOČJA
Okoljski cilj 1: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih
vrstah in HT na varovanih območjih.
NATURA 2000 OBMOČJA
SCI in pSCI Kras ter SPA Kras
Splošni vplivi
•
Na območju širitev oziroma novih stavnih zemljišč in obstoječih stavbnih zemljišč, kjer se bo
vršila gradnja oziroma pozidava, bodo uničeni tam prisotni kvalifikacijski habitatni tipi in habitati
kvalifikacijskih vrst živali. Vplivi v času gradnje bodo trajni in neposredni, po izgradnji pa trajni
in posredni, lahko tudi kumulativni in sinergijski.
•
Zaradi poseganja v gozdni habitat bi lahko prišlo do fragmentacije gozdnega prostora.
Fragmentacija oziroma drobljenje gozdnega prostora je posebej problematično z vidika živalskih
populacij, saj so v manjših fragmentih habitata moteni osnovni populacijski procesi kot so
razmnoževanje, izražanje teritorialnosti in ostalih socialnih interakcij. Motena je disperzija
mladostnikov ter ostalih starostnih kategorij, kar pa navsezadnje vpliva tudi na motenje njihove
ekosistemske funkcije ter lahko vodi v genetsko izoliranost (predvsem pri manj mobilnih vrstah).
Življenjski prostor s fragmentacijo postaja strukturiran, kar ima za posledico, da se bivališča
posameznih vrst pojavljajo kot habitatne krpe v neprimernem okolju (matriksu). Posledica
fragmentacije okolja je, da se vrsta na določenem območju pojavlja s posameznimi
subpopulacijami. Te subpopulacije lahko preko matriksa komunicirajo in tvorijo t.i.
metapopulacijo, ki ima številne svojstvene biološke zakonitosti. Zaradi fragmentiranosti prostora
ter izolacije med posameznimi teritoriji lahko pride do negativnih učinkov Allejevega efekta.
Alee-jev efekt je posledica prenizkih populacijskih gostot ter fragmentacije prostora in se
neposredno izraža v zmanjšanju reprodukcije. (Veliki) gozdni kompleksi predstavljajo izjemno
naravno vrednoto zaradi redkosti, kompleksnosti in izjemnih težav pri njihovem ohranjanju.
Pomembni so z vidika nadaljnjega razvoja življenja (evolucije) v zmerno klimatskih okoljih in
ohranjanja ekosistemskih funkcij, ki so vezane na veliko površinska dogajanja in zaradi delovanja
Aquarius d.o.o. Ljubljana
229
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
človeka sodijo med najbolj ogrožene naravne sisteme (Aquarius d. o. o., Ljubljana, 2011 in Kos,
2005).
•
V primeru poseganja v obrežno vegetacijo, strugo, brežine in na vodno zemljišče vodotokov lahko
pride do negativnega vpliva na habitat vodnih in obvodnih kvalifikacijskih vrst. Edini vodotok, na
katerega bi OPN lahko vplival je potok Raša.
•
Kali na SCI območju Kras predstavljajo ključen habitat za kvalifikacijske vrste dvoživk
(predvsem velikega pupka). V primeru, da bi se kakorkoli posegalo v kale (betoniranje,
postavljanje ovir, izsuševanje, onesnaževanje), pričakujemo zelo velike vplive na ta ključen
habitat območja. Lahko bi prišlo do poškodovanja ali celo uničenja kalov.
•
Na območju občine Sežana je veliko število že odkritih jam (približno 500), ki so kvalifikacijski
HT, pa tudi habitat nekaterih kvalifikacijskih vrst (človeška ribica, drobnovratnik, netopirji).
Številne jame so zaradi načrtovanih pozidav potencialno ogrožene. Lahko bi prišlo do udorov ali
kakršnihkoli drugih poškodb, onesnaženja ali celo uničenja jam in jamskih sistemov. Vplivi bi bili
lahko bistveni.
•
Kamnolomi povzročajo neposreden in trajen negativen vpliv, in sicer zaradi degradacije predvsem
nadzemnih kvalifikacijskih HT in habitatov kvalifikacijskih vrst kakor tudi posredno zaradi višje
obremenjenosti območja s hrupom v času eksploatacije in transporta. Izkoriščanje naravnih virov
in s tem širjenje območja eksploatacije je torej smiselno na naravovarstveno manj pomembnem
območju ali že degradiranem območju (že obstoječ kop).
•
Hrup in nemir v času razmnoževanja kvalifikacijskih vrst živali (predvsem v času gnezdenja
kvalifikacijskih vrst ptic – v obdobju od vključno aprila do vključno junija), bi lahko imel
neposredne, daljinske in začasne vplive na njihove populacije. Zmotil bi potek razmnoževanja in s
tem začasno vplival na velikost lokalnih populacij (bi jih zmanjšal). Na območju pobud so lahko
prisotne kvalifikacijske vrste, zato je potrebno čas izvajanja gradbenih in vzdrževalnih del ali
hrupnejših aktivnosti (npr. streljanje), prilagoditi vrstam, ki bi bile lahko v času izvajanja del ali
aktivnosti bistveno prizadete.
•
Osvetljevanje gradbišč in objektov bi zaradi sevanja proti nebu lahko motilo življenjske cikle
(razmnoževanje, selitve, prehranjevanje, cirkadiane ritme sesalcev …) kvalifikacijskih vrst žuželk,
ptic in netopirjev. Večino nočno aktivnih metuljev in nekatere druge skupine žuželk privlačijo
umetni viri svetlobe, še posebej takšni, ki sevajo večje količine svetlobe v ultravijoličnem in
modrem spektru. Metalhalogenidne in LED svetilke zaradi oddajanja bele svetlobe približno
trikrat bolj privlačijo žuželke in hitreje prekinjajo tvorbo melatonina. Efekt ima za populacije teh
skupin živali zelo negativne posledice, kajti namesto prehranjevanja ali iskanja spolnega partnerja,
ki je osnovni pogoj za nadaljevanje vrste, se osebki preko noči zadržujejo pri svetilu. Prav tako so
ti osebki bolj izpostavljeni plenilcem. Posredni in daljinski vpliv osvetljevanja preko zmanjšanja
populacij žuželk bi bil predvsem na tiste skupine živali, ki se prehranjujejo z njimi (npr. netopirji,
ki imajo v bližini zatočišča in kotišča). Žuželke so pomembni opraševalci rastlin, zato bi njihovo
izginjanje negativno vplivalo tudi na rastlinske cikle. Osvetljevanje preletnih odprtin netopirjev
npr. pri objektih kulturne dediščine ali cerkvah, zmoti (zakasni) večerno izletavanje netopirjev iz
njihovih zatočišč. Zaradi neprimernega osvetljevanje bi lahko prišlo do zmanjševanja
biodiverzitete.Vpliv osvetljevanja v času gradnje ocenjujemo kot neposreden in daljinski ter
začasen; v času obratovanja pa kot trajen.
•
V času gradnje bi lahko v izrednih dogodkih prišlo do onesnaženja kvalifikacijskih HT oziroma
habitatov kvalifikacijskih vrst iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil na gradbišču, zaradi
morebitnega izliva olj in goriv ali zaradi morebitnega onesnaženja z betonskimi odplakami. Zaradi
odlaganja izkopanega materiala, parkiranja gradbene mehanizacije, deponije gradbenega materiala
ali drugih odpadkov, lokacij začasnih objektov ali gradnje novih dovoznih poti za potrebe gradnje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
230
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
bi lahko prišlo do uničenja tistih kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatov kvalifikacijskih vrst,
ki ne ležijo neposredno na gradbišču. Vplivi bodo neposredni, začasni in kratkotrajni.
Pričakujemo, da se bodo po končani gradnji ti habitatni tipi sčasoma obnovili. V primeru, da bi se
izkopani ali gradbeni material trajno deponiral na površinah z večjo naravovarstveno vrednostjo
(npr. kvalifikacijski habitatni tipi oziroma habitati kvalifikacijskih vrst), pričakujemo večje
neposredne in trajne negativne vplive. Zaradi prašenja iz gradbišča pričakujemo nebistvene vplive
na rastlinstvo in HT.
•
Nobeno od evidentiranih zatočišč ali kotišč kvalifikacijskih vrst netopirjev v občini ne bo uničeno,
niti poškodovano, saj nobena od enot urejanja prostora v okviru OPN fizično ne posega vanje.
•
V primeru, da so območja novo načrtovanih cest pomembna za prehajanje (kvalifikacijskih vrst)
dvoživk, bi lahko prišlo do velikih neposrednih, daljinskih in trajnih vplivov na dvoživke, saj bi
jim bilo lahko oteženo prehajanje, hkrati pa bi tudi prihajalo do (množičnih) povozov. Lahko bi
prišlo do zmanjšanja populacij dvoživk.
•
V strateškem delu dopolnjenega osnutka Odloka o OPN Sežana, in sicer v sedmem odstavku 17.
člena (Cestna infrastruktura) je že ustrezno zapisan ukrep za varovanje dvoživk v času migracije
preko obstoječih cest: »Na evidentiranih prehodih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v
času razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko
vzdrževalnih del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcije cest
med mejnim prehodom Lipica in Škibini, od Tomaja proti Godnjam, v Dutovljah na cesti proti
Godnjam, na glavni cesti skozi Skopo, na zahodni cesti v Krajni vasi, na cesti ob Raši (le del ob
meji z občino Komen).«
•
Obvoznica za Dutovlje in Lokev ter nova občinska prometna povezava Štorje - Povir – Lokev in
čezmejna občinska prometna povezava Veliki dol – Zgonik (Italija) so v OPN opredeljene samo v
strateškem delu OPN. Gre za ceste, ki še niso natančno umeščene v prostor, zato je kot takih v
okviru Okoljskega poročila in Dodatka za varovana območja ni bilo možno ustrezno presojati. Te
nove cestne povezave se bo presojalo ali v okviru DPN-ja ali s spremembo OPN-ja.
Skupni vplivi
•
Enote urejanja prostora, predvsem tiste, ki so umeščene v že obstoječa naselja ali ob ceste ali na
območja, kjer so habitati kvalifikacijskih vrst manj kakovostni (npr. degradirana območja), smo z
vidika Natura 2000 območij ocenili kot sprejemljiva, saj ne bi povzročila (ob upoštevanju
omilitvenih ukrepov) bistvenih vplivov na kvalifikacijske HT oziroma habitate kvalifikacijskih
vrst območja. Ugodno razmerje in obseg mozaika suhih travišč, toploljubnih grmišč in gozda,
glede na površino celotne občine, se zaradi teh enot ne bi bistveno spremenilo. Te enote so bile v
večji meri umeščene v obstoječa naselja tako, da predstavljajo zaključeno enoto poselitve, z
manjšim vplivom na habitate kvalifikacijskih vrst.
•
Enote urejanja prostora, ki so umeščene izven obstoječih pozidav, na površine ključnih delov
habitata kvalifikacijskih vrst območja in enote urejanja prostora (predvsem ob večjih naseljih, kot
so Sežana, Dutovlje in Lokev), predvsem obsežnejše, pa bi povzročile (tudi kumulativno
gledano)večje vplive na kvalifikacijske HT in habitate kvalifikacijskih vrst območja. Njihovi
habitati bi bili močneje degradirani oziroma na nekaterih mestih izgubljeni. Kumulativen vpliv bi
bil lahko celo bistven (ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov).
•
Obstoječih stavbnih zemljišč ter širitev stavbnih zemljišč za območja mineralnih surovin je v
občini veliko. Izkoriščanje mineralnih surovin (predvsem nadzemno) na vseh teh površinah, bi
kumulativno lahko povzročilo velike vplive na habitate kvalifikacijskih vrst območja. Izgubljene
oziroma degradirane površine bi bile precejšnje. Načeloma so širitve obstoječih kamnolomov bolj
Aquarius d.o.o. Ljubljana
231
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
sprejemljiva kot pa nova odpiranja (opuščenih) kamnolomov na ohranjenih območjih (v teh
primerih gre največkrat za površine termofilnih gozdov z manjšimi zaplatami suhih travnikov in
toploljubnih grmišč). Na območjih, kjer še ni obstoječih (oziroma delujočih) kamnolomov, bi
imele izgube habitata večji vpliv, poleg tega bi se v takšen prostor vneslo hrup in nemir, kar bi še
dodatno negativno vplivalo na kvalifikacijsko živalstvo območja. Gre tako za območja
nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin, kot za podzemna. Tudi podzemni kamnolomi bi
lahko povzročili večje negativne vplive in sicer v primerih, kjer bi se v globino dostopalo iz
naravno ohranjenega območja (in ne iz območij obstoječih kamnolomov oziroma degradiranih
območij), zaradi urejanja novih transportnih poti in manipulativnih površin.
•
Postavitve čistilnih naprav v celoti ocenjujemo kot pozitivni vpliv na habitate kvalifikacijskih vrst.
Z izgradnjo čistilne naprave se bo zmanjšala možnost onesnaženja habitatov (tudi podzemnih).
•
Na območju občine Sežana je veliko število že odkritih jam (približno 500), ki so kvalifikacijski
HT, potencialno pa tudi habitat nekaterih kvalifikacijskih vrst (človeška ribica, drobnovratnik,
netopirji). Številne jame so zaradi načrtovanih pozidav potencialno ogrožene. Lahko bi prišlo do
udorov ali kakršnihkoli drugih poškodb, onesnaženja ali celo uničenja jam in jamskih sistemov.
Vplivi bi bili lahko bistveni (ob neupoštevanju omilitvenih ukrepov). Spodaj podajamo EUP, ki bi
potencialno lahko ogrozile evidentirane jame, ki so hkrati tudi kvalifikacijskih HT SCI območja
Kras:
Stavbna zemljišča, ki niso del OPPN:
DU-08 IG (jama DU 3 (Dutovlje)), PN-02 SKj Ponikevska draga), PO-21 LN (Brezno v debeli griži,
Velika Šprinčnica)
Stavbna zemljišča, ki so del OPPN:
GO-07 SS (Pokrita jama), PO-16 LN (Jama na Golem vrhu, Mala Šprinčnica, Velika Šprinčnica), SŽ116 IG (Betalka, Jama v Bekarjevem partu), SŽ-123 BT (Jama na Brundlovem partu, Jama 1 v
Kanjaducah, Puševca), SŽ-130 BT (NV Jama v bivši sežanski smodnišnici, NV SM 1).
Nove širitve stavbnih zemljišč, ki niso del OPPN:
GD-04 LN (Benčna jama), LI-17 LP (jama LP 2, Čurka v Sežanski vrzeli).
Nove širitve stavbnih zemljišč, ki so del OPPN:
KA-14 LN (Jeriševa jama), LI-07 ZS (Lipiško brezno, Brezno pri Lipiškem breznu 1,2,3,4 in 5, GR 8
(Gropada), Brezno 1 na Igovici, Brezno jugozahodno od Lipice), LI-15 LN (jama LP 4 in LP 2), LI-18
LN (jama LP 2).
•
SCI območje Kras leži tudi na območju karbonatnih kamnin. Pri pobudah oziroma pozidavah
obstoječih stavbnih zemljišč na tem območju, kjer bi se ob gradnji objektov ali na kakršenkoli
drugačen način posegalo v globino, obstaja možnost odkritja nove jame (kvalifikacijski HT). Ob
izvedbi posegov (poseganju v globino) bi tako lahko prišlo do neposrednega in trajnega
poškodovanja ali uničenja jame oziroma kvalifikacijskega HT.
SCI Dolina Branice
Le ena od EUP (ŠJ-03 SK) v okviru OPN je umeščena v SCI območje Dolina Branice. Gre sicer za
nezazidano obstoječe stavbno zemljišče ob obstoječem naselja v površini prb. 2000 m2. Ker gre za le
neznatno površino v primerjavi s celotno površino Natura 2000 območja, sicer že obstoječega
stavbnega zemljišča ob že obstoječem naselju, negativnih vplivov praktično ne bo.
SCI Vrhe nad Rašo
Nobena od EUP v okviru OPN ne fizično, ne z območjem neposrednega ali daljinskega vpliva ne
posega v SCI območje Vrhe nad Rašo, zato negativnih vplivov ne pričakujemo.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
232
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ZAVAROVANA OBMOČJA
Skupni vplivi
•
Nekateri od kamnolomov posegajo v ali so v neposredni bližini območij geomorfoloških oziroma
geoloških naravnih spomenikov, predvsem gre za območja nahajališča različnih vrst kamnin
(naravni spomenik Štanjel – Kopriva – nahajališče kraškega marmorja). Zaradi dejavnosti v
kamnolomu bi lahko prišlo do negativnih vplivov (degradiranja) na geomorfološke oziroma
geološke lastnosti teh naravnih spomenikov.
•
Na vplivnem območju pobud oziroma stavbnih zemljišč so tudi nekatere jame, ki so zavarovane
kot naravni spomeniki. Ob pozidavi teh površin bi bile te jame lahko potencialno ogrožene. Lahko
bi prišlo do udorov ali kakršnihkoli drugih poškodb, onesnaženja ali celo uničenja jam in jamskih
sistemov. Vplivi bi bili lahko bistveni. Gre za naslednje jame oziroma naravne spomenike:
• naravni spomenik Lipica – Lipiško brezno
• naravni spomenik Sežana – Jama v Kanjadolcah 1
• naravni spomenik Sežana – jama Bukovnik
Te jame bi bile lahko ogrožene zaradi naslednjih EUP:
Stavbna zemljišča, ki so del OPPN:
SŽ-123 BT, SŽ-131 PC.
Stavbna zemljišča, ki niso del OPPN:
SŽ-121 N, SŽ-122 ZD SŽ-124 SS,
Nove širitve stavbnih zemljišč, ki niso del OPPN:
Ni ogroženih jam, ki so zavarovana območja.
•
Zaradi pozidave stavbnih zemljišč bi bile lahko ogrožene tudi nekateri naravni spomeniki –
udornice (NS Sežana - Sežanski dol z jamami I. in II.). Zaradi gradnje bi lahko prišlo do
negativnih vplivov na geomorfološke lastnosti naravnega spomenika, kot npr. dodaten udor,
onesnaženje ali poškodbe jamskega sistema.
Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).
3.2 EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE
Okoljski cilj 1: Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti
in ohranitev naravnega ravnovesja na EPO.
Naravne vrednote
V okviru OPN veliko število enot urejanja prostora posega v naravne vrednote, in sicer v največji meri
v geomorfološke oziroma geološke naravne vrednote (jame, udornice in doli ter nahajališča kamnin in
fosilov) in v pričakovani NV Karbonati in Kras; ena enota urejanja posega v hidrološko NV Raša. Ob
neupoštevanju omilitvenih ukrepov lahko pride do poškodb vitalnega dela naravnih vrednot in s tem
do njihove degradacije ali celo propada. Do poškodb lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje
(neposreden vpliv) ali zaradi posrednega vpliva, vpliv pa je lahko tudi kumulativen v primeru
poseganja več pobud na neko naravno vrednoto.
Skupni vplivi
Aquarius d.o.o. Ljubljana
233
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
Nekateri od kamnolomov posegajo v ali so v neposredni bližini območij geomorfoloških oziroma
geoloških NV, predvsem gre za območja nahajališča različnih vrst apnenca pa tudi nahajališča
fosilov. Zaradi dejavnosti v kamnolomu bi lahko prišlo do negativnih vplivov (degradiranja) na
geomorfološke oziroma geološke lastnosti teh NV.
•
Eno od obstoječih stavbnih zemljišč ter ena od pobud za nove širitve stavbnih zemljišč posegata v
hidrološko NV Raša. Stavbno zemljišče in pobuda za širitev sta umeščena v ključni del NV
(struga in brežine z obrežno vegetacijo). Negativni vplivi zaradi pozidave bi se lahko kazali kot
spremembe vodnega režima ter degradacija habitata vodnih in obvodnih organizmov (struga,
brežine in obrežna vegetacija).
•
Pri pobudah oziroma pozidavah obstoječih stavbnih zemljišč na območju geomorfološke NV
Brestoviški dol, v primeru, da bi pozidava posegla v geomorfološki pojav (npr. vrtačo),
pričakujemo velike negativne vplive na geomorfološke lastnosti NV, saj bi lahko prišlo do
poškodovanja ali celo uničenja posameznega kraškega pojava.
•
Na območju občine Sežana je veliko število že odkritih jam (približno 500), ki so zavarovane kot
naravne vrednote. Nekatere od teh NV - jam bi bile zaradi pozidave teh stavbnih zemljišč lahko
potencialno ogrožene. Lahko bi prišlo do udorov ali kakršnihkoli drugih poškodb, onesnaženja ali
celo uničenja jam in jamskih sistemov. Vplivi bi bili lahko bistveni. V spodnjih stolpcih podajamo
seznam tistih EUP, zaradi katerih bi bile lahko ogrožene določene jame v občini.
EUP, ki niso del OPPN:
DA-01 SS (NV Petrinova jama)
DU-08 IG (NV DU 3 (Dutovlje))
GD-04 LN (NV Benčna jama)
GO-08 SS (NV Pokrita jama)
LI-16 LN (NV LP 2)
LI-17 LP (NV Čurka v Sežanski vrzeli, NV LP 2)
LO-01 BT (NV Gustinčičeva jama v Blažčevi dolini, NV
Vilenica, NV Jakofčičeva jama)
ME-04 SK (NV Lupeta 1)
PI-09 SK (NV Jernikovo brezno)
PI-19 PO (NV Jernikovo brezno)
PO -05 SKj (NV Križmanov dihalnik)
PO-07 SS (NV Križmanov dihalnik)
PO-21 LN (NV Brezno v debeli griži, NV Velika
Šprinčnica)
SŽ-38 IG (NV Jama nad Sežanskim kamnolomom)
SŽ-42 BC (NV Brezno pri Tunelu)
SŽ-121 N (NV Jama v Bjekovniku)
SŽ-122 ZD (NV Jama 1 v Kanjaducah))
SŽ-132 PO (NV Helektitovo brezno)
SŽ-133 IG (NV Pivčanova jama)SŽ-136 E (NV
Pivčanova jama, NV Jama v Gostih dolinah II)
EUP, ki so del OPPN:
GO-07 SS (NV Pokrita jama)
KA-14 LN (NV Jeriševa jama)
LI-07 ZS (NV Brezno jugozahodno od Lipice, NV
Brezno 1 na Igovici, NV Brezno pri lipiškem breznu 1,
NV Lipiško brezno, NV Brezno pri lipiškem breznu 2,
NV Brezno pri lipiškem breznu 3, NV Brezno pri
lipiškem breznu 4, NV Brezno pri lipiškem breznu 5, GR
8 (Gropada))
LI-15 LN (NV LP 4, NV LP 2)
LI-18 LN (NV LP 2)
LO-02 SS (NV Vilenica)
OR-04 SS (NV Brezno v Stršinkni dolini)
PO-16 LN (NV Jama na Golem vrhu, NV Mala
Šprinčnica, NV Velika Šprinčnica)
SŽ-02 IP (NV Pivčanova jama, NV Ozka Buža)
SŽ-03 LN (NV Pivčanova jama)
SŽ-04 O (NV Pivčanova jama)
SŽ-06 CU (NV Pivčanova jama)
SŽ-07 ZD (NV Brezno v Zavodih)SŽ-09 IG (NV Čukova
jama)
SŽ-12 IG (NV Jama pri Fernetičih, NV Jama na Osojni)
SŽ-15 IG (NV Brgevka)
SŽ-19 BT (NV Brezno v Polanah)
SŽ-20 PO (NV Brezno v Polanah)
SŽ-22 BD (NV Sežansko brezno)
SŽ-28 ZD (NV Buža v Huslovem dolu)
SŽ-30 IP (NV Barkonovo brezno, NV Ludvikova jama)
SŽ-31 IP (NV Pečina ob železnici)
SŽ-97 CD (NV Brezno pri Kalu)
SŽ-116 IG (NV Betalka, NV Jama v Bekarjevem partu)
SŽ-123 BT (NV Jama na Brundlovem partu, NV Jama 1
v Kanjaducah, NV Puševca)
SŽ-124 SS (NV Opatova pečina, NV Jama 1 v
Kanjaducah)
SŽ-126 SS (NV SM 3, NV Razpoka pri Smodnišnici)
SŽ-130 BT (NV Jama v bivši sežanski smodnišnici, NV
SM 1)
SŽ-131 PC (NV Jama v Bjekovniku)
TO-09 LN (NV Brezno v Zagriži)
Aquarius d.o.o. Ljubljana
234
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
Zaradi pozidave stavbnih zemljišč bi bile lahko ogrožene tudi nekatere geomorfološke NV –
udornice (Huslov dol, Leskovec – dol, Sežanski dol). Zaradi gradnje bi lahko prišlo do negativnih
vplivov na geomorfološke lastnosti NV, kot npr. dodaten udor, onesnaženje ali poškodbe
jamskega sistema. Vplivi bi bili lahko bistveni.
•
Pri pobudah oziroma pozidavah obstoječih stavbnih zemljišč na območju pričakovane NV
Karbonati in pričakovane NV Kras, kjer bi se ob gradnji objektov ali na kakršenkoli drugačen
način posegalo v globino, obstaja možnost odkritja pričakovane NV – Karbonati (območje
karbonatnih kamnin z možnostjo pojavljanja podzemnih jam ali brezen) in pričakovane NV Kras
(območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib). Ob izvedbi posegov (poseganju v globino) bi
tako lahko prišlo do neposrednega in trajnega poškodovanja ali uničenja jame, brezni ali fosilov.
Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).
Ekološko pomembna območja
Enote urejanja prostora v okviru OPN posegajo v EPO Kras. Nobena od EUP ne bi vplivala na EPO
Vrhe na Vipavskem. V EPO Dolina Branice sta umeščeni dve manjši sicer nezazidani obstoječi
stavbni zemljišči. Vsa tri ekološko pomembna območja se prekrivajo z Natura 2000 območji SPA
Kras ter SCI in pSCI Kras, SCI Dolina Branice in SCI Vrhe nad Rašo. Vplivi na EPO Kras so zato
enaki kot že opisano v podpoglavju Natura 2000 območja (za Natura 2000 območji Kras), Rastlinstvo,
živalstvo in HT ter naravne vrednote, zato jih na tem mestu zaradi nepotrebnosti podvajanja besedila
ne navajamo še enkrat. Izvedba pobud bi lahko vplivala na celovitost EPO Kras. Na območjih, kjer se
bo vršila gradnja, bodo uničeni tam prisotni habitatni tipi, rastlinske vrste in manj mobilne živalske
vrste. Vpliv bo neposreden in trajen, lahko tudi kumulativen. Negativen vpliv na živalske vrste bo
prisoten tudi zaradi povečanega hrupa v okolju in povečane prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in
ob obratovanju kamnolomov, cest ter objektov za šport in rekreacijo ali turizem. Vpliv je lahko v času
gradnje kratkotrajen, po izgradnji pa trajen. Vplivov na EPO Vrhe na Vipavskem ne bo, prav tako
praktično ne bo vpliva tudi na EPO Dolina Branice, saj imata obstoječi nezazidani stavbni zemljišči ob
že obstoječem naselju (te površine (ob naseljih) imajo manjšo naravovarstveno vrednost), le neznatno
površino v primerjavi s celotnim EPO.
Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (C).
Specifični vplivi izvedbenega dela/posameznih pobud (EUP) so zaradi preglednosti navedeni v
prilogi 7.
Tabela 4: Ocena vplivov na okoljske cilje
Okoljski cilj
Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
1.
Ohranjanje
krajinske
in
biotske
raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov
Varovana območja
1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske
raznovrstnosti
s
poudarkom
na
kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih
območjih.
Opis vpliva
Ocena
OPN lahko vpliva na cilj neposredno in
daljinsko ter tudi kumulativno.
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
OPN lahko vpliva na cilj neposredno in
daljinsko ter tudi kumulativno.
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
Ekološko pomembna območja in naravne vrednote
1.
Ohranjanje
naravnih
vrednot
in OPN lahko vpliva na cilj neposredno in
preprečevanje
zmanjševanja
biotske daljinsko ter tudi kumulativno.
raznovrstnosti ter ohranitev naravnega
ravnovesja na EPO.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
C - nebistven
vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih
ukrepov
235
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Opis in ocena vpliva
EUP v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in biotsko pestrost zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov (ocena C). Na isto območja varstva narave posega večje število enot urejanja
prostora, kot npr. na:
• SCI in pSCI Kras posega 83 EUP,
• SPA Kras posega 221 EUP,
• EPO Kras posega 281 EUP,
• naravni spomenik Sežana – park ob vili Mirassasso posega 1 EUP,
• naravni spomenik Štanjel – Kopriva – nahajališče kraškega marmorja posega 1 EUP,
•
naravno vrednoto NV Kopriva – nahajališče apnenca »kopriva« posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Lipica – nahajališče apnenca »fiorito« in »unito« posegata 2 EUP,
• naravno vrednoto Lipica – pašniki in gozdovi posega 5 EUP,
• naravno vrednoto Sežana – botanični park posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Brestoviški dol posega 12 EUP,
• naravno vrednoto Raša posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Medvedjak – nahajališče fosilov posega 1 EUP,
• naravna vrednota Pliskovica – lipa pred cerkvijo sv. Tomaža je na območju 1 EUP,
• naravna vrednota Huslov dol je na vplivnem območju 4 EUP, ki bi jo lahko ogrozile,
• naravna vrednota Leskovec-dol je na vplivnem območju 3 EUP, ki bi jo lahko ogrozile,
• naravna vrednota Sežanski dol, ki je hkrati tudi naravni spomenik Sežana – Sežanski dol z
jamama I. in II. je na vplivnem območju 1 EUP, ki bi jo lahko ogrozila,
• na (vplivnem) območju večjega števila EUP je tudi večje število jam, ki so zavarovane kot
naravne vrednote in naravni spomeniki in ki bi bile lahko zaradi EUP ogrožene – te jame so
naštete v prilogi 7 ter v podpoglavju »Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja«,
• pričakovano naravno vrednoto Karbonati posega 298 EUP,
• pričakovano naravno vrednoto Kras posega 300 EUP.
ČEZMEJNI VPLIVI
Neposredno za mejo z republiko Slovenijo, je več varovanih območij, ki jih je razglasila republika
Italija. 2 Natura območji, ki sta nadaljevanji slovenskih Natura 2000 območij SPA ter SCI in pSCI
Kras sta: SPA Aree carsiche della Venezia Giulija in SCI Carso Triestino e Goriziano
(http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/interactive/natura2000gis, 2013). V bližini meje sta
tudi 2 rezervata: Riserva naturale del Monte Orsario in Riserva naturale del Monte Lanaro
(http://www.parks.it/, 2013).
Ta varovana območja so tudi na vplivnem območju tistih enot urejanja prostora, ki so umeščena v
bližino meje. Te enote bi lahko imele le daljinske vplive na italijanska varovana območja ob meji. Ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov v OP za OPN Sežana, negativnih vplivov na varovana območja ter
rastlinstvo, živalstvo in HT na italijanski strani ne pričakujemo (ocena C). V okviru OPN so dovoljeni
le tisti posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja vrst in HT oziroma biodiverzitete območja.
S podatki o ostalih naravovarstveno pomembnih območij (EPO in NV) na italijanski strani ne
razpolagamo. Kljub temu pa lahko ocenimo, da v primeru, da so na italijanski strani prav tako EPO in
NV, da bodo vplivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov v OP za OPN Sežana, na ta območja,
nebistveni.
4. OMILITVENI UKREPI
Ob upoštevanju podanih omilitvenih ukrepov se lahko preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo posledice
škodljivih vplivov izvajanja plana na ohranjanje narave in biotsko pestrost. Avtorji poročila menimo,
da so ukrepi izvedljivi in bodo uspešno vplivali na dosego okoljskih ciljev. Ukrepe v času priprave
plana izdelovalec plana in Občina Sežana vključita v OPN. Vključenost ukrepov preverja v času
izdajanja mnenja o sprejemljivosti plana Sektor za celovito presojo vplivov na okolje.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
236
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
STRATEŠKI DEL
V strateški del OPN naj se umesti sledeče cilje:
− Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov.
− Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT
na varovanih območjih.
− Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev
naravnega ravnovesja na EPO.
V strateški del OPN naj se umesti se sledeče usmeritve iz Naravovarstvenih smernic, ki v osnutku
Odloka še niso bile upoštevane:
− V 9. člen poglavja II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE naj se
doda alinejo: »zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti«.
− V 14. členu poglavja II. 3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE, naj se pod 8.
alinejo z naslovom »varovano območje naravnih vrednot Brestoviški dol v in izven meja občine«
besedilo ustrezno popravi. Brestoviški dol je namreč ena izmed naravnih vrednot (območje) na
območju katere je kar nekaj točkovnih naravnih vrednot, predvsem jam in brezen.
− 32. člen poglavja II. 4. 2. 3 Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
naj se v točki 4 dopolni z: »V kolikor varnostni razlogi dopuščajo, naj se ne načrtuje nočno
osvetljevanje«.
− 44. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se dopolni z besedilom, s
katerim se posebej opozori na skrb za ohranjanje nekaterih prepoznavnih značilnosti Krasa, zlasti
vrtač in mikroreliefnih kraških oblik (npr. škrapelj, žlebičev…).
− 45. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 8 dopolni z:
»Suhozidi predstavljajo življenjski prostor plazilcev, zato naj se ohranjajo. Njihova obnova naj se
izvaja na tradicionalen način brez uporabe veziv, tako da zidovi lahko ostajajo življenjski prostor
ogroženih in zavarovanih vrst živali«.
− 46. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 4, alineji 2 dopolni
z: »…brez uporabe pesticidov na vrtovih in kmetijskih površinah«.
− 50. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 7 dopolni z: »Kali
so pomemben življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka). Obnavljajo se le v obdobjih izven
razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je kal suh, se ga lahko
obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja betona. Pri obnovi se ohranijo položne
brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali. V kal naj se ne vnaša tujerodnih
rastlin in živali, npr. zlatih ribic, ki ogrožajo avtohton živelj. Pri načrtovanju je potrebno
upoštevati migracijske poti dvoživk«.
− 51. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 1 popravi:
»Območja in objekti naravnih kakovosti so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko
pomembna območja ter območja NATURA 2000 ter habitati ogroženih in zavarovanih rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju«.
− 52. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točkah 30 in 31 smiselno
dopolni z: »Pri načrtovanju razvoja na tem področju je potrebno upoštevati pravila ravnanja v
jamah ter ga načrtovati v skladu z nosilnostjo ekosistema. Med navedene vsebine naj se vključi
tudi površinske kraške pojave«.
Strateški del naj se v 35. členu (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) poglavja III.3.7 dopolni z
naslednjim ukrepom:
− Povsod, kjer je predvideno osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega
onesnaženja na ugodno stanje populacij tistih živalskih vrst, na katere osvetljevanje negativno
vpliva, treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje
zmanjša na najnižjo možno raven. V primeru osvetljevanja iz varnostnih razlogov naj se uporablja
izključno ekološka svetila za javno razsvetljavo. Ekološka svetilka je pravilno nameščena svetilka,
ki ima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, enak 0 % ter ima poudarjeni rumeni
spekter svetlobe, ter ne vsebuje UV in modrega spektra ter je ravno in nepredušno zaprta, tako da
se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Med ta svetila ne sodijo bele LED svetilke brez filtra za modro
svetlobo pod 500 nm. Od LED svetilk se lahko uporabljajo oranžni LED ali bel LED s filtrom, ki
Aquarius d.o.o. Ljubljana
237
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
ne prepušča modre svetlobe pod 400 nm. Priporočljivo je, da se filtrira tudi rdečo svetlobo nad 650
nm, saj je človeško oko skoraj ne zaznava. Priporočljivo je tudi, da imajo taka svetila možnost
daljinskega nastavljanja trenutne električne moči. Osvetljevanje fasad objektov kulturne dediščine
naj se omejuje v največji možni meri. V primeru osvetljevanja pa naj se uporabljajo reflektorji z
zaslonko v obliki silhuete osvetljenega objekta (tako je osvetljena samo fasada objekta). Fasade
naj se osvetljuje tako, da ne gre nič svetlobe v nebo. Vhode v zatočišča netopirjev na cerkvah in
drugih stavbah naj se ne osvetljuje. Zaslonke oziroma maske močno zmanjšajo svetlobni snop,
zato manj privabljajo žuželke in omogočajo zasenčenje preletnih odprtin za netopirje. Povprečna
svetlost fasade naj bo manjša od 1cd/m2. Izkušnje sicer kažejo, da v manjših krajih zadostuje že
0,2 cd/m2. V največji možni meri naj se omejuje osvetljevanje v nočnem času med 23. in 5. uro, ko
je gostota prometa manjša in ljudi skoraj ni.
IZVEDBENI DEL
Ukrepe naj se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrepe izvajata izdelovalec plana in Občina Sežana v času
priprave plana, nadzor vrši MOK. V spodnjem tekstu podajamo združene vplive za rastlinstvo,
živalstvo, HT, EPO, NV, zavarovana območja in Natura 2000 območja, zaradi nepotrebnosti
podvajanja besedila.
Splošni omilitveni ukrepi
•
Višje naravovarstveno vrednotene HT in kvalifikacijske HT (npr. HT 34.75
Vzhodnosubmediteranska (submediteransko-ilirska) suha in polsuha travišča, HT 41.7
Toploljubna in primorska hrastovja in HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev), ki so
habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih), naj se izven površin stavbnih zemljišč
ohranja v največji možni meri. Tudi mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranja.
•
Čas izvajanja gradbenih del ter aktivnosti, ki povzročajo višje ravni hrupa naj se prilagodi tako, da
ne bo motilo (kvalifikacijskih) ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev.
Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, naj se izven
naseljenih območij opravijo od 1. julija do 30. decembra. Streljanja izven naseljenih območij ter
na SPA Kras naj se ne izvaja od vključno aprila do vključno junija.
•
Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje (tudi v času
gradnje), je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja tistih živalskih vrst – tudi kvalifikacijskih (npr. nočnih metuljev,
hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se
osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva se Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Uporablja naj se
izključno ekološka svetila za javno razsvetljavo. Ekološka svetilka je pravilno nameščena svetilka,
ki ima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, enak 0 % ter ima poudarjeni rumeni
spekter svetlobe, ter ne vsebuje UV in modrega spektra ter je ravno in nepredušno zaprta, tako da
se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Med ta svetila ne sodijo bele LED svetilke brez filtra za modro
svetlobo pod 500 nm. Od LED svetilk se lahko uporabljajo oranžni LED ali bel LED s filtrom, ki
ne prepušča modre svetlobe pod 400 nm. Priporočljivo je, da se filtrira tudi rdečo svetlobo nad 650
nm, saj je človeško oko skoraj ne zaznava. Priporočljivo je tudi, da imajo taka svetila možnost
daljinskega nastavljanja trenutne električne moči. Osvetljevanje fasad objektov kulturne dediščine
naj se omejuje v največji možni meri. V primeru osvetljevanja pa naj se uporabljajo reflektorji z
zaslonko v obliki silhuete osvetljenega objekta (tako je osvetljena samo fasada objekta). Fasade
naj se osvetljuje tako, da ne gre nič svetlobe v nebo. Vhode v zatočišča netopirjev na cerkvah in
drugih stavbah naj se ne osvetljuje. Zaslonke oziroma maske močno zmanjšajo svetlobni snop,
zato manj privabljajo žuželke in omogočajo zasenčenje preletnih odprtin za netopirje. Povprečna
svetlost fasade naj bo manjša od 1cd/m2. Izkušnje pa sicer kažejo, da v manjših krajih zadostuje že
0,2 cd/m2. V največji možni meri naj se omejuje osvetljevanje v nočnem času med 23. in 5. uro, ko
je gostota prometa manjša in ljudi skoraj ni.
•
Viškov izkopnega materiala ali gradbeni material naj se trajno ne odlaga na površinah
naravovarstveno pomembnih HT (tudi kvalifikacijskih), Natura 2000 območij, zavarovanih
območij, EPO in NV. Lokacije trajnega odlaganja viškov izkopnega materiala naj se umesti izven
Aquarius d.o.o. Ljubljana
238
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
teh območij. Lokacije trajnih odlaganj viškov izkopnega materiala morajo biti določene vnaprej in
izbrane v dogovoru z naravovarstvenim nadzorom. Preprečiti je treba tudi kakršnokoli
onesnaženje zaradi npr. izlitja nafte, olj, spiranja toksičnih snovi, težkih kovin…teh območij.
Delovna mehanizacija in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibna. Tudi začasne lokacije
odlaganja viškov izkopnega in gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo
naravovarstveno vrednostjo. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala naj se
največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi.
Skupni omilitveni ukrepi
•
Za tiste enote urejanja prostora (predvsem tiste z večjo površino izven obstoječih pozidanih
površin), ki posegajo v kakovosten oziroma ključen del habitata vrst (tudi kvalifikacijskih)
območja (mozaik suhih travnikov (kvalifikacijski HT), grmišč in termofilnih gozdov) je bilo
predlagano zmanjšanje in umestitev ob že obstoječe degradirane površine (ceste, že pozidane
površine, nasute površine…) in na oziroma ob površine v obstoječih naseljih, kjer bi predstavljale
zaključene enote pozidave. Na ta način bi se zmanjšal vpliv izgube,degradacije in fragmentacije
habitatov vrst območja.
•
V času gradnje je na območju pričakovanih naravnih vrednot – Karbonati in Kras ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezni ali najdbi fosilov potrebno upoštevati naslednji
omilitveni ukrep: Na podlagi 74. člena Zakona o ohranjanju narave – uradno prečiščeno besedilo
(Ur. l. RS, št. 96/04) je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali
pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo
nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo
zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov med
gradnjo v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06). Na
podlagi odločbe ministrstva zagotovi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, dokumentiranje,
ovrednotenje in morebitno fizično zavarovanje vhoda v jamo na stroške investitorja.
•
Za varovanje potencialno ogroženih evidentiranih jam in udornic (ki so hkrati tudi NV in
kvalifikacijski HT Natura 2000 območja SCI, pSCI Kras, nekatere pa zavarovane tudi kot naravni
spomeniki), ki so na vplivnem območju tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev
stavbnih zemljišč (naštete so v prilogi 7, pri presoji posameznih EUP ter v podpoglavju
»Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja«), naj se upošteva naslednji omilitveni ukrep:
- za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč
kot novih širitev stavbnih zemljišč in ki niso del OPPN, mora investitor v okviru
pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti tudi Strokovne podlage za jame in
udornice. Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega
oziroma konkretne prostorske ureditve. Ta ukrep naj se tudi zapiše v prostorsko ureditvene
pogoje (PIP).
- za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč
kot novih širitev stavbnih zemljišč in ki so del OPPN, pa je potrebno v času izdelave
OPPN, prav tako naročiti oziroma pridobiti Strokovne podlage za jame in udornice.
Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega oziroma
konkretne prostorske ureditve. Ta ukrep naj se tudi zapiše v prostorsko ureditvene pogoje
(PIP).
- Strokovne podlage za jame naj vključujejo navedbo točnih lokacij vhodov v jame
(koordinate) na vplivnem območju posega, podatke o morebitnih rovih (smer, dolžina,
globina, oddaljenost rovov od površja) in strokovno mnenje vpliva posegov na jame
oziroma podzemne kraške sisteme ter ukrepe za varovanje jam (natančnejše rešitve za
izvedbo posega ob hkratnem varovanju jam).
- Strokovne podlage za udornice pa naj določijo vplivno območje udornic ter strokovno
mnenje vpliva posegov nanje ter ukrepe za njihovo varovanje.
Za varovanje jamskih sistemov in udornic je potrebno upoštevati zgornji ukrep, saj trenutno znani
podatki o jamah in udornicah ne zadostujejo za opredelitev natančnega vpliva izgradnje in obratovanja
posegov na te jame (ni preverjenih točnih koordinat vhodov v jame, globina, dolžina in smer rovov,
oddaljenost od površja, morebitna nevarnost udora, onesnaženja,….).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
239
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
Eksploatacija mineralnih surovin je dovoljena samo ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin.
Površino nadzemnih kamnolomov naj se v največji možni meri zmanjša na način, da bodo čim
manj posegali v habitate vrst območja. Nadzemne kamnolome naj se, če je možno, usmerja v
podzemno pridobivanje, hkrati pa naj se dostope v podzemne kope ter manipulativne površine
prednostno umešča na že degradirane površine obstoječih kamnolomov. Na tak način bi se
nadzemne habitate lahko ohranjalo v največji možni meri. Pri kamnolomih, ki so umeščeni npr. na
območja geoloških naravnih vrednot in naravnih spomenikov naj se ob izkoriščanju mineralnih
surovin zagotovi (določi) območja ohranjanja tipičnih profilov kamnin ali prezentacijo nahajališča
fosilov. V času usklajevanj s koncesionarji (Marmor Sežana d.d.) je prišlo do precejšnjih
kumulativnih zmanjšanj površin nadzemnih kamnolomov, nekateri so bili preusmerjeni v
podzemno pridobivanje kamnin (npr. kamnolom Bezovščina, Kopriva, Kazlje…) ali pa je prišlo
do rešitve ob hkratnem pridobivanju mineralnih surovin ter ohranjanju naravovarstveno
pomembnega območja (npr. kamnolom Kopriva). Pobude za odpiranje novih kamnolomov v
naravno ohranjenih območjih so bile ocenjevanje kot nesprejemljive.
•
V obrežno vegetacijo, strugo, brežine in na vodno zemljišče potoka in NV Raša naj se ne posega.
•
V kale na območju občine naj se ne posega. Kalov naj se ne izsušuje, kakorkoli ureja (betonira),
onesnažuje ali na kakršenkoli način preprečuje dvoživkam in ostalim vrstam dostopa do kala. Za
vzdrževanje kalov se lahko občasno odstranjuje vegetacijo.
•
V času izdelave OPPN za jugozahodno obvoznico Sežana naj se preveri, če je območje
pomembno za prehajanje dvoživk in divjadi. Če se bo ugotovilo, da območje divjad in dvoživke
(množično) uporabljajo za prehajanje, naj se v času izdelave OPPN opredeli ustrezne omilitvene
ukrepe.
•
V primeru, da se tudi na območju novo načrtovanih cest vršijo masovni prehodi dvoživk ali
divjadi, naj se tudi za novo načrtovane ceste načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke in divjad.
Specifični omilitveni ukrepi izvedbenega dela/posameznih enot urejanja prostora (EUP) so
zaradi preglednosti navedeni v prilogi 7.
5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o naravi in biotski pestrosti.
V skladu s 117. členom Zakona o ohranjanju narave izvaja ZRSVN spremljanje stanja ohranjenosti
narave, stanja biotske raznovrstnosti in stanja naravnih vrednot. V skladu s 155. členom Zakona o
ohranjanju narave neposredni nadzor v naravi izvajajo inšpektorji in naravovarstveni nadzornik.
Nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov v času gradbenih del opravljajo po naročilu investitorja
usposobljeni strokovnjaki. Občina vsakih pet let izdela poročilo, v katerem se pojasni izvajanje
omilitvenih ukrepov in preko kazalcev prikaže doseganje okoljskih ciljev. Poročilo se odda na
ministrstvo – Sektor za celovite presoje, ki ga posreduje pristojnim ministrstvom oziroma organom.
III.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
240
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD -1; Ur. l. RS, št. 16/08, 123/09)
• Sklep o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih, ki so postale last Republike Slovenije
(Ur. l. RS, št. 46/96, 57/97)
• Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 73/00)
• Pravilnik o vodenju inventarne knjige premične kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 122/04)
• Zakon o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07, ZKL)
Ostala izhodišča in viri
• Smernice za načrtovanje občinskega prostorskega načrta občine Sežana, Ministrstvo za kulturo, št.
3501-18/2010/13, z dne 22.2.2011
• Register nepremične kulturne dediščine, 6.6.2013.
• Interni zapisnik sestanka občine Sežana z Ministrstvom za kulturo z dne 7. 1. 2013.
Okoljski cilji in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1. Ohranitev celovitosti območij in objektov kulturne 1. Število enot kulturne dediščine.
dediščine.
2. Površina območij kulturne dediščine.
2. Preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile
spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost
dediščine.
3. Število saniranih in revitaliziranih enot kulturne
dediščine.
3. Vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter
preprečevanje njene ogroženosti.
4. Posegi v območja kulturne dediščine.
4. Vključevanje kulturne dediščine v razvoj občine in
krepitev družbenega pomena kulturne dediščine v
občini.
Pri vrednotenju vplivov OPN na kulturno dediščino se preverja predvsem vrsta in obseg posegov
oziroma dejavnosti, ki posega v območja kulturne dediščine. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z
naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na kulturno dediščino.
B – vpliv je nebistven: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na kulturno dediščino. Raba prostora v
območjih kulturne dediščine se bo spremenila v minimalnem obsegu, ki ne bo bistveno vplivala na
celovitost območij in objektov kulturne dediščine.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala
na kulturno dediščino, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi. Raba prostora v območjih kulturne
dediščine se bo spremenila, vendar zaradi omilitvenih ukrepov ne bo bistveno vplivala na celovitost
območij in objektov kulturne dediščine.
D – vpliv je bistven: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na kulturno dediščino. Raba prostora v
območjih kulturne dediščine se bo spremenila do take mere, da bo to negativno vplivalo na celovitost
območij in objektov kulturne dediščine.
E – vpliv je uničujoč: Izvedba OPN bo na kulturno dediščino vplivala uničujoče. Raba prostora v
območjih kulturne dediščine se bo spremenila do take mere, da bo uničena celovitost območij in
objektov kulturne dediščine.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
241
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
2. OBSTOJEČE STANJE
Število enot kulturne dediščine
Po podatkih pridobljenih za namen izdelave okoljskega poročila (z dne 6.6.2013) je v občini Sežana
trenutno registriranih 282 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine, od tega jih ima 26 določeno
tudi vplivno območje.
Devet enot ima status kulturnega spomenika državnega pomena. 82 enot ima status kulturnega
spomenika lokalnega pomena, ostali objekti in območja imajo status kulturne dediščine (13 enot kot
dediščina priporočilno).
Tabela 70: Spomeniki državnega pomena na območju občine Sežana (vir:
EŠD
7245
24521
9173
27628
27627
27626
3831
9174
9172
IME
Lipica – Kobilarna Lipica
Lipica – Kraška kulturna krajina
Lipica – Grad
Lipica Hlev 9 in 10
Lipica – Hlevski kompleks z jahalnico
Lipica – Jubilejni hlev
Lipica – Kapela sv. Antona Padovanskega
Lipica – Stara depandansa
Lipica - Velbanca
Memorialna dediščina - 37 enot
Status kulturnega spomenika imajo 4 enote, 33 enot ima status kulturne dediščine (ena kot dediščina
priporočilno). Na zahodni meji ta dediščina ni ogrožena oz. je dobro vzdrževana.
Arheološka dediščina – 62 enot
Status kulturnega spomenika ima 29 enot, 33 enot ima status arheološke dediščine. Arheološka
dediščina je najbolj ogrožena zvrst kulturne dediščine, zlasti tista, ki se nahaja neposredno ob naseljih,
ki izkazujejo trend širitve. Ravno tako pa je ranljiva tudi za kmetijstvo in gozdarstvo.
Sakralna stavbna dediščina in sakralno profana stavbna dediščina – 62 enot
Status kulturnega spomenika ima 30 enot, 33 enot ima status kulturne dediščine. Je zvrst kulturne
dediščine, ki v tem trenutku ni ogrožena.
Profana stavbna dediščina – 51 enot
Status kulturnega spomenika ima 26 enot, 25 enot ima status kulturne dediščine (6 enot kot dediščina
priporočilno). Ni izrazito ogrožena, najpomembnejše je vzdrževanje objektov in ustrezni programi.
Naselbinska dediščina – 67 enot
V občini Sežana ima 67 naselij status kulturne dediščine (9 naselij kot dediščina priporočilno).
Ogrožajo jih predvsem neprimerne širitve naselij (Podbreže, Razguri, Povir, Stinaž, Štjak,….),
razpršene gradnje in propadanje stavbne dediščine znotraj zavarovanih naselij. Številna naselja v
občini Sežana izgubljajo dediščinske lastnosti zaradi neprimernih posegov. Ob tem se zlasti
spreminjajo:
- velikost naselja (predvidene prevelike širitve, glede na obstoječe stanje),
- robovi naselij (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja),
- gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, kar ima vpliv na volumen naselja (silhueta,
pogledi),
- oblikovanje objektov, ki ne upošteva več prevladujočega stavbnega tipa in posebnih stavb ter
v zadnjih letih uporaba neustreznih fasadnih barv,
- združevanje obstoječih naselij z novimi, brez cezur,
- pozidava med dvema obstoječima naseljema.
Vrtno arhitekturna dediščina - 1 enota
V občini je ena enota vrtno arhitekturne dediščine in sicer Sežana – Botanični park (Vrt ob vili
Mirrassaso), EŠD 7889, ki ga vzdržuje KP Sežana.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
242
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Kulturna krajina – 2 enoti
Na območju občine sta dva spomenika državnega pomena, kjer spomeniške lastnosti opredeljuje prav
izjemna kulturna krajina, in sicer: EŠD 7245 Lipica – Kobilarna Lipica, EŠD 24521 Lipica – Kraška
kulturna krajina.
Tabela 71: Enote kulturne dediščine na območju občine Sežana (vir: Register nepremične kulturne
dediščine z dne 6. 6. 2013)
EŠD
IME
REZIM
170
Griže pri Sežani - Ambient domačije Griže 7
spomenik
288
Križ pri Sežani - Komunska kašča
spomenik
414
Lokev - Domačija Lokev 138
spomenik
531
566
746
Podbreže - Skedenj Podbreže 13
spomenik
Povir - Arheološko najdišče Tabor
spomenik
Šmarje pri Sežani - Cerkev Matere božje
vnebovzete
spomenik
Šmarje pri Sežani - Cerkev Matere božje vplivno
vnebovzete
območje
750
Šmarje pri Sežani - Domačija Šmarje 2
spomenik
762
767
Štjak - Ambient domačij Štjak 15, 17
Tomaj - Arheološko najdišče Tabor
spomenik
spomenik
768
850
850
Tomaj - Kmečki dvorec Tomaj 33
spomenik
Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče spomenik
vplivno
Vrhpolje pri Kozini - Gradišče Veliko Gradišče območje
3553
Avber - Cerkev sv. Nikolaja
spomenik
3635
Dutovlje - Cerkev sv. Jurija
spomenik
3636
Kreplje - Cerkev sv. Notburge
dediščina
3780
Kopriva - Cerkev sv. Elije
spomenik
3830
Lokev - Cerkev sv. Mihaela
spomenik
3831
Lipica - Kapela sv. Antona Padovanskega
spomenik
3832
Lokev - Kapela Marije Pomočnice
spomenik
3891
Pliskovica - Cerkev sv. Tomaža
spomenik
3940
Povir - Cerkev sv. Petra
spomenik
3941
Štorje - Cerkev sv. Janeza Krstnika
3941
Štorje - Cerkev sv. Janeza Krstnika
spomenik
vplivno
območje
3942
Merče - Cerkev sv. Andreja
3942
Merče - Cerkev sv. Andreja
3943
Povir - Cerkev sv. Jakoba
dediščina
Plešivica pri Sežani - Cerkev Marijinega
Vnebovzetja
spomenik
746
3944
spomenik
vplivno
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološka dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološka dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
OBSEG
skupina
objektov
objekt
skupina
objektov
objekt
območje
objekt
objekt
skupina
objektov
skupina
objektov
območje
skupina
objektov
območje
območje
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
243
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
3944
3995
3996
3997
4056
4057
4058
4071
4072
4072
4073
4074
4075
4075
4076
4097
4117
4118
4119
4120
IME
REZIM
Plešivica pri Sežani - Cerkev Marijinega vplivno
Vnebovzetja
območje
Sežana - Cerkev sv. Martina
spomenik
Skopo - Cerkev sv. Mihaela
dediščina
Krajna vas - Cerkev sv. Neže
spomenik
Štjak - Cerkev sv. Jakoba
spomenik
Bogo - Cerkev sv. Katarine
spomenik
Mahniči - Cerkev sv. Kancijana
dediščina
Tomaj - Cerkev sv. Petra in Pavla
Šepulje - Cerkev sv. Antona
dediščina
spomenik
vplivno
območje
Šepulje - Cerkev sv. Antona
Tomaj - Cerkev Device Marije v Britofu
Utovlje - Cerkev sv. Justa
spomenik
spomenik
Križ pri Sežani - Cerkev sv. Križa
Križ pri Sežani - Cerkev sv. Križa
Kazlje - Cerkev sv. Lovrenca
spomenik
vplivno
območje
spomenik
Veliki Dol - Cerkev sv. Jakoba
dediščina
Tabor pri Vrabčah - Cerkev Marijinega
darovanja
spomenik
Razguri - Cerkev sv. Ane
spomenik
Griže pri Sežani - Cerkev sv. Martina
spomenik
OBSEG
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
4189
7168
7245
Stomaž pri Štjaku - Cerkev sv. Tomaža
Lokev - Arheološko najdišče Pod Strničnikom
II
Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve
svetovne vojne
Avber - Gradišče Grad
Lipica - Kobilarna Lipica
7245
Lipica - Kobilarna Lipica
spomenik
spomenik
spomenik
vplivno
območje
spomenika
7246
Sežana - Graščina
spomenik
7247
7265
7275
7277
7283
Sežana - Spomenik NOB
Divača - Arheološko najdišče pečina Trhlovca
Gradišče pri Štjaku - Prazgodovinsko gradišče
Griže pri Sežani - Gradišče Stare ograde
Kazlje - Gradišče Vahta
Kopriva - Arheološko najdišče Ajdovska vas in
sv. Lovrenc
Kosovelje - Gradišče Gradina
Krajna vas - Rimskodobna naselbina V grižcah
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
kulturna krajina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
spomenik
spomenik
spomenik
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
4140
7287
7288
7290
spomenik
arheološko
najdišče
TIP
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
arheološka dediščina
memorialna
dediščina
arheološka dediščina
kulturna krajina
objekt
območje
objekt
območje
območje
območje
skupina
objektov
objekt
objekt
območje
območje
območje
244
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
7291
7293
7294
7295
7296
7298
REZIM
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
TIP
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
OBSEG
območje
območje
območje
območje
območje
območje
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
spomenik
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
objekt
območje
objekt
objekt
območje
območje
območje
območje
7322
7323
7328
IME
Krtinovica - Gradišče Na hribu
Lokev - Gradišče Klemenka
Lokev - Villa rustica Merišče
Lokev - Gradišče Ozidje
Lokev - Gradišče Stari tabor
Merče - Rimskodobna naselbina Merišče
Plešivica pri Sežani - Arheološko najdišče
Tavčarjeva jama
Povir - Rimskodobna naselbina Merišče
Selo pri Štjaku - Utrdba Tabrin
Sežana - Arheološko najdišče Jama Malanca
Sežana - Arheološko najdišče Tabor
Skopo - Gradišče sv. Mihael
Štorje - Arheološko najdišče sv. Mihael
Veliko Polje - Gradišče Gradiška
Voglje na Krasu - Arheološko najdišče Stara
cerkev
Tabor pri Vrabčah - Arheološko najdišče Tabor
Vrhovlje pri Sežani - Gomila Medvedjek
spomenik
spomenik
spomenik
območje
območje
objekt
7335
Lokev - Beneški stolp
spomenik
7338
Gorenje pri Divači - Hiša Gorenje 14
spomenik
7344
Merče - Domačija Merče 3
spomenik
7346
Pliskovica - Domačija Pliskovica 11
spomenik
7348
Ponikve pri Sežani - Hiša Ponikve 17
spomenik
7349
Povir - Domačija Povir 68
spomenik
7351
Skopo - Domačija Skopo 29
spomenik
7352
Skopo - Pil na Gorici
spomenik
7355
Šmarje pri Sežani - Komunska kašča
spomenik
7356
Štjak - Kamniti križ na pokopališču
spomenik
7357
Štorje - Domačija Štorje 30
7357
Štorje - Domačija Štorje 30
spomenik
vplivno
območje
7358
Štorje - Stara kaplanija pri cerkvi
spomenik
7359
Voglje na Krasu - Pil na Klancu
spomenik
7362
Vrhovlje pri Sežani - Domačija Vrhovlje 13
spomenik
7365
Tomaj - Dom Srečka Kosovela
spomenik
7367
Veliko polje - Spomenik NOB
spomenik
7371
7373
Sežana - Polajev stolp
spomenik
Sežana - Vojaško pokopališče iz prve svetovne
vojne
dediščina
7889
Sežana - Botanični park
arheološka dediščina
arheološka dediščina
arheološka dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
vrtnoarhitekturna
dediščina
8261
Lokev - Arheološko najdišče Ravni I
7302
7305
7307
7309
7310
7311
7320
7321
dediščina
arheološko
najdišče
Aquarius d.o.o. Ljubljana
objekt
objekt
skupina
objektov
skupina
objektov
objekt
skupina
objektov
skupina
objektov
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
arheološka dediščina območje
245
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
IME
9025
Lokev - Arheološko najdišče Ravni II
9131
Dutovlje - Domačija Dutovlje 111
9168
9169
Avber - Gradišče Ošče gradišče
Povir - Rimskodobna naselbina Debeli kamen
dediščina
arheološko
najdišče
spomenik
9172
Lipica - Velbanca
spomenik
9173
Lipica - Grad
spomenik
9174
9450
Lipica - Stara depandansa
spomenik
Lokev - Arheološko najdišče Pod Strničnikom arheološko
I
najdišče
9454
Lokev - Vas
dediščina
9456
Skopo - Vas
dediščina
9458
Tomaj - Znamenje
10879
Bogo - Protiturški tabor Taber
dediščina
arheološko
najdišče
11055
Sežana - Vila Mirassasso
dediščina
12797
Lipica - Mejne oznake
dediščina
12798
Lipica - Ambient kobilarne
dediščina
15099
Sežana - Domačija Partizanska 74
dediščina
15100
Sežana - Domačija Partizanska 58
dediščina
15101
Sežana - Vila Kolodvorska 7
dediščina
15102
Sežana - Vila Partizanska 54
dediščina
15106
Sežana - Stara šola
15106
Sežana - Stara šola
dediščina
vplivno
območje
15107
Sežana - Spomenik padlim borcem NOV
15107
Sežana - Spomenik padlim borcem NOV
dediščina
vplivno
območje
15108
Sežana - Spomenik Srečku Kosovelu
dediščina
15109
Sežana - Spominska plošča enotam IV. armade
dediščina
15111
Sežana - Spominsko obeležje talcem
15111
Sežana - Spominsko obeležje talcem
dediščina
vplivno
območje
15112
Sežana - Jedro naselja
dediščina
15113
Sežana - Vili Štok
15114
15115
REZIM
arheološko
najdišče
dediščina
arheološko
najdišče
Sežana - Arheološko najdišče Brdo
Sežana - Jamska postojanka Jama v Partu pri arheološko
ogradi
najdišče
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
OBSEG
arheološka dediščina območje
profana
stavbna skupina
dediščina
objektov
arheološka dediščina
arheološka dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
arheološka dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
arheološka dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
območje
območje
objekt
objekt
objekt
območje
območje
območje
objekt
območje
objekt
skupina
objektov
območje
objekt
skupina
objektov
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
del objekta
objekt
objekt
območje
skupina
objektov
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
246
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
15897
REZIM
arheološko
najdišče
Sežana - Jamska postojanka Pečina Krnavice
arheološko
Sežana - Jamska postojanka v Dolu
najdišče
dediščina
Sežana - Stršinkova hiška
priporočilno
Šmarje pri Sežani - Arheološko območje arheološko
Šmarska jama
najdišče
15919
Lokev - Ambient cerkve sv. Mihaela
spomenik
15949
Avber - Vas
dediščina
15950
Bogo - Pil
15951
dediščina
dediščina
priporočilno
15953
Bogo - Zaselek Bogo
Brestovica pri Povirju - Domačija Brestovica
pri Povirju 10
dediščina
Brestovica pri Povirju - Domačija Brestovica
pri Povirju 11
dediščina
15954
Brestovica pri Povirju - Pil
15954
Brestovica pri Povirju - Pil
dediščina
vplivno
območje
15955
Brje pri Koprivi - Vas
dediščina
15956
Dane pri Sežani - Vas
dediščina
15957
Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Dolnji konec
dediščina
15958
Dolenje pri Štjaku - Vas
dediščina
15960
Dutovlje - Vas
dediščina
15961
Filipčje Brdo - Vas
15961
Filipčje Brdo - Vas
dediščina
vplivno
območje
15962
Godnje - Vas
dediščina
15963
Gorenje pri Divači - Vas
dediščina
15964
Gradnje pri Avberju - Vas
15964
Gradnje pri Avberju - Vas
dediščina
vplivno
območje
15965
Grahovo Brdo - Vas
15965
Grahovo Brdo - Vas
dediščina
vplivno
območje
15966
Griže pri Sežani - Vas
dediščina
15967
Hribi pri Štjaku - Vas
dediščina
15968
Jakovce - Vas
dediščina
15973
Kazlje - Zaselek Britih
dediščina
15974
15975
Kopriva - Vas
Kosovelje - Vas
dediščina
dediščina
15116
15117
15619
15952
IME
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
OBSEG
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
profana
stavbna
dediščina
objekt
arheološka dediščina
sakralno
profana
stavbna ded.
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
območje
skupina
objektov
območje
objekt
območje
skupina
objektov
objekt
objekt
objekt
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
247
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
IME
REZIM
15976
Krajna vas - Vas
dediščina
15977
Kregolišče - Vas
dediščina
15978
Kreplje - Vas
dediščina
15979
Križ pri Sežani - Vas
dediščina
15980
Krtinovica - Vas
dediščina
15981
Mahniči - Vas
dediščina
15982
Majcni - Vas
dediščina
15983
Merče - Vas
dediščina
15984
Nova vas pri Štjaku - Zaselek
dediščina
15985
Orlek - Vas
dediščina
15986
Plešivica pri Sežani - Vas
dediščina
15987
Pliskovica - Vas
dediščina
15988
Podbreže - Vas
15988
Podbreže - Vas
dediščina
vplivno
območje
15989
Poljane pri Štjaku - Vas
dediščina
15990
Ponikve pri Sežani - Vas
dediščina
15991
Povir - Vas
dediščina
15992
Prelože pri Lokvi - Vas
dediščina
15993
Pristava pri Štjaku - Vas
dediščina
15994
Raša - Domačija Raša 1
dediščina
15995
Razguri - Vas
dediščina
15996
Sela pri Štjaku - Vas
dediščina
15997
Selo pri Štjaku - Vas
dediščina
15998
Senadolice - Vas
15998
Senadolice - Vas
dediščina
vplivno
območje
15999
Senadolice - Domačija Senadolice 1
dediščina
16000
Skopo - Domačija Skopo 63
dediščina
16001
Stomaž pri Štjaku - Vas
dediščina
16002
Šepulje - Vas
dediščina
16003
Šmarje pri Sežani - Vas
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
OBSEG
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
profana
stavbna skupina
dediščina
objektov
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
profana
stavbna skupina
dediščina
objektov
profana
stavbna skupina
dediščina
objektov
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
območje
248
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
IME
REZIM
16004
Štjak - Vas
dediščina
16005
Štorje - Vas
dediščina
16006
Tabor pri Vrabčah - Vas
dediščina
16007
Tomaj - Vas
dediščina
16008
Tublje pri Komnu - Vas
dediščina
16009
Utovlje - Zaselek Brith
16009
Utovlje - Zaselek Brith
dediščina
vplivno
območje
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
16012
Veliko Polje - Vas
dediščina
16013
Voglje na Krasu - Vas
16013
Voglje na Krasu - Vas
dediščina
vplivno
območje
16014
Vrabče - Vas
dediščina
16015
Vrhovlje pri Sežani - Vas
16015
Vrhovlje pri Sežani - Vas
dediščina
vplivno
območje
16016
Žirje - Vas
dediščina
Gorenje pri Divači - Arheološko območje arheološko
Mikuže
najdišče
Dobravlje pri Tomaju - Arheološko območje arheološko
Živčeva ograda
najdišče
arheološko
najdišče
Kazlje - Arheološko najdišče Zaleskovje
Križ pri Sežani - Arheološko območje Na arheološko
Križu in Velike njive
najdišče
Pliskovica - Arheološko najdišče v Doktorjevi arheološko
ogradi
najdišče
Ponikve pri Sežani - Arheološko najdišče Jama arheološko
Tropčica
najdišče
arheološko
Veliko Polje - Arheološko najdišče Na Zgonu
najdišče
Žirje - Arheološko najdišče Makunce in arheološko
Gabričje
najdišče
arheološko
Lokev - Arheološko najdišče Tabor
najdišče
Selo pri Štjaku - Arheološko najdišče v arheološko
vzhodnem delu vasi
najdišče
Selo pri Štjaku - Arheološko območje V arheološko
Zakotku
najdišče
Stomaž pri Štjaku - Arheološko najdišče Pri arheološko
Cerkvi
najdišče
Šmarje pri Sežani - Arheološko najdišče sv. arheološko
Marija
najdišče
Gradnje pri Avberju - Ruševine cerkve sv. arheološko
Janeza Krstnika
najdišče
arheološko
Lokev - Arheološko najdišče jama Vilenica
najdišče
Merče - Arheološko najdišče Bestažovca
arheološko
17664
17666
17684
17685
17686
17687
17689
17691
17694
17695
17696
17697
17698
17851
19021
19022
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
OBSEG
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina objekt
arheološka dediščina objekt
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina objekt
arheološka dediščina objekt
249
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
22648
REZIM
najdišče
Lipica - Arheološko najdišče Meandrast arheološko
spodmol
najdišče
arheološko
Merče - Arheološko najdišče Veliki spodmol
najdišče
Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve
svetovne vojne I
dediščina
Brje pri Komnu - Vojaško pokopališče iz prve
svetovne vojne II
dediščina
Dutovlje - Vojaško pokopališče iz prve
svetovne vojne
dediščina
22649
Povir - Šola
22650
23412
Štjak - Šola
dediščina
Veliki Dol - Spominsko znamenje iz prve
svetovne vojne
dediščina
23413
Štjak - Spomenik NOB
dediščina
23414
Krtinovica - Spomenik NOB
dediščina
23415
Veliki Dol - Spomenik NOB
dediščina
23416
23417
Pliskovica - Spomenik NOB v Britihu
dediščina
Veliki Dol - Spomenik ustanovitvi brigade
Srečka Kosovela
dediščina
23418
Orlek - Spomenik NOB
dediščina
23419
Lokev - Spomenik NOB
dediščina
23420
Kosovelje - Spominsko znamenje NOB
dediščina
23421
Kopriva - Spomenik NOB
dediščina
23422
Dane pri Sežani - Spomenik NOB
dediščina
23423
Brestovica pri Povirju - Spomenik NOB
dediščina
23424
Skopo - Spomenik NOB
dediščina
23425
Štorje - Spomenik borcu
dediščina
23426
Štorje - Spomenik NOB
dediščina
23427
Tomaj - Spomenik NOB
dediščina
23428
Dol pri Vogljah - Spomenik NOB
23428
Dol pri Vogljah - Spomenik NOB
dediščina
vplivno
območje
23429
Dutovlje - Spomenik NOB
dediščina
23430
23432
Kazlje - Spomenik NOB
dediščina
Kosovelje - Vojaška kapela iz prve svetovne
vojne
spomenik
23433
Krajna vas - Spomenik NOB
dediščina
23434
Šmarje pri Sežani - Spomenik NOB
dediščina
19023
20889
22644
22645
IME
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
OBSEG
arheološka dediščina objekt
arheološka dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
250
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
IME
REZIM
23444
Orlek - Počivališče Pri križu
dediščina
23445
Vrhovlje pri Sežani - Pil na Prelovcu
dediščina
23446
Šmarje pri Sežani - Znamenje
dediščina
23447
Orlek - Kapelica pri Huslih
dediščina
23448
Sežana - Spomenik Albertu Grudnu-Blisku
dediščina
23449
Prelože pri Lokvi - Kapelica sv. Jurija
dediščina
23450
Prelože pri Lokvi - Kapelica Matere božje
dediščina
23451
Ravnje - Ravenski pil
dediščina
23452
Avber - Pil
dediščina
23453
Kazlje - Okrajska kapelica
dediščina
23454
Kazlje - Odankina kapelica
dediščina
23455
Kazlje - Križmanova kapelica
dediščina
23456
Bogo - Pil na Prpili
dediščina
23457
Mahniči - Trudnov pil
dediščina
23458
Dolenje pri Štjaku - Pil sv. Jožefa
dediščina
23459
Poljane pri Štjaku - Pil na polju
dediščina
23460
Selo pri Štjaku - Znamenje
dediščina
23461
Štjak - Pokopališče
dediščina
23462
Štjak - Kapelica Matere božje
dediščina
23463
24521
Utovlje - Kažipot na Rovncah
Lipica - Kraška kulturna krajina
24550
Sežana - Cesarska štirna
24550
Sežana - Cesarska štirna
dediščina
spomenik
dediščina
priporočilno
vplivno
območje
27369
Krajna vas - Pil
dediščina
27370
Tomaj - Polakov pil
dediščina
27371
Tomaj - Hadasov pil
dediščina
27458
Skopo - Tomaževa kapelica
dediščina
27459
Kopriva - Pil pri Markotovih
dediščina
27460
Kopriva - Pil pri Krepah
dediščina
27623
Lipica - Ledenica
dediščina
27624
Lipica - Fontana
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
kulturna krajina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
OBSEG
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
del objekta
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
območje
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
objekt
251
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EŠD
IME
REZIM
27625
Lipica - Kapelica Lurške Matere božje
dediščina
27626
Lipica - Jubilejni hlev
spomenik
27627
Lipica - Hlevski kompleks z jahalnico
spomenik
27628
Lipica - Hlev 9 in 10
28321
28322
28323
28323
28324
28325
28326
28327
28327
28328
29016
29064
29437
29437
29461
29487
29487
29824
29825
29826
29827
spomenik
dediščina
Povir - Župnijsko središče
priporočilno
dediščina
Kazlje - Zaselek Zgornji konec
priporočilno
dediščina
priporočilno
Kazlje - Zaselek Kudrov kraj
vplivno
Kazlje - Zaselek Kudrov kraj
območje
dediščina
Kazlje - Zaselek Dolnji konec
priporočilno
dediščina
Utovlje - Zaselek Pri Grbcih
priporočilno
dediščina
Utovlje - Zaselek V vasi
priporočilno
dediščina
priporočilno
Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Gornji konec
vplivno
Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Gornji konec
območje
dediščina
Dobravlje pri Tomaju - Zaselek Srednji konec priporočilno
dediščina
Sežana - Hotel Triglav
priporočilno
dediščina
Sežana - Fontalon
priporočilno
dediščina
Sežana - Nova štirna
priporočilno
vplivno
območje
Sežana - Nova štirna
dediščina
Sežana - Mahorčičeva domačija
priporočilno
dediščina
Griže pri Sežani - Znamenje Na ovinku
priporočilno
vplivno
Griže pri Sežani - Znamenje Na ovinku
območje
arheološko
Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane II najdišče
arheološko
Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane I najdišče
Dane pri Sežani - Arheološko območje Dane arheološko
III
najdišče
Gradišče pri Štjaku - Arheološko območje Pod arheološko
Hrbcem
najdišče
Aquarius d.o.o. Ljubljana
TIP
sakralna
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
profana
dediščina
memorialna
dediščina
memorialna
dediščina
OBSEG
stavbna
objekt
stavbna skupina
objektov
stavbna skupina
objektov
stavbna skupina
objektov
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
območje
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna
objekt
stavbna skupina
objektov
objekt
objekt
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
arheološka dediščina območje
252
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Slika 31: Enote kulturne dediščine na območju občine Sežana (vir: Register nepremične kulturne
dediščine z dne 6. 6. 2013)
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
Primerjalni prikaz ciljev nacionalnih izhodišč in OPN Sežana za obravnavan segment je v prikazan
spodnji tabeli.
Tabela 72: Primerjalni prikaz ciljev
Strategija prostorskega razvoja Slovenije
Cilji OPN
1.
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z
vključevanjem kulturne dediščine v urejanje,
prenovo in oživljanje mest in drugih naselij.
2.
Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne
raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno
prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje
in socialno vključenost.
3.
Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s
tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in
gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba.
KULTURNA DEDIŠČINA
1. Ohranitev kulturnih spomenikov v občini in
ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine s
prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi
ukrepi.
2. Spodbujanje prenove vaških jeder in drugih
območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne
dediščine.
Predlagamo še spodnji cilj:
3. Varstvo arheoloških ostalin na območju občine.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
253
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Splošno
Razvoj poselitve na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja kulturne
dediščine in njeno neposredno bližino oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti vplivi
so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine,
vplivajo na kulturno dediščino npr. zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na
kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem vplivu.
Osnovno izhodišče vrednotenja v skladu s smernicami Ministrstva za kulturo je, da vsako poseganje
plana v območje ali objekt še ne pomeni tudi vpliva na kulturno dediščino, temveč je vpliv oz. stopnja
vpliva odvisna od značilnosti posega in značilnosti območja oz. objekta kulturne dediščine, torej od
statusa, zvrsti in ogroženosti območij in objektov.
V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege posameznih
kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v takšnih
primerih potrebno v presoji vplivov na okolje upoštevati kulturno dediščino tudi izven območja
posega, saj je treba ovrednotiti tudi daljinski, sinergijski, kumulativni in dolgoročni vpliv.
Okoljsko poročilo naj ovrednoti:
– vpliv prostorskega koncepta OPN v odnosu do strateških usmeritev celostnega varstva kulturne
dediščine,
– vpliv opredeljene namenske rabe oziroma opredeljenih sprememb v odnosu do varstvenih režimov
enot kulturne dediščine in njihovih vplivnih območij,
– vpliv konceptualnih usmeritev za pripravo urbanističnega načrta na celostno varstvo kulturne
dediščine glede na to, da je v naselju večje število enot kulturne dediščine,
– ali so bile enote urejanja prostora opredeljene z upoštevanjem celovitosti enot kulturne dediščine
in njihovih vplivnih območij,
– ali so bili predlagani taki splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki podpirajo celostno ohranjanje
kulturne dediščine,
– ali so bili predlagani taki prostorsko izvedbeni pogoji v enotah urejanja prostora, kjer je prisotna
kulturna dediščina, da podpirajo njeno celostno ohranjanje in upoštevajo varstvene režime iz
strokovnih zasnov in aktov o razglasitvi,
– ali je podrobnejša namenska raba združljiva z varstvenimi režimi enot kulturne dediščine in
njihovih vplivnih območij,
– ali je varstvo arheoloških ostalin po ZVKD-1 (registrirana arheološka najdišča in površine, ki še
niso bile ovrednotene z vidika varstva arheoloških ostalin) v OPN ustrezno zagotovljeno.
Okoljski cilj 1 in 2: Ohranitev celovitosti območij in objektov kulturne dediščine« ter
»preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem
vrednost dediščine
Strateški del
Cilja »ohranitev celovitosti območij in objektov kulturne dediščine« ter »preprečevanje posegov, s
katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine«, v OPN nista
posebej izpostavljena. Zagotavljata se skozi postopek priprave OPN (določanje ustrezne namenske
rabe prostora, ustreznih enot urejanja prostora ter prostorskih izvedbenih pogojev).
Izvedbeni del
V skladu s splošnimi smernicami za načrtovanje občinskega prostorskega načrta za področje varstva
nepremične kulturne dediščine z dne 28.1.2013 je treba v odlok vključiti predlagane prostorske
izvedbene pogoje. Navedeni so med omilitvenimi ukrepi.
V nadaljevanju so območja stavbnih zemljišč, ki posegajo na območja kulturne dediščine, prikazana
po posameznih naseljih. Za območja, na katera so bile podane smernice, so le te tudi povzete. Za
vsako območje, ki posega na območje kulturne dediščine je podano tudi vrednotenje vpliva na
kulturno dediščino.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
254
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V posameznih primerih so obravnavane tudi širitve stavbnih zemljišč in nezazidana stavbna zemljišča,
ki ne posegajo v območja kulturne dediščine in njihova vplivna območja, bi pa vseeno lahko imela
vpliv na kulturno dediščino. To so predvsem širitve naselij, ki so opredeljena kot naselbinska
dediščina. Do takih širitev se je Ministrstvo za kulturo opredelilo že v smernicah. Občina je na to temo
7.1.2013 izvedla usklajevalni sestanek z ZVKD OE Nova Gorica. Vse opredelitve so skladne z
dogovori na usklajevalnem sestanku.
OPN na območja in objekte kulturne dediščine, ki se pojavljajo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
ne bo imel vpliva. Smiselno pa je, da se območjem vojaških pokopališč, ki se pojavljajo na kmetijskih
in gozdnih zemljiščih določi namenska raba ZP – območja parkov.
Taka območja so:
• Brje pri Komnu – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne I (EŠD 22644) - določi naj se
nova enota urejanja prostora namensko rabo ZP (dediščina se dejansko nahaja na območju
naselja Tublje pri Komnu).
• Sežana - Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne (EŠD 7373) – enota urejanja prostora SŽ
66 z namensko rabo ZP, pa naj se razširi na celotno območje kulturne dediščine.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
255
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
AVBER
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
3553
AV-01
SKj
.
pozidano
IME
REZIM
Avber - Cerkev
spomenik
sv. Nikolaja
TIP
sakralna
dediščina
stavbna
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
/
Parcela št. 194/3 k.o. Avber mora ostati
nepozidana. Na ostalih območjih ob
upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD ne
pričakujemo.
7168
Avber - Gradišče
spomenik
Grad
arheološka
dediščina
območje
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 194/3 k.o. Avber. Obstoječa raba
(kmetijstvo, gozd, pozidava) je pogojno sprejemljiva; pred
večjimi zemeljski posegi (tudi kot so globoko oranje,
urejanje podpornih zidov in obstoječih poti…) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj, urejanje novih dostopov ni sprejemljivo. Velika
verjetnost zahteve prezentacije arhitekturnih ostalin na
mestu odkritja.
15949
Avber - Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Širitev stavbnega zemljišča je namenjena
ažuriranju stanja. Na arheološko območje
posega v minimalnem obsegu.
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
dediščina
AV-02
ZK
.
širitev
7168
Avber - Gradišče
spomenik
Grad
arheološka
dediščina
območje
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 194/3 k.o. Avber. Obstoječa raba
(kmetijstvo, gozd, pozidava) je pogojno sprejemljiva; pred
večjimi zemeljski posegi (tudi kot so globoko oranje,
urejanje podpornih zidov in obstoječih poti…) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj, urejanje novih dostopov ni sprejemljivo. Velika
verjetnost zahteve prezentacije arhitekturnih ostalin na
mestu odkritja.
AV-08
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
15949
Avber - Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Bogo - Cerkev
spomenik
sv. Katarine
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
dediščina
BOGO
EUP
BO-01
SK
.
pozidano
4057
TIP
sakralna
dediščina
stavbna
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
256
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
BO-02
BO-07
NRP
SK
PO
PIA
.
.
OPIS
pozidano
EŠD
IME
10879
15951
širitev
15951
OPIS
EŠD
REZIM
TIP
OBSEG
Bogo
arheološko
Protiturški tabor
najdišče
Taber
arheološka
dediščina
območje
Bogo - Zaselek dediščina
Bogo
priporočilno
naselbinska
dediščina
območje
SMERNICE
Raba (gozd, kmetijstvo pozidava) je pogojno sprejemljiva;
pred posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi deli kot so
globoko oranje in urejanje obstoječih poti ter podpornih
zidov, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje…)
je potrebno opraviti predhodne raziskave s katerimi se
pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
/
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Bogo - Zaselek dediščina
Bogo
priporočilno
naselbinska
dediščina
območje
/
Širitev stavbnega zemljišča pomeni dodaten
poseg v dopolnjenem osnutku. Smernice nanj
še niso bile podane. Načrtovana je cestna
povezava. Ob upoštevanju splošnih PIP
vplivov na KD ne pričakujemo.
IME
Brestovica
Povirju
Domačija
Brestovica
Povirju 10
Brestovica
Povirju
Domačija
Brestovica
Povirju 11
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
dediščina
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
dediščina
profana
dediščina
stavbna
dediščina
vplivno
območje
sakralna
dediščina
stavbna
BRESTOVICA PRI POVIRJU
EUP
NRP
PIA
15952
15953
BR-01
SKj
.
pozidano
pri
pri
pri
pri
pri
/
objekt
/
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
15954
Brestovica
Povirju - Pil
23423
Brestovica
pri
Povirju
- dediščina
Spomenik NOB
memorialna
dediščina
objekt
Spomenik se varuje v urejenem ograjenem prostoru;
neposredna bližina spomenika NOB mora ostati
Vsebina smernice naj se zapiše v PPIP.
nepozidana-ohranjamo odprt prostor v radiju 10 m od
objekta KD.
EŠD
15956
IME
REZIM
Dane pri Sežani - dediščina
TIP
naselbinska
OBSEG
območje
SMERNICE
/
DANE PRI SEŽANI
EUP
DA-03
NRP
SKj
PIA
.
OPIS
pozidano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
257
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
DA-04
ZDv
.
DA-08
ZD
.
DA-10
DA-12
SK
IG
.
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
IME
Vas
REZIM
TIP
dediščina
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
15956
Dane pri Sežani dediščina
Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
15956
Dane pri Sežani dediščina
Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
23422
Dane pri Sežani dediščina
Spomenik NOB
memorialna
dediščina
objekt
15956
Dane pri Sežani dediščina
Vas
naselbinska
dediščina
območje
memorialna
dediščina
objekt
Spomenik se varuje v parkovno urejenem prostoru, ki ga ni
dovoljeno zmanjšati ali odpraviti; neposredna bližina Vsebina smernice naj se zapiše v PPIP.
spomenika NOB mora ostati nepozidana-ohranjamo odprt
prostor v radiju 10 m od objekta KD.
TIP
OBSEG
SMERNICE
naselbinska
dediščina
območje
/
naselbinska
dediščina
območje
/
območje
/
Območje je namenjeno vrtovom znotraj
naselja (obdelovalne površine znotraj naselja).
Ohranja se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
.
pozidano
23422
Dane pri Sežani dediščina
Spomenik NOB
PIA
OPIS
EŠD
IME
Območje predstavlja vmesna cono med
območjem KD in novejšo pozidavo. Novi
posegi niso predvideni.
Spomenik se varuje v parkovno urejenem prostoru, ki ga ni
dovoljeno zmanjšati ali odpraviti; neposredna bližina
Vsebina smernice naj se zapiše v PPIP.
spomenika NOB mora ostati nepozidana-ohranjamo odprt
prostor v radiju 10 m od objekta KD.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
DOBRAVLJE
EUP
NRP
28327
DB-01
SK
.
pozidano
28328
DB-02
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
DB-03
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
DB-06
SK
.
pozidano
REZIM
dediščina
Dobravlje
pri
priporočilno
Tomaju - Zaselek
vplivno
Gornji konec
območje
Dobravlje
pri
dediščina
Tomaju - Zaselek
priporočilno
Srednji konec
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
28327
dediščina
Dobravlje
pri
priporočilno
Tomaju - Zaselek
vplivno
Gornji konec
območje
naselbinska
dediščina
28327
dediščina
Dobravlje
pri
priporočilno
Tomaju - Zaselek
vplivno
Gornji konec
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
Območje je namenjeno vrtovom znotraj
naselja (obdelovalne površine znotraj naselja).
Ohranja se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
15957
Dobravlje
pri
Tomaju - Zaselek dediščina
Dolnji konec
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
258
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
28327
DB-07
ZS
.
širitev in
pozidano
28327
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Dobravlje
pri
vplivno
Tomaju - Zaselek
območje
Gornji konec
dediščina
Dobravlje
pri
priporočilno
Tomaju - Zaselek
vplivno
Gornji konec
območje
TIP
OBSEG
SMERNICE
naselbinska
dediščina
območje
/
VREDNOTENJE
naselbinska
dediščina
območje
/
Območje je namenjeno športu in rekreaciji
(travnata igrišča). Gradnja objektov ni
predvidena. Načrtovane ureditve ne bodo
vplivale na KD.
IME
REZIM
Dolenje
pri
Štjaku - Pil sv. dediščina
Jožefa
Dolenje
pri
dediščina
Štjaku - Vas
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
/
naselbinska
dediščina
območje
/
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
DOLENJE
EUP
NRP
PIA
DO-01
SK
.
23458
15958
sakralna
dediščina
stavbna
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
DOL PRI VOGLJAH
EUP
NRP
PIA
DV-03
SS
.
DV-07
CU
.
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
IME
REZIM
16013
Voglje na Krasu vplivno
- Vas
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
Nezazidano stavbno zemljišče posega v rob
vplivnega območja KD. Njegova pozidava ne
bo vplivala na KD.
23428
dediščina
Dol pri Vogljah vplivno
Spomenik NOB
območje
memorialna
dediščina
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
OPIS
EŠD
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
DUTOVLJE
EUP
NRP
PIA
3635
9131
DU-22
CU
.
pozidano
23429
DU-24
CD
.
pozidano
IME
Dutovlje
Cerkev sv. Jurija
Dutovlje
Domačija
Dutovlje 111
Dutovlje
Spomenik NOB
REZIM
spomenik
dediščina
dediščina
15960
Dutovlje - Vas
dediščina
15960
Dutovlje - Vas
dediščina
TIP
sakralna
dediščina
stavbna
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
Konservatorski načrt
objekt
/
območje
/
območje
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
259
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
DU-35
ZK
.
širitev
22648
IME
REZIM
Dutovlje
Vojaško
pokopališče
iz dediščina
prve
svetovne
vojne
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
memorialna
dediščina
objekt
/
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
REZIM
dediščina
Filipčje Brdo vplivno
Vas
območje
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
/
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
OBSEG
SMERNICE
območje
/
FILIPČJE BRDO
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
FI-01
SK
.
pozidano
15961
FI-02
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
15961
Filipčje Brdo - vplivno
Vas
območje
naselbinska
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
GODNJE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
GO-02
SK
.
pozidano
15962
Godnje - Vas
dediščina
GO-03
SK
.
širitev
15962
Godnje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
15962
Godnje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Gorenje
pri
Divači - Hiša spomenik
Gorenje 14
Gorenje
pri
dediščina
Divači - Vas
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo hiše je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
GO-05
ZD
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Pozidava
območja
ob
upoštevanju
arhitekturnih značilnosti ne bo imela vplivov
na KD.
Območje predstavlja vmesna cono med sklopi
pozidave. Novi posegi niso predvideni.
GORENJE PRI DIVAČI
EUP
NRP
PIA
7338
GD-01
SK
.
pozidano
15963
TIP
profana
dediščina
stavbna
GRADNJE
EUP
GR-01
NRP
SK
PIA
.
OPIS
pozidano
EŠD
15964
IME
REZIM
dediščina
Gradnje
pri
vplivno
Avberju - Vas
območje
naselbinska
dediščina
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
260
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
GR-02
NRP
SK
PIA
OPIS
EŠD
IME
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
15964
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
dediščina
Gradnje
pri
vplivno
Avberju - Vas
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
TIP
OBSEG
arheološka
dediščina
območje
SMERNICE
Raba (poselitev, kmetijstvo) je pogojno sprejemljiva; pred
posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi deli kot so globoko
oranje in urejanje obstoječih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje…) je potrebno opraviti predhodne
raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za
določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko
pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka
izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Možnost zahteve prezentacije arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
GŠ-01
SK
.
pozidano
7275
Gradišče
pri
Štjaku
spomenik
Prazgodovinsko
gradišče
GŠ-02
E
.
REZIM
širitev
29827
Gradišče
pri
Štjaku
arheološko
Arheološko
najdišče
območje
Pod
Hrbcem
OPIS
EŠD
IME
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Dodaten poseg v dopolnjenem osnutku.
Smernice nanj še niso bile podane.
arheološka
dediščina
območje
/
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
naselbinska
dediščina
območje
/
Območje predstavlja vmesna cono med sklopi
pozidave. Novi posegi niso predvideni.
GRAHOVO BRDO
EUP
NRP
PIA
REZIM
dediščina
Grahovo Brdo vplivno
Vas
območje
GB-01
SK
.
pozidano
15965
GB-02
ZD
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
15965
dediščina
Grahovo Brdo vplivno
Vas
območje
15965
dediščina
Grahovo Brdo vplivno
Vas
območje
GB-04
IK
.
pozidano
naselbinska
dediščina
območje
Odstranitev »industr. objektov« na robu naselja
Izvajanje kmetijske proizvodnje na tem
območju je vitalnega pomena za delovanje
kmetije. Odstranitev objektov ni smiselna.
Dejavnost mora ostati v obstoječem obsegu.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
261
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
GRIŽE
EUP
NRP
PIA
GŽ-02
ZDv
.
GŽ-03
SS
.
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
IME
170
Griže pri Sežani Ambient
spomenik
domačije Griže 7
15966
170
GŽ-04
SKj
.
pozidano
15966
4119
GŽ-05
ZP
.
pozidano
15966
Griže pri Sežani Vas
Griže pri Sežani Ambient
domačije Griže 7
Griže pri Sežani Vas
Griže pri Sežani Cerkev
sv.
Martina
Griže pri Sežani Vas
REZIM
TIP
profana
dediščina
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Konservatorski načrt
Območje, ki posega na območje KD (dovoz
do kmetije), naj se priključi enoti GŽ-04.
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
/
območje
/
OBSEG
SMERNICE
območje
/
stavbna skupina
objektov
dediščina
naselbinska
dediščina
spomenik
profana
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
spomenik
sakralna
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
IME
REZIM
Hribi pri Štjaku dediščina
Vas
TIP
naselbinska
dediščina
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Jakovce - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo,urejanje znotraj poselitve) je
pogojno sprejemljiva; pred posegi (tudi pred večjimi
zemeljskimi deli kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti, gradnja infrastrukture…) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Odstranjevanje
kamnitih grobelj ni sprejemljivo. Predhodna arheološka
raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva
arheološkega najdišča. Možnost zahteve prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
območje
stavbna skupina
objektov
stavbna
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
HRIBI
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
HR-01
SK
.
pozidano
15967
OPIS
EŠD
širitev
in
nezazidano
iz
15968
veljavnega
plana
pozidano
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
JAKOVCE
EUP
NRP
PIA
JA-01
SK
.
JA-02
ZK
.
širitev
in
nezazidano
iz
7323
veljavnega
plana
pozidano
Tabor
pri
Vrabčah
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
arheološka
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
262
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KAZLJE
EUP
KA-01
NRP
SK
PIA
OPIS
EŠD
pozidano
28324
.
28323
KA-02
KA-03
SK
SK
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
KA-05
CD
.
pozidano
KA-06
/
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
28324
28323
.
območje
/
naselbinska
dediščina
območje
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
Predvidena širitev pozidave, predvsem SV, je preobsežna.
ne pričakujemo.
Ohranjati cezuro ned že vzpostavljenima naselbinskima
jedroma.
naselbinska
dediščina
območje
/
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
28323
dediščina
Kazlje - Zaselek priporočilno
vplivno
Kudrov kraj
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
območje
/
območje
/
28323
28322
pozidano
28322
.
VREDNOTENJE
naselbinska
dediščina
28323
CD
SMERNICE
dediščina
Kazlje - Zaselek priporočilno
Kudrov kraj
vplivno
območje
23430
KA-08
Kazlje - Zaselek vplivno
Kudrov kraj
območje
dediščina
Kazlje - Zaselek priporočilno
Dolnji konec
vplivno
območje
dediščina
Kazlje - Zaselek priporočilno
Kudrov kraj
vplivno
območje
OBSEG
28323
23454
SK
TIP
naselbinska
dediščina
Na usklajevalnem sestanku z ZVKD OE Nova
Gorica dne 7.1.2013 je bilo dogovorjeno, da
se enoti KA-03 in KA-04 združita v eno
Predvidena širitev pozidave, predvsem SV, je preobsežna.
enoto.
Ohranjati cezuro ned že vzpostavljenima naselbinskima
jedroma.
Za enoto je treba določiti posebne PIP za
urejanje, s katerimi bo zagotovljeno
ohranjanje kulturnih kakovosti naselja.
23455
KA-07
IME
REZIM
Kazlje - Zaselek dediščina
Dolnji konec
priporočilno
širitev
in
28323
pozidano
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
Kazlje - Zaselek
Zgornji konec
Kazlje
Križmanova
kapelica
Kazlje
Odankina
kapelica
Kazlje
Spomenik NOB
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
Kazlje - Zaselek
Zgornji konec
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
vplivno
območje
dediščina
priporočilno
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
dediščina
vplivno
območje
dediščina
priporočilno
vplivno
območje
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
del objekta /
objekt
/
objekt
/
območje
/
območje
/
območje
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ureditvi
prireditvenega prostora. Gradnja novih
263
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
KA-09
KA-10
NRP
SS
SS
PIA
.
.
OPIS
pozidano
EŠD
IME
28322
TIP
OBSEG
SMERNICE
Kazlje - Zaselek dediščina
Zgornji konec
priporočilno
naselbinska
dediščina
območje
/
28323
Kazlje - Zaselek vplivno
Kudrov kraj
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
15973
Kazlje - Zaselek
dediščina
Britih
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev pozidave SZ od zaselka ni dopustna.
28323
Kazlje - Zaselek vplivno
Kudrov kraj
območje
naselbinska
dediščina
območje
/
Kazlje - Cerkev
spomenik
sv. Lovrenca
Kazlje - Zaselek
dediščina
Britih
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
naselbinska
območje
dediščina
Kazlje - Zaselek vplivno
Kudrov kraj
območje
naselbinska
dediščina
Kazlje - Zaselek
Britih
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
Kazlje - Zaselek
Kudrov kraj
Kazlje - Zaselek
Zgornji konec
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
pozidano
4076
15973
KA-11
CD
.
pozidano
28323
15973
KA-12
SK
.
REZIM
pozidano
28323
KA-13
ZS
.
širitev
KA-16
ZS
.
širitev
28323
28323
28322
dediščina
vplivno
območje
vplivno
območje
vplivno
območje
dediščina
priporočilno
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Parcela 1970/1 k.o. Kazlje predstavlja
funkcionalno zemljišče objekta na parceli
1970/2 k.o. Kazlje (parcela je tudi ograjena).
Širitev stavbnih zemljišč na parcelah 1967,
1968 in 1969 vse k.o. Kazlje naj se izvzame iz
stavbnih zemljišč. Za širitev stavbnih zemljišč
na parcelah 1967, 1968 in 1969 vse k.o.
Kazlje je bilo pridobljeno pozitivno mnenje s
strani ZVKD OE Nova Gorica (e-pošta z dne
19.5.2014).
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
/
/
območje
/
območje
/
območje
/
območje
/
območje
/
območje
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
264
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
KREGOLIŠČE
EUP
KČ-03
NRP
SK
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
.
širitev
in
nezazidano
iz
15977
veljavnega
plana
pozidano
Kregolišče - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
PIA
OPIS
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
KREPLJE
EUP
NRP
EŠD
VREDNOTENJE
Nezazidana stavbna zemljišča se pojavljajo
izven območja KD.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
KJ-01
KJ-02
KJ-04
KJ-09
SS
ZDv
SK
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
.
.
15978
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
Kreplje - Vas
3636
Kreplje - Cerkev
dediščina
sv. Notburge
sakralna
dediščina
15978
Kreplje - Vas
naselbinska
dediščina
3636
Kreplje - Cerkev
dediščina
sv. Notburge
sakralna
dediščina
15978
Kreplje - Vas
naselbinska
dediščina
dediščina
dediščina
območje
naselbinska
dediščina
15978
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
Kreplje - Vas
stavbna
stavbna
Predvidena širitev na V ni dopustna
območje
/
objekt
/
območje
/
objekt
/
območje
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
V skladu s smernicami pa je nedopustna
pozidava nezazidanih stavbnih zemljišč v
enoti KJ-10, ki so prav tako izven območja
KD. Vendar je območje že«načeto«. Za
urejanje območja je predviden OPPN,
predvsem zaradi sanacije obstoječega stanja.
Območje je od območja kulturne dediščine
ločeno z zelenimi površinami (KJ-09).
Pozidava območja ne bo vplivala na KD.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Del enote KD, kjer se nahaja cerkev, sodi tudi
v enoto KJ-09 ZDv. Enoti kulturne dediščine
naj se določi svoja enota urejanja prostora.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Del enote KD, kjer se nahaja cerkev, sodi tudi
v enoto KJ-04 SK. Enoti kulturne dediščine
naj se določi svoja enota urejanja prostora.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
265
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
KJ-10
NRP
SS
PIA
OPIS
OPPN
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
15978
IME
Kreplje - Vas
REZIM
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
OBSEG
območje
SMERNICE
Predvidena širitev na V ni dopustna
VREDNOTENJE
Čeprav se nezazidana stavbna zemljišča
pojavljajo izven območja KD, je v skladu s
smernicami njihova pozidava nedopustna.
Območje je že«načeto«. Za urejanje območja
je predviden OPPN, predvsem zaradi sanacije
obstoječega stanja. Območje je od območja
kulturne dediščine ločeno z zelenimi
površinami (KJ-09).
Pozidava območja ne bo vplivala na KD.
Iz območij stavbnih zemljišč je na S enote v
primerjavi z veljavnim planom izvzetih že 2,1
ha stavbnih zemljišč.
KOPRIVA
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
27460
KP-02
KP-03
SK
ZK
.
.
pozidano
23421
IME
REZIM
Kopriva - Pil pri
dediščina
Krepah
Kopriva
dediščina
Spomenik NOB
15974
Kopriva - Vas
3780
Kopriva - Cerkev
spomenik
sv. Elije
15974
Kopriva - Vas
EŠD
IME
REZIM
Kosovelje
dediščina
Spominsko
znamenje NOB
pozidano
dediščina
dediščina
TIP
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
objekt
/
območje
/
objekt
/
območje
/
TIP
OBSEG
SMERNICE
memorialna
dediščina
objekt
/
območje
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično
izpričanih komunikacijah
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
KOSOVELJE
EUP
NRP
PIA
OPIS
23420
KO-01
SK
.
pozidano
15975
KO-02
ZDv
.
KO-03
SS
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
Kosovelje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
območje
15975
Kosovelje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
15975
Kosovelje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
/
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Nezazidana stavbna zemljišča se nahajajo
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično izven območja KD. Del območja je že
izpričanih komunikacijah
pozidan, vendar neorganizirano (razpršena
gradnja). Območje je potrebno sanirati. Za
266
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
sanacijo obstoječega stanja ter načrtovanje
nadaljnje pozidave naj se območje ureja z
OPPN oziroma naj se določijo posebni PIP, s
katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih
kakovosti naselja.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
KRAJNA VAS
EUP
KV-01
KV-02
KV-04
NRP
ZK
SK
SK
PIA
.
.
.
OPIS
EŠD
IME
3997
Krajna vas spomenik
Cerkev sv. Neže
pozidano
15976
Krajna vas - Vas
3997
Krajna vas spomenik
Cerkev sv. Neže
širitev
in
nezazidano
27369
iz
veljavnega
plana
pozidano
23433
pozidano
REZIM
dediščina
TIP
sakralna
dediščina
stavbna
naselbinska
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
območje
/
objekt
/
VREDNOTENJE
Območju cerkve, mrliški vežici ter
pokopališču naj se določi ena enota urejanja
prostora.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območju cerkve, mrliški vežici ter
pokopališču naj se določi ena enota urejanja
prostora.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Krajna vas - Pil
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Krajna vas dediščina
Spomenik NOB
memorialna
dediščina
15976
Krajna vas - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
15976
Krajna vas - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
objekt
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
Nezazidana stavbna zemljišča in njihove
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično širitve v enoti KV-02 se pojavljajo izven
izpričanih komunikacijah
območja KD. Ob upoštevanju splošnih PIP
vplivov na KD ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
267
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
KV-05
NRP
SK
PIA
OPIS
EŠD
.
širitev
in
nezazidano
iz
15976
veljavnega
plana
pozidano
IME
REZIM
TIP
OBSEG
Krajna vas - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
SMERNICE
VREDNOTENJE
Večji del širitev in nezazidanih stavbnih
zemljišč se nahaja izven območja KD. Del
območja je že pozidan, vendar neorganizirano
(razpršena gradnja). Območje je potrebno
sanirati. Za sanacijo obstoječega stanja ter
načrtovanje nadaljnje pozidave naj se
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično območje ureja z OPPN oziroma naj se
izpričanih komunikacijah
določijo posebni PIP, s katerimi bo
zagotovljeno ohranjanje kulturnih kakovosti
naselja.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
KRIŽ
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Križ pri Sežani dediščina
Vas
spomenik
Križ pri Sežani vplivno
Cerkev sv. Križa
območje
TIP
naselbinska
dediščina
KŽ-06
SKj
.
pozidano
15979
sakralna
dediščina
stavbna
288
Križ pri Sežani spomenik
Komunska kašča
profana
dediščina
stavbna
EŠD
IME
REZIM
15980
Krtinovica - Vas
dediščina
4075
KŽ-08
ZK
pozidano
OBSEG
SMERNICE
območje
/
objekt
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
/
TIP
OBSEG
SMERNICE
naselbinska
dediščina
območje
Nezazidana stavbna zemljišča se nahajajo
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično
izven območja KD. Ob upoštevanju splošnih
izpričanih komunikacijah
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
KRTINOVICA
EUP
NRP
PIA
KR-01
SK
.
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
268
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
LIPICA
EUP
LI-01
LI-02
NRP
LN
BT
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
širitev
in
nezazidano
iz
7245
veljavnega
plana
pozidano
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
širitev
in
nezazidano
iz
24521
veljavnega
plana
pozidano
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
.
.
pozidano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
SMERNICE
VREDNOTENJE
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 57/10) je na tem območju izkoriščanje
/
mineralnih surovin dovoljeno. Prednostno naj
bi se sicer izvajalo pridobivanje kamna pod
površino, vendar je izjemoma dovoljeno tudi
pridobivanje v odprtih kopih, če je to
utemeljeno in če površina vseh odprtih kopov
ne presega 25% skupne dovoljene površine
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec območij namenjenih pridobivanju naravnega
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in kamna.
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10), Na obravnavanem območju se nahaja obstoječ
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se odprti kop. Novih vplivov zaradi izvedbe
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito OPN ne pričakujemo.
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
/
Območje je namenjeno vzpostavitvi Kraškega
muzeja tehničnega kamna. kamnarstva in
kamnoseštva, kar izhaja iz dejavnosti
izkoriščanja mineralnih surovin, ki je v skladu
s 7. členom Odloka o razglasitvi Kraške
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) na
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za tem območju dovoljeno.
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
269
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-03
LI-05
NRP
LP
BT
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
širitev
in
nezazidano
iz
7245
veljavnega
plana
pozidano
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
širitev
in
nezazidano
iz
24521
veljavnega
plana
pozidano
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
12798
Lipica - Ambient
dediščina
kobilarne
9173
Lipica - Grad
3831
Lipica - Kapela
sv.
Antona spomenik
Padovanskega
TIP
OBSEG
SMERNICE
kulturna krajina
območje
/
OPPN
DPN
pozidano
7245
9174
9172
spomenik
kulturna krajina
območje
naselbinska
območje
dediščina
profana
stavbna
objekt
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
Lipica - Stara
spomenik
depandansa
Lipica
spomenik
Velbanca
profana
dediščina
profana
dediščina
stavbna
stavbna
VREDNOTENJE
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št.
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec 57/10) je na tem območju izkoriščanje
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in mineralnih surovin dovoljeno.
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
/
/
objekt
/
območje
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za Območje se ureja z DPN.
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
objekt
/
objekt
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
270
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-06
NRP
LN
PIA
-
OPIS
EŠD
IME
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
7245
ZS
OPPN
TIP
OBSEG
SMERNICE
kulturna krajina
območje
/
širitev
in
pozidano
24521
LI-07
REZIM
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
Ne spada med območja, kjer je v skladu z
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne
krajine v Lipici za kulturni spomenik
državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10)
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec dovoljeno izkoriščati mineralne surovine.
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za Dovoljena je le sanacija kopa.
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
območje
/
območje
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
V skladu z določbami 6. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l.
RS, št. 57/10) urejanje ali vzdrževanje
rekreacijskih površin izven območij, ki so za
ta namen opredeljena v načrtu upravljanja ni
dovoljeno.
Območje je treba izvzeti iz OPN.
Na območju je dovoljeno izvajanje dejavnosti
in posegov, ki jih opredeljuje 4. člen Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena. Na
območju je že vzpostavljen Živi muzej Krasa.
271
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-08
NRP
BT
PIA
OPIS
EŠD
IME
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
SS
TIP
OBSEG
SMERNICE
kulturna krajina
območje
/
območje
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
območje
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
OPPN
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
LI-09
REZIM
.
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
24521
7245
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
kulturna krajina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
V skladu z določbami 8. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni
list RS, št. 57/10) na spomeniškem območju
ni dovoljeno:
•
načrtovanje širitve območij naselij
in načrtovanje novih naselij,
•
načrtovanje novih območij
stavbnih zemljišč in širitev
obstoječih stavbnih zemljišč,
•
graditi objektov, razen objektov, ki
služijo uresničevanju varstva
spomeniškega območja in drugim
javnim koristim na območjih, ki so
za ta namen opredeljena v načrtu
upravljanja.
Na območju se nova stavbna zemljišča ne
načrtujejo. Kljub temu pa je območje z
namensko rabo BT za merilo kulturne krajine
preobsežno, še posebej ob dejstvu, da potrebe
za razvoj vstopnega območja še niso
identificirane in da program še ni pripravljen.
Na območju z namensko rabo BT je
dovoljeno graditi hotele, bungalove in druge
objekte za turistično ponudbo in nastanitev,
kar pa je za to območje neustrezno.
Namenska raba BT naj se določi le območjem
z obstoječimi turističnimi objekti, območju z
obstoječimi športnimi igrišči namenska raba
ZS, nezazidanim stavbnim zemljiščem pa
namenska raba ZP.
Do sprejema načrta upravljanja naj se gradnje
novih objektov na tem območju ne izvajajo.
V skladu z določbami 9. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l.
RS, št. 57/10) je gradnja stanovanjskih
objektov na tem območju dovoljena.
272
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-10
LI-11
NRP
SS
PO
PIA
OPIS
EŠD
IME
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
24521
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
REZIM
TIP
OBSEG
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
pozidano
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
.
.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
SMERNICE
VREDNOTENJE
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
V skladu z določbami 8. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni
list RS, št. 57/10) na spomeniškem območju
ni dovoljeno:
/
•
načrtovanje širitve območij naselij
in načrtovanje novih naselij,
•
načrtovanje
novih
območij
stavbnih zemljišč in širitev obstoječih
stavbnih zemljišč,
•
graditi objektov, razen objektov, ki
služijo uresničevanju varstva spomeniškega
območja in drugim javnim koristim na
območjih, ki so za ta namen opredeljena v
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec načrtu upravljanja.
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za Na območju se nova stavbna zemljišča ne
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10), načrtujejo, kljub temu pa je nadaljevanje
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se stanovanjske gradnje znotraj območja
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito kulturnega spomenika neustrezno (ne služi
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način uresničevanju varstva spomeniškega območja,
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v ne služi javnim koristim).
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
Na območju zato ni dovoljeno nadaljevati
gradenj. Območje SS se zmanjša na obstoječe
objekte. Izloči se parcele št. 1823/7, 1823/8,
1823/9, 1823/10, 1823/11, 1823/12, 1823/13,
1823/14 k.o. Bazovica.
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene Na območju deluje bencinski servis. Novi
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega posegi niso predvideni.
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
273
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-13
LI-14
NRP
BD
CU
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
širitev
in
nezazidano
iz
7245
veljavnega
plana
pozidano
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
širitev
in
nezazidano
iz
24521
veljavnega
plana
pozidano
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
TIP
OBSEG
kulturna krajina
območje
kulturna krajina
območje
.
.
kulturna krajina
območje
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
pozidano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
SMERNICE
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
VREDNOTENJE
V skladu z določbami 8. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l.
RS, št. 57/10) na spomeniškem območju ni
dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki
služijo uresničevanju varstva spomeniškega
območja in drugim javnim koristim na
območjih, ki so za ta namen opredeljena v
načrtu upravljanja. Prav tako ni dovoljena
širitev stavbnih zemljišč.
Širitev stavbnih zemljišč na parceli št.
1752/48 k.o. Bazovica je treba vrniti v
primarno rabo.
Do sprejema načrta upravljanja naj se gradnje
novih objektov na tem območju ne izvajajo.
V skladu z določbami 8. člena Odloka o
razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l.
RS, št. 57/10) na spomeniškem območju ni
dovoljeno graditi objektov, razen objektov, ki
služijo uresničevanju varstva spomeniškega
območja in drugim javnim koristim na
območjih, ki so za ta namen opredeljena v
načrtu upravljanja.
Do sprejema načrta upravljanja naj se gradnje
novih objektov na tem območju ne izvajajo.
274
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-15
LI-16
NRP
LN
LN
PIA
OPPN
.
OPIS
EŠD
IME
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
širitev
in
nezazidano
iz
veljavnega
plana
24521
pozidano
REZIM
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
TIP
OBSEG
SMERNICE
kulturna krajina
območje
/
kulturna krajina
območje
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
širitev
in
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 57/10) je na tem območju izkoriščanje
mineralnih surovin dovoljeno.
Prednostno naj bi se izvajalo pridobivanje v
podzemnih kopih. Na obravnavanem območju
je to tudi predvideno. Ker je na tem območju
načrtovana tudi ureditev dodatnega vstopa v
podzemlje, kar delno pomeni tudi odprti kop,
je območju določena namenska raba LN.
Območje se bo urejalo z OPPN, kjer bo
lokacija
potrebnega
odprtega
odkopa
natančno določena, ostali del pa bo namenjen
podzemnemu pridobivanju kamna.
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v K usmeritvam za OPPN naj se doda, da
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
velikost območja odprtega kopa skupaj z
obstoječimi odprtimi kopi ne sme presegati
25% celotne površine namenjene pridobivanju
mineralnih surovin na območju kulturnega
spomenika.
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 57/10) je na tem območju izkoriščanje
/
mineralnih surovin dovoljeno. Prednostno naj
bi se sicer izvajalo pridobivanje kamna pod
površino, vendar je izjemoma dovoljeno tudi
pridobivanje v odprtih kopih, če je to
utemeljeno in če površina vseh odprtih kopov
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
ne presega 25% skupne dovoljene površine
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
območij namenjenih pridobivanju naravnega
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kamna.
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
Na obravnavanem območju se nahaja obstoječ
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
odprti kop. Novih vplivov zaradi izvedbe
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
OPN ne pričakujemo.
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
275
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-17
LI-18
LI-19
NRP
LP
LN
BT
PIA
.
OPPN
DPN
OPIS
EŠD
IME
REZIM
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
TIP
OBSEG
SMERNICE
kulturna krajina
območje
/
širitev
in
nezazidano
iz
veljavnega
plana
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
širitev
in
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
pozidano
24521
Lipica - Kraška
spomenik
kulturna krajina
kulturna krajina
območje
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št.
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec 57/10) je na tem območju izkoriščanje
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in mineralnih surovin dovoljeno.
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
/
V skladu s 7. členom Odloka o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št.
Javni zavod Kobilarna Lipica, ki je upravljavec
57/10) je na tem območju izkoriščanje
zavarovanega območja, je dolžan v skladu z ZVKD-1 in
mineralnih surovin dovoljeno.
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10),
v 2 letih po sprejetju Odloka izdelati NU, s katerim se
določijo strateške in izvedbene usmeritve za celovito
ohranjanje spomenika ali spomeniškega območja in način
izvajanja njegovega varstva. Do takrat so dovoljeni posegi v
skladu z zgoraj citiranim Odlokom.
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
Območje se ureja z DPN.
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
276
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
27628
27627
27626
LI-20
LI-21
BT
BT
DPN
IME
Lipica - Hlev 9 in
10
Lipica - Hlevski
kompleks
z
jahalnico
Lipica - Jubilejni
hlev
REZIM
TIP
profana
dediščina
OBSEG
stavbna skupina
objektov
spomenik
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
/
spomenik
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
/
spomenik
pozidano
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
kulturna krajina
območje
sakralna
dediščina
objekt
DPN
pozidano
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
27625
Lipica - Kapelica
Lurške Matere dediščina
božje
LI-22
PC
DPN
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
LI-23
BT
DPN
pozidano
stavbna
Aquarius d.o.o. Ljubljana
SMERNICE
VREDNOTENJE
/
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07, Območje se ureja z DPN.
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
Območje se ureja z DPN.
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
Območje se ureja z DPN.
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
/
Območje se ureja z DPN.
277
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
LI-24
LI-25
NRP
PO
LP
PIA
DPN
.
OPIS
pozidano
EŠD
IME
7245
TIP
OBSEG
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
7245
spomenik
Lipica
- vplivno
Kobilarna Lipica območje
spomenika
kulturna krajina
območje
7245
vplivno
Lipica
območje
Kobilarna Lipica
spomenika
kulturna krajina
območje
24521
Lipica – Kraška
spomenik
kulturna krajina
Kulturna krajina
območje
TIP
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
območje
/
širitev
in
pozidano
REZIM
SMERNICE
VREDNOTENJE
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
V skladu z ZVKD-1 in Zakonom o Kobilarni Lipica (Ur. l.
RS, št. št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/07,
ZKL), je vlada RS za zavarovano območje Kobilarne Lipica
sprejela Načrt upravljanja (NU) Kobilarne Lipica za
obdobje julij 2010 do junij 2014. NU zagotavlja varstvene
Območje se ureja z DPN.
in razvojne ukrepe za celovito ohranjanje spomeniškega
območja Kobilarne Lipica. Sestavni del NU je Načrt
prostorskih ureditev (NPU) s katerim se določajo merila za
umestitev in izvedbo načrtovanih posegov v prostor. NPU
se šteje za DPN (7.člen ZKL).
Ne spada med območja, kjer je v skladu z
Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne
/
krajine v Lipici za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10)
dovoljeno izkoriščati mineralne surovine.
/
Dovoljena je le sanacija kopa.
LOKEV
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
LO-11
SK
.
pozidano
9454
Lokev - Vas
dediščina
LO-19
CD
.
pozidano
9454
Lokev - Vas
dediščina
15919
Lokev - Ambient
cerkve
sv. spomenik
Mihaela
LO-20
CU
.
pozidano
17694
Lokev
arheološko
Arheološko
najdišče
najdišče Tabor
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
sakralno profana skupina
stavbna ded.
objektov
Konservatorski načrt
arheološka
dediščina
Obstoječa raba je pogojno sprejemljiva;tu je pred posegi
potrebno opraviti predhodne raziskave s katerimi se
pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
ne pričakujemo.
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča..Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Za obnovo objektov in ureditev okolice je
potrebno pripraviti konservatorski načrt.
278
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
7335
3830
414
3832
23419
IME
Lokev - Beneški
stolp
Lokev - Cerkev
sv. Mihaela
Lokev
Domačija Lokev
138
Lokev - Kapela
Marije
Pomočnice
Lokev
Spomenik NOB
REZIM
spomenik
spomenik
TIP
profana
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
stavbna
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
objekt
Konservatorski načrt
spomenik
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
spomenik
sakralna
dediščina
stavbna
dediščina
9454
Lokev - Vas
dediščina
LO-21
CU
.
pozidano
9454
Lokev - Vas
dediščina
LO-22
CD
.
pozidano
9454
Lokev - Vas
dediščina
OPIS
pozidano
širitev
EŠD
IME
REZIM
15981
Mahniči - Vas
dediščina
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Za obnovo objektov in ureditev okolice je
potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo objektov in ureditev okolice je
potrebno pripraviti konservatorski načrt.
objekt
/
območje
/
območje
/
območje
/
Ob upoštevanju
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju
ne pričakujemo.
splošnih PIP vplivov na KD
splošnih PIP vplivov na KD
splošnih PIP vplivov na KD
splošnih PIP vplivov na KD
MAHNIČI
EUP
NRP
PIA
SMERNICE
Mahniči - Cerkev
dediščina
sv. Kancijana
TIP
OBSEG
naselbinska
območje
dediščina
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
MH-01
SK
.
MH-02
CD
.
pozidano
4058
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
MA-01
SS
.
pozidano
15982
Majcni - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
Merče - Cerkev
sv. Andreja
Merče - Cerkev
sv. Andreja
REZIM
/
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
MAJCNI
VREDNOTENJE
Vsa nezazidana stavbna zemljišča se nahajajo
izven območja kulturne dediščine. Njihova
Zelene in kmetijske površine puščamo nepozidane. Širitev pozidava ob upoštevanju splošnih PIP vplivov
pozidave dopustna ob že vzpostavljenih historično na KD ne bo povzročila. Na jugu naselja
izpričanih komunikacijah. »Industr. objekte« na začetku stojijo športni objekti in ne industrijski.
vasi odstraniti.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
MERČE
EUP
ME-01
ZK
.
pozidano
3942
ME-02
SK
.
pozidano
3942
spomenik
vplivno
območje
TIP
sakralna
dediščina
sakralna
dediščina
stavbna
stavbna
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
objekt
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
279
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Merče
Domačija Merče spomenik
3
TIP
ME-04
SK
.
pozidano
širitev
7344
SMERNICE
VREDNOTENJE
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
ME-05
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
15983
Merče - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
IME
REZIM
Nova vas pri
dediščina
Štjaku - Zaselek
TIP
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
IME
Dane pri Sežani Arheološko
območje Dane II
Lokev
Arheološko
najdišče
Pod
Strničnikom I
Lokev
Arheološko
najdišče
Pod
Strničnikom II
Lokev
Arheološko
najdišče Ravni I
Lokev
Arheološko
najdišče Ravni II
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/
Območje se ureja z DPN.
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
23418
Orlek
dediščina
Spomenik NOB
memorialna
dediščina
objekt
/
15985
Orlek - Vas
naselbinska
dediščina
območje
profana
dediščina
OBSEG
stavbna skupina
objektov
NOVA VAS
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
NO-01
SK
.
pozidano
15984
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
OB-01
PC
DPN
pozidano
29824
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
OBČINA
9450
4140
OB-02
PŽ
DPN
pozidano
8261
9025
Območje se ureja z DPN.
ORLEK
EUP
OR-01
NRP
SS
PIA
OPIS
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Nezazidana stavbna zemljišča se nahajajo
izven območja KD. Del območja je že
pozidan, vendar neorganizirano (razpršena
Predvidena širitev pozidave na J ni dopustna, na S širitev
gradnja).
pozidave dopustna ob že vzpostavljenih historično
izpričanih komunikacijah. Predvidena širitev na SV je
Zgoščevanje gradnje ob upoštevanju splošnih
preobširna, pogojno dopustna ob
vzpostavljenih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
komunikacijah.
280
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
OR-02
SK
.
pozidano
15985
Orlek - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
OR-04
SS
OPPN
širitev
15985
Orlek - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
23447
Orlek - Kapelica
dediščina
pri Huslih
sakralna
dediščina
15985
Orlek - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
REZIM
TIP
OBSEG
spomenik
profana
dediščina
SMERNICE
VREDNOTENJE
Na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti
Zahteve iz smernic naj se zapišejo v PPIP.
dele stavb oz. stavbne opreme v kvalitetnejše oz.
avtentičnejše stanje;
V SV delu enote prevladujejo prostostoječi
objekti, kar predstavlja povsem drugačno
strukturo pozidave od ostalega dela enote,
Predvidena širitev na V ni dopustna
kjer prevladuje strnjena pozidava. Pozidava
nezazidanih stavbnih zemljišč na SV delu ob
upoštevanju splošnih PIP za naselbinsko KD
ne bo vplivala na KD.
OR-06
OR-07
SKj
SK
.
pozidano
širitev
.
pozidano
15985
Orlek - Vas
PIA
OPIS
EŠD
IME
Podbreže
Skedenj
Podbreže 13
stavbna
objekt
SMERNICE
VREDNOTENJE
Predvidena širitev pozidave na J ni dopustna, na S širitev
pozidave dopustna ob že vzpostavljenih historično
izpričanih komunikacijah. Predvidena širitev na SV je Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
preobširna, pogojno dopustna ob
vzpostavljenih ne pričakujemo.
komunikacijah.
Del širitve na J naselja je bilo izvzete iz
Predvidena širitev pozidave na J ni dopustna, na S širitev stavbnih zemljišč. Del, ki ostane, se ureja z
pozidave dopustna ob že vzpostavljenih historično OPPN.
izpričanih komunikacijah. Predvidena širitev na SV je
preobširna, pogojno dopustna ob
vzpostavljenih Ob upoštevanju splošnih PIP ter podrobnejših
komunikacijah.
usmeritev ZVKD v postopku priprave OPPN
vplivov na KD ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
Predvidena širitev pozidave na J ni dopustna, na S širitev
pozidave dopustna ob že vzpostavljenih historično
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
izpričanih komunikacijah. Predvidena širitev na SV je
ne pričakujemo.
preobširna, pogojno dopustna ob
vzpostavljenih
komunikacijah.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
PODBREŽE
EUP
NRP
531
PD-01
PD-03
PD-04
SK
ZS
SS
.
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
-
stavbna
objekt
15988
Podbreže - Vas
dediščina
vplivno
območje
naselbinska
dediščina
območje
15988
Podbreže - Vas
dediščina
vplivno
območje
naselbinska
dediščina
območje
Podbreže - Vas
vplivno
območje
naselbinska
dediščina
15988
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
/
Na območju se že izvaja gradnja. Izvedena je
tudi nova parcelacija. Stavbno zemljišče naj
se določi v skladu z novo parcelacijo in
gradbenim dovoljenjem.
281
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
PLEŠEVICA
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
PL-02
SK
.
pozidano
15986
PIA
OPIS
EŠD
širitev
in
nezazidano 3891
iz
veljavnega
plana
15987
pozidano
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Plešivica
pri
dediščina
Sežani - Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
IME
Pliskovica
Cerkev
Tomaža
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
/
PLISKOVICA
EUP
PI-05
PI-09
PI-14
PI-15
PI-16
NRP
CU
SK
ZD
BT
SK
.
.
.
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
15987
REZIM
sv. spomenik
Pliskovica - Vas
dediščina
Pliskovica - Vas
dediščina
sakralna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
spomenik
profana
dediščina
Pliskovica - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
15987
Pliskovica - Vas
dediščina
EŠD
IME
15989
Poljane
Štjaku - Vas
15987
Pliskovica - Vas
7346
Pliskovica
Domačija
Pliskovica 11
15987
pozidano
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
-
stavbna
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
območje
območje
stavbna skupina
objektov
/
/
/
Med obstoječimi gručami pozidave je treba
ohranjati zelene cezure. Nezazidano stavbno
zemljišče na SV enote mora ostati nepozidano
– namenska raba naj se spremeni v ZD.
Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
naselbinska
dediščina
območje
Širitev stavbnih zemljišč je umaknjena iz
Predvidena širitev ob že obstoječih hlevih na J vasi ni dopolnjenega osnutka OPN.
dopustna. Tudi hleve je potrebno odstraniti.
Hlev je opredeljen kot razpršena gradnja.
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
POLJANE PRI ŠTJAKU
EUP
NRP
PIA
PŠ-01
SK
.
pri
Aquarius d.o.o. Ljubljana
282
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
PONIKVE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
Ponikve
pri
Sežani - Hiša spomenik
Ponikve 17
Ponikve
pri
dediščina
Sežani - Vas
TIP
EŠD
IME
TIP
7349
Povir - Domačija
spomenik
Povir 68
profana
dediščina
Povir - Župnijsko dediščina
središče
priporočilno
Povir - Cerkev
spomenik
sv. Petra
naselbinska
območje
dediščina
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
Povir - Župnijsko dediščina
središče
priporočilno
naselbinska
dediščina
7348
PN-02
SKj
.
pozidano
15990
profana
dediščina
stavbna
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo hiše je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
POVIR
EUP
PO-01
NRP
SK
PIA
.
OPIS
pozidano
28321
PO-02
PO-03
PO-05
PO-06
ZK
CD
SKj
SS
.
OPPN
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
pozidano
3940
28321
REZIM
22649
Povir - Šola
dediščina
15991
Povir - Vas
dediščina
3943
Povir - Cerkev
dediščina
sv. Jakoba
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
območje
stavbna
objekt
naselbinska
območje
dediščina
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
15991
Povir - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
15991
Povir - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
/
/
Objektu se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo
grajeni objekti ne presegajo gabaritov objekta KD; ohranja
se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in
velikost okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod; Zahteve iz smernic naj se zapišejo v PPIP.
ohranja se zelene površine ob šolski stavbi in zasnova vrta s
centralno osjo; ohranja se obodni zid, ki omejuje zelene
površine ob šoli
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
/
območje
/
območje
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
283
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
PO-07
PO-08
NRP
SS
ZD
PIA
.
.
OPIS
EŠD
IME
7305
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
15991
Povir - Vas
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
7305
15991
PO-09
SK
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
7305
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
TIP
OBSEG
spomenik
arheološka
dediščina
območje
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
območje
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 2396, 2398, 2399,del 2400,2401 2402/1,2
k.o. Povir. Obstoječa raba (kmetijstvo, pozidava, obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje,
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
-
spomenik
Povir - Vas
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
REZIM
dediščina
arheološka
dediščina
naselbinska
dediščina
spomenik
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Namenska raba na parcelah 2396, 2398, 2400,
2401/1 in 2401/2 je v dopolnjenem osnutku
spremenjena v ZD. Parceli št. 2399 in 2400
sta že pozidani.
Območje je namenjeno ohranjanju zelene
cezure med obstoječimi gručami pozidave,
hkrati pa tudi kot zaščita KD.
Gradnja novih objektov na tem območju ni
dovoljena.
Namenska raba območja je v dopolnjenem
osnutku spremenjena v ZD .
območje
Predvidena širitev proti JV ni dopustna
Gradnja novih objektov na tem območju ni
dovoljena.
arheološka
dediščina
SMERNICE
Obstoječa
raba
(kmetijstvo, pozidava,
obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje,
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Obstoječa
raba
(kmetijstvo, pozidava,
obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje,
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
284
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
PO-10
PO-11
PO-12
PO-13
NRP
PŽ
SK
SS
BT
PIA
.
.
.
.
OPIS
EŠD
IME
7305
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
15991
Povir - Vas
566
Povir
Arheološko
spomenik
najdišče Tabor
15991
Povir - Vas
pozidano
širitev
pozidano
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
širitev
pozidano
REZIM
TIP
OBSEG
spomenik
arheološka
dediščina
območje
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, turizem, industrijska cona
le v mejah obstoječe) je pogojno sprejemljiva; večji
zemeljski posegi (agromelioracije,
urejanje novih
dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi
zemlje…) niso sprejemljivi. Velika verjetnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev proti JV ni dopustna
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, turizem, industrijska cona
le v mejah obstoječe) je pogojno sprejemljiva; večji
zemeljski posegi (agromelioracije,
urejanje novih
dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi
zemlje…) niso sprejemljivi. Velika verjetnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, turizem, industrijska cona
le v mejah obstoječe) je pogojno sprejemljiva; večji
zemeljski posegi (agromelioracije,
urejanje novih
dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi
zemlje…) niso sprejemljivi. Velika verjetnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
-
dediščina
SMERNICE
Obstoječa
raba
(kmetijstvo, pozidava,
obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje,
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Velika verjetnost
zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin
na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Velika verjetnost
zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin
na mestu odkritja.
566
Povir
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
566
Povir
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, turizem, industrijska cona
le v mejah obstoječe) je pogojno sprejemljiva; večji Dejavnost naj ostane v obstoječem obsegu.
zemeljski posegi (agromelioracije,
urejanje novih
dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih grobelj, izkopi Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
zemlje…) niso sprejemljivi. Velika verjetnost zahteve po ne pričakujemo.
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa
raba
(kmetijstvo, pozidava,
obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje, ne pričakujemo.
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
PO-14
IK
.
pozidano
566
Povir
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
PO-19
PC
OPPN
pozidano
7305
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
arheološka
dediščina
arheološka
dediščina
spomenik
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Usklajeno na usklajevalnem sestanku z
ZVKD OE Nova Gorica dne 7.1.2013.
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
285
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
PO-20
SS
.
pozidano
7305
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
PO-22
SS
.
pozidano
7305
OPIS
EŠD
Povir
Rimskodobna
naselbina
Merišče
REZIM
TIP
OBSEG
spomenik
arheološka
dediščina
območje
-
VREDNOTENJE
Parceli št. 2399 in 2400 sta že pozidani.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa
raba
(kmetijstvo, pozidava,
obstoječa
infrastruktura) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljski posegi kot so agromelioracije, globoko oranje,
urejanje novih dostopnih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina ne pričakujemo.
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
TIP
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
območje
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično
izpričanih komunikacijah
spomenik
SMERNICE
grobelj in izkopi zemlje ter pozidavo je potrebno opraviti
predhodne raziskave s katerimi se pridobijo informacije
potrebne za določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina
se lahko pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna
arheološka izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava
obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega
najdišča.
Velika
verjetnost
zahteve
prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 2399 ter del 2400 k.o. Povir. Obstoječa
raba (kmetijstvo, pozidava, obstoječa infrastruktura) je
pogojno sprejemljiva; pred večjimi zemeljski posegi kot so
agromelioracije, globoko oranje, urejanje novih dostopnih
poti, odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje ter
pozidavo je potrebno opraviti predhodne raziskave s
katerimi se pridobijo informacije potrebne za določitev
natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi
tudi
nadzorovano
odstrani
(zaščitna
arheološka
izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Velika verjetnost zahteve prezentacije arhitekturnih ostalin
na mestu odkritja.
PRELOŽE PRI LOKVI
EUP
NRP
PIA
23450
PR-01
SS
.
pozidano
15992
IME
REZIM
Prelože pri Lokvi
Kapelica dediščina
Matere božje
Prelože pri Lokvi
dediščina
- Vas
sakralna
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
286
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
PR-02
NRP
SK
PIA
.
OPIS
EŠD
širitev
in
nezazidano
iz
15992
veljavnega
plana
pozidano
IME
REZIM
TIP
Prelože pri Lokvi
dediščina
- Vas
naselbinska
dediščina
IME
Pristava
Štjaku - Vas
TIP
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
območje
Znotraj območja KD ni nezazidanih stavbnih
zemljišč oziroma njihovih širitev. Pojavljajo
Dopustna je širitev pozidave ob že vzpostavljenih historično
se severno od jedra vasi med obstoječo
izpričanih komunikacijah
pozidavo. Njihova pozidava ob upoštevanju
splošnih PIP ne bo vplivala na KD.
PRISTAVA
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
PT-01
SK
.
pozidano
15993
PIA
OPIS
EŠD
REZIM
pri
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Predvidena širitev proti J ni dopustna
Znotraj območja KD ni nezazidanih stavbnih
zemljišč oziroma njihovih širitev. Nezazidana
stavbna zemljišča se pojavljajo J od jedra vasi
v enoti RZ-02.
RAZGURI
EUP
RZ-01
NRP
SK
.
pozidano
15995
IME
Razguri - Vas
REZIM
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
območje
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Nezazidana stavbna zemljišča se pojavljajo
izven območja KD.
RZ-02
RZ-04
SK
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
15995
CD
.
pozidano
4118
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
SK-04
SK
.
pozidano
Razguri - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
Razguri - Cerkev
spomenik
sv. Ane
sakralna
dediščina
IME
REZIM
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
Skopo - Vas
dediščina
TIP
arheološka
dediščina
naselbinska
območje
stavbna
Predvidena širitev proti J ni dopustna
Del območja je že pozidan, vendar
neorganizirano (razpršena gradnja). Območje
je potrebno sanirati. Za sanacijo obstoječega
stanja ter načrtovanje nadaljnje pozidave naj
se območje ureja z OPPN oziroma določijo
posebni PIP, s katerimi bo zagotovljeno
ohranjanje kulturnih kakovosti naselja.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
/
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
območje
/
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
SKOPO
7311
9456
Aquarius d.o.o. Ljubljana
287
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
SK-05
SK
.
pozidano
7311
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
SK-06
SK-07
SK-08
ZDv
SK
CU
7311
9456
.
pozidano
7311
.
3996
širitev
in
nezazidano
7311
iz
veljavnega
plana
pozidano
9456
7351
7311
SK-09
SK
.
23424
9456
SK
.
TIP
dediščina
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
arheološka
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
arheološka
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
arheološka
dediščina
Skopo - Cerkev
dediščina
sv. Mihaela
sakralna
dediščina
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
arheološka
dediščina
območje
Skopo - Vas
naselbinska
dediščina
območje
dediščina
Skopo
Domačija Skopo spomenik
29
profana
dediščina
območje
stavbna
objekt
stavbna skupina
objektov
Skopo - Gradišče
spomenik
sv. Mihael
arheološka
dediščina
Skopo - Pil na
spomenik
Gorici
Skopo
dediščina
Spomenik NOB
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
memorialna
objekt
dediščina
naselbinska
območje
dediščina
območje
pozidano
7352
SK-10
REZIM
širitev
in 27458
nezazidano
iz
veljavnega
plana
9456
pozidano
Skopo - Vas
Skopo
Tomaževa
kapelica
Skopo - Vas
dediščina
dediščina
sakralna
dediščina
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna
objekt
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Izmed naštetih parcel se v enoti pojavlja le
parcela št. 11/2, ki je že pozidana. Parceli št.
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s 18/1 in 16 sta v dopolnjenem osnutku že
parcelno številko 1071/7, 18/ 1 , 16, 11/3, 7, 8, 2/1, delno opredeljeni kot kmetijska zemljišča.
11/2 vse k.o. Skopo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
Širitev stavbnega zemljišča na parceli št. 7
parcelno številko 1071/7, 18/ 1 , 16, 11/3, 7, 8, 2/1, delno
naj se vrne v primarno rabo.
11/2 vse k.o. Skopo.
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Parceli 1071/1 in 8 sta že pozidani, parcela
2/1 je v dopolnjenem osnutku že vrnjena v
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
kmetijska zemljišča.
parcelno številko 1071/7, 18/ 1 , 16, 11/3, 7, 8, 2/1, delno
11/2 vse k.o. Skopo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
/
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
/
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
/
Pozidava na območju širitve stavbnega
zemljišča na parceli 587 k.o. Skopo, ki je bila
dodana v dopolnjenem osnutku, bi pomembno
vplivala na KD. Zato naj se vrne v primarno
rabo.
288
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
SK-15
SK
.
EUP
NRP
PIA
SA-01
SK
.
NRP
PIA
OPIS
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
9456
Skopo - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Sela pri Štjaku dediščina
Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
EŠD
IME
TIP
OBSEG
17695
Selo pri Štjaku Arheološko
arheološko
najdišče
v
najdišče
vzhodnem delu
vasi
arheološka
dediščina
območje
SMERNICE
Raba (pozidava, kmetijstvo) je pogojno sprejemljiva; pred
posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi deli kot so globoko
oranje in urejanje obstoječih poti, odstranjevanje kamnitih
grobelj in izkopi zemlje…) je potrebno opraviti predhodne
raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za
določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko
pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka
izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na
mestu odkritja.
15997
Selo pri Štjaku dediščina
Vas
naselbinska
dediščina
območje
SELA
OPIS
EŠD
širitev
in
nezazidano
iz
15996
veljavnega
plana
pozidano
SELO
EUP
SO-01
SO-02
SK
IK
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
17696
REZIM
Selo pri Štjaku Arheološko
arheološko
območje
V najdišče
Zakotku
arheološka
dediščina
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Raba (industrijska cona, kmetijstvo) je pogojno
sprejemljiva; pred posegi (tudi pred večjimi zemeljskimi
deli kot so globoko oranje in urejanje obstoječih poti,
odstranjevanje kamnitih grobelj in izkopi zemlje…) je
potrebno opraviti predhodne raziskave s katerimi se
pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja).
Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopavalno
obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
289
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
SENADOLICE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
dediščina
vplivno
območje
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
SE-01
SK
.
pozidano
15998
Senadolice - Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
NRP
PIA
.
OPIS
EŠD
IME
15112
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Orlek
Počivališče
križu
sakralna
dediščina
stavbna
objekt
/
Sežana - Nova dediščina
štirna
priporočilno
profana
dediščina
stavbna
objekt
/
Sežana - Nova dediščina
štirna
priporočilno
profana
dediščina
stavbna
objekt
/
SEŽANA
EUP
SŽ-101
SS
pozidano
veljaven OPPN
SŽ-116
SŽ-131
IG
PC
OPPN
OPPN
OPPN
SŽ-15
IG
veljaven OPPN
širitev
in
nezazidano 23444
iz
veljavnega
29437
plana
širitev
in
nezazidano
iz
29437
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana,
veljaven
OPPN
15619
.
SŽ-57
SSj
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
naselbinska
dediščina
pozidano
29461
Sežana
Mahorčičeva
domačija
profana
dediščina
veljaven OPPN
SŽ-64
ZP
.
profana
dediščina
15112
.
IG
Sežana
- dediščina
Stršinkova hiška priporočilno
pozidano
veljaven OPPN
SŽ-63
Pri dediščina
pozidano
15112
-
dediščina
priporočilno
Sežana - Jedro dediščina
naselbinska
stavbna
objekt
/
območje
/
stavbna skupina
objektov
/
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Za območje je sprejet Odlok o občinskem
lokacijskem načrtu za poslovno cono
Sežana JZ (Ur. l. RS, št. 102/06), v katerem je
zapisano, da na območju urejanja z OLN ni
evidentiranih območij ali objektov kulturne
dediščine, ki se varujejo na podlagi veljavnih
predpisov za varstvo kulturne dediščine.
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje US 50 – Gradišče v Sežani,
Ur. l. RS, št. 73/98) (z dozidavami ni
dovoljeno spreminjati značilnega sistema
pozidave, potrebno pridobiti soglasje).
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila
veljavnega
290
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
veljaven OPPN
EŠD
29461
.
SŽ-65
SSj
pozidano
15112
veljaven OPPN
IME
naselja
Sežana
Mahorčičeva
domačija
-
REZIM
TIP
dediščina
OBSEG
dediščina
priporočilno
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
naselbinska
dediščina
SMERNICE
/
območje
/
objekt
Varuje se površina pokopališča s pokopališkim zidom;
električni vod naj ne teče preko pokopališča; steber el.voda
naj bo postavljen cca. 10 m od pokopališkega zidu; ob
zunanji strani pokopališkega zidu je potrebno redno čiščenje
grmovja in dreves; travnato površino pokopališča je
potrebno vzdrževati z redno košnjo
VREDNOTENJE
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
SŽ-66
ZK
.
pozidano
7373
.
SŽ-68
ZP
pozidano
7889
veljaven OPPN
.
SŽ-69
ZP
veljaven OPPN
.
SŽ-70
ZP
veljaven OPPN
SŽ-72
CU
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana,
veljaven
OPPN
7889
Sežana - Vojaško
pokopališče
iz
dediščina
prve
svetovne
vojne
Sežana
dediščina
Botanični park
Sežana
dediščina
Botanični park
memorialna
dediščina
vrtnoarhitekturna
dediščina
vrtnoarhitekturna
dediščina
nezazidano
iz
veljavnega
plana,
veljaven
OPPN
29016
Sežana - Hotel dediščina
Triglav
priporočilno
profana
dediščina
pozidano
7889
Sežana
dediščina
Botanični park
vrtnoarhitekturna
dediščina
stavbna
objekt
objekt
/
/
objekt
/
objekt
/
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Enota urejanja prostora naj se razširi na
celotno območje dediščine. Namenska raba
naj se spremeni v ZP. Zahteve iz smernic naj
se zapišejo v PPIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
291
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
pozidano
3995
pozidano
29064
pozidano
29016
pozidano
15112
pozidano
29461
pozidano
7371
pozidano
7247
pozidano
11055
CD
pozidano
.
SŽ-79
ZP
veljaven OPPN
CU
pozidano
dediščina
priporočilno
dediščina
priporočilno
dediščina
dediščina
priporočilno
spomenik
spomenik
dediščina
profana
dediščina
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
objekt
/
objekt
/
območje
/
stavbna skupina
objektov
/
profana
stavbna
objekt
dediščina
memorialna
objekt
dediščina
profana
stavbna
objekt
dediščina
/
Konservatorski načrt
objekt
15109
Sežana
Spominska
dediščina
plošča
enotam
IV. armade
memorialna
dediščina
del objekta /
15106
dediščina
Sežana - Stara
vplivno
šola
območje
profana
dediščina
23448
Sežana
Spomenik
dediščina
Albertu GrudnuBlisku
memorialna
dediščina
objekt
dediščina
vplivno
območje
memorialna
dediščina
objekt
dediščina
profana
dediščina
15107
15100
veljaven OPPN
7246
15112
Sežana
Spomenik padlim
borcem NOV
Sežana
Domačija
Partizanska 58
Sežana
Graščina
Sežana - Jedro
naselja
spomenik
dediščina
stavbna
objekt
stavbna skupina
objektov
profana
stavbna skupina
dediščina
objektov
naselbinska
območje
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
/
memorialna
dediščina
.
SŽ-81
spomenik
TIP
sakralna
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
profana
stavbna
dediščina
naselbinska
dediščina
Sežana
Spomenik Srečku dediščina
Kosovelu
veljaven OPPN
nezazidano
iz
veljavnega
plana,
veljaven
OPPN
REZIM
15108
.
SŽ-74
IME
Sežana - Cerkev
sv. Martina
Sežana
Fontalon
Sežana - Hotel
Triglav
Sežana - Jedro
naselja
Sežana
Mahorčičeva
domačija
Sežana - Polajev
stolp
Sežana
Spomenik NOB
Sežana - Vila
Mirassasso
/
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
Objektu se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo Upoštevati je treba splošne PIP ter smernice.
grajeni objekti ne presegajo gabaritov objekta KD; ohranja
se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in Zahteve iz smernic naj se zapišejo v PPIP.
velikost okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
/
načrtu UC 1 – »Sežana center 1« v Sežani,
Uradne objave 35/02, Odlok o OPPN spremembe in dopolnitve UN UC 1 »Sežana
center 1« v Sežani, Ur. l. RS, št. 19/13).
/
Upoštevati je treba splošne PIP.
Upoštevati je treba določila veljavnega
/
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v
Sežani, Ur. l. RS, št. 114/00, 43/04).
/
Upoštevati je treba splošne PIP ter smernice.
/
292
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
15102
15099
IME
REZIM
Sežana - Vila
dediščina
Partizanska 54
Sežana
dediščina
Domačija
Partizanska 74
TIP
profana
dediščina
profana
dediščina
stavbna
Sežana
Štok
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
stavbna
OBSEG
SMERNICE
objekt
Konservatorski načrt
objekt
/
OPPN
SŽ-84
CD
.
ZP
veljaven OPPN
SŽ-86
SS
SŽ-89
ZP
.
15113
SŽ-94
SSj
.
SS
veljaven OPPN
SŽ-140
ZV
.
Konservatorski načrt
Sežana - Vila
dediščina
Kolodvorska 7
profana
dediščina
stavbna
pozidano
7246
Sežana
Graščina
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
/
širitev
15112
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
naselbinska
dediščina
območje
/
pozidano
15112
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
naselbinska
dediščina
območje
/
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
širitev
Sežana
Štok
-
Vili
-
dediščina
dediščina
15112
Sežana - Jedro
dediščina
naselja
15114
Sežana
Arheološko
najdišče Brdo
profana
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna skupina
objektov
objekt
območje
Upoštevati je treba splošne PIP ter smernice.
Za obnovo vile je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v
Sežani, Ur. l. RS, št. 114/00, 43/04).
15101
veljaven OPPN
SŽ-95
dediščina
pozidano
.
.
Vili
15113
veljaven OPPN
ZD
-
nezazidano
iz
veljavnega
plana,
veljaven
OPPN
.
SŽ-93
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje UC 2 – Sežana center 2 v
Sežani, Ur. l. RS, št. 114/00, 43/04).
pozidano
veljaven OPPN
SŽ-85
VREDNOTENJE
Konservatorski načrt
Upoštevati je treba splošne PIP ter smernice.
Konservatorski načrt
/
Za obnovo vile je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Za obnovo vile je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za
območje UC 2 – Sežana center 2 v Sežani, Ur.
l. RS, št. 38/98, 43/01, 23/04).
Upoštevati je treba splošne PIP .
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani, Ur.
l. RS, št. 73/98).
Upoštevati je treba splošne PIP .
Upoštevati je treba določila veljavnega
ureditvenega načrta (Odlok o ureditvenem
načrtu za območje US 12 – Vas v Sežani, Ur.
l. RS, št. 73/98).
Upoštevati je treba splošne PIP .
–
Arheološko
najdišče
Arheološka
dediščina
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Raba (gozd, kmetijstvo) je pogojno sprejemljiva.
Območje širitve, ki posega na arheološko
najdišče, naj se izvzame iz OPN.
293
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
STOMAŽ
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
Stomaž
Štjaku - Vas
pri
Stomaž
Štjaku - Vas
pri
ST-01
SK
.
širitev
in
nezazidano
iz
16001
veljavnega
plana
pozidano
ST-02
SK
.
pozidano
16001
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev pozidave proti V in S je preobširna!
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev pozidave proti V in S je preobširna!
VREDNOTENJE
Širitve in nezazidana stavbna zemljišča ne
segajo v območje KD. Njihova pozidava pa bi
lahko pomembno vplivala na KD, predvsem
vzhodno od obstoječe pozidave. Zato naj se za
urejanje območja določijo posebni PIP, s
katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih
kakovosti naselja.
Širitve in nezazidana stavbna zemljišča ne
segajo v območje KD.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŠEPULJE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
ŠE-01
SK
.
pozidano
16002
Šepulje - Vas
dediščina
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
16002
Šepulje - Vas
dediščina
OPIS
EŠD
IME
REZIM
23434
Šmarje pri Sežani
dediščina
- Spomenik NOB
ŠE-02
SK
TIP
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
memorialna
dediščina
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŠMARJE PRI SEŽANI
EUP
ŠM-06
NRP
SK
PIA
.
pozidano
16003
Šmarje pri Sežani
dediščina
- Vas
naselbinska
dediščina
območje
Vzpostaviti je potrebno cezuro pred območjem KD
Cezura med starim jedrom vasi (KD) in
novejšo
pozidavo
proti
severu
je
vzpostavljena z dvema območjema z
namensko rabo ZD (ŠM-04, ŠM-05). Ostala
območja na stiku s KD so že pozidana.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŠM-08
SK
.
pozidano
746
750
Šmarje pri Sežani
- Cerkev Matere
božje vnebovzete
Šmarje pri Sežani
Domačija
Šmarje 2
spomenik
vplivno
območje
sakralna
dediščina
stavbna
spomenik
profana
dediščina
stavbna skupina
objektov
objekt
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
294
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
16003
ŠM-09
CD
.
TIP
naselbinska
dediščina
17698
Šmarje pri Sežani
Arheološko arheološko
najdišče
sv. najdišče
Marija
arheološka
dediščina
746
Šmarje pri Sežani spomenik
- Cerkev Matere vplivno
božje vnebovzete območje
sakralna
dediščina
stavbna
profana
dediščina
stavbna
OBSEG
SMERNICE
območje
/
območje
Obstoječa raba je pogojno sprejemljiva; pred večjimi
zemeljskimi posegi (kot je urejanje obstoječih dostopnih
poti) je potrebno opraviti predhodne raziskave s katerimi se
pridobijo informacije potrebne za določitev natančnih
ukrepov varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
Novogradnja v območju arheološke dediščine ni ne pričakujemo.
sprejemljiva. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Možnost zahteve prezentacije arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.;
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo kašče je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
Objektu se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo
grajeni objekti ne presegajo gabaritov objekta KD; ohranja Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
se oblikovanost fasad v kamnu; ohranja obstoječa Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
razporeditev in velikost okenskih odprtin; ohranja se ne pričakujemo.
obstoječi vhod
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Konservatorski načrt
Za obnovo domačij je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
pozidano
7355
16003
ŠM-10
IME
REZIM
Šmarje pri Sežani
dediščina
- Vas
ZK
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
NRP
PIA
OPIS
Šmarje pri Sežani
Komunska spomenik
kašča
Šmarje pri Sežani
dediščina
- Vas
naselbinska
dediščina
746
Šmarje pri Sežani
vplivno
- Cerkev Matere
območje
božje vnebovzete
sakralna
dediščina
EŠD
IME
TIP
stavbna
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŠTJAK
EUP
ŠJ-01
CU
.
22650
Štjak - Šola
dediščina
profana
dediščina
16004
Štjak - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
pozidano
762
ŠJ-02
CU
.
REZIM
pozidano
4056
16004
Štjak - Ambient
domačij Štjak 15, spomenik
17
Štjak - Cerkev
spomenik
sv. Jakoba
Štjak - Vas
dediščina
profana
dediščina
stavbna
stavbna skupina
objektov
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
naselbinska
območje
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
295
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
ŠJ-03
ŠJ-04
NRP
SK
SK
PIA
OPIS
.
širitev
in
nezazidano
iz
16004
veljavnega
plana
pozidano
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
EŠD
16004
ZK
.
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Nezazidana stavbna zemljišča in njihove
širitve se večinoma pojavljajo izven območja
KD. Kljub temu pa bi njihova povezava lahko
pomembno vplivala na KD.
Štjak - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev proti J in V ni dopustna.
Za urejanje območja naj se določijo posebni
PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje
kulturnih kakovosti naselja.
Štjak - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Predvidena širitev proti J in V ni dopustna.
Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
Nezazidana stavbna se večinoma pojavljajo
izven območja KD. Del enote je že pozidan.
Pozidava preostalih zemljišč ne bo vplivala na
KD.
Tudi v strokovnih podlagah za poselitev je
bilo ugotovljeno, da je to območje primerno
za širitev naselja.
Za urejanje območja naj se določijo posebni
PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje
kulturnih kakovosti naselja.
7356
ŠJ-05
IME
pozidano
23461
Štjak - Kamniti
križ
na spomenik
pokopališču
Štjak
dediščina
Pokopališče
sakralna
dediščina
stavbna
objekt
/
memorialna
dediščina
objekt
/
SMERNICE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŠTORJE
EUP
NRP
PIA
ŠT-03
SS
.
ŠT-06
CU
OPPN
ŠT-07
ZK
.
OPIS
EŠD
Širitev
in
nezazidano
iz
16005
veljavnega
plana
pozidano
širitev
in
nezazidano
16005
iz
veljavnega
plana
pozidano
3941
IME
REZIM
TIP
OBSEG
Štorje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Štorje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Štorje - Cerkev spomenik
sv.
Janeza vplivno
Krstnika
območje
sakralna
dediščina
stavbna
objekt
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Parcelam št. 2717, 2724, 2727/1, 2717/2 in
deli parcel 2713, 2714 in 2716 k.o. Štorje naj
Vzpostaviti j potrebno cezure okrog območja naselbinske
se namenska raba spremeni v ZD.
dediščine. Širitev CD ob SV –glavni cesti skozi vas ni
dopustna.
Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
Območje se bo urejalo z OPPN. Načrtovane
Vzpostaviti j potrebno cezure okrog območja naselbinske prostorske ureditve morajo biti takšne, da ne
dediščine. Širitev CD ob SV –glavni cesti skozi vas ni bodo imele negativnih vplivov na KD. Med
dopustna.
območjem KD in novo pozidavo je treba
zagotoviti cezuro.
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
296
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
7358
ŠT-09
ŠT-10
ZDv
CU
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
širitev
pozidano
IME
Štorje kaplanija
cerkvi
REZIM
Stara
pri spomenik
TIP
profana
dediščina
stavbna
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
/
23425
Štorje
dediščina
Spomenik borcu
memorialna
dediščina
objekt
16005
Štorje - Vas
naselbinska
dediščina
območje
7357
spomenik
Štorje - Domačija
vplivno
Štorje 30
območje
profana
dediščina
23425
Štorje
dediščina
Spomenik borcu
23426
dediščina
stavbna
VREDNOTENJE
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
Vzpostaviti j potrebno cezure okrog območja naselbinske
predvideni.
dediščine. Širitev CD ob SV –glavni cesti skozi vas ni
dopustna.
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
memorialna
dediščina
objekt
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Štorje
dediščina
Spomenik NOB
memorialna
dediščina
objekt
/
16005
Štorje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
ŠT-11
ZD
.
pozidano
16005
Štorje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
ŠT-12
SS
.
pozidano
16005
Štorje - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Cezura okrog območja je vzpostavljena z
zelenimi površinami v enotah ŠT-08 in ŠT-09
Vzpostaviti j potrebno cezure okrog območja naselbinske ter zelenimi površinami, ki so opredeljene v
dediščine. Širitev CD ob SV –glavni cesti skozi vas ni enoti ŠT-03 kot omilitveni ukrep.
dopustna.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
/
ne pričakujemo.
Vzpostaviti j potrebno cezure okrog območja naselbinske
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
dediščine. Širitev CD ob SV –glavni cesti skozi vas ni
ne pričakujemo.
dopustna.
297
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TABOR
EUP
TA-01
NRP
SK
PIA
.
OPIS
EŠD
širitev
in
nezazidano 7323
iz
veljavnega
plana
pozidano
16006
7323
TA-02
CD
.
IME
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
Tabor
pri
Vrabčah
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo,urejanje znotraj poselitve) je
pogojno sprejemljiva; pred posegi (tudi pred večjimi
zemeljskimi deli kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti, gradnja infrastrukture…) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Odstranjevanje
kamnitih grobelj ni sprejemljivo. Predhodna arheološka
raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva
arheološkega najdišča. Možnost zahteve prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Tabor
pri
dediščina
Vrabčah - Vas
naselbinska
dediščina
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo,urejanje znotraj poselitve) je
pogojno sprejemljiva; pred posegi (tudi pred večjimi
zemeljskimi deli kot so globoko oranje in urejanje
obstoječih poti, gradnja infrastrukture…) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Odstranjevanje
kamnitih grobelj ni sprejemljivo. Predhodna arheološka
raziskava obsega tudi poizkopavalno obdelavo arhiva
arheološkega najdišča. Možnost zahteve prezentacije
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
objekt
/
naselbinska
dediščina
območje
/
TIP
OBSEG
Tomaj - Dom
spomenik
Srečka Kosovela
memorialna
dediščina
objekt
SMERNICE
Objektu se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo
grajeni objekti ne presegajo gabaritov objekta KD; ohranja
se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in
velikost okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod; varuje
se funkcionalne objekte ob stanovanjskem poslopju; varuje
in ohranja se pripadajoči vrt.
Tomaj - Vas
naselbinska
dediščina
območje
Tabor
pri
Vrabčah
spomenik
Arheološko
najdišče Tabor
arheološka
dediščina
pozidano
4117
16006
Tabor
pri
Vrabčah - Cerkev
spomenik
Marijinega
darovanja
Tabor
pri
dediščina
Vrabčah - Vas
sakralna
dediščina
stavbna
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
TOMAJ
EUP
TO-02
NRP
CD
PIA
OPIS
EŠD
.
širitev
in
nezazidano
7365
iz
veljavnega
plana
pozidano
16007
IME
REZIM
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
298
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
767
TO-03
SKj
.
768
27370
23427
TO-05
ZDv
CD
.
.
REZIM
Tomaj
Arheološko
spomenik
najdišče Tabor
TIP
OBSEG
arheološka
dediščina
območje
širitev
pozidano
4073
TO-04
IME
nezazidano
iz
veljavnega
plana
Tomaj - Cerkev
Device Marije v
Britofu
Tomaj - Kmečki
dvorec Tomaj 33
Tomaj - Polakov
pil
Tomaj
Spomenik NOB
spomenik
spomenik
dediščina
dediščina
16007
Tomaj - Vas
dediščina
16007
Tomaj - Vas
dediščina
širitev
in
nezazidano
iz
767
veljavnega
plana
Tomaj
Arheološko
spomenik
najdišče Tabor
sakralna
dediščina
stavbna
profana
stavbna
dediščina
sakralna
stavbna
dediščina
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
arheološka
dediščina
SMERNICE
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 1021/4, 1029, 1027, 1021/1, 6,7 , 1023,
1024/1, 1403, 1405, 1406/1, 2024, 1408, 1409 (delno),
1434, 1432, 1433, 1431/1, 2036/3 in 1002 vse k.o Tomaj.
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, pozidava, centralne
dejavnosti) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi zemeljski
posegi (tudi kot so agromelioracije, globoko oranje, urejanje
obstoječih dostopnih poti in podpornih zidov..) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi post izkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj ni sprejemljivo. Možnost zahteve po prezentaciji
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
VREDNOTENJE
Parcele št. 1021/4, 1029, 1021/1, 1021/6,
1021/7, 1023, 1024/1, 1403 ter delno 2024 so
v dopolnjenem osnutku že izvzete iz stavbnih
zemljišč. Parcele 1405, delno 2024 ,1002,
1433/1, 1433/2 ter delno 1406/1 so na
območjih z namensko rabo ZD, kjer gradnja
novih objektov ni predvidena. Parcele 1408,
1409, 1431/1 so že pozidane, nezazidani deli
predstavljajo
funkcionalna
zemljišča
obstoječih objektov. Parcela 2036/3 je parcela
obstoječih poti.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
objekt
skupina
objektov
Konservatorski načrt
objekt
/
objekt
/
območje
/
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
območje
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, pozidava, centralne
dejavnosti) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi zemeljski
posegi (tudi kot so agromelioracije, globoko oranje, urejanje
obstoječih dostopnih poti in podpornih zidov..) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi post izkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj ni sprejemljivo. Možnost zahteve po prezentaciji
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Za obnovo dvorca je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
299
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
TO-06
TO-11
NRP
CU
ZD
PIA
.
.
OPIS
EŠD
IME
REZIM
16007
Tomaj - Vas
dediščina
767
Tomaj
Arheološko
spomenik
najdišče Tabor
4071
Tomaj - Cerkev
dediščina
sv. Petra in Pavla
16007
Tomaj - Vas
širitev
pozidano
širitev
in 767
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
dediščina
Tomaj
Arheološko
spomenik
najdišče Tabor
4071
Tomaj - Cerkev
dediščina
sv. Petra in Pavla
16007
Tomaj - Vas
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
arheološka
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
območje
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 1021/4, 1029, 1027, 1021/1, 6,7 , 1023,
1024/1, 1403, 1405, 1406/1, 2024, 1408, 1409 (delno),
1434, 1432, 1433, 1431/1, 2036/3 in 1002 vse k.o Tomaj.
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, pozidava, centralne
dejavnosti) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi zemeljski
posegi (tudi kot so agromelioracije, globoko oranje, urejanje
obstoječih dostopnih poti in podpornih zidov..) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi post izkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj ni sprejemljivo. Možnost zahteve po prezentaciji
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
naselbinska
območje
dediščina
arheološka
dediščina
območje
sakralna
stavbna
objekt
dediščina
naselbinska
območje
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
/
/
Pozidava (novogradnja) ni sprejemljiva na zemljišču s
parcelno številko 1021/4, 1029, 1027, 1021/1, 6,7 , 1023,
1024/1, 1403, 1405, 1406/1, 2024, 1408, 1409 (delno),
1434, 1432, 1433, 1431/1, 2036/3 in 1002 vse k.o Tomaj.
Obstoječa raba (kmetijstvo, gozd, pozidava, centralne
dejavnosti) je pogojno sprejemljiva; pred večjimi zemeljski
posegi (tudi kot so agromelioracije, globoko oranje, urejanje
obstoječih dostopnih poti in podpornih zidov..) je potrebno
opraviti predhodne raziskave s katerimi se pridobijo
informacije potrebne za določitev natančnih ukrepov
varstva, dediščina se lahko pred posegi tudi nadzorovano
odstrani (zaščitna arheološka izkopavanja). Predhodna
arheološka raziskava obsega tudi post izkopavalno obdelavo
arhiva arheološkega najdišča. Odstranjevanje kamnitih
grobelj ni sprejemljivo. Možnost zahteve po prezentaciji
arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
/
/
VREDNOTENJE
Pred izvedbo posegov je treba na območju
arheološkega najdišča opraviti predhodne
arheološke raziskave. Možnost zahteve po
prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu
odkritja.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Parcele št. 1021/4, 1029, 1021/1, 1021/6,
1021/7, 1023, 1024/1, 1403 ter delno 2024 so
v dopolnjenem osnutku že izvzete iz stavbnih
zemljišč. Parcele 1405, delno 2024 ,1002,
1433/1, 1433/2 ter delno 1406/1 so na
območjih z namensko rabo ZD, kjer gradnja
novih objektov ni predvidena. Parcele 1408,
1409, 1431/1 so že pozidane, nezazidani deli
predstavljajo
funkcionalna
zemljišča
obstoječih objektov. Na teh zemljiščih gradnja
novih objektov ni dovoljena. Parcela 2036/3
je parcela obstoječih poti.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
300
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TUBLJE PRI KOMNU
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
TU-02
SK
.
pozidano
16008
TU-05
ZK
.
širitev
4189
TU-06
ZK
.
širitev
22645
IME
Tublje
pri
Komnu - Vas
Brje pri Komnu Vojaško
pokopališče
iz
prve
svetovne
vojne
Brje pri Komnu Vojaško
pokopališče
iz
prve
svetovne
vojne II
REZIM
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
OBSEG
SMERNICE
območje
/
objekt
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
spomenik
memorialna
dediščina
dediščina
memorialna
dediščina
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
objekt
/
OBSEG
SMERNICE
območje
/
objekt
/
območje
/
območje
/
območje
/
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
UTOVLJE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
UT-01
ZK
.
pozidano
16009
UT-02
SK
.
širitev
in
4074
pozidano
pozidano
UT-03
UT-04
SK
SS
.
.
16009
širitev
in
16009
nezazidano
iz
veljavnega
28326
plana
pozidano
širitev
in
nezazidano
iz
28325
veljavnega
plana
pozidano
IME
REZIM
Utovlje - Zaselek vplivno
Brith
območje
spomenik
Utovlje - Cerkev
vplivno
sv. Justa
območje
Utovlje - Zaselek vplivno
Brith
območje
Utovlje - Zaselek vplivno
Brith
območje
TIP
naselbinska
dediščina
Utovlje - Zaselek dediščina
V vasi
priporočilno
naselbinska
dediščina
Utovlje - Zaselek dediščina
Pri Grbcih
priporočilno
naselbinska
dediščina
TIP
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
sakralna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna
območje
Predvidena širitev ni dopustna
OBSEG
SMERNICE
območje
/
območje
/
območje
/
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Parcela št. 1330 k.o. Utovlje mora ostati
nepozidana zaradi zagotavljanja cezure med
KD in novo pozidano. Namenska raba naj se
spremeni v ZD.
VELIKI DOL
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
VD-05
CD
.
pozidano
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
VD-07
SS
.
pozidano
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
VD-08
ZD
.
nezazidano
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
301
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
PIA
VD-09
ZD
.
VD-10
SK
.
VD-11
SS
.
OPIS
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
širitev
in
pozidano
EŠD
IME
REZIM
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
23415
Veliki Dol dediščina
Spomenik NOB
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
16011
Veliki Dol - Vas
dediščina
4097
VD-12
CD
.
pozidano
23415
16011
VD-13
ZS
.
VD-14
SK
.
širitev
in
16011
pozidano
širitev
in
16011
pozidano
Veliki Dol Cerkev
sv. dediščina
Jakoba
Veliki Dol dediščina
Spomenik NOB
Veliki Dol - Vas
dediščina
Veliki Dol - Vas
dediščina
Veliki Dol - Vas
dediščina
TIP
dediščina
OBSEG
SMERNICE
naselbinska
dediščina
območje
/
memorialna
dediščina
objekt
/
območje
/
območje
/
objekt
/
objekt
/
območje
/
območje
/
območje
/
OBSEG
SMERNICE
objekt
/
območje
/
območje
/
območje
Na mestu predvidenih CD je potrebno vzpostaviti zelene
Namenska raba naj se spremeni v ZD.
površine – cezura okrog območja KD
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
sakralna
dediščina
memorialna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna
VREDNOTENJE
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
VELIKO POLJE
EUP
VP-01
NRP
SK
PIA
.
OPIS
EŠD
širitev
in
7367
nezazidano
iz
veljavnega
16012
plana
pozidano
IME
REZIM
Veliko polje spomenik
Spomenik NOB
TIP
memorialna
dediščina
Veliko Polje
Vas
naselbinska
dediščina
-
dediščina
VR-01
SKj
.
pozidano
16014
Vrabče - Vas
dediščina
VR-02
CD
.
pozidano
16014
Vrabče - Vas
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
Aquarius d.o.o. Ljubljana
VREDNOTENJE
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
302
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VOGLJE
EUP
VO-02
NRP
SK
PIA
.
OPIS
EŠD
IME
REZIM
7322
Voglje na Krasu
Arheološko
spomenik
najdišče
Stara
cerkev
TIP
OBSEG
arheološka
dediščina
območje
pozidano
16013
dediščina
Voglje na Krasu
vplivno
- Vas
območje
naselbinska
dediščina
območje
SMERNICE
Obstoječa raba (zelene površine, poselitev) je pogojno
sprejemljiva; pred posegi je potrebno opraviti predhodne
raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za
določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko
pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka
izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na
mestu odkritja.
Širitev proti S ni dopustna
VREDNOTENJE
Zahteve iz smernic se vključijo v splošni PIP.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Del stavbnih zemljišč na severu
je v
dopolnjenem osnutku že vrnjenih v primarno
rabo. Parcele št 111, 105/1, 105/2 ter del 1/1
so že pozidane (objekt v gradnji).
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
VO-03
ZDv
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
7322
16013
7359
VO-04
VO-05
SK
PO
.
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
pozidano
16013
16013
Voglje na Krasu
Arheološko
spomenik
najdišče
Stara
cerkev
dediščina
Voglje na Krasu
vplivno
- Vas
območje
Voglje na Krasu
spomenik
- Pil na Klancu
dediščina
Voglje na Krasu
vplivno
- Vas
območje
Voglje na Krasu vplivno
- Vas
območje
arheološka
dediščina
območje
Obstoječa raba (zelene površine, poselitev) je pogojno
sprejemljiva; pred posegi je potrebno opraviti predhodne
raziskave s katerimi se pridobijo informacije potrebne za
določitev natančnih ukrepov varstva, dediščina se lahko
pred posegi tudi nadzorovano odstrani (zaščitna arheološka
izkopavanja). Predhodna arheološka raziskava obsega tudi
poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na
mestu odkritja.
naselbinska
dediščina
območje
Širitev proti S ni dopustna
objekt
/
območje
Širitev proti S ni dopustna
sakralna
dediščina
naselbinska
dediščina
naselbinska
dediščina
stavbna
območje
Aquarius d.o.o. Ljubljana
Širitev proti S ni dopustna
Območje
je
namenjeno
ohranjanju
obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja
se obstoječa raba, novi posegi niso
predvideni.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Širitev na severu je v dopolnjenem osnutku
OPN že umaknjena.
Na nezazidanih stavbnih zemljiščih parcele
102/1 je že izdano gradbeno dovoljenje.
Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
303
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VRHOVLJE
EUP
VV-01
NRP
SK
PIA
.
OPIS
EŠD
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
16015
7362
VV-02
PO
.
širitev
16015
VV-03
ZD
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
16015
.
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
16015
VV-04
SS
IME
Vrhovlje
Sežani
Domačija
Vrhovlje 13
pri
-
REZIM
TIP
spomenik
profana
dediščina
dediščina
Vrhovlje
pri
vplivno
Sežani - Vas
območje
Vrhovlje
pri
dediščina
Sežani - Vas
dediščina
Vrhovlje
pri
vplivno
Sežani - Vas
območje
dediščina
Vrhovlje
pri
vplivno
Sežani - Vas
območje
OBSEG
SMERNICE
VREDNOTENJE
objekt
Konservatorski načrt
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti
konservatorski načrt.
naselbinska
dediščina
območje
/
naselbinska
dediščina
območje
/
naselbinska
dediščina
območje
/
naselbinska
dediščina
stavbna
območje
/
Parcele št. 1417 ter 1306/18, 1312, 1306 naj
se izvzamejo iz stavbnih zemljišč. Njihova
pozidava bi pomembno vplivala na KD.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Območje je namenjeno ohranjanju zelenih
površin znotraj naselja. Ohranja se obstoječa
raba, novi posegi niso predvideni.
Nezazidana stavbna zemljišča na severu
enote, ki so bila dodana v dopolnjenem
osnutku (v smernicah še ni obravnavana) je že
pozidana.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
ŽIRJE
EUP
NRP
PIA
OPIS
EŠD
IME
REZIM
ŽI-01
SK
.
pozidano
16016
Žirje - Vas
dediščina
ŽI-02
ŽI-03
ŽI-04
SS
SS
IK
.
.
širitev
in
17691
nezazidano
iz
veljavnega
plana
pozidano
16016
pozidano
širitev
pozidano
17691
16016
Žirje
Arheološko
najdišče
Makunce
Gabričje
Žirje - Vas
OBSEG
območje
-
in
Žirje - Vas
Žirje
Arheološko
najdišče
Makunce
Gabričje
TIP
naselbinska
dediščina
SMERNICE
Predvidena širitev na V ni dopustna.
cone na SZ ni dopustna.
VREDNOTENJE
Vzpostavitev ind. Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
Stavbna zemljišča na parcelnih številkah
1476, 1475/1, 1474, 1473/2 k.o. Merce so v
Pozidava ni sprejemljiva na parcelnih številkah 1476, dopolnjenem osnutku že izvzeta iz OPN.
1475/1, 1474, 1473/2 k.o. Merce.
Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
Parceli št. 1421 in 1422 sta že pozidani,
parcelam št. 1417, 145, 1414/1, 1416 je treba
Predvidena širitev na V ni dopustna.
namensko rabo spremeniti v ZD, na parceli
1418/1 ni dovoljena gradnja novih objektov.
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
/.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD
ne pričakujemo.
dediščina
naselbinska
dediščina
območje
Vzpostavitev ind. cone na SZ ni dopustna.
Širitev stavbnih zemljišč naj se načrtuje la za
ažuriranje stanja – določitev stavbnih zemljišč
obstoječim objektom. Priključijo naj se enoti
-
in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
304
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
ŽI-05
NRP
IK
PIA
.
OPIS
pozidano
EŠD
IME
17691
Žirje
Arheološko
najdišče
Makunce
Gabričje
REZIM
TIP
OBSEG
SMERNICE
arheološko
najdišče
arheološka
dediščina
območje
Industrijska cona in električni vod
obstoječih gabaritih.
VREDNOTENJE
ŽI-01. Preostali del širitve stavbnih zemljišč
naj se vrne v primarno rabo.
-
in
je sprejemljiva le v
Gradnja novih objektov ni dovoljena.
Vpliv OPN na Okoljski cilj 1 in 2 ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
305
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Okoljski cilj 3 in 4: Vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti« in
»vključevanje kulturne dediščine v razvoj občine in krepitev družbenega pomena kulturne dediščine
v občini
Cilja »vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti« in »vključevanje
kulturne dediščine v razvoj občine in krepitev družbenega pomena kulturne dediščine v občini« sta
bolj strateško naravnana. Njuno implementacijo v OPN lahko zasledimo:
•
med cilji prostorskega razvoja
•
med splošnimi usmeritvami za razvoj naselij,
•
med usmeritvami za notranji razvoj naselij ter
•
med usmeritvami za prenovo naselij,
Vpliv OPN na okoljski cilj 3 in 4 ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Kumulativne in sinergijske vplive OPN občine Sežana, OPN sosednjih občin in DPN, ki se
pripravljajo na območju občine Sežana, na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Omilitveni ukrepi so enaki kot za neposredne vplive.
ČEZMEJNI VPLIVI
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Čezmejne vplive OPN občine Sežana na kulturno dediščino zato ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
4. OMILITVENI UKREPI
Občina mora OPN popraviti v skladu z omilitvenimi ukrepi. Za izvedbo omilitvenih ukrepov –
upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev so odgovorni projektanti in investitorji v okviru
pridobivanja gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z
zakonodajo.
Strateški del OPN
V strateškem delu OPN je treba posodobiti podatke o kulturni dediščini (število objektov).
Izvedbeni del OPN
Med splošne prostorske izvedbene pogoje je treba vključiti naslednje besedilo:
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
(1)
Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2)
Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih
predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o
določitvi varstvenih območij dediščine).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
306
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
(3)
Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni
ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu
samem (in situ).
(4)
Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno
spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine
nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso
dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6)
Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih
določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne
poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd.
(8)
Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege
v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9)
Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11)
Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine,
velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za
posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno
pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,sestavine in
pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
Aquarius d.o.o. Ljubljana
307
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
–
–
–
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah,
gradovih,znamenjih itd.),
celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne
dediščine),
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne
funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z
obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter
likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske
kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne
poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline
ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi
gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne
objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
308
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in
v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče
možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu
natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave
izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11)
V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni
celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12)
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje
dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi
odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za
posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se
upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba
izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas
predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(13)
Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino
uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje
objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za
gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14)
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega
arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske
krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in
čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
309
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
(15)
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v
zemeljske plasti.
(16)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke.
(17)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi.«
(18)
Odlok naj tudi konkretizira pogoje za zahtevo po izvedbi arhitekturnega ali urbanističnega
natečaja.
Med posebne prostorske izvedbene pogoje (vezane na enoto urejanja prostora) je treba dodati
naslednje omilitvene ukrepe:
AVBER
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
AV-01
SKj
.
Parcela št. 194/3 k.o. Avber mora ostati nepozidana. Na ostalih območjih ob upoštevanju splošnih
PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
BRESTOVICA PRI POVIRJU
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
BR-01
SKj
.
Spomenik NOB se varuje v urejenem ograjenem prostoru; neposredna bližina spomenika NOB
mora ostati nepozidana-ohranjamo odprt prostor v radiju 10 m od objekta KD.
DANE PRI SEŽANI
EUP
NRP
PIA
DA-10
SK
.
DA-12
IG
.
OMILITVENI UKREP
Spomenik NOB se varuje v parkovno urejenem prostoru, ki ga ni dovoljeno zmanjšati ali
odpraviti; neposredna bližina spomenika NOB mora ostati nepozidana-ohranjamo odprt prostor v
radiju 10 m od objekta KD.
Spomenik NOB se varuje v parkovno urejenem prostoru, ki ga ni dovoljeno zmanjšati ali
odpraviti; neposredna bližina spomenika NOB mora ostati nepozidana-ohranjamo odprt prostor v
radiju 10 m od objekta KD.
DUTOVLJE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
DU-22
CU
.
Za obnovo domačije Dutovlje 111 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
DU-35
ZK
.
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
GORENJE PRI DIVAČI
EUP
GD-01
NRP
SK
PIA
.
OMILITVENI UKREP
Za obnovo hiše Gorenje 14 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
GRADIŠČE PRI ŠTJAKU
EUP
NRP
PIA
GŠ-02
E
.
OMILITVENI UKREP
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
310
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
GRIŽE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
GŽ-02
ZDv
.
Območje, ki posega na območje KD (dovoz do kmetije), naj se priključi enoti GŽ-04.
GŽ-04
SKj
.
Za obnovo domačije Griže 7 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
JAKOVCE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
JA-02
ZK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
EUP
NRP
PIA
KA-10
SS
OMILITVENI UKREP
Parcela 1970/1 k.o. Kazlje predstavlja funkcionalno zemljišče objekta na parceli 1970/2 k.o.
Kazlje (parcela je tudi ograjena). Širitev stavbnih zemljišč na parcelah 1967, 1968 in 1969 vse k.o.
Kazlje naj se izvzame iz stavbnih zemljišč.
OMILITVENI UKREP
Območje je namenjeno ohranjanju obdelovalnih površin znotraj naselja. Ohranja se obstoječa
raba, novi posegi niso predvideni.
KAZLJE
KOSOVELJE
EUP
NRP
PIA
KO-02
ZDv
.
KRAJNA VAS
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
Za sanacijo obstoječega stanja ter načrtovanje nadaljnje pozidave naj se območje ureja z OPPN
oziroma naj se določijo posebni PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih kakovosti
naselja.
KV-05
SK
.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
LI-06
LN
-
Dovoljena je le sanacija kopa.
LI-07
ZS
OPPN
Območje je treba izvzeti iz OPN.
LI-08
BT
OPPN
Namenska raba BT naj se določi le območjem z obstoječimi turističnimi objekti, območju z
obstoječimi športnimi igrišči namenska raba ZS, nezazidanim stavbnim zemljiščem pa namenska
raba ZP. Do sprejema načrta upravljanja naj se gradnje novih objektov na tem območju ne
izvajajo.
LI-10
SS
.
zloči se parcele št. 1823/7, 1823/8, 1823/9, 1823/10, 1823/11, 1823/12, 1823/13, 1823/14 k.o.
Bazovica.
LIPICA
Širitev stavbnih zemljišč na parceli št. 1752/48 k.o. Bazovica je treba vrniti v primarno rabo.
LI-13
BD
.
LI-14
CU
LI-15
LN
OPPN
LI-25
LP
.
Dovoljena je le sanacija kopa.
EUP
NRP
PIA
LO-20
CU
.
OMILITVENI UKREP
Za obnovo objektov in ureditev okolice cerkve sv. Mihaela je potrebno pripraviti konservatorski
načrt.
Za obnovo domačije Lokev 138 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
ME-04
SK
.
Za obnovo domačije Merče 3 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Do sprejema načrta upravljanja v skladu z določbami Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine
v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10) naj se gradnje novih
objektov na tem območju ne izvajajo.
Do sprejema načrta upravljanja v skladu z določbami Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine
v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10) naj se gradnje novih
objektov na tem območju ne izvajajo.
Usmeritve za OPPN: Velikost območja odprtega kopa skupaj z obstoječimi odprtimi kopi ne sme
presegati 25% celotne površine namenjene pridobivanju mineralnih surovin na območju
kulturnega spomenika EŠD 24521 Lipica – Kraška kulturna krajina. Na ostalem območju je
dovoljeno podzemno pridobivanje.
LOKEV
MERČE
Aquarius d.o.o. Ljubljana
311
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
PODBREŽE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
PD-01
SK
.
Na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele stavb oz. stavbne opreme skednja
Podbreže 13 v kvalitetnejše oz. avtentičnejše stanje.
PD-04
SS
.
Na območju se že izvaja gradnja. Izvedena je tudi nova parcelacija. Stavbno zemljišče naj se
določi v skladu z novo parcelacijo in gradbenim dovoljenjem.
PIA
.
OMILITVENI UKREP
Za obnovo domačije Pliskovica 11 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
PLISKOVICA
EUP
PI-15
NRP
BT
PONIKVE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
PN-02
SKj
.
Za obnovo hiše Ponikve 17 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
EUP
PO-01
NRP
SK
PIA
.
PO-03
CD
OPPN
OMILITVENI UKREP
Za obnovo domačije Povir 68 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Objektu šole se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo grajeni objekti ne presegajo gabaritov
objekta KD; ohranja se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in velikost okenskih
odprtin; ohranja se obstoječi vhod; ohranja se zelene površine ob šolski stavbi in zasnova vrta s
centralno osjo; ohranja se obodni zid, ki omejuje zelene površine ob šoli.
PO-08
ZD
.
Gradnja novih objektov na območju arheološke dediščine ni dovoljena.
PO-09
SK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
PO-11
SK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Velika verjetnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
PO-12
SS
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Velika verjetnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
PO-14
IK
.
Dejavnost naj ostane v obstoječem obsegu.
POVIR
RAZGURI
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
RZ-04
CD
.
Ob upoštevanju splošnih PIP vplivov na KD ne pričakujemo.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
SK-08
CU
.
Širitev stavbnega zemljišča na parceli št. 7 naj se vrne v primarno rabo.
SK-09
SK
SKOPO
Za obnovo domačije Skopo 29 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
SELO
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
SO-01
SK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
SO-02
IK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
EUP
NRP
PIA
SŽ-66
ZK
.
SŽ-72
CU
SEŽANA
OMILITVENI UKREP
Enota urejanja prostora naj se razširi na celotno območje dediščine EŠD 7373 Sežana - Vojaško
pokopališče iz prve svetovne vojne. Namenska raba naj se spremeni v ZP. Zahteve iz smernic naj
se zapišejo v PPIP.
.
Za obnovo vile je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
veljaven OPPN
Aquarius d.o.o. Ljubljana
312
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
EUP
NRP
SŽ-74
CD
PIA
.
veljaven OPPN
.
SŽ-81
CU
OMILITVENI UKREP
Objektu stare šole se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo grajeni objekti ne presegajo
gabaritov objekta KD; ohranja se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in velikost
okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod.
Za obnovo vile je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
veljaven OPPN
OPPN
SŽ-84
CD
Za obnovo območja KD Vila Štok je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
veljaven OPPN
.
SŽ-85
ZP
Za obnovo območja KD Vila Štok je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
veljaven OPPN
SŽ-86
SS
.
Za obnovo vile je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
OMILITVENI UKREP
Za urejanje območja naj se določijo posebni PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih
kakovosti naselja.
STOMAŽ
EUP
NRP
PIA
ST-01
SK
.
ŠMARJE PRI SEŽANI
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
ŠM-08
SK
.
Za obnovo domačije Šmarje 2 je potrebno pripraviti konservatorski načrt
ŠM-09
CD
.
Za obnovo Komunske kašče je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
EUP
NRP
PIA
ŠJ-01
CU
.
ŠJ-02
CU
.
ŠJ-03
SK
.
ŠJ-04
SK
.
OMILITVENI UKREP
Objektu šole se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo grajeni objekti ne presegajo gabaritov
objekta KD; ohranja se oblikovanost fasad v kamnu; ohranja obstoječa razporeditev in velikost
okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod
Za obnovo domačij Štjak 15, 17 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Za urejanje območja naj se določijo posebni PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih
kakovosti naselja.
Za urejanje območja naj se določijo posebni PIP, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje kulturnih
kakovosti naselja.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
ŠT-03
SS
.
Parcelam št. 2717, 2724, 2727/1, 2717/2 in deli parcel 2713, 2714 in 2716 k.o. Štorje naj se
vzpostavi cezura.
ŠT-06
CU
OPPN
Med območjem KD in novo pozidavo je treba zagotoviti cezuro.
ŠT-10
CU
.
Za obnovo domačije Štorje 30 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
TA-01
SK
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
TA-02
CD
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
EUP
NRP
PIA
TO-02
CD
.
TO-03
SKj
.
TO-05
CD
.
ŠTJAK
ŠTORJE
TABOR
TOMAJ
OMILITVENI UKREP
Objektu doma Srečka Kosovela se ohranja tlorisne in višinske gabarite; novo grajeni objekti ne
presegajo gabaritov objekta KD; ohranja se oblikovanost fasad; ohranja obstoječa razporeditev in
velikost okenskih odprtin; ohranja se obstoječi vhod; varuje se funkcionalne objekte ob
stanovanjskem poslopju; varuje in ohranja se pripadajoči vrt.
Za obnovo kmečkega dvorca Tomaj 33 je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
313
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
TO-06
CD
TO-11
ZD
.
Pred izvedbo posegov je treba na območju arheološkega najdišča opraviti predhodne arheološke
raziskave. Možnost zahteve po prezentaciji arhitekturnih ostalin na mestu odkritja.
Gradnja novih objektov na zemljiščih parcel 1408, 1409, 1431/1 k.o Tomaj ni dovoljena.
TUBLJE PRI KOMNU
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
TU-05
ZK
.
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
TU-06
ZK
.
Namenska raba naj se spremeni v ZP.
Nova
EUP
ZP
Območju dediščine EŠD 22644 Brje pri Komnu – Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne I
naj se določi nova EUP z namensko rabo ZP.
UTOVLJE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
UT-04
SS
.
Parcela št. 1330 k.o. Utovlje mora ostati nepozidana zaradi zagotavljanja cezure med KD in novo
pozidavo.
VRABČE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
VR-02
CD
.
Potrebno je vzpostaviti zelene površine – cezura okrog območja KD.
VELI POLJE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
VR-02
CD
.
Namenska raba naj se spremeni v ZD.
VRHOVLJE
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
VV-01
SK
.
Za obnovo domačije je potrebno pripraviti konservatorski načrt.
Parcele št. 1417 ter 1306/18, 1312, 1306 naj se izvzamejo iz stavbnih zemljišč.
EUP
NRP
PIA
OMILITVENI UKREP
ŽI-02
SS
.
Parcelam št. 1417, 145, 1414/1, 1416 je treba namensko rabo spremeniti v ZD, na parceli 1418/1
ni dovoljena gradnja novih objektov.
ŽI-04
IK
ŽI-05
IK
ŽIRJE
Širitev stavbnih zemljišč naj se načrtuje la za ažuriranje stanja – določitev stavbnih zemljišč
obstoječim objektom.
.
Gradnja novih objektov ni dovoljena.
5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o kulturni dediščini.
Občina Sežana naj bi letno poročala ZVKDS o stanju KD na območju občine. Evidenco o vseh enotah
KD vodi Register kulturne dediščine na MK. Pristojna območna enota ZVKDS je OE Nova Gorica.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
314
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
III.5 OHRANJANJE KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI
1. OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA
Zakonska izhodišča
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK) (Ur. l. RS, št. 74/2003),
• Evropska konvencija o krajini (European landscape convention, European Treaty series No.176,
Council of Europe, 2000; Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (MEKK), Ur. l. RS,
št. 74/03).
Ostala izhodišča in viri
• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Ur. l. RS 76/04),
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06),
• Krajine primorske regije, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Marušič I., MOP, BF,
1998.
Okoljski cilj in kazalci
Cilji
Kazalci (merila)
1 Pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi 1. Zaraščanje kmetijskih zemljišč
vrednot kulturne in naravne krajine ter omejevati ali
2. Posegi v območja kulturne dediščine
preprečevati tiste, ki jih načenjajo.
2. Ohranjanje kmetijstva v območjih s težjimi pogoji za 3.Posegi v območja izjemne krajine
kmetovanje in s tem preprečevanje zaraščanja
kmetijskih zemljišč
4. Sanacija degradiranih območij
3. Ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti in 5. Izvedeni agromelioracijski ukrepi
pestrosti kulturne krajine
4. Ohranjanje kvalitetnih pogledov na prostorske
dominante.
5. Ohranjanje značilne naselbinske, krajinske in
arhitekturne tipologije in morfologije.
Metodologija vrednotenja vplivov plana
Pri vrednotenju vplivov OPN na kulturno krajino se preverja predvsem vrsto in obseg posegov
oziroma dejavnosti na območja kvalitetnih kulturnih krajin oziroma vključevanje ukrepov in usmeritev
za njihovo ohranjanje v OPN. Ocenjevanje vplivov se izvaja v skladu z naslednjimi ocenami:
A – ni vpliva oziroma je pozitiven vpliv: Izvedba OPN ne bo vplivala oziroma bo imela pozitiven
vpliv na krajino in vidne kakovosti okolja.
B – vpliv je nebistven: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja.
Značilnosti krajine se ne bodo bistveno spremenile, vidne kakovosti okolja ne bodo prizadete.
C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov: Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala
na krajino in vidne kakovosti okolja, če bodo izvedeni omilitveni ukrepi.
D – vpliv je bistven: Izvedba OPN bo bistveno vplivala na krajino in vidne kakovosti okolja. Z OPN
se bodo spremenile bistvene značilnosti krajine, vidne kakovosti okolja se bodo poslabšale.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
315
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
E – vpliv je uničujoč: Izvedba OPN bo na krajino in vidne kakovosti okolja vplivala uničujoče. Z
izvedbo OPN bodo prepoznavne značilnosti krajine in njene vidne kakovosti uničene.
X – ugotavljanje vpliva ni možno: Zaradi pomanjkanja podatkov ugotavljanje vpliva ni možno.
2. OBSTOJEČE STANJE
Morfološke značilnosti krajine
Morfološke značilnosti krajinske zgradbe regije so povzete po Regionalni razdelitvi krajinskih tipov v
Sloveniji (RS, MOP – UPP in BF Univerze v Ljubljani, 1998).
Območje celotne občine sodi v Krajine primorske regije (5.). Opredeljuje jih predvsem
submediteransko podnebje, za katerega so značilne višje temperature, večja vetrovnost, redek pojav
snega in zmrzali, večja sušnost ter večja osončenost, kar se kaže tudi v značilnem rastju. Podnebje je
glavni dejavnik razlikovanja v posameznih primorskih enotah. Pri tem je pomembna oddaljenost od
morja, razlika v nadmorski višini in odprtost enote proti morju. Razlikujejo se tudi po geoloških
lastnostih, ki vplivajo na rabo prostora in ustvarjajo pestrost v hidrologiji.
Občina Sežana v celoti spada v širšo krajinsko enoto 5.2. Prave primorske krajine, ki jih
zaznamujeta predvsem podnebje in značilno rastje. Prave primorske krajine označujeta vinska trta in
sadno drevje. Gozdovi so večinoma v obliki panjevca in dajejo videz zaraščenega kmetijskega
prostora. Poleg značilnega in obsežnega flišnega gričevja jih označuje tudi golo skalovje.
Slika 32: Krajinske enote v občini Sežana
Aquarius d.o.o. Ljubljana
316
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vipavska dolina 5.2.3
Vipavska dolina je krajinska enota, ki obsega vzhodni del občine. Temeljna značilnost Vipavske
doline je poudarjena dinarska smer, ki jo poudarjata oba kraška robova, na severni strani Trnovska in
Nanoška planota, na južni strani pa Kras. Rob krasa se kaže kot veriga hribov, ki imajo v podnožju
gričevje.
Vipavska dolina je močno spremenila videz po melioracijah. Tradicionalna oblika obdelovanja,
mešana kultura, postopno izginja. V ravninskem delu so urejene večje zemljiške enote, ki so večinoma
zasajene s poljedelskimi kulturami. Na terasah se prepletajo trte, sadno drevje in njive.
Enota je razdeljena na 5 podenot, v območje občine pa sega le ena - 5.2.3.04 Dolina Branice, ki v
občini predstavlja celotno območje Vrhe z dolino Raše. Dolina Branice je sorazmerno ozek prostor, ki
ga označujejo pobočja z vinogradi in robinijo na njeni severni strani ter pobočja Krasa na južni strani.
Kras 5.2.4
Enoto opredeljuje sorazmerna reliefna enotnost kraškega ravnika, ki poudarja njegovo geografsko
zaključenost. Planota se postopoma dviguje proti jugovzhodu in se tako podnebno oddaljuje od
sredozemskega podnebja. Na Krasu so zaradi poraščenosti in izjemno vrtačastega površja edine
orientacijske točke višje vzpetine. Pri širšem pogledu pa se nam Kras kaže kot homogena pokrajina, z
znatnim obsegom naravnega rastja, vinogradi in vasmi na prisojnih južnih pobočjih.
Relief je tipično kraški, vrtačasti ravnik z vmesnimi ravnimi deli. Tipična je odsotnost površinsko
tekočih voda. Edine površinske vode so kali, ki jih je gradnja kraškega vodovoda naredila manj
pomembne. V zadnjem času jih spet obnavljajo, s čimer želijo dopolniti mrežo vodnih biotopov in s
tem izboljšati možnosti preživetja ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
S pogozdovanjem so na Kras vnesli črni bor, ki se je z leti močno razširil. Gozdove oblikujeta združbi
hrasta puhavca in jesenske vilovine ter gabrovca in jesenske vilovine. Začetne stopnje zaraščanja
označujejo zarast ruja, rešeljike in brina.
Tipično na področju poljedelstva je obdelovanje dna vrtač, ponekod pa so
ustvarjeni tudi s terasiranjem.
njive in vinogradi
Za Kras so značilne strnjene gručaste vasi z obzidanimi dvorišči in s kamnitimi »portoni«.
Enota je razdeljena na 8 podenot. V občino Sežana jih sega šest.
5.2.4.01 Divaški kras
Za Divaški kras je značilna odprta kraška krajina, pretežno s travinji s tipično kraško podobo.
Krajinsko sliko je narušila avtocesta. V občini je Divaški kras na območju med Divačo in Sežano.
5.2.4.03 Tržaški kras
Območje suhega dola, ki je nekoliko odmaknjeno in zaprto. V občini Sežana je to pretežno
neposeljeno območje s samo dvema manjšima naseljema (Veliki dol in Tublje pri Komnu).
5.2.4.04 Dutoveljsko-Tomajski kras
Krajino označujejo obsežni vinogradi, na katerih se prideluje teran. Mehkejše reliefne oblike kažejo na
mehkejšo kamenino, hkrati pa je v krajinski sliki še veliko pravega krasa. V občini Sežana je to
obsežnejše območje z več naselji npr. Šmarje, Križ, Tomaj, Dutovlje, Skopo, Kopriva, Kazlje,
Dobravlje in Ponikve.
5.2.4.05 Sežanski kras
Območje vključuje izjemno kulturno krajino Lipice, njena širša okolica pa je poraščena kraška
gmajna. Neposredna okolica Sežane je prizadeta z novejšo pozidavo. Celotno območje se nahaja v
občini Sežana in zajema širšo okolico naselja Sežana.
5.2.4.06 Senožeški kras
Krajino na prehodu iz Primorja v celinska krajinska območja označujejo suhi doli in postopno
zaraščajoči se pašniki in košenice. Na območju občine je to predel Senadolske doline in se zaključi pri
naselju Štorje.
5.2.4.07 Rodiški kras
Aquarius d.o.o. Ljubljana
317
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Območje označuje prehod Brkinskega mehkega sveta v skalnati kras. Razvoj poselitve je narušil
tradicionalno obliko kmetijskega prostora in vasi, zaraščanje pa vse bolj zapira krajino. Na območje
občine sega le robni del, ki zajema zgolj manjša območja pobočij Obrovnika, Golca in Kokoši.
Izjemne krajine
Izjemna krajina je naravna ali kulturna krajina, ki izkazuje visoko prizoriščno vrednost kot odraz
svojevrstne zgradbe, praviloma z navzočnostjo ene ali več naslednjih sestavin: edinstvene rabe tal,
ustreznega deleža naravnih prvin in/ali posebnega naselbinskega vzorca (SPRS).
Na območju občine Sežana se pojavljata dve območji izjemnih krajin – Lipica in Dutovlje – Tomaj.
Izjemno krajino Lipica določajo pašniki z redko posejanimi posamičnimi drevesi (hrast). Za izjemne
krajine travnatega sveta je značilno, da so nastale na območjih, kjer se pojavljajo otežene razmere za
kmetovanje, kamor kraška območja zaradi reliefnih in talnih razmer vsekakor spadajo. Želeno stanje v
takih krajinah je, da se stanje ohranja. Varstvo izjemne Lipica je zakonsko urejeno saj je kulturna
krajina Lipice zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena.
Izjemna krajina Dutovlje – Tomaj spada med izjemne krajine trajnih nasadov – vinogradniške
krajine. Na območju je potrebno ohranjati obstoječo parcelno strukturo, tradicionalne načine pridelave,
predvsem pa razmerje med poselitvijo in obdelovalnimi površinami.
Slika 33: Izjemne krajine
Zavarovana območja kulturne krajine
Aquarius d.o.o. Ljubljana
318
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Na območju občine Sežana sta dva kulturna spomenika državnega pomena, kjer spomeniške lastnosti
opredeljuje prav izjemna krajina in sicer: Kobilarna Lipica (EŠD 7245) in Kraška kulturna krajina
(EŠD 24521).
Na območje občine Sežana segajo še območja kompleksnega varstva in območja nacionalne
prepoznavnosti Kras, Vipavska Brda in Brkini. Vsa so pomembna na nacionalni ravni. Opredeljuje jih
značilna kulturna krajina s tipično gručasto poselitvijo. Območja niso predmet javne koristi in niso
podlaga za vzpostavitev varstva po Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Območja so bila uveljavljena
v strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine, povzela pa jih je Strategija prostorskega razvoja
Slovenije kot nacionalno pomembna krajinska območja (območja nacionalne prepoznavnosti.
Naselbinska kulturna dediščina
V občini Sežana ima 67 naselij status kulturne dediščine (9 naselij kot dediščina priporočilno).
Ogrožajo jih predvsem neprimerne širitve naselij (Podbreže, Razguri, Povir, Stinaž, Štjak,….),
razpršene gradnje in propadanje stavbne dediščine znotraj zavarovanih naselij. Številna naselja v
občini Sežana izgubljajo dediščinske lastnosti zaradi neprimernih posegov. Ob tem se zlasti
spreminjajo:
° velikost naselja (predvidene prevelike širitve, glede na obstoječe stanje),
° robovi naselij (odnos med krajino in naseljem ter volumen naselja),
° gradbene linije, parcelacija in funkcionalne enote, kar ima vpliv na volumen naselja (silhueta,
pogledi),
° oblikovanje objektov, ki ne upošteva več prevladujočega stavbnega tipa in posebnih stavb ter v
zadnjih letih uporaba neustreznih fasadnih barv,
° združevanje obstoječih naselij z novimi, brez cezur,
° pozidava med dvema obstoječima naseljema.
Vidne kakovosti
Vidne kakovosti kraške krajine so neposredno povezane z morfološkimi značilnostmi krajine in
poselitve. Opredeljuje jih predvsem preplet značilne gručaste poselitve in kmetijske krajine.
Prostorske dominante niso izrazite, saj je gre za precej poraščen planotast svet, kjer so edine
orientacijske točke višje vzpetine.
3. UGOTOVLJENI VPLIVI PLANA IN VREDNOTENJE
Okoljski cilj 1: Pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne in naravne
krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo.
V odprti krajini se pojavljajo območja za razvoj turizma, manjša območja za razvoj centralnih
dejavnosti, območja zelenih površin (predvsem za šport in rekreacijo), površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo ter območja mineralnih surovin.
Najbolj skoncentrirane so te dejavnosti ravno v krajinsko najbolj občutljivem območju občine – na
območju kulturnih spomenikov Kobilarna Lipica in Kraška kulturna krajina.
Največjo degradacijo krajine z največjimi vplivi na vidne kakovosti lahko povzročajo načrtovana
območja mineralnih surovin, predvsem kamnolomi (namenska raba LN), območja podzemnega
pridobivanja mineralnih surovin (namenska raba LP) na krajino in vidne kakovosti vplivajo v
manjšem obsegu. Na območju občine Sežana so obstoječa območja nahajališč z pridobljeno rudarsko
pravico:
° Mali Medvejek (tehnični kamen – apnenec) – SŽ-03 LN (OPPN),
° Bezovščina (naravni kamen – apnenec) – LI-06 LN (OPPN),
Aquarius d.o.o. Ljubljana
319
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
° Debela griža pri Povirju (naravni kamen – apnenec) – PO-16 LN (OPPN), PO-21 LN,
° Doline (naravni kamen – apnenec) – VV-11 LN (OPPN), VV-12 LP, VV-13 LN (OPPN),
° Kazlje (naravni kamen – apnenec) – KA-15 LN (OPPN),
° Kopriva (naravni kamen – apnenec) – KP-07 LP, KP-06 LN,
° Lesično (naravni kamen – apnenec) – VV-10 LN (OPPN),
° Lipica – 1(naravni kamen – apnenec), Lipica – 2(naravni kamen – apnenec) – LI-01 LN, LI-03
LP, LI-15 LN (OPPN), LI-16 LN (OPPN), LI-17 LP, LI-18 LN (OPPN)
° Tomaj (naravni kamen – apnenec) – TO-09 LN (OPPN.
V skladu z Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega
pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) odpiranje novih kamnolomov in podeljevanje ter podaljševanje koncesij
za izkoriščanje naravnih virov ni dovoljeno, razen na območjih, ki so opredeljena v odloku.
Znotraj območja kulturnega spomenika se nahajajo območja pridobivanja Lipica 1, Lipica 2 in
Bezovščina. Na območjih Lipica 1 in Lipica 2 je dejavnost pridobivanja mineralnih surovin v skladu z
Odlokom dovoljena, na območju Bezovščina pa ne. Za območje Bezovščina naj se predvidi sanacija.
Za opuščene kamnolome oziroma kamnolome, kjer ni ustreznih dovoljenje je predvidena sanacija.
Sanacija s prestrukturiranjem se predvidi za območja nahajališč Tabor 1 in Tabor 2.
Za vsa ostala območja mineralnih surovin je potrebno zagotoviti sprotno sanacijo izkoriščenih
območij.
Okoljski cilj 2: Ohranjanje kmetijstva v območjih s težjimi pogoji za kmetovanje in s tem
preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč
V strateškem delu so navedene zahteve po ohranjanju kmetijstva na celotnem območju občine Sežana,
tudi na območjih s težjimi pogoji za kmetovanje.
Okoljski cilj 3: Ohranjanje prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti in pestrosti kulturne krajine
V skladu s strateškim delom OPN bo razvoj krajine v Občini Sežana usmerjen v ohranjanje naravnih
in kulturnih kakovosti, ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja, katerega nosilci bodo
turizem, kmetijstvo in visokotehnološke proizvodne, obrtne ter storitvene dejavnosti. Dejavnike
prepoznavnosti krajine se obravnava kot razvojne dejavnike, ki povečujejo privlačnost območij za
prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh območjih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba
dediščine, razvoj turizma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo,
razvoj kulturnih tematskih poti itd. ter tako prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in
povečanju prepoznavnosti.
Izrazit element prepoznavnosti v občini je preplet naravne in kulturne krajine. Vse krajinske prvine
(reliefni pojavi, preplet gozdne, kmetijske in urbane rabe prostora, naselbinska dediščina, itd.)
sestavljajo izjemno krajinsko prizorišče, ki zaradi svojih doživljajskih vrednosti ostane v spominu kot
enkratna prostorska struktura, v kateri se izraža prilagojenost človeka in človekovega delovanja
naravni zgradbi ter procesom.
Kot posebna območja prepoznavnosti so v Strategiji varstva krajine v Sežani opredeljeni dve območji
izjemnih krajin in sicer območje med naselji Dutovlje in Tomaj in območje Lipice.
Na območjih prepoznavnosti bomo pri načrtovanju infrastrukturnih objektov, drugih objektov ali
posegov za potrebe določenih dejavnosti, preprečevali negativne vplive in izbirali rešitve, ki najmanj
prizadenejo dejavnike prepoznavnosti krajine. Omejevali bomo obsežnejše ureditvene posege v
prostor.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
320
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V občini so opredeljena krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na
nacionalni ravni: Lipica, del Brkinov, Vipavska brda, Kras, (okolica- Škocjanske jame, Cerkniško
polje, Planinsko polje, grad Snežnik, Trenta, območje vasi pod Čavnom,…) Ohranjanje in razvoj teh
krajinskih območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem.
V primerjavi z osnutkom OPN je namenska raba prostora na območju Kobilarna Lipica v dopolnjenem
osnutku ustrezno prikazana. Z varstvenimi režimi pa je še vedno neusklajena na območju kulturnega
spomenika Kraška kulturna krajina. Problematično je predvsem načrtovanje golf igrišča (LI-07) in
območja pridobivanja mineralnih surovin (LI-06). Ti dve dejavnosti v skladu z Odlokom o razglasitvi
Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) na
območju kulturnega spomenika nista dovoljeni. Območje zelenih površin, namenjenih golf igrišču je
treba izvzeti iz OPN, na območju mineralnih surovin pa nadaljnje izkoriščanje ni dovoljeno, dovoljena
je le sanacija kopa.
V skladu z določbami 8. člena Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni
spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) na spomeniškem območju ni dovoljeno graditi
objektov, razen objektov, ki služijo uresničevanju varstva spomeniškega območja in drugim javnim
koristim na območjih, ki so za ta namen opredeljena v načrtu upravljanja. Prav tako ni dovoljeno
načrtovanje novih območij stavbnih zemljišč ali širitev obstoječih stavbnih zemljišč.
V enotah LI-08, LI-10 in LI-13 se pojavljajo nezazidana stavbna zemljišča, ki jih občina ohranja v
OPN. Na območjih LI-08 in LI-13 občina načrtuje oblikovanje dveh vstopnih točk v območje Lipice, s
čimer bi želela tudi sanirati obstoječe stanje. V skladu z zakonodajo pa do sprejema načrta upravljanja
gradnja na teh območjih ni dovoljena.
V enoti LI-13 so načrtovane tudi širitve stavbnih zemljišč. V skladu z Odlokom to ni dovoljeno, zato
naj se širitve izvzamejo iz stavbnih zemljišč.
Na območju izjemne krajine Dutovlje – Tomaj posegi, ki bi lahko vplivali na značilnosti izjemne
krajine niso načrtovani.
Na kulturno krajino bi lahko pomembno vplivalo tudi neustrezno širjenje naselij, predvsem tistih, ki so
opredeljena kot naselbinska kulturna dediščina. Problematično je lahko razmerje med velikostjo
obstoječega naselja in načrtovano širitvijo, odnos med krajino in naseljem, predvsem v primeru
združevanja zaselkov oziroma naselij.
Okoljski cilj 4: Ohranjanje kvalitetnih pogledov na prostorske dominante.
Pri vrednotenju vplivov razvoja naselij na krajino in vidne kakovosti okolja daljinski vpliv
obravnavamo v primeru, da se pojavljajo v vidnem polju značilnih pogledov oziroma da so vidno
izpostavljeni. Prostorske dominante v občini niso izrazite, saj je gre za precej poraščen planotast svet,
kjer so edine orientacijske točke višje vzpetine. Pojavljajo pa se značilni pogledi na vasi, ki jih je treba
ohranjati z ohranjanjem obstoječih robov naselij ali pa z ustrezno pozidavo, ki je skladna z
arhitekturnimi kvalitetatami naselij. To je v OPN zagotovljeno z ustreznim določanjem območij za
novogradnje in s prostorskimi izvedbenimi pogoji (umestitev objektov v prostor, arhitekturna
tipologija …) zanje.
Okoljski cilj 5: Ohranjanje značilne naselbinske, krajinske in arhitekturne tipologije in morfologije.
Širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko ob neupoštevanju krajinskih in
arhitekturnih značilnosti predstavlja potencialno nevarnost za razvrednotenje krajine in njenih vidnih
kakovosti. Še posebno občutljiva so območja naselbinske kulturne dediščine ter območja dediščinske
kulturne krajine. Vplivi, ki bi jih širjenje, zaokroževanje oziroma notranji razvoj naselij lahko imeli na
krajino in vidne kakovosti, so neposredni in trajni.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
321
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Vpliv širitve na naselbinsko dediščino je podrobneje obravnavan v poglavju o kulturni dediščini, kjer
so podani tudi omilitveni ukrepi.
Cilji za področje krajine opredeljeni v okoljskem poročilu v strateškem delu OPN niso posebej
izpostavljeni. Se pa uresničujejo skozi cilje s področja poselitve in turizma, usmeritve za razvoj krajine
ter opredelitev namenske rabe prostora.
Vpliv OPN na krajino ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
Kumulativni vpliv upošteva vplive na krajino in njene vidne kakovosti vseh z OPN predvidenih
posegov in bo vrednoten v sklepnih ocenah vplivov OPN na okolje.
Kumulativne vplive OPN občine Sežana, OPN sosednjih občin in DPN, ki se pripravljajo na
območju občine Sežana, na krajino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov.
ČEZMEJNI VPLIVI
Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I Konvencije
o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na
okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Čezmejne vplive OPN občine Sežana na krajino zato ocenjujemo z oceno A – ni vpliva.
4. OMILITVENI UKREPI
Občina mora OPN popraviti v skladu z omilitvenimi ukrepi. Za izvedbo omilitvenih ukrepov –
upoštevanje prostorskih izvedbenih pogojev so odgovorni projektanti in investitorji v okviru
pridobivanja gradbenih dovoljenj. Nadzor nad njihovim upoštevanjem se izvaja v skladu z
zakonodajo.
Vsi omilitveni ukrepi za krajino se nanašajo na območja, ki so opredeljena kot kulturna dediščina in so
enaki kot so opredeljeni pri poglavju kulturna dediščina.
Dodati je potrebno omilitveni ukrep za naslednja območja mineralnih surovin:
KAZLJE
KOPRIVA
KOPRIVA
POVIR
POVIR
KA-14
KP-06
KP-07
PO-16
PO-21
LN
LN
LP
LN
LN
OPPN
.
.
OPPN
.
SEŽANA
TOMAJ
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
VRHOVLJE
SŽ-03
TO-09
VV-10
VV-11
VV-12
VV-13
LN
LN
LN
LN
LP
LN
OPPN
OPPN
.
OPPN
.
.
Zagotoviti je treba sprotno sanacijo izkoriščenih površin.
5. SPREMLJANJE STANJA OKOLJA
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
Aquarius d.o.o. Ljubljana
322
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o kulturni dediščini.
Občina lahko območja nacionalne prepoznavnosti in območja lokalne prepoznavnosti vključijo v
OPN-je in jih tako varujejo pred degradacijo.
IV. POLJUDEN POVZETEK
UVOD
Občina Sežana leži v jugozahodnem delu Slovenije in obsega pretežni del pokrajine Kras. Občino
omejujejo na severu občina Komen, na severovzhodu občina Vipava, na vzhodu občina Divača, na
jugu pa občina Hrpelje-Kozina. Največje naselje v občini Sežana je mesto Sežana, ki je gospodarsko,
prometno, kulturno in zdravstveno središče slovenskega Krasa. Občina Sežana ima v letu 2012 po
zadnjem popisu prebivalstva 12.817 prebivalcev (6.513 moških in 6.304 žensk), kar jo med
slovenskimi občinami uvršča na 42. mesto.
Občinski prostorski načrt občine Sežana se nanaša na celotno območje občine Sežana. Pripravljavec
OPN je Občina Sežana, Partizanska 4, 6210 Sežana. Izdelovalec OPN je podjetje LOCUS prostorske
informacijske rešitve d.o.o., Ljubljanska 76, 1230 Domžale.
OPN sestavljata strateški in izvedbeni del. Tako strateški kot izvedbeni del imata tekstualni in grafični
del. S strateškim delom so določeni glavni razvojni cilji občine, ki se nanašajo na vlogo občine v
regiji, na poselitev, gospodarstvo, turizem, gospodarsko javno infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo in
urejanje naselij ter oskrbo in družbeno javno infrastrukturo. Izvedbeni del občinskega prostorskega
načrta po posameznih enotah urejanja prostora določa:
• območja namenske rabe prostora,
• prostorske izvedbene pogoje,
• območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
Z obravnavanim OPN se glede na trenutno veljavni prostorski akt predvideva 229,19 ha sprememb
zemljišč iz primarne rabe v stavbna zemljišča. Na drugi strani pa je iz stavbnih zemljišč v primarno
rabo vrnjenih 138,74 ha stavbnih zemljišč (podatki so za dopolnjen osnutek OPN):
• sprememba iz stavbnih zemljišč v gozdna zemljišča…..51,32 ha
• sprememba iz stavbnih zemljišč v območja kmetijskih zemljišč……87,26 ha
• sprememba iz stavbnih zemljišč v vodno zemljišče….0,16 ha
• sprememba v stavbna zemljišča….229,19 ha
• sprememba iz gozdnih zemljišč v stavbna…159,41 ha
• sprememba iz kmetijskih zemljišč v stavbna….69,78 ha
V zgoraj navedene spremembe namenske rabe prostora so vključene vse spremembe rabe, ki so
nastale pri pripravi OPN v primerjavi s trenutno veljavnim prostorskim aktom občine. To pomeni da
so vključene tudi spremembe, ki so nastale zaradi prilagajanja namenske rabe prostora dejanskemu
stanju oziroma prilagajanju mej stavbnih zemljišč na zemljiški kataster oziroma parcelne meje.
Februarja 2014 so v podjetju Locus d.o.o. Domžale izdelali dopolnitev Dopolnjenega osnutka OPN.
Poleg novih pobud za spremembo namenske rabe so vključili v grafični del OPN prilagoditev območja
plana na novejši kataster (tabela 21).
V Okoljskem poročilu obravnavamo spremembe namenske rabe prostora, ki pomenijo širitve
stavbnih zemljišč na območja primarne rabe (nova stavbna zemljišča za novogradnje) in smiselno
po posameznih sestavinah okolja območja nezazidanih stavbnih zemljišč (npr. nezazidana stavbna
zemljišča smo vrednotili v kolikor je v OPN predvidena druga namenska raba kot v obstoječem planu
Aquarius d.o.o. Ljubljana
323
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
in ima lahko sprememba bistven vpliv na posamezen segment okolja - SS v IP, IG, IK in v kolikor je
bila to zahteva posameznega nosilca urejanja prostora (ZRSVN, MK - ZVKDS)). EUP obravnavanih
območij so v tabelah 4-21.
Na podlagi vsebinjenja so v okoljskem poročilu obravnavani naslednje sestavine okolja:
1 Varstvo okolja in človekovega zdravja
1.1 Kakovost zraka in podnebne spremembe
1.2 Voda
1.3 Pitna voda
1.4 Obremenjenost okolja s hrupom
1.5 Elektromagnetno sevanje
1.6 Svetlobno onesnaževanje
1.7 Ravnanje z odpadki
2 Ohranjanje naravnih virov
2.1. Kmetijska zemljišča
2.2. Gozd
3 Ohranjanje narave in biotske pestrosti
3.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
3.2 Varovana območja narave (Natura 2000, zavarovana območja)
3.3 EPO in naravne vrednote
4 Ohranjanje kulturne dediščine
5 Ohranjanje krajine in vidnih kakovosti
POVZETEK OKOLJSKE PRESOJE
1. VARSTVO OKOLJA IN ČLOVEKOVEGA ZDRAVJA
Kakovost zraka in podnebne razmere
Obstoječe stanje
Kras, katerega del je tudi občina Sežana ima sredozemske podnebne razmere. Zime so hladne, srednja
januarska temperatura v Godnjah znaša 1,5°C. V hladni polovici leta se pojavlja temperaturni obrat,
pogost je pojav burje. Jugozahodni mornik nasprotno od burje prinaša na Kras blažilne vplive z morja
in ogreva ozračje. Zlasti pozimi je vreme na Krasu zelo spremenljivo, ledeno mrzli dnevi z burjo se
menjavajo z dnevi tople odjuge. Snežnih dni je malo, do 6 dni na leto, pojavljajo pa se od pozne jeseni
do pomladi. Največ k onesnaženosti zraka v občini Sežana prispevajo emisije iz prometa. Emisije iz
stanovanjskega dela in industrije ne predstavljajo velikega deleža, saj so stanovanja in industrijski
objekti večinoma priključeni na plinsko omrežje. Na območju občine so sedaj 4 industrijsko – obrtne
cone. Vir onesnaženja zraka je lahko tudi intenzivna kmetijska proizvodnja. Kot konfliktna območja
so spoznana območja stikov območij stanovanj in območij proizvodnih dejavnosti. Trenutno v občini
povzročajo konflikte 15 območij proizvodnih dejavnosti in sicer z 20 enotami urejanja prostora
območij stanovanj. Območje občine Sežana skladno z Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti
zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi
žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v
zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) sodi v območje SI4 (Goriška, Notranjsko-kraška in Obalnokraška statistična regija). V skladu s kriteriji Uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih
in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 10/03, 121/06) in Uredbe o benzenu in ogljikovem
monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) je za območje SI4 določena II. stopnja
onesnaženosti. Območje je pod vplivom sredozemskega podnebja, je dobro prevetreno, vendar je
zaradi industrijskih območij v severni Italiji, ki so velik vir onesnaženja zraka bolj občutljivo za
čezmejni transport onesnaženega zraka. Za območje SI4 je značilno, da je žveplov dioksid (SO2) med
Aquarius d.o.o. Ljubljana
324
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
zgornjim pragom ocenjevanja in mejno vrednostjo, svinec (Pb), ogljikov monoksid (CO) in benzen
(C6H6) so pod spodnjim pragom ocenjevanja, dušikov dioksid (NO2) in delci (PM10) med mejno
vrednostjo in dopustnim odstopanjem ter da ozon presega mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in
dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Potencialne vplive OPN na zrak pričakujemo predvsem v primeru konfliktnih območij med
obremenjenimi prometnicami in bivalnim okoljem ter med območji proizvodnih dejavnosti ter
bivalnim okoljem. V OPN je planiranih 266,7 ha stavbnih zemljišča za proizvodne dejavnosti (širitev
gospodarske cone Sežana, Suhozemni terminal, Sežana zahod, vzpostavitev gospodarske cone Sežana
Jug, vzpostavitev gospodarske cone Sežana Sever). Od tega 14,4 ha predstavljajo širitev stavbnih
zemljišč na območja primarne rabe, 160,9 ha pa je nezazidanih stavbnih zemljišč iz obstoječega plana.
V glavnem gre za gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodno (IK) ter
površine za industrijo (IP). Predvideva se tudi prestrukturiranje obstoječih proizvodnih površin na
območju gospodarske cone Sežana in na območju gospodarske cone Sežana Terminal ter Zahod. Poleg
širitev območij proizvodnih dejavnosti na območja primarne rabe ima lahko vpliv na poslabšanje
kakovosti zraka, zaradi povečane količine emisij iz industrijskih in obrtnih objektov, tudi širitev
območij proizvodnih dejavnosti na že obstoječa stavbna zemljišča, ki so imela v obstoječem planu
drugačno namensko rabo (npr. območja stanovanj, mešana območja, itd.). V spodnji tabeli so
navedene enote urejanja prostora, ki potencialno pomenijo vpliv na kakovost zraka (okoli 87,8 ha),
ostala zemljišča na katerih so predvidena območja proizvodnih dejavnosti pa imajo že v obstoječem
planu ustrezno namensko rabo (IP, IG). Južno od naselja Sežana se načrtuje obvoznica, v naseljih
Bogo, Pliskovica in Vrhovlje pa površine za mirujoči promet. Skupna površina širitev zemljišča za
območja prometne infrastrukture obsegajo v OPN Sežana 7,3 ha (spodnja tabela), ostala zemljišča po
katerih bodo potekale predvidene prometnica pa imajo že v obstoječem planu ustrezno namensko rabo
(PC oz. PŽ). Načrtuje se posodobitve železniške infrastrukture. Načrtuje se izgradnja primarnega in
sekundarnega plinovoda po Lipiški cesti z povezavo na Benčičevo ulico ter zaključitev zanke v
križišču Kettejeve ulice. Istočasno se izvede individualne priključke za posamezne stanovanjske enote
do vhoda v parcelni meji (Zaključeno v omarici z požarno pipo), plinifikacija v naselju Ograde,
Vidmašče in Vas ter preureditev obstoječih kotlarn (Lenivec, Nika Šturma..) ali individualnega
ogrevanja posameznih stanovanjskih objektov z uporabo zemeljskega plina. Plin je med vsemi
fosilnimi gorivi najprijaznejši do okolja. Območja novih proizvodnih dejavnosti in prometne
infrastrukture, ki mejijo na območja za stanovanja, posebna območja in območja centralnih dejavnosti,
so: DU-08 IG, DU-23 IK, DU-29 IK, LO-29 IG, LO-31 IG, ME-07 IK, SŽ-116 IG, SŽ-12 IG, SŽ-26
IG, SŽ-38 IG, ŽI-04 IK, BO-07 PO, PI-19 PO, SŽ-131 PC, SŽ-98 PC, VV-02 PO.
Onesnaženost zraka v Sežani v obstoječem stanju je med najnižjimi v Sloveniji, zato menimo, da
predlogi posegov v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na kakovost zraka zaradi izvedbe
predlaganih omilitvenih ukrepov. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Severno od ceste Sežana- Fernetiči je od naselja Sežana pa do mejnega prehoda Fernetiči predvidena
širitev območja za industrijo na nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so v obstoječem planu namenjena
mešani rabi (SŽ-12 IG, SŽ-26 IG, SŽ-38 IG). Najbližje naselje na italijanski strani so Fernetti
(Fernetiči). Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z Dodatkom I
Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih
vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
Zaradi izvedbe OPN občine Sežana ni pričakovati trajnega bistvenega povečanja emisije toplogrednih
plinov in onesnaževal zunanjega zraka. Zaradi v OPN predvidenih ukrepov na področju oskrbe z
energijo in prometnih ureditev se bo kakovost zraka na celotnem območju občine dolgoročno
izboljšala. Vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Omilitveni ukrepi
• Omilitvene ukrepe za kratkoročno onesnaženje, ki bo nastalo v času gradnje, naj se določi v
okoljskem poročilu za podrejene prostorske akte, ki bodo natančneje urejali posamezna območja
Aquarius d.o.o. Ljubljana
325
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
posegov.
Omilitvene ukrepe oz. natančno določitev vplivov na konfliktnih območjih (stikanje poselitvenih
in proizvodnih površin) naj se določi v okviru priprave podrejenih prostorskih aktov, ko bodo
posegi in dejavnosti natančneje določene.
Podrobnejše zahteve in ukrepi bodo obravnavani na nivoju OPPN oz. v postopku priprave
projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje oz. v postopku pridobivanja okoljevarstvenega
soglasja.
Povečanje emisij je možno med izvedbo večjih posegov, predvidenih z OPN, kot so gradnje večjih
objektov, celovite urbanistične prenove posameznih območij, gradnje novih cest in rekonstrukcije
obstoječih in investicije na območjih proizvodnih con. Med izvedbo posameznih posegov mora
investitor oz. izvajalec del zagotoviti, da na najbližjih stanovanjskih območjih ne bodo presežene
mejne koncentracije onesnaževal (predvsem prašnih delcev) v zunanjem zraku. Ukrepi za
zmanjšanje emisij morajo vključevati ukrepe za preprečevanje prašenja na celotnem območju
plana, upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
Prometnice naj se načrtuje izven strjenih delov naselij, razdalje med križišči naj bodo čim večje,
saj se pri vožnji na kratke razdalje emisije izpušnih plinov povečujejo.
Prednost je potrebno dajati javnemu prometu (več prog, bolj frekventne vožnje itd.) ter
spodbujanju in omogočanju kolesarjenja (urejanje novih kolesarskih poti). Vsa načrtovana
zaposlitvena in poselitvena območja morajo imeti povezavo z javnim potniškim prometom.
Upoštevajo naj se tudi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta.
Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za
energetsko oskrbo obstoječih in novih stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo
toplote in električne energije). Upoštevajo naj se tudi ukrepi Lokalnega energetskega koncepta:
o uporaba obnovljivih virov energije v individualnih kuriščih in proizvodnih obratih ter
javnem prometu,
o zmanjšanje porabe energije v stavbah z zamenjavo oken, sanacijo elektroinštalacij in
razsvetljave, zamenjava ventilov ipd.
Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno
površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z
energijo. V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08) se mora
v stavbah zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z
obnovljivimi viri energije. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo je odgovoren
investitor.
Upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak
iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz
okoljevarstvenega soglasja. Upravljavec proizvodne oz. gospodarske cone je dolžan zagotoviti
ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne
koncentracije delcev v zraku.
Uvajanje integriranega sadjarstva, vinogradništva ter vrtnarstva in ohranjanja ekstenzivnega
travinja.
Spodbujanje strokovno utemeljenega gnojenja s poudarkom na učinkovitem kroženju dušika v
kmetijstvu. Emisije je mogoče zmanjšati s povečanjem reje živine na paši, z ustreznimi načini
vhlevitve živali, z ustreznimi načini skladiščenja živinskih gnojil in z njihovo ustrezno rabo.
Za predvideno južno obvoznico v naselju Sežana je potrebno izdelati prometno študijo. Zahteva
naj se navede v PIP za EUP, ki jih tangira obvoznica.
Na konfliktnih območjih prometnih površin BO-07 PO, PI-19 PO, SŽ-131 PC, SŽ-98 PC, VV-02
PO naj se robovi območij v smeri proti objektom zasadijo z dovolj širokimi vegetacijskimi
barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo zimzelena, različnih
višin.
Na konfliktnih proizvodnih območjih DU-08 IG, DU-23 IK, DU-29 IK, LO-29 IG, LO-31 IG,
ME-07 IK, SŽ-116 IG, SŽ-12 IG, SŽ-26 IG, SŽ-38 IG, ŽI-04 IK, BO-07 PO, PI-19 PO, SŽ-131
PC, SŽ-98 PC, VV-02 PO naj se robni deli, v smeri proti objektom, zasadijo z dovolj širokimi
Aquarius d.o.o. Ljubljana
326
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
vegetacijskimi barierami. Če je možno naj bodo te široke vsaj 10 m, drevesa pa naj bodo
zimzelena, različnih višin.
Spremljanje stanja okolja
Za vodenje podatkov o številu novih energetsko učinkovitih objektov je odgovorna Občina Sežana.
Občina Sežana mora po sprejetju lokalnega energetskega koncepta (LEK) enkrat letno pripraviti
poročilo o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posredovati ministrstvu, pristojnem za energijo
(Ministrstvu za gospodarstvo, Direktorat za energijo). Rezultate izvajanja LEK ter posamezne
zaključene projekte iz akcijskega načrta je potrebno javno promovirati, objaviti v lokalnih medijih ter
izdelati informacijske brošure. Za sistematično in sprotno izvajanje ukrepov je potrebno spremljanje
doseženih rezultatov, ter vzpostavitev stalne kontrole uspešnosti. Bodoči investitorji oz. upravljavci
nepremičnih virov onesnaževanja zraka morajo za vir pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z
Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V okoljevarstvenem dovoljenju je
med drugim določen program prvih meritev in program obratovalnega monitoringa.
Voda
Obstoječe stanje
V občini Sežana je edini večji vodotok Raša, ki poteka po severnem in severovzhodnem delu občine.
Raša se napaja iz več manjših potokov. Po sotočju s potokom Branica se Raša preimenuje v Branico,
ki se v Vipavski dolini steka v Vipavo, ki se bližini naselja Sovodnje v Italiji kot levi pritok izliva v
Sočo. Raša sodi večinoma v 1.-2. razred (delno naravni vodotok), le na odseku pri Mahničah spada v
3. razred (tehnično urejen vodotok), na odseku od naselja Griže do V. Polja, pa v 1. razred (naravni
vodotok). Potok Branica je na območju občine Sežana uvrščen v 1.-2. razred (delno naravni vodotok).
V občini je tudi večje število kalov, v katerih se je nekdaj zbirala pitna voda za napajanje živine. Kale
so imela skoraj vsa naselja. Podatkov o kakovosti površinskih vodotokov na območju občine Sežana
ni na voljo. Obstoječe kanalizacijsko omrežje še ne pokriva območja celega mesta Sežana, prav tako
ne območje občine Sežana. Upravlja in vzdržuje ga Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o. V
letu 2009 je bilo na javno kanalizacijsko omrežje priključenih okoli 75 % vseh prebivalcev mesta
Sežana. CČN Sežana je pretočna biološka čistilna naprava z aktivnim blatom. Pri pogojih normalnega
obratovanja lahko CČN Sežana dosega učinke čiščenja in mejne vrednosti parametrov na iztoku v
skladu z veljavno zakonodajo za čistilne naprave, velikosti od 2.000 do 10.000 PE (Petrol d.d., 2009).
Na območju občine Sežana, glede na podatke Opozorilne karte poplav, ni poplavnih območij. Reka
Raša občasno prestopi svoje bregove. V občini Sežana potekata rečna erozija in erozija prsti. Na
flišnem, SV delu občine Sežana, so predvideni običajni in zahtevnejši protierozijski ukrepi. Območje
občine Sežana ni posebej plazovito. Manjši plazovi so možni le na flišnem območju Vrhov. Na
severovzhodnem delu ter osrednjem delu občine se nahajajo območja zelo velike, velike in srednje
verjetnosti nastanka zemeljskih plazov. V preostalem delu se nahajajo območja zelo majhne in majhne
verjetnosti nastanka plazov.
V občini Sežana prevladuje karbonatna podlaga. Na območju občine Sežana se po hidrogeološki karti
IAH nahajajo naslednji vodonosniki: lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni do srednje
izdatni vodonosniki (zavzemajo večino površine občine), manjši vodonosniki z lokalnimi in
omejenimi viri podzemne vode – medzrnski vodonosniki (ob reki Raši in njenih pritokih). Celotno
ozemlje občine Sežana je razdeljeno na dva vodna telesa in sicer: Obala in Kras z Brkini (VTPodV_
5019) in Goriška Brda in Trnovsko - Banjška planota (VTPodV_6021). Vodonosni sistem na območju
Krasa napajajo poleg padavin tudi vode ponikalnic reke, Senožeškega in Sajevškega potoka, Raše in
Vipave. Največji delež prispeva infiltracija reke Soče, katere delež v skupnem pretoku Timave presega
50 %. V zaledju teh izvirov je ob meji z Italijo v zaselku Klariči črpališče za regionalno vodooskrbo
južne Primorske. V letih 2011 in 2012 je bilo vodno telo Goriška Brda in Trnovsko – Banjška planota
in vodno telo Obala in Kras z Brkini v dobrem kemijskem stanju. Standardi kakovosti in vrednosti
praga niso bili preseženi na nobenem izmed merilnih mest. Visoka raven zaupanja v oceno stanja
izhaja iz dobre reprezentativnosti mreže in iz dejstva, da je na površini telesa delež gozdov in naravnih
površin dokaj visok (vir: ARSO, 2012).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
327
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Od predvidene namenske rabe v dopolnjenem osnutku OPN lahko na stanje površinskih voda in
podzemne vode, v primeru neustreznega čiščenja in odvajanja odpadne vode, vplivajo predvidene
gospodarske cone in območja z objekti za kmetijsko proizvodno ter nova stanovanjska območja. Na
območju občine je le manjši del prebivalcev priključen na kanalizacijsko omrežje, enako velja za
območja proizvodnih dejavnosti. Iztok iz edine ČN v občini CČN Sežana je v jamo Bukovnik. Večina
prebivalcev občine Sežana ima urejeno odvajanje odpadne vode v greznice. Ker greznice niso urejene
v skladu z veljavno zakonodajo, predstavljajo predvsem velik potencialni vir onesnaženja podzemne
in pitne vode, kar je na kraškem območju, zaradi specifičnih hidroloških značilnosti, toliko večji
problem, saj lahko pride do onesnaženja podzemne vode in posledično kraških izvirov (Klariči in
Boljunec na italijanski strani itd.). Možnost neposrednega onesnaženja površinskih voda je manjša, saj
je večina površine občine brez površinskega odtoka, zato se odpadne vode odvajajo v tla ter nato
posledično v podzemno vodo. Obstaja tudi možnost onesnaženja kalov, ki so edine stoječe površinske
vode v občini. Po podatkih podjetja Kraški vodovod d.o.o. se bo kanalizacijski sistem predvidoma
dograjeval v naselju Sežana, na novo se bo kanalizacijski sistem zgradil za naselje Lokev skupaj z ČN
ter prav tako za naselje Križ skupaj z ČN. Občina nima izdelanega Operativnega programa odvajanja
in čiščenja odpadnih vod, prav tako nima vzpostavljenega katastra greznic. V izvedbenem delu so
opredeljena nova stavbna zemljišča za ČN Križ (EUP KŽ-10 O) in ČN Lokev (EUP LO-05 O). Novi
komunalni sistemi in ČN predvideni v dopolnjenem osnutku OPN bodo imeli pozitiven vpliv na
kakovost vodotokov in kemijsko stanje podzemne vode, saj se bodo do sedaj neprečiščene odpadne
vode kontrolirano zbirale in čistile. Emisije iz proizvodnih dejavnosti so vezane na tip dejavnosti, ki se
bodo umeščale v območju, vrste dejavnosti v fazi dopolnjenega osnutka OPN niso znane.
Od EUP, kjer so predvidene spremembe plana, posegata v vodno in priobalno zemljišče le dve
območji in sicer RA-01 SK, ki tangira reko Rašo in NO-01 SK, ki tangira levi pritok Raše potok
Strmadna. Pri EUP RA-01 SK, gre za širjenje površin podeželskega naselja na druga kmetijska
zemljišča in gozd, ter v manjši meri za prekategorizacijo iz območij za stanovanja. Pri EUP NO- NO 1
SK pa gre za širjenje površin podeželskega naselja na območja najboljših kmetijskih zemljišč. Trije
EUP-ji tangirajo kale. EUP DU -17 CD tangira Šolski kal JZ od OŠ Dutovlje (prekategorizacija iz S v
CD), EUP DB – 07 ZS tangira (širjenje zelenih površin na najboljša kmetijska zemljišča in
prekategorizacija iz območij za stanovanja) okolico kala Jezero ob V robu vasi Dobravlje. Gradnja
objektov na vodnem in priobalnem zemljišču Raše in njenega pritoka Strmadna, ki ju zajemata EUP
RA-01 SK in NO-01 SK, ni dovoljena. Z poseganjem vanj se lahko poslabša ekološko stanje
vodotokov. V izogib poslabšanja ekološkega stanja naj se predvidi odmik objektov od kalov v EUP
DU -17 CD in EUP DB – 07 ZS. V strateškem delu ni opredeljen način umeščanja posegov in
dejavnosti na poplavnem območju. Obstoječa stavbna zemljišča in predvidene širitve se nahajajo na
erozijsko ogroženih in plazljivih območjih v EUP.
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima tudi pozitiven kumulativen vpliv na stanje
površinskih in podzemnih voda, saj občina predvideva priključevanje obstoječih objektov na že
zgrajeno kanalizacijsko omrežje ter novo kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi s čistilno napravo.
Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Območje občine Sežana je del vodonosnega sistema Brestovica – Timav. Podzemni odtok iz tega
vodonosnega sistema je usmerjen na italijansko stran z iztokom vode v izvire Timave in Brojnic v
Tržaški zaliv pri Tržiču. Številni manjši izviri so tudi globlje v notranjosti celine na nadmorskih
višinah od 0,4 do 12 m, posebej zanimivi pa so podmorski izviri vzdolž obale proti Trstu. Padavine, ki
padejo na kraško površje na obravnavanem območju, se hitro infiltrirajo v podzemlje. Infiltrirane
padavine se v odvisnosti od hidroloških razmer krajši ali daljši čas uskladiščijo v prsti in kamninskem
delu vadozne cone kraškega vodonosnika. Iz te cone pa se vode pretakajo večinoma vertikalno proti
zasičeni ali freatični coni, v kateri prevladuje tok v velikih kanalih v večinoma horizontalni smeri
predvsem proti izvirom Timave. Infiltrirana voda iz območij novih stavbnih zemljišč za proizvodne
dejavnosti, promet in območja z intenzivnim kmetijstvom, bo predstavljala le majhen delež v
primerjavi s celotno količino infiltrirane vode v vodonosnem sistemu Brestovica – Timav. Zaradi zelo
velikega razredčenja je verjetnost, da bi pri analizah kakovosti vode glede na obstoječe standarde in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
328
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
merila za dobro kemijsko stanje morebitne škodljive snovi iz proizvodnih in prometnih površin v tem
podzemnem toku, zanemarljiva. Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi
skladno z Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji
Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive
čezmejne vplive na okolje.
Zaradi izvedbe OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenih ukrepov ni pričakovati
bistvenega vpliva na stanje površinskih in podzemnih voda ter na povečanje erozijske ogroženosti in
stopnje poplavne ogroženosti ter povečala verjetnost nastanka plazov. Vpliv bo nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Omilitveni ukrepi
Strateški del
• Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih odpadnih voda ter padavinskih voda mora biti
usklajeno z zakoni in predpisi s področja voda in varstva okolja.
• Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov na način, da se ne poslabša obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
• Na delih, kjer trase predvidenih daljnovodov, magistralnega plinovoda, lokalnih cest ter
kanalizacijskega omrežja tangirajo vodotok naj le-ta ne posegajo na priobalno zemljišče.
• V strateškem delu naj se navede tudi cilj v zvezi z umeščanjem posegov in dejavnosti na poplavna
območja: na poplavnih območjih reke Raše se obstoječa stopnja poplavne ogroženosti ne sme
poslabšati. Prav tako naj se v strateški del napiše zahteva po prioritetnem umeščanju posegov in
dejavnosti izven poplavnih, plazljivih in erozijsko ogroženih območij.
Izvedbeni del
• V izogib poslabšanja ekološkega stanja naj se predvidi odmik objektov od kalov v EUP DU -17
CD in EUP DB – 07 ZS.
• Gradnja objektov na vodnem in priobalnem zemljišču Raše in njenega pritoka Strmadna, ki ju
zajemata EUP RA-01 SK in NO-01 SK, ni dovoljena. Območja stavbnih zemljišč naj se zmanjša
de meje priobalnega zemljišča.
• V PIP za predviden EUP RA-01 SK, ki posega na vodno in priobalno zemljišče reke Raše, naj se
doda naslednja določba: širitev obstoječih objektov in novogradnje v območju poplavnih voda ne
sme poslabšati obstoječe stopnje poplavne ogroženosti.
• V izvedbeni del dopolnjenega osnutka OPN naj se vključi določba, ki omejuje širjenje obstoječih
objektov in novogradenj v erozijskih in plazljivih območjih, dokler se ne izvedejo ustrezni
stabilnostni ukrepi. Zahteve v zvezi z umeščanjem dejavnosti na plazljiva in erozijska območja naj
se navedejo v PIP za vsak EUP, ki je locirani na območjih običajnih in zahtevnejših erozijskih
ukrepov (tako za obstoječa stavbna zemljišča, kot tudi širitve le teh).
Opozarjamo, da je potrebno, poleg omilitvenih ukrepov, v dopolnjenega osnutka OPN ustrezno
upoštevati tudi spodaj navedene zakonske podlage:
• Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja
varstva voda.
• Z industrijskimi in komunalnimi odpadnimi vodami se mora ravnati v skladu z Uredbo o emisiji
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/2005,
45/2007, 79/2009) ter z Uredbami o emisiji snovi za posamezen tip proizvodnih dejavnosti.
• Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v
skladu s 150. členom ZV-1 pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ. Vodno soglasje je
potrebno pridobiti za:
- poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
- poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
- poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, itd.
Spremljanje stanja okolja
Aquarius d.o.o. Ljubljana
329
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o vodah. Monitoring stanja
podzemne vode izvaja MKO- ARSO. Spremljanje stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec
vodnih virov Kraški vodovod Sežana d.o.o. ter o rezultatih mesečno poroča Občini Sežana. Zaradi
nadzora nad izvajanjem ukrepov zmanjševanja onesnaževanja voda ter doseganjem mejnih emisijskih
vrednostih je potreben monitoring teh odpadnih voda. Glavni predpis, ki ureja to področje je Pravilnik
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.
l. RS, št. 54/2011). Podatke o letnih količinah odpadnih vod iz industrijskih naprav zbira Agencija RS
za okolje ter za ČN poleg MKO-ARSO tudi upravljavec čistilnih naprav podjetje Petrol d.d. V letu
2011 so bili v občini Sežana 4 zavezanci za emisijski monitoring odpadnih vod: Komunalno
stanovanjsko podjetje d.d. Sežana, Kras d.d., Mitol tovarna lepil d.d., Vinakras z.o.o. Sežana. Večji del
občine Sežana nima urejene kanalizacije in se odpadna voda odvaja v greznice (pretočnega tipa).
Novelacija Operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v Občini Sežana
(Občina Sežana in Limnos d.o.o. Ljubljana, junij 2005) naj vsebuje tudi zahtevo po vzpostavitvi
katastra greznic.
Pitna voda
Obstoječe stanje
Za oskrbo s pitno vodo občine skrbi javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.d. Skupno upravlja 4
vodovodne sisteme, iz katerih se s pitno vodo oskrbuje večino prebivalcev občine. Del prebivalcev pa
za oskrbo s pitno vodo uporablja lokalne vodne vire ali kapnice, ki niso v oskrbi Kraškega vodovoda.
Na tak način se s pitno vodo oskrbujejo prebivalci naselij Bogo, Gradišče pri Štjaku, Griže, hribi,
Jakovce, Krtinovica, nova vas, Poljane pri Štjaku, Pristava, Raša, Razguri, Sela, Senadolice, Stomaž,
Tabor in Veliko polje. Na področju oskrbe s pitno vodo je treba težiti k temu, da so vsi prebivalci
priključeni na javni sistem oskrbe s pitno vodo. Oskrba s pitno vodo je v občini Sežana je dobra. Vsi
prebivalci občine so vključeni v sistem oskrbe s pitno vodo, vendar nekateri še vedno iz lokalnih
sistemov. Zaradi zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode za vse prebivalce si mora
občina kot dolgoročni cilj postaviti tudi prevzem vseh lokalnih vodnih virov v upravljanje.
V občini Sežana se nahaja 12 zajetij pitne vode s pripadajočimi vodovarstvenimi območji. Zavarovana
so s tremi Odloki: Odlok o varstvu krajevnega vodnega vira Veliko Polje (Ur. l. , št. 25/1997), Odlok o
varstvu krajevnega vodnega vira Vrabče (Ur. l. , št. 25/1997), Odlok o varovanju lokalnih vodnih
virov (Ur. l. RS, št. 36/1998) - za zajetja Jakovce, Lahovec, Pri Močilih, Pikovce zgornji in spodnji,
Prhude, Šulk, Komarča, Hrvatovec in izvir pod Hrvatovcem. Obsežen del območja občine Sežana pa
pripada 4. vodovarstvenem območju zajetja pitne vode VB4 Brestovica, ki je zavarovan z Odlokom o
varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradno glasilo,št. 14/83). Manjši severni
del občine posega tudi v tretji varstveni pas zajetja Pod Krtinovico v občini Komen. Zajetje Pod
Kritinovico je zavarovano z Odlokom o varstvu vodnih virov vodovoda Branica (Ur. l. RS, št.
82/1998).
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na varstvo vodnih virov, če bodo upoštevani omilitveni ukrepi.
Raba prostora na območjih varstva vodnih virov bo zaradi omilitvenih ukrepov skladna z veljavnimi
odloki o varstvu vodnih virov. Izvedba OPN ne bo bistveno vplivala na oskrbo s pitno vodo, če bodo
upoštevani omilitveni ukrepi. Potrebe po pitni vodi se bodo nekoliko povečale. Delež prebivalcev, ki
se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega omrežja, se bo povečal.
Kumulativne vplive OPN in DPN, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na varstvo vodnih
virov ter oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob upoštevanju omilitvenih
ukrepov.
Čezmejni vplivi - Območje občine Sežana je del vodonosnega sistema Brestovica – Timav. Podzemni
odtok iz tega vodonosnega sistema je usmerjen na italijansko stran z iztokom vode v izvire Timave in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
330
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Brojnic v Tržaški zaliv pri Tržiču. Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi
skladno z Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji
Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive
čezmejne vplive na okolje.
Neposreden in trajen vpliv OPN na oskrbo s pitno vodo ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven
ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Omilitveni ukrepi
• Na vseh območjih stavbnih zemljišč, ki posegajo na vodovarstvena območja je treba pri posegih
v prostor upoštevati pogoje iz odlokov za varstvo vodnih virov. V primeru, da so stavbna
zemljišča namenjena gradnji objektov, ki so v skladu z odlokom o varstvu vodnih virov
prepovedana, je stavbna zemljišča treba izvzeti iz stavbnih zemljišč.
• Zaradi zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode za vse prebivalce si mora občina
kot dolgoročni cilj postaviti tudi prevzem vseh lokalnih vodnih virov v upravljanje.
• Med splošne prostorske izvedbene pogoje je potrebno dodati naslednja določila:
− Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in
so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
− Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v
skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
− Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati
državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
− Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o pitni vodi. Spremljanje
stanja kvalitete pitne vode vrši lastnik/upravljavec vodnih virov (Kraški vodovod Sežana d.d., ZZV
Koper izvaja monitoring pitnih vod) ter o rezultatih mesečno poroča Občini Sežana. Poleg tega izvaja
monitoring kakovosti podzemne vode na območju občine Sežana tudi MKO-ARSO.
Obremenjenost okolja s hrupom
Obstoječe stanje
Občina Sežana nima izdelanega katastra virov hrupa, ocenjujemo pa, da so glavni viri hrupa v občini
promet ter industrija.
Promet - Obremenitev s hrupom je največja ob prometnih povezavah, ki potekajo skozi območja
strnjene stanovanjske pozidave. V takih naseljih so nekateri objekti v varovalnem pasu cest, v katerem
je raba prostora sicer omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej
in obratno. Večina naselij v občini Sežana je obcestnih. Prometno je obremenjeno predvsem naselje
Sežana, skozi katero poteka avtocesta (14 km), regionalna cesta – R2 (3 km) proti Divači in turistična
regionalna cesta – RT (2,8 km) proti Lipici. Precej prometno obremenjeni sta tudi naselji Dane pri
Sežani in Lokev. Skozi Dane pri Sežani poteka avtocesta - A3 (5,1 km) in regionalni cesti proti
Senožečam - R2 (3,7 km) in Dutovljam R1 (1 km), skozi Lokev pa regionalna cesta med mejnim
prehodom in Divačo - R1 (4,7 km), ter turistična regionalna cesta proti Lipici RT - (3,7 km).
Pomembno stičišče regionalnih cest je tudi naselje Dutovlje. Tu se regionalna cesta 1. reda med
Štanjelom in Sežano križa z regionalnima cestama 3. reda proti Krajni vasi in proti Repentabru. Skozi
ostala naselja v večini primerov poteka ena regionalna cesta, kot del cestne mreže, ki povezuje naselja
Vipavske doline s Krasom, Kras pa z Italijo in Slovenskim primorjem. Starejši deli naselij se
večinoma pojavljajo vzdolž glavnih prometnic skozi naselja. To vpliva na povečanje prometne
obremenjenosti v primerjavi z naselji, ki so nekoliko odmaknjena od glavnih prometnic. Avtocesta
Aquarius d.o.o. Ljubljana
331
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
povsem obide strnjene dele poselitve. Čez območje občine poteka pomembna evropska železniška
povezava, glavna železniška proga E70 Ljubljana – Sežana – državna meja (Villa Opicina). Čez
območje občine potekata še regionalni železniški progi Jesenice – Nova Gorica – Sežana. Na
posameznih območjih potekata v bližini območij strnjene poselitve, kjer je hrup, ki ga povzroča lahko
moteč. Tako območje predstavlja predvsem Sežana, ter manjša naselja npr. Dol pri Vogljah, Merče in
Povir.
Industrija - Pomemben vir hrupa v občini Sežana je tudi izvajanje proizvodnih dejavnosti. Kot
konfliktna območja so spoznana območja stikov območij stanovanj z območji proizvodnih dejavnosti.
Trenutno v občini povzročajo konflikte 15 območij proizvodnih dejavnosti in sicer z 20 enotami
urejanja prostora območij stanovanj, Zaradi varstva pred hrupom je v teh območjih potrebno
zagotoviti, da se med stanovanjskimi objekti oziroma turističnimi nastanitvenimi objekti in območji
proizvodnih dejavnosti zagotovi primerna oddaljenost. Na objektih je treba zagotavljati pasivne
ukrepe, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom.
Kumulativne vplive OPN in DPN, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na obremenjenost
okolja s hrupom ocenjujemo z oceno B – vpliv ni bistven.
Čezmejni vplivi -Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z
Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o
presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive
na okolje.
Neposreden in trajen vpliv OPN na obremenjenost okolja s hrupom ocenjujemo z oceno C – vpliv je
nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Zaradi z OPN načrtovanega prostorskega razvoja se bo potreba po prometu v občini povečala. Kljub
temu pa zaradi spodbujanja javnega potniškega prometa ter širjenja kolesarske infrastrukture
povečanje prometa ne bo bistveno. Zaradi tega ni pričakovati, da bi se obremenjenost okolja s hrupom
zaradi prometa bistveno povečala. Z OPN se vzpostavljajo še 4 nova potencialno konfliktna območja.
Omilitveni ukrepi
• Zaradi zagotavljanja varstva pred hrupom v bivalnem okolju pa je v načrtovanih območjih
stanovanj ob obremenjenih prometnicah in železnici potrebno zagotoviti, da se med stanovanjskimi
objekti oziroma turističnimi nastanitvenimi objekti in cesto zagotovi primerna oddaljenost. Na
objektih je treba zagotavljati pasivne ukrepe, s katerimi se zmanjšajo obremenitve s hrupom.
• Varstvo pred hrupom je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS,
št. 105/05, 34/2008, 109/09, 62/10) treba zagotavljati na vseh območjih, ne samo na konfliktnih
območjih. Ustrezno varstvo pred hrupom na območju Občine Sežana je zato treba zagotoviti tudi z
določili izvedbenega dela OPN. Med prostorske izvedbene pogoje je treba dodati člen, ki se nanaša
na varstvo pred hrupom.
Spremljanje stanja okolja
Za vse državne ceste (AC in regionalno omrežje) in železniško omrežje je v skladu s Pravilnikom o
prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Ur.
l. RS št. 105/08, predpisan monitoring hrupa, ki bi ga upravljavci (DARS, DRSC, SŽ) morali izvajati
periodično na pet let. AC odsek Pluska – Hrastje zapade tudi v okvir strateških kart hrupa za
pomembne ceste. Rezultati monitoringa hrupa na državnih cestah in železniškem omrežju morajo biti
javni in dostopni vseh prebivalcem občine. Pri izvajanju novih proizvodnih dejavnosti, stanovanjske
pozidave in novih prometnic je potrebno spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov
in infrastrukture, ki obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na
območju gradbišča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje
meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z
varovanimi prostori. Med obratovanjem proizvodnih con in lokalnega cestnega omrežja bodo nove
dejavnosti in promet povzročali sorazmerno majhne obremenitve, ki bodo krajevno omejene.
Spremljanje vpliva dejavnosti na območju urejanj na obremenitev s hrupom obsega izvedbo
monitoringa hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem za posamezne dejavnosti. Zavezanci
Aquarius d.o.o. Ljubljana
332
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
za monitoring hrupa med obratovanjem proizvodnih območij so upravljavci posameznih virov hrupa .
Zavezanci morajo skladno s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire
hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje po začetku obratovanja virov v njihovem upravljanju izvesti
prvo ocenjevanje hrupa in določiti njihov prispevek k skupni obremenitvi okolja s hrupom.
Obratovalni monitoring hrupa za naprave in obrate je potrebno izvajati na vsake tri leta. Ključna
strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in poročilo
o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa cilje in
ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v okolju
(najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o hrupu v občini.
Elektromagnetno sevanje
Obstoječe stanje
Prostor občine Sežana je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo.
Daljnovodov je skupni dolžini ca 217 km, transformatorskih postaj pa 144 ter 5 razdelilnih postaj
(spodnja slika). Večinoma gre za daljnovode n kablovode napetosti 20 kV, na območju občine Sežana
pa potekajo še naslednji daljnovodi višje napetosti (v lasti ELES-a):
•
DV 400 kV Divača - Italija (Redipuglija),
•
DV 1x220 kV Divača - Italija (Padrice),
•
D V 2x110 kV Divača – Ajdovščina,
•
DV 2x 110 kV Gorica – Divača,
•
D V 2x110 Divača - Dekani - Koper,
•
DV 1x110 Divača - Koper,
•
rezerviran koridor za prenosni elektroenergetski daljnovod DV 2x400 kV Divača –
Redipuglija. Varovalni pasovi, obstoječih daljnovodov in kablovodov večinoma napetosti 20 kV,
tangirajo obstoječa stavbna zemljišča v EUP navedenih v spodnjih tabelah. V primeru EUP SŽ – 39
(območje prometne infrastrukture – ceste) in EUP SŽ - 59 (območje centralnih dejavnosti) pa območji
tangira daljnovod 110 kV Sežana – Vrtojba. Pri večini, z obstoječimi elektrovodi, tangiranih
obstoječih stavbni zemljišč gre za območja namenjena stanovanjem ter v nekaj primerih za zelene
površine. Večje območje (okoli 98,5 ha) obstoječih stavbnih zemljišč, ki jih tangirajo varovalni pasovi
daljnovodov, se v dopolnjenem osnutku OPN vrača nazaj v primarno rabo (večinoma v kmetijska
zemljišča in v manjši meri v gozd). Podatkov o meritvah EMS na območju občine nismo prejeli.
Obstoječi elektro objekti (TP) so prav tako locirane večinoma na stavbnih zemljiščih namenjenih za
stanovanja.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Obstoječi elektrovodi (varovalni koridorji) tangirajo tako obstoječa stavna zemljišča, kot tudi širitve
stavbnih zemljišč. Večinoma jih tangirajo daljnovodi in kablovodi 20 kV, le dva EUP tangirajo
varovalni pasovi daljnovodov višje napetosti (KP-07 LP tangira daljnovod 400 kV in SŽ-67 ZK
tangira daljnovod 35 kv in 110 kV). V občini Sežana so načrtovani tudi novi elektrovodi. Večinoma
gre za daljnovode in kablovode 20 kV. Predvideni pa so tudi daljnovodi višjih napetosti: previden RTP
Sežana (110/20 kV), predviden DV2x110 kV vzankanje RTP Sežana.
Novi elektrovodi 20 kV tangirajo obstoječa stavbna zemljišča in širitve stavbnih zemljišč v
dopolnjenem osnutku OPN. Pri tangiranih obstoječih stavbnih zemljiščih gre večinoma za stavbna
zemljišča namenjena za stanovanja, ter v manjši meri za območja zelenih površin, centralnih
dejavnosti, proizvodnih dejavnosti ter prometne infrastrukture. Velik obseg le teh je v obstoječem
stanju nepozidanih (okoli 160 ha). Obstoječi in predvideni daljnovodi/kablovodi 20 kV tangirajo
obstoječa stavbna zemljišča, prav tako pa ti tangirajo območja širitev stavbnih zemljišč. Upoštevajoč,
da je so v obstoječem stanju v varovalnem koridorju podzemnih in nadzemnih vodov 20 kV stavbna
zemljišča, je možno da bodo lastniki teh parcel želeli postaviti stanovanjski objekt. V območjih II.
varnostne stopnje je dovoljena gradnja stavb, večine gradbeno inženirskih objektov in enostavnih
objektov pod nadzemnimi vodi, nad nadzemnimi vodi pa gradnja takih objektov ni dovoljena.
Elektroinštitut Milan Vidmar je v študiji »EMS električnih naprav in postojev v naravno in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
333
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
življenjsko okolje« ugotovil, da tipični primeri SN kablovodov (10 in 20 kV), kot obstoječi vir
sevanja, v naravnem okolju ne izkazujejo preseganje mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja. To
pomeni, da z vidika varstva zdravja, odmiki od SN kablovodov (10 - 20 kV). Odmiki so zahtevani
zaradi vzdrževanja.
V obstoječem stanju se v varovalnem koridorju 110 kV Sežana – Vrtojba (tako glede na I. stopnjo
varstva pred EMS, kot tudi glede na tehnične zahteve) nahajajo stavbna zemljišča v EUP SŽ – 39
(območje prometne infrastrukture – ceste) in v EUP SŽ - 59 (območje centralnih dejavnosti). Glede na
Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda stavbna zemljišča z podrobno namensko rabo PC
in C sodijo v območje II stopnje varstva pred EMS.
Obstoječi daljnovod 400 kV Divača – Redipuglia tangira območje širitve stavbnih zemljišč EUP KP07 LP. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št.
70/96, 41/04-ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda stavbna zemljišča z podrobno
namensko rabo LP sodijo v območje II stopnje varstva pred EMS. Glede na Pravilnik o pogojih in
omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu
elektroenergetskih omrežij pa sodi območje varovalnega pasu 110 kV daljnovoda v območje I.
varnostne stopnje. Gradnja rudarskih objektov v območju I. varnostne stopnje je dovoljena, za
površine nadzemnega pridobivalnega prostora pa ni podanih pogojev.
Obstoječi daljnovod 110 kV Sežana – Vrtojba pa tangira nova stavbna zemljišča v EUP SŽ-67 ZK, SŽ
- 139 ZV in SŽ - 140 ZV. Glede na Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Ur. l. RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) v varovalnem koridorju 110 kV daljnovoda stavbna
zemljišča z podrobno namensko rabo ZK oz. ZV sodijo v območje II. stopnje varstva pred EMS.
Glede na Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v
območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij pa sodi območje varovalnega pasu 110 kV
daljnovoda v območje II. varnostne stopnje. Gradnja pokopališč v območju II. varnostne stopnje ni
dovoljena, pokopališke stavbe in objekti pa so dovoljeni. Vrtički sodijo po omenjenem pravilniku med
opravljanje kmetijske dejavnosti. V območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij je
dovoljeno opravljanje rednih kmetijskih opravil, kot so obdelava tal v kmetijske namene, dela s
kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske
namene, gnojenje, sajenje poljščin, košnja travinj, paša živali in podobno ter opravljanje druge
dejavnosti, za katere je pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja. Brez soglasja
pristojnega sistemskega operaterja pri opravljanju redne kmetijske in druge dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih vodov ni dovoljeno nasipavanje ali nižanje terena. V območju
varovalnega pasu že zgrajenega nadzemnega elektroenergetskega voda, pri katerem je razdalja med
njegovo najnižjo točko in zemljiščem manj kot 5,0 m, ni dovoljeno sajenje rastlin in postavljanje opor,
namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih višina presega 2,5 m in namakanje zemljišč z uporabo
cisterne in vodnega topa, v območju varovalnega pasu že zgrajenega podzemnega elektroenergetskega
voda pa ni dovoljeno sajenje rastlin, katerih korenine segajo več kot 0,5 m globoko, obdelovanje
zemljišč globlje kot 0,5 m, postavljanje opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji
segajo globlje kot 0,5 m in vkopavanje cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu, razen če
je predhodno pridobljeno soglasje pristojnega sistemskega operaterja.
Obstoječa TP tangira obstoječa stavbna zemljišča ter tudi širitev stavbnih zemljišč v EUP SZ 68 ZK.
Nove TP niso predvidene. Pri tangiranih stavbnih zemljiščih gre tudi za stanovanjska območja. Že na
razdalji približno 5 m od značilne TP v naselju sevalne obremenitve padejo pod zakonsko določene
mejne vrednosti za I. območje varstva pred EMS. Tako ni pričakovati, da bi lahko TP kakorkoli
povečala električna in magnetna polja, ki so v stanovanju navzoča zaradi sevanj gospodinjskih naprav
in ožičenja. Vplivno območje razdelilne transformatorske postaje je večinoma omejeno na območje
znotraj ograje, izven nje sega le v bližini daljnovodov, ki so priključeni v RTP. V bližini daljnovodov
je vplivno območje enako vplivnemu območju daljnovodov.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
334
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Predlogi nove infrastrukture ne bodo predstavljali kumulativni vpliv na obremenitev okolja z
elektromagnetnim sevanjem, saj se novi viri EMS ne umeščajo na območja ki bi bila v obstoječem
stanju obremenjena z EMS
Vzdolž meje z Italijo ne potekajo obstoječi elektrovodi in objekti, prav tako se tam ne predvidevajo
novi viri EMS. Čezmejnega vpliva ne bo.
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenih
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na obremenjenost okolja z EMS. Vpliv bo nebistven, zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Omilitveni ukrepi
• V strateškem delu se v uvodni členih doda naslednji cilj: Nova stavbna zemljišča se v prostor
umešča glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja ter ob upoštevanju
veljavne zakonodaje.
• V izvedbenem delu se v navede še varovalni pas za 110 kV in 400 kV daljnovod iz vidika varstva
zdravja prebivalcev (I. območje varstva pred EMS), ki znaša za različne tipe 110 daljnovodov od
11-14 m levo in desno od osi daljnovoda ter za tipe 400 kV daljnovodov od 42 do 46 m. V
izvedbenem delu se navede tudi varovalne pasove za bazne postaje in TP ter RTP iz vidika varstva
zdravje ljudi.
• Izvedbeni del – Smiselno je, da se pred izbiro lokacije in postavitvijo bazne postaje mobilne
telefonije zahteva pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev baznih postaj
izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj baznih postaj na okolje). Pri razvoju
in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, je smiselno
izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne
izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov.
• V izvedbenem delu se navede, da je namenska raba znotraj varovalnih vodov na osnovi Pravilnika
o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanju dejavnosti v območju
varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (14. člen Pravilnika in Priloga 1) omejena glede na
tip elektroenergetskega voda, kar je potrebno upoštevati pri določbah PIP za posamezen EUP, ki
ga le-ti tangirajo (tangirani EUP so navedeni v tabelah št. 51, 52, 53. in 54).
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o EMS v občini. Monitoring
zagotovijo lastniki virov EMS in poročilo posredujejo Občini Sežana. Nadzor nad izvajanjem
zakonodajnih predpisov s področja emisij EMS izvaja inšpektor za okolje. Poročila o prvih meritvah
in obratovalnem monitoringu za visokonapetostne nizkofrekvenčne vire elektromagnetnega sevanja
zbira Agencija Republike Slovenije za okolje.
Svetlobno onesnaževanje
Obstoječe stanje
Po podatkih Lokalnega energetskega koncepta je znašala v občini Sežana poraba elektrike za javno
razsvetljavo v letu 2009 1.611.508 kWh/leto, kar je predstavljalo 2 % porabe električne energije v
občini Sežana. Distributer elektrike v občini je podjetje Elektro Primorska, d.d., ki skrbi za
vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Sežana(Ur. l. RS, št. 57/2009). Aprila 2010 je bila o javni
razsvetljavi v občini Sežana narejena diplomska naloga - študija znižanje porabe električne energije. V
nadaljevanju so podane ključne ugotovitve iz študije (Znižanje porabe električne energije za javno
razsvetljavo v občini Sežana, 2010). Skupno število svetil tako znaša 1971. Trenutno obstoječi Uredbi
ustreza 139 svetilk oziroma 7 % vseh priključenih na odjemna mesta javne razsvetljave, vendar niso
vse ustrezno nameščene. V večini so v svetilkah nameščene relativno varčne visokotlačne natrijeve
(45) in nekoliko manj varčne visokotlačne živosrebrne sijalke (340). V nekaterih ostalih so nameščene
Aquarius d.o.o. Ljubljana
335
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
tudi metalhalogenidne sijalke, katerih prednost je reprodukcija barv. Osnovni podatki o javni
razsvetljavi v občini Sežana: Število odjemnih mest: 139, Število svetilk za razsvetljavo cest in javnih
površin priključenih na odjemna mesta javne razsvetljav: 1971, Moč javne razsvetljave v občini
Sežana: 398,4 kW, Poraba na prebivalca na leto: 127,0 kWh, Poraba l. 2009: 1.611.508 kWh, Dolžina
osvetljenih občinskih cest: 49.275 m.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
V primeru neupoštevanja določil Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l.
RS, št. 81/07, 109/07), se bo povečala osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča
za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi
bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic,
netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti
profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in prav tako s sevanjem proti nebu po
nepotrebnem porablja električno energijo. Še posebej negativen vpliv ima lahko svetlobno
onesnaževanje za žuželke in netopirje, kar pa je posebej obravnavano v segmentu narava.
Po Uredbi o svetlobnem onesnaževanju okolja, (28 člen, 11 odstavek) je v Lokalnem energetskem
konceptu podan (Goriška lokalna energetska agencija, 2011, dop. 2012). predlog za rekonstrukcijo
javne razsvetljave v naslednjih časovnih terminih:
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na osmih prižigališčih do 31. decembra 2012. Skupno število
rekonstruiranih svetilk je 99.
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na petih prižigališčih do 31. decembra 2013. Skupno število
rekonstruiranih svetilk je 96.
• Razsvetljava mora biti rekonstruirana na ostalih 19ih prižigališčih do 31. decembra 2016. Skupno
število rekonstruiranih svetilk je 201.
V dopolnjenem osnutku OPN je v strateškem delu predvideno, da se javno razsvetljavo načrtuje tako,
da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobno onesnaženje, kar je še posebej pomembno v območjih
ohranjanja narave oziroma varovanih območjih narave. Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno
razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke, ki so skladne z predpisi in priporočili glede
svetlobnega onesnaževanja. Konkretni ukrepi niso predvideni.
Širjenje stavbnih zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na
obremenjenost okolja s svetlobnim onesnaženjem zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov, saj je
predvidena z javno razsvetljavo opremljena novo stanovanjska pozidava, izvedbo cest in parkirišč ter
širitev površin za proizvodno dejavnost in gospodarske cone. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
V obmejnem prostoru niso predvidene večje širitve stavbnih zemljišč, ki bi bile opremljene z javno
razsvetljavo, ki bi lahko povzročila povečanje obremenjenosti okolja s svetlobnim onesnaženjem v
Italiji. Ocenjujemo, da čezmejnega vpliva ne bo.
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva obremenjevanje okolja s svetlobnim onesnaževanjem - ocena
C.
Omilitveni ukrepi
• V strateški del naj se doda sledeč cilj: Obstoječo in na novo predvideno razsvetljavo cest in javnih
površin je potrebno prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do
31. decembra 2016.
• Smiselno naj se uporabijo 4, 5, 17 in 18 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07). Natančnejše naj se opredelijo predvsem
zahteve glede načrtovanja, gradnje in obnove javne razsvetljave.
Spremljanje stanja okolja
Upravljavec javne razsvetljave spremlja letno porabo elektrike vseh svetilk vgrajenih v razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja Občina. Ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti ocenjuje
oz. ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: ima registrirano
Aquarius d.o.o. Ljubljana
336
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in
ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki
jih osvetljuje razsvetljava.
Ravnanje z odpadki
Obstoječe stanje
Ksp d. d. Sežana izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki v štirih občinah (Sežana,
Divača, Komen in Hrpelje – Kozina) – oskrbovalno območje. V letu 2012 je bilo tako na celotnem
oskrbovalnem območju zbranih 7.608.971 kg nenevarnih odpadkov, od tega je bilo 4.122.121 kg
posredovanih v predelavo (54 %) in 3.486.850 kg odloženih. Obvezno ločeno zbiranje odpadkov se že
od leta 2003 izvaja na celotnem oskrbovalnem območju. Vseh ekoloških otokov je trenutno 334.
Državni normativ (500 oseb na ekološki otok) je še vedno precej presežen. Razmerje na našem
območju je 69 oseb na en ekološki otok. Vse ločeno zbrane frakcije se odpeljejo na CERO Sežana,
kjer se jih je na pretovorni postaji pretovorilo v 30 m3 zabojnike. V oktobru 2012 so na Cero Sežana
postavili objekt za sortiranje in obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Objekt vključuje tehnološko
linijo za mehansko obdelavo ostanka odpadkov (mešani komunalni odpadek) ter ročno sortiranje
ločeno zbrane embalaže na ekoloških otokih. Oprema je nameščena v halo 600 m2 površine, ki je
postavljena na reciklažnem platoju CERO Sežana. V sklopu kamnoloma Medvejk je podeljeno
dovoljenje za zbiranje in predelavo inertnega gradbenega materiala. Južno primorska regija je sledila
državnim usmeritvam in so tako v letu 2001 občine Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola,
Komen, Piran, Sežana in Mestna občina Koper podpisale pismo o nameri ter leto kasneje tudi
konzorcialno pogodbo za skupno/regijsko ravnanje z odpadki. Zaključena je študija »Izbor in ocena
primernosti potencialnih lokacij za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov konzorcija GOJUP«, ki
jo je izdelal Geološki zavod Slovenije. Po podatkih popisa divjih odlagališč se v občini Sežana nahaja
169 divjih odlagališč (vir: Register divjih odlagališča, Ekologi brez meja, 2013). Največ je kosovnih in
komunalnih odpadkov ter gradbenih odpadkov, na divjih odlagališčih pa so bili najdeni tudi organski
odpadki, salonitne plošče ter nevarni odpadki.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
V strateškem delu dopolnjenega osnutka OPN je navedeno, da bo občina še naprej ločeno zbirala
komunalne odpadke ter jih odlagala v Centru za ravnanje z odpadki CERO Sežana ob cesti Sežana –
Vrhovlje, vse do vzpostavitve nove lokacije na odlagališču nenevarnih odpadkov v okviru iste
lokacije. Pridobljeno je bilo tudi okoljevarstveno dovoljenje za podaljšanje obratovanja odlagališča
(junij 2013) do konca leta 2015, za ves CERO pa za pet let. Z odpadki bo občina gospodarno ravnala v
smislu enotnega sistema ločenega zbiranja odpadkov in izgradnje občinskih zbirnih centrov. V
izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN je predvidena širitev območja za zbiranje in predelavo
inertnih gradbenih odpadkov južno od obstoječega območja v kamnolomu Medvejek (EUP SŽ-04 O),
predvidena pa je tudi širitev stavbnih zemljišč zahodno od obstoječe deponije CERO Sežana (EUP SŽ
– 01 O). Najbolj pereči problem predstavlja novo dolgoročnejše regijsko odlagališče, katerega lokacija
še vedno ni znana. Za območja čezmerne obremenitve okolja, kamor sodijo tudi nedovoljena
odlagališča odpadkov, je glede na določbe 25. člena Zakona o varstvu okolja treba pripraviti program
sanacijskih ukrepov predpisane vsebine. Program mora med drugim vsebovati opis predvidenih
ukrepov z oceno časovnega in finančnega okvira sanacije.
Predlog posegov in komunalne infrastrukture ima pozitiven kumulativen vpliv (ocena A) na ravnanje z
odpadki, saj bo občina urejala odlagališče odpadkov CERO Sežana in sočasno sodelovala pri skupnem
urejanju regijskega Centra za ravnanje z odpadki ter spodbujala in izboljševala sisteme ločenega
zbiranja odpadkov. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na obremenjenost okolja z odpadki. Vpliv bo nebistven,
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov – ocena C.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
337
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Omilitveni ukrepi
• V strateškem delu naj se doda določba o izdelavi Programa sanacijskih ukrepov za divja
odlagališča, ki mora med drugim vsebovati opis predvidenih ukrepov z oceno časovnega in
finančnega okvira sanacije.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o ravnanju z odpadki.
Podatki o količini zbranih in odloženih odpadkov so na voljo v letnih poročilih komunalnega podjetja
Ksp d. d. Sežana, ki skrbi za odpadke v občini Sežana. Register črnih odlagališč v občini je na voljo
na spletni strani društva Ekologi brez meja, ki popis črnih odlagališč organizira vsako pomlad ( zadnji
popis 2013).
2. OHRANJANJE NARAVNIH VIROV
Kmetijska zemljišča
Obstoječe stanje
Po podatkih dejanske rabe (MKO, 2013) je v občini Sežana 7.025,74 ha kmetijskih zemljišč. Največji
delež predstavljajo trajni travniki (66,4 %), sledijo jim kmetijska zemljišča poraščena z gozdnim
drevjem (11,6 %) ter vinogradi (6,7 %). Njive predstavljajo le 2,1 % kmetijskih zemljišč. Po podatkih
veljavnega plana je v občini Sežana s kategorijo najboljših kmetijskih zemljišč opredeljenih 3.286,5 ha
zemljišč, kar je 13,7 % površine občine. Drugih kmetijskih zemljišč je 5.439,4 ha (22,6 % površja
občine). Glede na vsa prva in druga kmetijska zemljišča predstavljajo najboljša približno 37,7 %,
druga kmetijska pa 62,3 % območij.
Največji omejitveni dejavnik za kmetijstvo na Krasu je pomanjkanje površinskih voda ter značilen
kraški relief (vrtače, škraplje, udorine) in plitvost prsti, ki jih pogojuje matična podlaga. Debelejše
prsti so večinoma le na dnu vrtač, kjer je obdelovanje izredno zahtevno in se je v preteklih letih in tudi
sedaj vedno bolj opuščalo. Nekaj kmetijskih zemljišč se tudi zarašča. Zaraščanje kmetijskih zemljišč
pa je tudi posledica opuščanja kmetijske proizvodnje in zaposlovanje v drugih vejah gospodarstva. V
kmetijstvu je glavna panoga vinogradništvo. Vinogradi se večinoma obnavljajo, njihov obseg kot
lokacije se spreminjajo. Ostale panoge, predvsem živinoreja, so zamrle. V zadnjem času se ponovno
oživlja reja drobnice. Vrtnarstvo in sadjarstvo kot panogi v občini skoraj nista zastopana. V občini je
izredno malo gospodarstev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom. Večinoma so kmetije mešane.
Kumulativne vplive OPN občine Sežana in DPN, ki se pripravljajo na območju občine Sežana, na
kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Čezmejni vplivi - Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z
Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o
presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive
na okolje.
Neposredne in trajne vplive OPN na tla in kmetijska zemljišča ocenjujemo z oceno C – vpliv je
nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
V dopolnjenem osnutku OPN na kmetijska zemljišča posega 69,7 ha novih stavbnih zemljišč (mednje
prištevamo tudi območja mineralnih surovin, čeprav v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu
priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in
območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) sodijo med območja drugih zemljišč). Posegi
manjši od 50 m2 niso upoštevani. Vrednotenje vplivov na tla in kmetijska zemljišča do izdelave
Aquarius d.o.o. Ljubljana
338
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Omilitveni ukrepi
• V strateški del OPN naj se pri Kmetijskih zemljiščih doda zahteva za analizo prsti v skladu z
veljavno zakonodajo, ki se iz vrtač v skladu z tradicionalnim načinom kmetovanja, pred uporabo za
pridobitev novih vinogradniških ali njivskih površin.
• Posegi na kmetijska zemljišča naj se zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Posegi naj se prednostno
usmerjajo na kmetijska zemljišča nižjih bonitet.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o stanju trajno varovanih
kmetijskih zemljiščih. Investitor, ki vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta na kmetijskem
zemljišču, zaradi česar se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko pridelavo, mora plačati
odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
Gozd
Obstoječe stanje
Glede na podatke o dejanski rabi tal (MKO, 2013) zavzema gozd največji del površine občine Sežana
in sicer 13.670,1 ha oz. 62,9 % površine občine Sežana. Po veljavni namenski rabi se v občini Sežana
nahaja 13.569,42 ha gozda. Območje občine Sežana sodi v kraško gozdnogospodarsko območje.
Naravne gozdne združbe so izključno listnati gozdovi, predvsem toploljubni hrastovi gozdovi ter
termofilni in mezofilni bukovi gozdovi. Zgodnja poselitev kraškega in obalnega območja ter
intenzivna izraba prostora v kmetijske namene je povzročila devastacijo prvotne gozdne vegetacije.
Ponovna pogozditev Krasa z črnim borom ter proces zaraščanja, pa sta oblikovala gozdne sestoje, ki
se precej razlikujejo od naravne podobe. Za današnje stanje gozdov je značilen predvsem ve ji delež
iglavcev, zlasti bora, ki na kar 21 % površine povsem prevladuje. Stanje gozdov in tople klimatske
razmere so vzrok, da je večina gozdov požarno ogroženih. Gozdovi imajo poudarjene predvsem
ekološke funkcije. Po površini največji del zavzemata funkciji varovanja gozdnih zemljišč in sestojev
ter hidrološka funkcija. Tudi socialne funkcije so precej zastopane, vendar so skoncentrirane predvsem
na območjih naravnih in kulturnih vrednot (Lipica…) ter v obrobju večjih mest (Sežana). Največjo
površino v občini zavzema gozd s proizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti (963,63 ha),
sledi mu gozd s socialno funkcijo na prvi stopnji poudarjenosti (583,46 ha), gozd z ekološko funkcijo
na prvi stopnji poudarjenosti pa zavzema 15,1 ha. Z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 88/05, 56/07, 29/09) je v občini Sežana razglašenih 253,36 ha
varovalni gozdov, ki se razprostirajo na pobočjih ob reki Raši. To so gozdovi na flišni matični podlagi
in se z Vrhov spuščajo v Vipavsko dolino ter se razprostirajo na območju kraških udornic (Orleška
draga, Dol Leskovec). Jugozahodno od naselja Dutovlje se nahaja gozdni rezervat Volnik na površini
46,07 ha (spodnja slika), ki opravlja posebno poudarjeno raziskovalno funkcijo.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Predvidene širitve stavbnih zemljišča posegajo na gozd po dejanski rabi v obsegu 73,83 ha. Na
območjih, kjer je načrtovana sprememba gozdnega zemljišča v stavbno bo gozdni ekosistem trajno
uničen. Pri širitvah stavbnih zemljišč na gozd gre v največji meri za širitve zelenih površin (skupaj
okoli 86 ha) ter območij za stanovanja (tudi podeželska naselja), večje površine pa prestavljajo širitve
območij za izkoriščanje mineralnih surovin (skupaj okoli 56,27 ha) in območij proizvodnih dejavnosti
(skupaj okoli 7,96 ha) ter v enem primeru območje za turizem. Na gozdne površine se širijo še
posebna območja (turizem …) in območja za centralne dejavnosti ter območja za javno in komunalno
infrastrukturo. V največjem obsegu posegajo na gozd (okoli 1ha in več) naslednji EUP: GD - 04 LN,
SŽ-51 CDz, KP-07 LP, LI-18 LN, LI-06 LN, VV-11 LN, LI-03 LP, LI-15 LN, KP-06 LN, VV-10 LN,
SŽ-129 ZS, TO-09 LN, VV-12 LP, SŽ-30 IP, SŽ-03 LN, KA-14 LN. V sklenjene gozdne komplekse
posegajo naslednji EUP: LI-07 ZS, KA – 14 LN, PŠ – 02 CD, SŽ – 136 E, SŠ – 137 E, SŽ - 139 ZV,
TO – 08 LN, širitev kamnoloma LIPICA (LI-06 LN, LI-15 LN, LI-18 LN, LI-03 LP, LI-17 LP), LO –
25 SS, SŽ – 03 LN, SŽ – 129 ZS in SŽ – 133 IG. Območja treh širitev stavbnih zemljišč so v
Aquarius d.o.o. Ljubljana
339
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
smernicah ZGS OE Sežana opredeljena kot nesprejemljiva oz. sprejemljiva pod pogoji: EUP KA-14
LN, SŽ-06 CU, SŽ-130 BT, LI-07 ZS. Za pobude GD-04, KA-16, KO-01, SK-10, SŽ-139, SŽ-140
občina ni pridobila smernic ZGS OE Sežana.
V dopolnjenem osnutku OPN je opredeljenih 11.516,86 ha gozdnih območij. Glede na obstoječi plan
(13.569,42 ha gozda) je v dopolnjenem osnutku opredeljenih za okoli 2.080 ha gozdnih zemljišč manj.
Razlika je poleg majhnega obsega širitve stavbnih zemljišč, predvsem posledica uskladitve
dopolnjenega osnutka z obstoječim stanjem (izsekavanje, natančnejša digitalizacija, pridobljena
gradbena dovoljenja itd.). Največ območij gozda iz obstoječega plana je v dopolnjenem osnutku
opredeljenih kot kmetijska zemljišča (predvsem druga kmetijska zemljišča), zelene površine in
območja pridobivalnega prostora ter v manjši meri kot območja za stanovanja, centralne dejavnosti,
itd. Okoli 50 ha stavbnih zemljišč se v dopolnjenem vrača nazaj v gozdna zemljišča.
Predvidene širitve stavbnih zemljišč ne posegajo na območja gozdov z ekološkimi na prvi stopnji
poudarjenosti in tudi ne na območja s proizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti.
Na območja gozdov s socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti posegajo EUP v skupni
površini 9,3 ha. Z največjo površino posegata EUP LI-03 LP in LI-15 LN, ki pomenita širitev
kamnoloma Lipica. Vpliv na gozdove v okolici kamnoloma Lipica s socialnimi funkcijami na prvi
stopnji poudarjenosti bo prisoten, vendar je potrebno upoštevati, da je v EUP LI-03 predvideno
podzemno izkoriščanje apnenca. Vpliv se da zmanjšati tudi s sanacijo gozdnega prostora po
eksploataciji.
Območje spremembe namenske rabe v EUP SŽ - 51 CDz tangira GUP Tabor Sežana in Mestno učno
pot naravne in kulturne dediščine. V enoti SŽ-51 CDz se nahaja Bolnišnica Sežana, površine poleg pa
so predvidne za širitev dejavnosti zdravstva (bolnišnični in rehabilitacijski programi). V enoti urejanja
LI-07 ZS, ki zajema potek GUP Josef Rassel in del predvidenega Živega muzeja Krasa, je predvidena
sprememba iz gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče namenjeno zelenim površinam oz. igrišču za
golf (vzpostavljena v okviru strateškega projekta KRAS-CARSO, ki je sofinanciran v okviru
Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013). ZGS OE Sežana se je do EUP LI-07
ZS v smernicah opredelilo tako da predlagajo presojo iz več vidikov za določitev primernejših površin
za izvedbo golfa. Obenem želijo da se ohrani koridor gozdne učne poti - Ressleve poti, kot tudi drugih
rekreativnih in učnih poti na obravnavanem območju.
V območja varovalnih gozdov ob Raši in na območje gozdnega rezervata Volnik širitve stavbnih
zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN ne posegajo. Varovalni gozdovi in gozdni rezervat v strateškem
in izvedbenem delu dopolnjenega osnutka OPN nima posebne kategorije podrobne namenske rabe, ki
bi določala način gospodarjenja z njimi.
Širjenje stavbnih zemljišč v dopolnjenem osnutku OPN ne predstavljajo kumulativnega vpliva na
strjene gozdne komplekse ali na varovalnih gozdovih oz. gozdnih rezervatih. Kumulativen vpliv je
prisoten pri poseganju v gozdove z socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti severno od
Lipice, kjer je predvidena širitev kamnoloma Lipica. Negativne vplive je možno omiliti s sprotno
sanacijo gozdnih območij po zaključku eksploatacije. Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
V obmejnem delu z Italijo ni predvidenih širitev stavbnih zemljišča v sklenjene gozdne komplekse oz.
gozdove s posebnim namenom. Ocenjujemo da čezmejnega vpliva ne bo.
Zaradi izvedbe dopolnjenega osnutka OPN občine Sežana zaradi izvedbe predvidenih omilitvenh
ukrepov ni pričakovati bistvenega vpliva na gozd. Vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov – ocena C.
Omilitveni ukrepi
• V krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so pomembni za krajinsko
sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno koridorsko vlogo za divjad. V navedene
gozdove, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
340
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova
(Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega območja 2001-2010, Nacionalni
gozdni program).
Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posega v gozd in
gozdni prostor ne smejo poslabšati (Gozdnogospodarski načrt Kraškega gozdnogospodarskega
območja 2001-2010). Ukrep je že upoštevan v tekstualnem delu OPN.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno
pridobiti soglasje oziroma dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (21. člen Zakona o gozdovih).
Ukrep je že upoštevan v tekstualnem delu OPN.
Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je potrebno zagotoviti
trajno prisotnost gozda (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu).
Za varstvo gozdov pred požari na Krasu in drugih požarno ogroženih gozdovih se sprejmejo in
izvajajo ukrepi, predpisani za varstvo pred požari (34. člen Zakona o gozdovih). Ukrep je že
upoštevan v tekstualnem delu OPN.
V namensko rabo gozdnih zemljišč se uvrstijo tudi melišča in skalovja znotraj strnjenih gozdnih
kompleksov v upanju, da se bodo v daljni prihodnosti zarasla z gozdnim drevjem. Kmetijska
namenska raba na teh ekstremnih območjih ni primerna.
V namensko rabo gozdnih zemljišč se vključijo vsa območja gozdov, ki so bila v preteklem
desetletju uspešno sanirana po požarih (23. člena Zakona o gozdovih). To je predvsem območje
Selivca.
Na območju pridobivanja mineralnih surovin bo gozdni rob uničen. Z izkoriščanjem prizadeti
gozdni prostor mora biti po eksploataciji ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin in vkopov). Potrebno je izdelati
projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt sanacije in
rekultivacije mora biti rokovno zavezujoč ter mora podrobno določati način pogozditve (izvedba
brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje). Pogozditev je možna le z
ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. S tem projektom morajo biti tudi
opredeljene deponije zemlje in humusa. K projektu sanacije in rekultivacije je potrebno pridobiti
soglasje Zavoda za gozdove. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne)
eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin. Zaradi osnovanja kamnolomov, ni
dovoljeno posegati v gozd izven samega območja izkoriščanja (sečnja zaradi gradbenih dovozov,
gradnja pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove
in odstranjevanje zarasti.
Za gozdna zemljišča v območju stavbnih zemljišč – do pravnomočnosti odločbe o gradnji se z
gozdovi gospodari v skladu z GGN.
EUP KA-14 LN: območje naj se zmanjša oz. opredeli možnost faznega postopnega izvajanja
širitve kamnoloma na podlagi podrobnejših raziskav. Ukrep je že upoštevan v OPN.
LI-07 ZS: V okviru izdelave OPPN naj se izdela strokovne podlage za ugotovitev vpliva golfa na
gozd oz. delujoče dejavnosti in ureditve na območju, na osnovi katerih se določi primerno lokacijo
za izvedbo golfa. Na območju je potrebno ohraniti ureditve Gozdne učne poti Jozef Ressel in
ureditve Živega muzeja Krasa. Enako velja za druge rekreativne in učne poti na obravnavanem
območju.
EUP SŽ - 51 CDz: Območje spremembe namenske rabe v tangira GUP Tabor Sežana in Mestno
učno pot naravne in kulturne dediščine. V okviru izdelave OPPN naj se pri umeščanju predvidenih
dejavnosti upošteva potek obstoječih Gozdnih učnih poti in se jih poskuša ohraniti.
EUP SŽ-06 CU: območje stavbnih zemljišč naj se zmanjša na ožji pas ob cesti za Fernetiče. Enako
velja za nezazidana stavbna zemljišča v EUP SŽ-05, SŽ-09 in SŽ-12. Območja namreč posegajo v
strjene gozdne komplekse, prav tako se v bližini nahaja kamnolom Mali Medvejk, v okolici
katerega je po določbah Resolucije o nacionalnem gozdnem programu primernejša trajna
prisotnost gozda. EUP SŽ-05 je že izločen iz OPN.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
Aquarius d.o.o. Ljubljana
341
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o varovalnih gozdovih in
gozdnih rezervatih. Spremljanje stanja gozdov izvaja Zavod za gozdove Slovenije in je razvidno iz
GGN GE Kras II 2008-2017.
3. OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE PESTROSTI
Obstoječe stanje
Za območje občine Sežana je značilna izjemna biotska pestrost. Večina območja je tipična kraška
planota (karbonatna podlaga) z nadmorsko višino od 300 do 450 metrov, razen območja Vrhov na
severovzhodu (do 670 m), kjer pa prevladuje fliš. Pretežni del občine, ki je na karbonatni podlagi,
označuje odsotnost voda na površini. Edine površinske vode na Krasu so kali. Kali so večinoma
opuščeni in imajo izjemen ekološki pomen. Na območju občine Sežana so površinski vodotoki prisotni
le na severovzhodnem delu, ki leži na flišni podlagi (npr. vodotok Raša). Tla na območju Krasa so
plitva, skeletna, tudi z golim skalovjem na površini. Nekoč so bili na skeletnih tleh večinoma pašniki,
danes se ta območja zaraščajo z grmičevjem (pionirja med lesnimi rastlinami sta brin (Juniperus
communis) na globjih in hladnejših legah ter ruj (Cotinus cogygria) na toplejših in bolj kamnitih tleh)
in s sukcesijo prehajajo v gozd. Za območje kraške planote je značilna gozdna združba puhastega
hrasta in črnega gabra (Ostryo carpinifoliae-Quercetum pubescentis). Velik dal Krasa je bil pogozden
s črnim borom (Pinus nigra). Območje Vrhov, severovzhodni del občine na flišni podlagi, je
poraščeno predvsem z listavci, prevladuje gozdna združba gradna in jesenske vilovine (Seslerio
autumnalis-Quercetum petraeae).
Na območju občine so bili evidentirani sledeči naravovarstveno pomembni habitatni tipi: 31.88
Brinovje kot faza zaraščanja suhih travišč, 34.323 Srednje Srednjeevropska zmerno suha travišča z
glotami (pomembna rastišča kukavičevk), 34.752 Submediteransko-ilirski pašniki in suhi kamniti
travniki, 34.753 Submediteransko-ilirski polsuhi travniki, 35.14 Sestoji navadne šašulice, 37.313
Mezofilni do vlažni travniki s trstikasto stožko, 37.72 Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki),
38.221 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s
prevladujočo visoko pahovko, 41.7 Toploljubna in primorska hrastovja in 41.8 Termofilni gozdovi
mešanih listavcev. Raznovrstnost rastlinstva na območju je velika, saj se prepletajo tako suha travišča,
zaraščajoče površine suhih travnikov z grmišči in gozdni predeli. Na območju občine so bile
evidentirane tudi nekatere redke in ogrožene rastlinske vrste.
Pestrost habitatov na območju občine Sežana omogoča obstoj pestre favne, predvsem vrst iz skupin
ptic, plazilcev in nevretenčarjev. Območje občine je za ptice velikega pomena. Na celotnem Krasu
srečamo celo vrsto ogroženih ptic, ki imajo tukaj daleč največje populacije v Sloveniji. Največjo
vrstno pestrost najdemo v predelih, kjer se gole površine prepletajo z grmišči in posameznimi drevesi,
skratka tam, kjer so obsežne površine v prehodnih sukcesijskih stopnjah. Prisojne lege, topla, kamnita
pobočja, skalovje, suhi travniki in svetli gozdovi so bivališča, ki najbolj ustrezajo plazilcem. Kras je s
plazilci najbogatejša regija v Sloveniji. Večji del občine je na kraškem terenu, tam je velika gostota
plazilcev, manjša je na severovzhodnem delu občine, ki je na hladnejši flišni podlagi. Na območju
občine so prisotni habitati, ki se zelo primerni za obstoj več vrst metuljev. To so predvsem
submediteranska suha travišča, grmišča in mejice, ki so mozaično razporejeni in predstavljajo
primeren habitat različnih vrst. Na območju zaradi pestrosti habitatov (npr. listopadni gozdovi)
pričakujemo tudi pestro favno hroščev. Špranje v stenah in starih kamnitih kraških hišah in zvonikih
cerkva, predvsem pa jame so priljubljena skrivališča netopirjev. Zaradi kraškega površja na območju
posega ni površinskih vodotokov in večjih stoječih voda, ki bi predstavljale habitat dvoživkam.
Izjemnega pomena za dvoživke so zato kali na območju občine. Večjo pestrost dvoživk je pričakovati
na severovzhodnem delu občine na območju doline reke Raše. V jamskih sistemih na območju občine
se lahko pojavlja človeška ribica (Proteus anguinus). V jami 1 v Kanjaducah človeška ribica zagotovo
živi. Na večjem delu občine ni površinskih vodotokov in stoječih voda, ki predstavljajo habitat ribam,
obloustkam in rakom. Površinski vodotoki se pojavljajo le na severovzhodnem delu občine (reka Raša
s pritoki).
Aquarius d.o.o. Ljubljana
342
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Na območju občine so 4 Natura 2000 območja: SCI Dolina Branice, SCI Vrhe nad Rašo, SCI in pSCI
Kras ter SPA Kras. Na območju občine Sežana je 9 zavarovanih območij – naravnih spomenikov:
Štanjel - Kopriva - nahajališče kraškega marmorja, Sežana - Park ob vili Mirassasso, Lipica - Lipiško
brezno, Brestovica pri Povirju - kal Globočaj, Brestovica pri Povirju – Petnjak, Sežana - jama v
Ukmarjevem dolu ob Bazoviški cesti, Orlek - Orleška draga, Sežana - Sežanski dol z jamami I. in II.,
Divača – Bukovnik. Na območju občine Sežana je tudi 21 zavarovanih območij (točk) – naravnih
spomenikov: Sežana - jama Bukovnik, Žirje - Belinca jama, Žirje - Junčja jama, Lokev pri Divači jama Vilenica, Orlek - Golokratna jama, Sežana - Čebulcova jama, Sežana - Jama v Golokračini,
Kazlje - Komihcova jama, Lipica - kamniti gobi, Lipica - Lipenjska jama, Sežana - Jama v
Kanjadolcah I., Sežana - Koblarska jama, Sežana - Orleška in Tomaškova jama, Sežana - Škamprlova
ali Škamprletova jama, Sežana - Ulčarjeva jama v Paredu, Lokev pri Divači - jama pod Gaugami,
Sežana - Jama ob Bazoviški cesti na Trebanjski gmajni, Dobravlje - Debela peč, Gorenje - Konjičja
jama, Sežana - Jama ob Bazoviški cesti na Gropajski gmajni, Sežana - Jama v partu pri Ogradi. Na
območju občine Sežana je tudi eno predlagano zavarovano območje, in sicer Kraški regijski park. Na
območju občine Sežana so 3 ekološko pomembna območja: EPO Kras, EPO Dolina Branice in EPO
Vrhe na Vipavskem.
V občini Sežana je 494 naravnih vrednot – jam (zaradi obsežnosti jih v povzetku ne navajamo), 51
naravnih vrednot – točk in 20 naravnih vrednot – območij. V občini sta tudi 2 pričakovani naravni
vrednoti, in sicer Karbonati in Kras. Naravne vrednote – območja: Huslov dol, Lipica - pašniki in
gozdovi, Dol pod Hrbcem, Orleška Draga, Kranjšek – soteska, Veliki dol, Sežanski dol, Leskovec –
dol, Lempurjevka, Sežana - botanični park, Globočaj, Zabačni hrib s Šmarješkimi jamami, Globočak –
soteska, Vilenica – soteska, Brestoviški dol, Lipica - nahajališče apnenca "fiorito" in "unito",
Bukovnik – udornica, Škarnik – soteska, Raša, Krajna vas - Velike in Male Počke. Naravne vrednote –
točke: Dolenja vas pri Senožečah - stratigrafska meja, Koprivsko brezno, Lipica - skladovna miza,
Lipica - nahajališče fosilov, Štorje - lipi ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, Križmanov dihalnik, Debela
peč, Kopriva - nahajališče apnenca "kopriva", Jama v Gostih Dolinah II, Razguri - lipa pri cerkvi sv.
Ane, Skopo - nahajališče fosilov, Jama v Gački, Sežana - nahajališče fosilov 1, Kazlje - lipa pri cerkvi
sv. Lovrenca, Dobravlje - nahajališče fosilov, Kregolišče – kal, Kazlje - nahajališče Tomajskega
apnenca, Medvedjak - nahajališče fosilov, Križ - nahajališče fosilov, Brestovica pri Povirju nahajališče fosilov, Lipica - pašniki in gozdovi, Dol pod Hrbcem, Orleška Draga, Sežanski dol,
Leskovec – dol, Lempurjevka, Sežana - botanični park, Globočaj, Zabačni hrib s Šmarješkimi jamami,
Globočak – soteska, Vilenica – soteska, Škarnik – soteska, Raša, Šmarje - lipa pred hišo št. 5a,
Senadolice - lipa pri hiši št. 1, Lokev pri Divači - lipa pred cerkvijo sv. Mihaela, Griže - lipa pred
cerkvijo sv. Martina, Tabor nad Vrabčami - lipa ob cerkvi Matere Božje, Križ pri Tomaju - divji
kostanj pri cerkvi sv. Križa, Sežana - nahajališče fosilov, Huslov dol, Kranjšek – soteska, Veliki dol,
Lipica - nahajališče apnenca "fiorito" in "unito, Bukovnik – udornica, Krajna vas - Velike in Male
Počke, Pliskovica - lipa pred cerkvijo sv.Tomaža, Velika stena, Gradnje - bukev v Lehteh, Kreplje lipa pri cerkvi sv. Notburge, Orlek – škrapljišče.
Vplivi
Spremembe namenske rabe oziroma EUP v okviru OPN bi imele vpliv na naslednja Natura 2000
območja v občini: SCI in pSCI Kras ter SPA Kras; na zavarovana območja (naravne spomenike):
Lipica – Lipiško brezno, Lokev pri Divači – jama Vilenica, Sežana – Jama v Kanjadolcah 1, Sežana –
jama Bukovnik, Sežana - Sežanski dol z jamami I. in II., Štanjel – Kopriva – nahajališče kraškega
marmorja; na ekološko pomembno območje EPO Kras ter naravne vrednote: NV Raša, NV
Brestoviški dol, NV Huslov dol, NV Leskovec – dol, NV Sežanski dol, NV Kopriva – nahajališče
apnenca »kopriva«, NV Lipica – nahajališče apnenca »fiorito« in »unito«, NV Lipica – pašniki in
gozdovi, NV Medvedjak – nahajališče fosilov; številne NV – jame (zaradi preobsežnosti besedila jih v
povzetku ne navajamo) ter na pričakovani naravni vrednoti Karbonati in Kras.
Izvedba EUP bi lahko vplivala na zmanjšanje biodiverzitete območja, celovitost in funkcionalno
povezanost Natura 2000 območij in EPO ter na lastnosti tangiranih zavarovanih območij (naravnih
spomenikov) in naravnih vrednot (v največji meri gre za geomorfološke oziroma geološke naravne
Aquarius d.o.o. Ljubljana
343
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
vrednote in naravne spomenike ter jame). Ob izvedbi EUP bi lahko prišlo do poškodb vitalnega dela
naravnih vrednot in naravnih spomenikov in s tem do njihove degradacije ali celo uničenja. Do
poškodb lahko pride zaradi direktnega poseganja vanje (neposreden vpliv) ali zaradi posrednega
vpliva, vpliv pa je lahko tudi kumulativen v primeru poseganja več pobud na neko naravno vrednoto
ali naravni spomenik. Pri EUP, ki se nahajajo na območju pričakovanih NV pNV Karbonati in pNV
Kras in kjer bi se ob gradnji objektov ali na kakršenkoli drugi način posegalo v globino, obstaja
možnost odkritja pričakovane NV – Karbonati (območje karbonatnih kamnin z možnostjo pojavljanja
podzemnih jam ali brezen) in pričakovane NV Kras (območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih
rib). Ob izvedbi posegov (poseganju v globino) bi tako lahko prišlo do neposrednega in trajnega
poškodovanja ali uničenja jame, brezni ali fosilov.
Na območjih, kjer se bo vršila gradnja, bodo uničeni ali prizadeti tam prisotni habitatni tipi (tudi
kvalifikacijski), rastlinske vrste in manj mobilne živalske vrste. Ti HT so habitat številnih živalskih
skupin. Lahko bi prišlo do fragmentacije gozdnega prostora. Vpliv bo neposreden, daljinski in trajen,
lahko tudi kumulativen. Negativen vpliv na živalske vrste (tudi kvalifikacijske) bo prisoten tudi zaradi
povečanega hrupa v okolju in povečane prisotnosti človeka ob večjih gradbiščih in ob obratovanju
kamnolomov, cest ter objektov za šport in rekreacijo ali turizem. Hrup in nemir bi lahko zmotil vrste
pri razmnoževanju, kar lahko vpliva na upad populacije. Osvetljevanje gradbišč in objektov bi zaradi
sevanja proti nebu lahko motilo življenjske cikle (razmnoževanje, selitve, prehranjevanje…) ptic,
netopirjev, žuželk in drugih, predvsem nočno in večerno aktivnih živali. V času gradnje bi lahko prišlo
do onesnaženja HT oziroma habitatov vrst iz gradbene mehanizacije, zaradi odlaganja odpadkov,
izpustov toksičnih snovi…V primeru, da bi se izkopani ali gradbeni material trajno deponiral na
površinah z večjo naravovarstveno vrednostjo, pričakujemo velike neposredne in trajne negativne
vplive.
Na območju občine Sežana je veliko število že odkritih jam (približno 500), ki so lahko habitat
predvsem podzemne favne pa tudi netopirjev ter so zavarovane kot naravne vrednote, nekatere med
njimi pa tudi kot naravni spomeniki. Številne jame so zaradi načrtovanih pozidav potencialno
ogrožene, s tem pa tudi habitati podzemnih vrst. Lahko bi prišlo do udorov ali kakršnihkoli drugih
poškodb, onesnaženja ali celo uničenja jam in jamskih sistemov.
V primeru, da so območja novo načrtovanih cest (npr. jugozahodne obvoznice Sežana) pomembna za
prehajanja divjadi in dvoživk, bi lahko prišlo do velikih neposrednih, daljinskih in trajnih vplivov na
divjad in dvoživke, saj bi jim bilo lahko oteženo prehajanje, hkrati pa bi tudi prihajalo do (množičnih)
povozov živali. Lahko bi prišlo do zmanjšanja populacij divjadi in predvsem dvoživk.
V strateškem delu dopolnjenega osnutka Odloka o OPN Sežana, in sicer v sedmem odstavku 17. člena
(Cestna infrastruktura) je že ustrezno zapisan ukrep za varovanje dvoživk v času migracije preko
obstoječih cest: »Na evidentiranih prehodih, na katerih se vrši masovna selitev dvoživk v času
razmnoževanja in priprave na zimovanje, naj se v primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih
del načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke. To velja predvsem za rekonstrukcije cest med mejnim
prehodom Lipica in Škibini, od Tomaja proti Godnjam, v Dutovljah na cesti proti Godnjam, na glavni
cesti skozi Skopo, na zahodni cesti v Krajni vasi, na cesti ob Raši (le del ob meji z občino Komen).«
Obvoznica za Dutovlje in Lokev ter nova občinska prometna povezava Štorje - Povir – Lokev in
čezmejna občinska prometna povezava Veliki dol – Zgonik (Italija) so v OPN opredeljene samo v
strateškem delu OPN. Gre za ceste, ki še niso natančno umeščene v prostor, zato je kot takih v okviru
Okoljskega poročila in Dodatka za varovana območja ni bilo možno ustrezno presojati. Te nove cestne
povezave se bo presojalo ali v okviru DPN-ja ali s spremembo OPN-ja.
Postavitve čistilnih naprav v celoti ocenjujemo kot pozitivni vpliv na rastlinstvo, živalstvo in HT. Z
izgradnjo čistilne naprave se bo zmanjšala možnost onesnaženja habitatov (tudi podzemnih).
Specifični vplivi izvedbenega dela/posameznih pobud (EUP) so zaradi preglednosti navedeni v prilogi
7. V prilogi so navedene tudi EUP na območjih z naravovarstvenim statusom, za katere poleg splošnih
Aquarius d.o.o. Ljubljana
344
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
in skupnih vplivov veljajo še specifični vplivi; med njimi so tudi EUP, za katere so bile podane
naravovarstvene smernice.
KUMULATIVNI IN SINERGIJSKI VPLIVI
EUP v OPN predstavljajo nebistven kumulativni vpliv na naravo in biotsko pestrost zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov. Na isto območja varstva narave posega večje število enot urejanja prostora, kot
npr. na:
• SCI in pSCI Kras posega 83 EUP,
• SPA Kras posega 221 EUP,
• EPO Kras posega 281 EUP,
• naravni spomenik Sežana – park ob vili Mirassasso posega 1 EUPe,
• naravni spomenik Štanjel – Kopriva – nahajališče kraškega marmorja posega 1 EUP,
•
naravno vrednoto NV Kopriva – nahajališče apnenca »kopriva« posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Lipica – nahajališče apnenca »fiorito« in »unito« posegata 2 EUP,
• naravno vrednoto Lipica – pašniki in gozdovi posega 5 EUP,
• naravno vrednoto Sežana – botanični park posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Brestoviški dol posega 12 EUP,
• naravno vrednoto Raša posega 1 EUP,
• naravno vrednoto Medvedjak – nahajališče fosilov posega 1 EUP,
• naravna vrednota Pliskovica – lipa pred cerkvijo sv. Tomaža je na območju 1 EUP,
• naravna vrednota Huslov dol je na vplivnem območju 4 EUP, ki bi jo lahko ogrozile,
• naravna vrednota Leskovec-dol je na vplivnem območju 3 EUP, ki bi jo lahko ogrozile,
• naravna vrednota Sežanski dol, ki je hkrati tudi naravni spomenik Sežana – Sežanski dol z
jamama I. in II. je na vplivnem območju 1 EUP, ki bi jo lahko ogrozila,
• na (vplivnem) območju večjega števila EUP je tudi večje število jam, ki so zavarovane kot
naravne vrednote in naravni spomeniki in ki bi bile lahko zaradi EUP ogrožene – te jame so
naštete v prilogi 7 ter v podpoglavju »Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja«,
• pričakovano naravno vrednoto Karbonati posega 298 EUP,
• pričakovano naravno vrednoto Kras posega 300 EUP.
Čezmejni vplivi
Neposredno za mejo z republiko Slovenijo, je več varovanih območij, ki jih je razglasila republika
Italija. 2 Natura območji, ki sta nadaljevanji slovenskih Natura 2000 območij SPA ter SCI in pSCI
Kras sta: SPA Aree carsiche della Venezia Giulija in SCI Carso Triestino e Goriziano
(http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/interactive/natura2000gis, 2013). V bližini meje sta
tudi 2 rezervata: Riserva naturale del Monte Orsario in Riserva naturale del Monte Lanaro
(http://www.parks.it/, 2013). Ta varovana območja so tudi na vplivnem območju tistih enot urejanja
prostora, ki so umeščena v bližino meje. Te enote bi lahko imele le daljinske vplive na italijanska
varovana območja ob meji. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov v OP za OPN Sežana, negativnih
vplivov na varovana območja ter rastlinstvo, živalstvo in HT na italijanski strani ne pričakujemo. V
okviru OPN so dovoljeni le tisti posegi, ki ne bodo bistveno poslabšali stanja vrst in HT oziroma
biodiverzitete območja. S podatki o ostalih naravovarstveno pomembnih območij (EPO in NV) na
italijanski strani ne razpolagamo. Kljub temu pa lahko ocenimo, da v primeru, da so na italijanski
strani prav tako EPO in NV, da bodo vplivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov v OP za OPN Sežana,
na ta območja, nebistveni.
Omilitveni ukrepi
V strateški del OPN naj se umesti sledeče cilje:
− Ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov.
− Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in HT
na varovanih območjih.
− Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev
naravnega ravnovesja na EPO.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
345
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
V strateški del OPN naj se umesti se sledeče usmeritve iz Naravovarstvenih smernic, ki v osnutku
Odloka še niso bile upoštevane:
− V 9. člen poglavja II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE naj se
doda alinejo: »zagotavljanje varstva naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti«.
− V 14. členu poglavja II. 3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE, naj se pod 8.
alinejo z naslovom »varovano območje naravnih vrednot Brestoviški dol v in izven meja občine«
besedilo ustrezno popravi. Brestoviški dol je namreč ena izmed naravnih vrednot (območje) na
območju katere je kar nekaj točkovnih naravnih vrednot, predvsem jam in brezen.
− 32. člen poglavja II. 4. 2. 3 Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
naj se v točki 4 dopolni z: »V kolikor varnostni razlogi dopuščajo, naj se ne načrtuje nočno
osvetljevanje«.
− 44. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se dopolni z besedilom, s
katerim se posebej opozori na skrb za ohranjanje nekaterih prepoznavnih značilnosti Krasa, zlasti
vrtač in mikroreliefnih kraških oblik (npr. škrapelj, žlebičev…).
− 45. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 8 dopolni z:
»Suhozidi predstavljajo življenjski prostor plazilcev, zato naj se ohranjajo. Njihova obnova naj se
izvaja na tradicionalen način brez uporabe veziv, tako da zidovi lahko ostajajo življenjski prostor
ogroženih in zavarovanih vrst živali«.
− 46. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 4, alineji 2 dopolni
z: »…brez uporabe pesticidov na vrtovih in kmetijskih površinah«.
− 50. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 7 dopolni z: »Kali
so pomemben življenjski prostor dvoživk (npr. velikega pupka). Obnavljajo se le v obdobjih izven
razmnoževalnih ciklov živali, to je predvsem pozno jeseni ali pozimi. Če je kal suh, se ga lahko
obnavlja tudi poleti. Pri obnovi kalov se ne uporablja betona. Pri obnovi se ohranijo položne
brežine kala, da se bodo vanj lahko naselile rastline in živali. V kal naj se ne vnaša tujerodnih
rastlin in živali, npr. zlatih ribic, ki ogrožajo avtohton živelj. Pri načrtovanju je potrebno
upoštevati migracijske poti dvoživk«.
− 51. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točki 1 popravi:
»Območja in objekti naravnih kakovosti so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko
pomembna območja ter območja NATURA 2000 ter habitati ogroženih in zavarovanih rastlinskih
in živalskih vrst ter habitatni tipi, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju«.
− 52. člen poglavja II. 8 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI naj se v točkah 30 in 31 smiselno
dopolni z: »Pri načrtovanju razvoja na tem področju je potrebno upoštevati pravila ravnanja v
jamah ter ga načrtovati v skladu z nosilnostjo ekosistema. Med navedene vsebine naj se vključi
tudi površinske kraške pojave«.
Strateški del naj se v 35. členu (varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) poglavja III.3.7 dopolni z
naslednjim ukrepom:
− Povsod, kjer je predvideno osvetljevanje, je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega
onesnaženja na ugodno stanje populacij tistih živalskih vrst, na katere osvetljevanje negativno
vpliva, treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se osvetljevanje
zmanjša na najnižjo možno raven. V primeru osvetljevanja iz varnostnih razlogov naj se uporablja
izključno ekološka svetila za javno razsvetljavo. Ekološka svetilka je pravilno nameščena svetilka,
ki ima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, enak 0 % ter ima poudarjeni rumeni
spekter svetlobe, ter ne vsebuje UV in modrega spektra ter je ravno in nepredušno zaprta, tako da
se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Med ta svetila ne sodijo bele LED svetilke brez filtra za modro
svetlobo pod 500 nm. Od LED svetilk se lahko uporabljajo oranžni LED ali bel LED s filtrom, ki
ne prepušča modre svetlobe pod 400 nm. Priporočljivo je, da se filtrira tudi rdečo svetlobo nad 650
nm, saj je človeško oko skoraj ne zaznava. Priporočljivo je tudi, da imajo taka svetila možnost
daljinskega nastavljanja trenutne električne moči. Osvetljevanje fasad objektov kulturne dediščine
naj se omejuje v največji možni meri. V primeru osvetljevanja pa naj se uporabljajo reflektorji z
zaslonko v obliki silhuete osvetljenega objekta (tako je osvetljena samo fasada objekta). Fasade
Aquarius d.o.o. Ljubljana
346
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
naj se osvetljuje tako, da ne gre nič svetlobe v nebo. Vhode v zatočišča netopirjev na cerkvah in
drugih stavbah naj se ne osvetljuje. Zaslonke oziroma maske močno zmanjšajo svetlobni snop,
zato manj privabljajo žuželke in omogočajo zasenčenje preletnih odprtin za netopirje. Povprečna
svetlost fasade naj bo manjša od 1cd/m2. Izkušnje sicer kažejo, da v manjših krajih zadostuje že
0,2 cd/m2. V največji možni meri naj se omejuje osvetljevanje v nočnem času med 23. in 5. uro, ko
je gostota prometa manjša in ljudi skoraj ni.
Ukrepe naj se vključi v izvedbeni del OPN. Ukrepe izvajata izdelovalec plana in Občina Sežana v času
priprave plana, nadzor vrši MOK. V spodnjem tekstu podajamo združene vplive za rastlinstvo,
živalstvo, HT, EPO, NV, zavarovana območja in Natura 2000 območja, zaradi nepotrebnosti
podvajanja besedila.
Splošni omilitveni ukrepi
• Višje naravovarstveno vrednotene HT in kvalifikacijske HT (npr. HT 34.75
Vzhodnosubmediteranska (submediteransko-ilirska) suha in polsuha travišča, HT 41.7
Toploljubna in primorska hrastovja in HT 41.8 Termofilni gozdovi mešanih listavcev), ki so
habitat številnih vrst območja (tudi kvalifikacijskih), naj se izven površin stavbnih zemljišč
ohranja v največji možni meri. Tudi mejice in posamezne skupine dreves naj se ohranja.
• Čas izvajanja gradbenih del ter aktivnosti, ki povzročajo višje ravni hrupa naj se prilagodi tako, da
ne bo motilo (kvalifikacijskih) ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev.
Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, naj se izven
naseljenih območij opravijo od 1. julija do 30. decembra. Streljanja izven naseljenih območij ter
na SPA Kras naj se ne izvaja od vključno aprila do vključno junija.
• Pri vseh območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih je predvideno osvetljevanje (tudi v času
gradnje), je zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaženja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja tistih živalskih vrst – tudi kvalifikacijskih (npr. nočnih metuljev,
hroščev, ptic in netopirjev) treba upoštevati usmeritev, da se območij ne osvetljuje oziroma, da se
osvetljevanje zmanjša na najnižjo možno raven. Upošteva se Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Uporablja naj se
izključno ekološka svetila za javno razsvetljavo. Ekološka svetilka je pravilno nameščena svetilka,
ki ima delež svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico, enak 0 % ter ima poudarjeni rumeni
spekter svetlobe, ter ne vsebuje UV in modrega spektra ter je ravno in nepredušno zaprta, tako da
se žuželke ne morejo ujeti vanjo. Med ta svetila ne sodijo bele LED svetilke brez filtra za modro
svetlobo pod 500 nm. Od LED svetilk se lahko uporabljajo oranžni LED ali bel LED s filtrom, ki
ne prepušča modre svetlobe pod 400 nm. Priporočljivo je, da se filtrira tudi rdečo svetlobo nad 650
nm, saj je človeško oko skoraj ne zaznava. Priporočljivo je tudi, da imajo taka svetila možnost
daljinskega nastavljanja trenutne električne moči. Osvetljevanje fasad objektov kulturne dediščine
naj se omejuje v največji možni meri. V primeru osvetljevanja pa naj se uporabljajo reflektorji z
zaslonko v obliki silhuete osvetljenega objekta (tako je osvetljena samo fasada objekta). Fasade
naj se osvetljuje tako, da ne gre nič svetlobe v nebo. Vhode v zatočišča netopirjev na cerkvah in
drugih stavbah naj se ne osvetljuje. Zaslonke oziroma maske močno zmanjšajo svetlobni snop,
zato manj privabljajo žuželke in omogočajo zasenčenje preletnih odprtin za netopirje. Povprečna
svetlost fasade naj bo manjša od 1cd/m2. Izkušnje pa sicer kažejo, da v manjših krajih zadostuje že
0,2 cd/m2. V največji možni meri naj se omejuje osvetljevanje v nočnem času med 23. in 5. uro, ko
je gostota prometa manjša in ljudi skoraj ni.
• Viškov izkopnega materiala ali gradbeni material naj se trajno ne odlaga na površinah
naravovarstveno pomembnih HT (tudi kvalifikacijskih), Natura 2000 območij, zavarovanih
območij, EPO in NV. Lokacije trajnega odlaganja viškov izkopnega materiala naj se umesti izven
teh območij. Lokacije trajnih odlaganj viškov izkopnega materiala morajo biti določene vnaprej in
izbrane v dogovoru z naravovarstvenim nadzorom. Preprečiti je treba tudi kakršnokoli
onesnaženje zaradi npr. izlitja nafte, olj, spiranja toksičnih snovi, težkih kovin…teh območij.
Delovna mehanizacija in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibna. Tudi začasne lokacije
odlaganja viškov izkopnega in gradbenega materiala je treba umestiti izven območij z večjo
naravovarstveno vrednostjo. Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala naj se
največji možni meri izvajata po obstoječi infrastrukturi.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
347
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Skupni omilitveni ukrepi
• Za tiste enote urejanja prostora (predvsem tiste z večjo površino izven obstoječih pozidanih
površin), ki posegajo v kakovosten oziroma ključen del habitata vrst (tudi kvalifikacijskih)
območja (mozaik suhih travnikov (kvalifikacijski HT), grmišč in termofilnih gozdov) je bilo
predlagano zmanjšanje in umestitev ob že obstoječe degradirane površine (ceste, že pozidane
površine, nasute površine…) in na oziroma ob površine v obstoječih naseljih, kjer bi predstavljale
zaključene enote pozidave. Na ta način bi se zmanjšal vpliv izgube,degradacije in fragmentacije
habitatov vrst območja.
• V času gradnje je na območju pričakovanih naravnih vrednot – Karbonati in Kras ob
nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezni ali najdbi fosilov potrebno upoštevati naslednji
omilitveni ukrep: Na podlagi 74. člena Zakona o ohranjanju narave – uradno prečiščeno besedilo
(Ur. l. RS, št. 96/04) je lastnik zemljišča, na katerem je bil najden mineral ali fosil, ali fizična ali
pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo
nahajališča. Najdbe mineralov ali fosilov mora najditelj prijaviti ministrstvu. Hkrati mora najdbo
zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo. Enako velja v primeru najdb jamskih objektov med
gradnjo v skladu z 22. členom Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. l. RS, št. 2/04, 61/06). Na
podlagi odločbe ministrstva zagotovi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, dokumentiranje,
ovrednotenje in morebitno fizično zavarovanje vhoda v jamo na stroške investitorja.
• Za varovanje potencialno ogroženih evidentiranih jam in udornic (ki so hkrati tudi NV in
kvalifikacijski HT Natura 2000 območja SCI, pSCI Kras, nekatere pa zavarovane tudi kot naravni
spomeniki), ki so na vplivnem območju tako obstoječih stavbnih zemljišč kot novih širitev
stavbnih zemljišč (naštete so v prilogi 7, pri presoji posameznih EUP ter v podpoglavju
»Ugotovljeni vplivi plana in njihova presoja«), naj se upošteva naslednji omilitveni ukrep:
- za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč
kot novih širitev stavbnih zemljišč in ki niso del OPPN, mora investitor v okviru
pridobivanja gradbenega dovoljenja zagotoviti tudi Strokovne podlage za jame in
udornice. Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega
oziroma konkretne prostorske ureditve. Ta ukrep naj se tudi zapiše v prostorsko ureditvene
pogoje (PIP).
- za vse tiste jame in udornice, ki so na vplivnih območjih tako obstoječih stavbnih zemljišč
kot novih širitev stavbnih zemljišč in ki so del OPPN, pa je potrebno v času izdelave
OPPN, prav tako naročiti oziroma pridobiti Strokovne podlage za jame in udornice.
Ugotovitve strokovnih podlag so osnova za odločitev o sprejemljivosti posega oziroma
konkretne prostorske ureditve. Ta ukrep naj se tudi zapiše v prostorsko ureditvene pogoje
(PIP).
- Strokovne podlage za jame naj vključujejo navedbo točnih lokacij vhodov v jame
(koordinate) na vplivnem območju posega, podatke o morebitnih rovih (smer, dolžina,
globina, oddaljenost rovov od površja) in strokovno mnenje vpliva posegov na jame
oziroma podzemne kraške sisteme ter ukrepe za varovanje jam (natančnejše rešitve za
izvedbo posega ob hkratnem varovanju jam).
- Strokovne podlage za udornice pa naj določijo vplivno območje udornic ter strokovno
mnenje vpliva posegov nanje ter ukrepe za njihovo varovanje
Za varovanje jamskih sistemov in udornic je potrebno upoštevati zgornji ukrep, saj trenutno znani
podatki o jamah in udornicah ne zadostujejo za opredelitev natančnega vpliva izgradnje in obratovanja
posegov na te jame (ni preverjenih točnih koordinat vhodov v jame, globina, dolžina in smer rovov,
oddaljenost od površja, morebitna nevarnost udora, onesnaženja,….).
• Eksploatacija mineralnih surovin je dovoljena samo ob sprotni sanaciji že izkoriščenih površin.
Površino nadzemnih kamnolomov naj se v največji možni meri zmanjša na način, da bodo čim
manj posegali v habitate vrst območja. Nadzemne kamnolome naj se, če je možno, usmerja v
podzemno pridobivanje, hkrati pa naj se dostope v podzemne kope ter manipulativne površine
prednostno umešča na že degradirane površine obstoječih kamnolomov. Na tak način bi se
nadzemne habitate lahko ohranjalo v največji možni meri. Pri kamnolomih, ki so umeščeni npr. na
območja geoloških naravnih vrednot in naravnih spomenikov naj se ob izkoriščanju mineralnih
Aquarius d.o.o. Ljubljana
348
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
surovin zagotovi (določi) območja ohranjanja tipičnih profilov kamnin ali prezentacijo nahajališča
fosilov. V času usklajevanj s koncesionarji (Marmor Sežana d.d.) je prišlo do precejšnjih
kumulativnih zmanjšanj površin nadzemnih kamnolomov, nekateri so bili preusmerjeni v
podzemno pridobivanje kamnin (npr. kamnolom Bezovščina, Kopriva, Kazlje…) ali pa je prišlo
do rešitve ob hkratnem pridobivanju mineralnih surovin ter ohranjanju naravovarstveno
pomembnega območja (npr. kamnolom Kopriva). Pobude za odpiranje novih kamnolomov v
naravno ohranjenih območjih so bile ocenjene kot nesprejemljive.
V obrežno vegetacijo, strugo, brežine in na vodno zemljišče potoka in NV Raša naj se ne posega.
V kale na območju občine naj se ne posega. Kalov naj se ne izsušuje, kakorkoli ureja (betonira),
onesnažuje ali na kakršenkoli način preprečuje dvoživkam in ostalim vrstam dostopa do kala. Za
vzdrževanje kalov se lahko občasno odstranjuje vegetacijo.
V času izdelave OPPN za jugozahodno obvoznico Sežana naj se preveri, če je območje
pomembno za prehajanje dvoživk in divjadi. Če se bo ugotovilo, da območje divjad in dvoživke
(množično) uporabljajo za prehajanje, naj se v času izdelave OPPN opredeli ustrezne omilitvene
ukrepe.
V primeru, da se tudi na območju novo načrtovanih cest vršijo masovni prehodi dvoživk ali
divjadi, naj se tudi za novo načrtovane ceste načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke in divjad.
Specifični omilitveni ukrepi izvedbenega dela/posameznih pobud (EUP) so zaradi preglednosti
navedeni v prilogi 7. V prilogi so navedene tudi EUP na območjih z naravovarstvenim statusom, za
katere poleg splošnih in skupnih omilitvenih ukrepov veljajo še specifični ukrepi; med njimi so tudi
EUP, za katere so bile podane naravovarstvene smernice.
4. OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Obstoječe stanje
Po podatkih pridobljenih za namen izdelave okoljskega poročila (z dne 6.6.2013) je v občini Sežana
trenutno registriranih 282 prostorsko relevantnih enot kulturne dediščine, od tega jih ima 26 določeno
tudi vplivno območje. Devet enot ima status kulturnega spomenika državnega pomena. 82 enot ima
status kulturnega spomenika lokalnega pomena, ostali objekti in območja imajo status kulturne
dediščine (13 enot kot dediščina priporočilno).
Kumulativne in sinergijske vplive OPN občine Sežana, OPN sosednjih občin in DPN, ki se
pripravljajo na območju občine Sežana, na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven
zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov.
Čezmejni vplivi - Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z
Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o
presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive
na okolje.
Neposredne in trajne vplive OPN na kulturno dediščino ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven ob
upoštevanju omilitvenih ukrepov.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Razvoj poselitve na kulturno dediščino vpliva predvsem z neustreznimi posegi v območja kulturne
dediščine in njeno neposredno bližino oziroma z neustreznim oblikovanjem in rabo objektov. Ti vplivi
so neposredni in trajni. V primeru, da posegi, ki sicer ne posegajo na območja kulturne dediščine,
vplivajo na kulturno dediščino npr. zaradi razvrednotenja okolice oziroma zastiranja pogledov na
kulturno dediščino, govorimo tudi o daljinskem vplivu. Osnovno izhodišče vrednotenja v skladu s
smernicami Ministrstva za kulturo je, da vsako poseganje plana v območje ali objekt še ne pomeni tudi
vpliva na kulturno dediščino, temveč je vpliv oz. stopnja vpliva odvisna od značilnosti posega in
značilnosti območja oz. objekta kulturne dediščine, torej od statusa, zvrsti in ogroženosti območij in
objektov. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili poslabšanje stanja dominantne lege
posameznih kulturnih spomenikov v prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je
Aquarius d.o.o. Ljubljana
349
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
v takšnih primerih potrebno v presoji vplivov na okolje upoštevati kulturno dediščino tudi izven
območja posega, saj je treba ovrednotiti tudi daljinski, sinergijski, kumulativni in dolgoročni vpliv.
Omilitveni ukrepi
Na podlagi vrednotenja vplivov OPN na kulturno dediščino je treba OPN dopolniti z besedilom člena,
ki se nanaša na varstvo kulturne dediščine, za posamezne enote urejanja prostora so predlagani dodatni
omilitveni ukrepi. Nekaj predlaganih širitev pa je zaradi bistvenih vplivov na kulturno dediščino treba
izvzeti iz OPN.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o kulturni dediščini. Občina
Sežana naj bi letno poročala ZVKDS o stanju KD na območju občine. Evidenco o vseh enotah KD
vodi Register kulturne dediščine na MK. Pristojna območna enota ZVKDS je OE Nova Gorica.
5. OHRANJANJE KRAJINE IN VIDNIH KAKOVOSTI
Obstoječe stanje
Krajino občine Sežana opredeljuje značilna kulturna krajina s tipično gručasto poselitvijo. Pomembna
je za nacionalno prepoznavnost Slovenije (SPRS jo opredeljuje kot območje nacionalne
prepoznavnosti Kras, Vipavska Brda in Brkini). Predstavlja del obsežnega območja kompleksnega
varstva kulturne dediščine Krasa. Območje občine je bogato z objekti in območji kulturne dediščine,
na območju občine pa se pojavljata tudi dve območji izjemnih krajin – Lipica in Dutovlje – Tomaj.
Dva izmed kulturnih spomenikov sta opredeljena kot spomenika državnega pomena, kjer spomeniške
lastnosti opredeljuje prav izjemna krajina in sicer: Kobilarna Lipica (EŠD 7245) in Kraška kulturna
krajina (EŠD 24521). V občini Sežana ima 67 naselij status kulturne dediščine (9 naselij kot dediščina
priporočilno).
Kumulativne vplive OPN občine Sežana, OPN sosednjih občin in DPN, ki se pripravljajo na območju
občine Sežana, na krajino ocenjujemo z oceno C – vpliv ni bistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
Čezmejni vplivi -Z OPN na območju občine Sežana niso načrtovane dejavnosti, ki bi skladno z
Dodatkom I Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Zakon o ratifikaciji Konvencije o
presoji čezmejnih vplivov na okolje, Ur. l. RS, št. 11/98), povzročale znatne škodljive čezmejne vplive
na okolje.
Neposreden in trajen vpliv OPN na krajino ocenjujemo z oceno C – vpliv je nebistven zaradi
izvedbe omilitvenih ukrepov.
Ugotovljeni vplivi plana in vrednotenje
Na krajino in vidne kakovosti lahko vplivajo predvsem posegi, ki načrtujejo v odprti krajini. V odprti
krajini se v občini pojavljajo oz. so načrtovana območja za razvoj turizma, manjša območja za razvoj
centralnih dejavnosti, območja zelenih površin (predvsem za šport in rekreacijo), površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo ter območja mineralnih surovin. Najbolj skoncentrirane so te dejavnosti ravno
v krajinsko najbolj občutljivem območju občine – na območju kulturnih spomenikov Kobilarna Lipica
in Kraška kulturna krajina. Na kulturno krajino bi lahko pomembno vplivalo tudi neustrezno širjenje
naselij, predvsem tistih, ki so opredeljena kot naselbinska kulturna dediščina. Problematično je lahko
razmerje med velikostjo obstoječega naselja in načrtovano širitvijo, odnos med krajino in naseljem,
predvsem v primeru združevanja zaselkov oziroma naselij.
Največjo degradacijo krajine z največjimi vplivi na vidne kakovosti lahko povzročajo načrtovana
območja mineralnih surovin, predvsem kamnolomi (namenska raba LN), območja podzemnega
pridobivanja mineralnih surovin (namenska raba LP) na krajino in vidne kakovosti vplivajo v
manjšem obsegu. Vse širitve stavbnih zemljišč in območij mineralnih surovin so bile vrednotene z
Aquarius d.o.o. Ljubljana
350
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
vidika vplivov na krajino. Posebna pozornost je bila namenjena tistim, ki se pojavljajo na območju
kraške kulturne krajine v Lipici.
Omilitveni ukrepi
• V skladu z Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega
pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) odpiranje novih kamnolomov in podeljevanje ter podaljševanje
koncesij za izkoriščanje naravnih virov ni dovoljeno, razen na območjih, ki so opredeljena v odloku.
• Na območju Lipice so načrtovane tudi širitve stavbnih zemljišč za razvoj turizma in stanovanjsko
gradnjo. V skladu z določbami 8. člena Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za
kulturni spomenik državnega pomena (Ur. l. RS, št. 57/10) na spomeniškem območju ni dovoljeno
graditi objektov, razen objektov, ki služijo uresničevanju varstva spomeniškega območja in drugim
javnim koristim na območjih, ki so za ta namen opredeljena v načrtu upravljanja. Prav tako ni
dovoljeno načrtovanje novih območij stavbnih zemljišč ali širitev obstoječih stavbnih zemljišč.
Spremljanje stanja okolja
Ključna strateška dokumenta varovanja okolja na lokalni ravni sta občinski program varstva okolja in
poročilo o stanju okolja (Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), 106. člen). Program varstva okolja določa
cilje in ukrepe varstva okolja, poročilo o stanju okolja pa navaja kazalce za opazovanje trendov v
okolju (najmanj vsako četrto leto). Priprava strateških dokumentov varstva okolja je za mestne občine
obvezna, za ostale občine pa prostovoljna. Poročilo vsebuje tudi podatke o kulturni dediščini. Občina
lahko območja nacionalne prepoznavnosti in območja lokalne prepoznavnosti vključijo v OPN-je in
jih tako varujejo pred degradacijo.
V. SKUPNA
OCENA
SESTAVINE OKOLJA
VPLIVOV
NA
POSAMEZNE
Tabela 73: Ocena vplivov po posameznih okoljskih ciljih in segmentih okolja
Okoljski cilji
Opis vpliva
Kakovost zraka in podnebne spremembe
1. Varstvo in izboljšanje kvalitete bivalnega in Vpliv bo neposreden,
delovnega okolja.
kumulativen in trajen.
Ocena
C – nebistven ob
upoštevanju omilitvenih
ukrepov.
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Skupna ocena za segment
Voda (Površinski vodotoki, Podzemne vode)
1. Prednostno je potrebno zagotoviti
dokončanje kanalizacijskega sistema (v
ločenem sistemu) na območju mesta Sežana,
na območjih centralnih naselij, v naseljih z
gospodarskimi in turističnimi dejavnostmi ter
v naseljih z večjimi območji stanovanjske
gradnje. Sočasno se zagotavlja ustrezno
čiščenje odpadnih vod, ki bo preprečevalo
onesnaževanje podzemlja.
2. Območja vodnih in priobalnih zemljišč reke
Raše, se prepušča naravni dinamiki prostora.
Nadaljnje regulacije vodotokov niso dopustne.
Ohranitev kalov, kot vodnih območij
pomembnih
za
ohranjanja
biotske
raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
3. Stavbna zemljišča se prednostno umešča
izven erozijsko ogroženih in plazjivih
območjih.
Vpliv bo neposreden,
posreden, trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden,
posreden in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden,
posreden in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Aquarius d.o.o. Ljubljana
351
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Skupna ocena za segment
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Pitna voda
1. Umeščanje primernih rab na vodovarstvena
območja (v skladu z veljavnimi odloki o
varstvu vodnih virov
2. Zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo
(zadostne količine, ustrezna kakovost)
Skupna ocena za segment
Vpliv bo neposreden,
posreden, trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden,
C – vpliv bo nebistven
posreden in trajen.
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Obremenjenost okolja s hrupom
1. Obremenjenost s hrupom
zakonsko dopustnih vrednosti.
v
okviru
2. Zmanjšanje obremenjenosti s hrupom z
izboljšanjem
prometnega
režima,
preusmeritvijo pometa na obvozne ceste ter
zmanjšanje obremenjenosti s hrupom zaradi
delovanja ostalih virov hrupa (industrija, obrt,
mehanizacija).
3. Ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor
(preprečevanje konfliktnih območij med
bivalnim okoljem iz viri hrupa).
Skupna ocena za segment
Vpliv bo neposreden,
posreden, trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden,
posreden in trajen.
Vpliv bo neposreden,
posreden in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Elektromagnetno sevanje
1. Smotrna umestitev poselitve, posegov in
dejavnosti v prostor glede na obstoječe in
predvidene vire elektromagnetnega sevanja.
Skupna ocena za segment
Svetlobno onesnaženje
1. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih
površin prilagoditi Uredbi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja do 31.
decembra 2016.
Skupna ocena za segment
Ravnanje z odpadki
1. Zmanjševanje nastajanja odpadkov na
izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema
ravnanja z odpadki.
2. Sanacija neurejenih odlagališč z
odstranitvijo odpadkov in ureditvijo zemljišč
v prvotno stanje ali za določeno novo
namembnost.
Skupna ocena za segment
Kmetijska zemljišča
1. Zmanjševanje vnosa nevarnih in drugih
snovi v tla (pesticidi, gnojila, emisije zaradi
prometa itd.)
2. Spodbujanje ekološke pridelave hrane
Vpliv bo neposreden in
trajen
C – vpliv bo nebistven
zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
A – vpliv bo pozitiven.
Vpliv bo
trajen.
C- vpliv je nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
neposreden,
in
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Vpliv bo
trajen.
neposreden
in
Vpliv bo
trajen.
neposreden
in
Aquarius d.o.o. Ljubljana
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
A – vpliv bo pozitiven
352
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
3. Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove
pridelovalne funkcije
Skupna ocena za segment
Vpliv
bo
neposreden,
kumulativen in trajen.
C – vpliv bo nebistven
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Gozd
1. Usmerjanje urbanizacije v robna območja
gozdov s slabšo zasnovo.
2. Ohranjanje gozdov z poudarjenimi
ekološkimi in socialnimi funkcijami
3. Ohranjanje varovalnih gozdov na območju
reke Raše in gozdnega rezervata Volnik
Skupna ocena za segment
Ohranjanje narave in biotske pestrosti
Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi
1.
Ohranjanje
krajinske
in
biotske
raznovrstnosti ter ohranjanje habitatnih tipov
Varovana območja
1. Ohranjanje ugodnega stanja biotske
raznovrstnosti
s
poudarkom
na
kvalifikacijskih vrstah in HT na varovanih
območjih.
Vpliv bo
trajen.
neposreden
in
Vpliv bo neposreden in trajen
ter kumulativen.
Vpliv bo
trajen.
neposreden
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
B – vpliv bo nebistven
in
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
OPN lahko vpliva na cilj
neposredno in daljinsko ter tudi
kumulativno.
C - nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
OPN lahko vpliva na cilj
neposredno in daljinsko ter tudi
kumulativno.
C - nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Ekološko pomembna območja in naravne vrednote
1.
Ohranjanje
naravnih
vrednot
in OPN lahko vpliva na cilj C - nebistven vpliv
preprečevanje
zmanjševanja
biotske neposredno in daljinsko ter tudi zaradi
izvedbe
raznovrstnosti ter ohranitev naravnega kumulativno.
omilitvenih ukrepov
ravnovesja na EPO.
Skupna ocena za segment
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Ohranjanje kulturne dediščine
1. Ohranitev celovitosti območij in objektov Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
kulturne dediščine.
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
2. Preprečevanje posegov, s katerimi bi se
utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike
in s tem vrednost dediščine.
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
3. Vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter
preprečevanje njene ogroženosti.
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
4. Vključevanje kulturne dediščine v razvoj
občine in krepitev družbenega pomena
kulturne dediščine v občini.
Skupna ocena za segment
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Ohranjanje krajine in vidnih kakovosti
1 Pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k
ohranitvi vrednot kulturne in naravne krajine
ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih
Vpliv bo neposreden in trajen.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
353
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
načenjajo.
2. Ohranjanje kmetijstva v območjih s težjimi
pogoji za kmetovanje in s tem preprečevanje
zaraščanja kmetijskih zemljišč
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
3. Ohranjanje prvin, ki prispevajo k
prepoznavnosti in pestrosti kulturne krajine
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
4. Ohranjanje kvalitetnih
prostorske dominante.
Vpliv bo neposreden in trajen.
pogledov
na
5. Ohranjanje značilne naselbinske, krajinske
in arhitekturne tipologije in morfologije.
Skupna ocena za segment
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
Vpliv bo neposreden in trajen.
C – nebistven vpliv
zaradi
izvedbe
omilitvenih ukrepov
C – vpliv bo nebistven zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov
Ocenjujemo, da je vpliv OPN za Občino Sežana na okolje nebistven, zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
354
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
VI. VIRI IN LITERATURA
Kakovost zraka in podnebne spremembe
• Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. ARSO. Ljubljana, 2012.
• Directive 2002/91/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 2002 on the
energy performance of buildings (Direktiva o energetski učinkovitosti stavb)
• Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, Vlada RS št. 354052/2009/9, julij 2009
• Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaženjem s PM10, Vlada RS št. 354054/2009/9, november 2009
• Lokalni energetski koncept Občine Sežana – končno poročilo. 2011, dop. 2012. Šempeter pri
Gorici, Goriška lokalna energetska agencija.
• Prometna analiza območja centra Sežane. 2012. Ljubljana, OMEGAconsult, projektni management,
d.o.o. Ljubljana.
Voda
•
Smernice za področje varstva voda je podala Agencija RS za okolje dne 4.3.2011. Smernice so
splošne, povzemajo zakonska določila.
• ARSO evidence o vodnih povračilih za leto 2011.
• Poročilo o kemijskem stanju podzemnih voda v Sloveniji v letu 2011. 2012. Ljubljana, MKOARSO.
• Količinsko stanje podzemnih voda v Sloveniji. Poročilo o monitoringu v letu 2011. 2012.
Ljubljana, MKO – ARSO.
• Zborniki Mišičevih vodarskih dni 1989-2009 (citirano junij 2013)
URL: http://mvd20.com/zbornik.php?page=iskanje
• OP z dodatkom za širitev igrišča za golf v Lipici. 2009. Ljubljana, ZRC SAZU.
Pitna voda
•
•
Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine
Sežana, Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za upravljanje z vodami, št. 35001503/2009, z dne 10.09.2009
Poročilo o zdravstveni ustreznosti pitne vode v letu 2012, 2013, Kraški vodovod Sežana d.d.
Obremenjenost okolja s hrupom
•
Podatki Direkcije Republike Slovenije za ceste (spletna stran: www.dc.gov.si), Prometne
obremenitve 2010.
Elektromagnetno sevanje
• Smernice za pripravo občinskega prostorskega načrta občine Sežana, Elektro Ljubljana, št.
2148/09-DM/SP, z dne 11.09.2009.
• Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski
institut za kakovost in meroslovje, MKO, Ministrstvo za promet in Uprava za zračno plovbo RS,
Ljubljana 1997.
• Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.
• Raziskave možnih ukrepov za zmanjšanje jakosti električnih in magnetnih polj v okolici SN in NN
elementov v transformatorski postaji SN/NN (referat št. 1408). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut
Milan Vidmar.
• EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998.
Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
355
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
Svetlobno onesnaženje
• Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J.
(ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike
Slovenije
• Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v
Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana.
• Lokalni energetski koncept Občine Sežana – končno poročilo. 2011, dop. 2012. Šempeter pri
Gorici, Goriška lokalna energetska agencija.
• Cerkvenik, Ž. Znižanje porabe električne energije za javno razsvetljavo v občini Sežana,
diplomska naloga. Maribor, FERI - Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Ravnaje z odpadki
• Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008, sklep
vlade 14.10.2004
• Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06).
• Register
divjih
odlagališč
(citirano:
junij
2013),
URL:http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz
Kmetijska zemljišča
• Smernice k osnutku Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, št. 350-33/2006/22, z dne 17.5. 2011, Program razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013.
• Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za
obdobje 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta
1990 (Ur. l. RS, št. 82/2004).
Gozd
• Smernice za področje gozdarstva sta podala Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano dne
25.11.2010 ter Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana (ZGS) dne 22.12.2010.
• GGN GE Kras II 2008-2017. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana.
• Zabeležka sestanka Občine Sežana z ZGS OE Sežana z dne 27. 11. 2012.
Ohranjanje narave in biotske pestrosti
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Aquarius d.o.o., Ljubljana, 2010, dopolnjeno 2011. Celovit pregled potencialno ustreznih območij
za izkoriščanje vetrne energije. Strokovna podlaga za Nacionalni energetski program (obdobje
2010 – 2030).
CKFF, 2006. Potočni raki Slovenije.
CKFF, 2007. Podatki popisa kalov v okviru projekta SLO-ITA 1001 kal – 1001 zgodba o
življenju. CKFF, Miklavž na Dravskem polju.
Čarni A., Čelik T., Dakskobler I., Košir P., Juvan N., Marinšek A., Sajko I., Šilc U., Vreš B.:
Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije: območje Reka, Marindol, Volčeke, Kras – Lokev,
Mirna. Končno poročilo. ZRC SAZU, Ljubljana.
Čušin, B., Babij V., Čarni A., Dakskobler I., Košir P., Marinšek A., Seliškar A., Šilc U., Vreš B.,
Zelnik I., Žagar V., Pehani P., Sajko I. 2007: Kartiranje negozdnih habitatnih tipov, območje
KRAS – severni del (končno porodilo). Naročnik: MOP, Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni center
SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana 14 str., digitalne priloge.
DOPPS, 2010. Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed
spomladi 2010. Delno poročilo (dopolnjena verzija).
Gradivo s konference »Naravi prijazna razsvetljava cerkva«. Evropski projekt Življenje ponoči.
Januar 2014.
CIRCA,
citirano
22.
4.
2013
(http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionetcircle/javna/library?l=/natura_dopolnitve/2000_sprejeto_2013&vm=detailed&sb=Title).
http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/interactive/natura2000gis, citirano 27. 6. 2013.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
356
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
http://www.katasterjam.si/, citirano 2013.
http://www.mzip.gov.si/, citirano junij 2013.
http://www.parks.it/, citirano 27. 6. 2013.
Inštitut za raziskovanje Krasa. Vektorski podatki (shp) o gabaritih nekaterih jam v okolici mesta
Sežana. Pridobljeno decembra 2013 (po e-pošti občina Sežana, z dne 19. 12. 2013).
Jerina K., Krofel M., Videmšek U., 2010. Preučevanje dejavnikov habituacije rjavega medveda na
človeka z uporabo GPS telemetrije. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška
fakulteta, Univerza v Ljubljani (podatki prejeti 25.1.2010).
Jogan N., Kaligarič M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS
2004, tipologija. Ljubljana, Agencija RS za okolje.
Kaligarič, M., Škornik, S., Šajna N., Otopal, J, Pipenbaher, N., Ivajnšič, D. 2011: Kartiranje
negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Območje KRAS – Kozina in KRAS - Vremščica. Končno
poročilo. Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM, Maribor.
Kos Ivan, 2005. Spremljanje gibanja, vzorcev aktivnosti in značilnosti plenjenja risov (Lynx lyxn)
na območjih pSCI Snežnik-Pivka in pSCI Krimsko hribovje – Menišija. Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta. Oddelek za biologijo.
Kryštufek B. 1991. Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Kryštufek B., Presetnik P. in Šalamun A., 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja
Natura 2000. Netopirji (Chiroptera). Končno poročilo. Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije,
322 str., digitalna priloga.
Kryštufek B. in Režek Donev N., 2005. Atlas netopirjev Slovenije (Chiroptera). Scopolia 55, 1-92.
Kryštufek, B. in sod., 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji.
Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 682 str., digitalna priloga.
Marinček L., Čarni A. 2003. Vegetacijske karta gozdnih združb Slovenije. ZRC SAZU.
Presetnik P., Knapič T., Podgorelec M., Šalamun A.. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrste
netopirjev 2012 (Končno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem
polju. 261 str.; digitalne priloge.
Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V. & Šalamun A., 2011. Monitoring populacij izbranih
ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 – 2011 (Zaključno poročilo). Center za kartografijo favne in
flore, Miklavž na Dravskem polju. 121 str.; digitalne priloge.
Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Šalamun A., 2007. Monitoring populacij izbranih
ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na
Dravskem polju, 251 str., digitalne priloge.
Presetnik P., Zagmajster M., Podgorelec M., 2009. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst
netopirjev 2008 – 2009 (Zaključno poročilo). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na
Dravskem polju. 40 str.; digitalne priloge.
Strokovne osnove za razglasitev za kulturne spomenike in zgodovinske spomenike ter naravne
znamenitosti, ki so del Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na
območju Občine Sežana (Primorske novice - uradne objave, št. 13/92) (prejeto od Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, Delpinova 16, Nova Gorica,
št. 5-VI-459/2-O-13/BF ACG, 29. 05. 2013).
Strokovno mnenje DOPPS glede naravovarstvene sprejemljivosti »Centra varne vožnje Povir«
(Ljubljana, 8. september 2010).
Trontelj P. 2010. Kras. V: Polak S. (Ur.) Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji.
Monografija DOPPS Št. 1, Ljubljana.
Vernik M., 2009. Zbrani podatki o pojavljanju nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, digitalni
podatki.
Vrezec A., Polak S., Pirnat A., Kapla A. & Denac D. (2008): Izvajanje spremljanja stanja
populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2008 in 2009 in zasnova spremljanja stanja populacij
izbranih ciljnih vrst hroščev (prvo delno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 68
str., digitalne priloge.
Vrezec A., Ambrožič Š., Polak S., Pirnat A., Kapla A. & Denac D. (2009): Izvajanje spremljanja
stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2008 in 2009 in zasnova spremljanja stanja
Aquarius d.o.o. Ljubljana
357
Okoljsko poročilo za OPN Občine Sežana
•
•
•
•
•
populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. Carabus variolosus, Leptodirus hochenwartii, Lucanus
cervus, Morinus funereus, Rosalia alpina, Bolbelasmus unicornis, Stephanopachys substriatus,
Cucujus cinnaberinus, Rhysodes sulcatus. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 174 str..
digitalne priloge.
Vrezec A., Pirnat A., Kapla A. & Šalamun A. (2007): Zasnova spremljanja stanja populacij
izbranih ciljnih vrst hroščev vključno z dopolnitvijo predloga območij za vključitev v omrežje
NATURA 2000 (prvo delno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 31 str., digitalne
priloge.
Vrezec A., Pirnat A., Kapla A. & Denac D. (2008): Zasnova spremljanja stanja populacij izbranih
ciljnih vrst hroščev vključno z dopolnitvijo predloga območij za vključitev v omrežje NATURA
2000. Morinus funereus, Rosalia alpina, Cerambyx cerdo, Osmoderma eremita, Limoniscus
violaceus, Graphoderus bilineatus. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 101 str., digitalne
priloge.
Zavod za ribištvo Slovenije. Posredovanje podatkov o vrstah rib, obloustk in rakov iz evidenc
Zavoda za ribištvo Slovenije ( št. dopisa: 430-29/2013/2, z dne 22.05.2013 ter podatki poslani po
e-mailu, od Aljaž Jenič, dne 18. 6. 2013).
Zavod za varstvo narave Slovenije. Posredovanje opisov Natura 2000 območij in ekološko
pomembnih območij (podatki poslani po e-mailu, od Nina Kavčnik, dne 28. 5. 2013 in 5. 7. 2013).
ZRC SAZU, 2009. Okoljsko poročilo z dodatkom za širitev igrišča za golf v Lipici.
Ohranjanje kulturne dediščine
• Smernice za načrtovanje občinskega prostorskega načrta občine Sežana, Ministrstvo za kulturo, št.
3501-18/2010/13, z dne 22.2.2011.
• Register nepremične kulturne dediščine, 6.6.2013.
• Interni zapisnik sestanka občine Sežana z Ministrstvom za kulturo z dne 7. 1. 2013.
Ohranjanje krajine in vidnih kakovosti
• Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) (Ur. l. RS 76/04),
• Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 2/06),
• Krajine primorske regije, Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji, Marušič I., MOP, BF,
1998.
Aquarius d.o.o. Ljubljana
358