1. No category

POSLOVNO POROČILO
ZA LETO 2010
JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA
Direktorica:
mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
Idrija, februar 2011
1
A. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA PREKO POLIVALENTNE
PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA ZA
PSIHIATRIJO ZA JUŽNO IN SEVERNO PRIMORSKO TER NOTRANJSKO
I.
OSNOVNA
IZHODIŠČA
ZA
NAČRTOVANJE
PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
NACIONALNEGA
1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik namesto psihiatrilizacije družbenih
pojavov in problemov
Duševna bolezen je bolezen kot vsaka druga. Z neprimerno drugačno obravnavo oseb z
duševnimi boleznimi, ki jo zapletamo v nepregledne, časovno neizvedljive postopke in z
nadzorovanjem omejujemo profesijam avtonomijo, ustvarjamo pogoje za dodatno
stigmatizacijo, pri čemer pravice duševno bolnih prej kršimo kot varujemo.
Tudi s psihiatrilizacijo družbenih pojavov in problemov smo razbili celovito obravnavo oseb z
duševnimi motnjami in jim otežili socialno integracijo. Alternativa takemu pristopu so
politike (gospodarska, izobraževalna, zaposlovalna, zdravstvena, socialna, kulturna in druge),
ki, vsaka iz svojega zornega kota, vendar celovito, razvijajo take pogoje dela in življenja, ki
bi, namesto izključevanja posameznih skupin prebivalstva, omogočala njihovo integracijo. V
tem smislu je tudi potrebno postaviti zastopnika pacientovih pravic na začetek procesa (v
skupnost) z aktivno vlogo, tako v preventivi, kot tudi v zgodnjem odkrivanju in spoznavanju
znakov bolezni, v procesu zdravljenja in psihosocialni rehabilitaciji, in ne, kot je to danes, ko
igra le vlogo nadzornika v procesu zdravljenja oseb, ki so hospitalizirane proti volji.
2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto paternalističnega odnosa
Pretirani psihiatrilizaciji hodi ob boku tudi paternalističen odnos do posameznih skupin
(posledično tudi do institucionalnega reševanja problemov), namesto, da bi bila v središču
dogajanja avtonomna oseba, ki je avtonomna zato, ker smo (so) jo naučili loviti ribe, zna in
zmore sprejemati odločitve in zna biti zato tudi odgovorna.. Graditi proces zdravljenja,
rehabilitacije in integracije na sintagmi ogroženosti, ne pa na odkrivanju in razvijanju
pozitivnih in zdravih točk v človeku, vodi v nezaupanje, predpisovanje, nadzorovanje in
institucionalno reševanje problemov. Proces stigmatizacije bolnega, bolezni, tudi služb za
duševno zdravje, se začne v primarnem okolju, v družini, v soseski, v službi, ko se izogibamo
poimenovanju bolezni, ko bolezen najprej skrivamo, nato odklanjamo sodelovanje pri
zdravljenju in rehabilitaciji (kdaj tudi zaradi strahu in nevednosti) in nazadnje bolnega
odložimo v inštitucijo (tudi tako, da mu v psihiatrični bolnišnici priskrbimo stalno bivališče).
Duševno zdravje kot sestavni del celovitega zdravja izhaja iz avtonomnosti osebe s težavami
v duševnem zdravju in iz njene aktivne vloge. Brez razumevanja, sprejemanja, sodelovanja
njega oziroma nje ne more biti uspešnega zdravljenja in rehabilitacije. V tem smislu je tudi
potrebno opredeliti večjo vlogo tretjega sektorja – ne z vidika prevzemanja vlog drugih
profesij v procesu zdravljenja in rehabilitacije, ampak predvsem v prevzemanju ključne vloge
v procesih destigmatizacije, osveščanja in informiranja in integrativne vloge v procesih
resocializacije, oziroma preprečevanja izolacije duševno bolnih.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je novembra lani izdalo zloženko Zastopnik
pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kateri pacientu, ki je bil v bolnišnico sprejet
proti svoji volji, odvzame aktivno vlogo sodelovanja v procesu zdravljenja in rehabilitacije in
ga potisne na nivo opravilno nesposobne osebe. Citat:
2
» - Vključi se, kolikor sami želite. Lahko vas spremlja in podpira pri pogovorih z ljudmi, ki
odločajo o vaši oskrbi. Lahko govori namesto vas. Na vašo izrecno željo lahko pogovore
opravi tudi sam, brez vaše navzočnosti.
- Kadar nastopa v vašem imenu, ne sme storiti ali reči ničesar, kar se nista poprej
dogovorila. V najkrajšem času vas mora obvestiti o opravljenem pogovoru in morebitnih
dogovorih. Brez vašega dovoljenja se o vas ne sme pogovarjati.
- Ureja lahko samo tisto, kar ste mu naročili in za kar ste ga pisno pooblastili. Kadarkoli
pa lahko spremenite navodila ali umaknete pooblastila – ne glede na to, kaj je zastopnik
že ukrenil.«
Beseda, komunikacija, odnos zaupanja med pacientom in zdravnikom je v psihiatriji edino,
kar omogoča odkrivanje vzrokov bolezni in zdravljenje!
(Prikaz št. 1: Oseba s težavami v duševnem zdravju v pogojih ravnovesja med bolnišnično in
skupnostno psihiatrijo.)
3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio obravnavi namesto imperializma
posameznih strok
Bistvena značilnost vsake profesije je avtonomija, zato profesionalne samokontrole ne
more nadomestiti nadzor drugih profesij ali birokratska kontrola.
ƒ
Zdravniško profesijo označuje monopol nad znanjem na določenem področju, monopol
nad profesionalno sodbo, oziroma strokovno ekspertizo, ki sta rezultat vzpostavljenih
odnosov med zdravniško profesijo in državo, zdravniki in uporabniki, zdravniki in
drugimi profesionalci – licenca, ki jo država podeli zdravniku, mu njemu edinemu
dovoljuje opravljanje zdravniške prakse, sprejemanje in odpuščanje pacientov,
postavljanje diagnoz, predpisovanje terapije, načinov, oblik, metod in dolžine zdravljenja.
Iz monopola nad določenim segmentom znanja in iz humanističnega pristopa pri aplikaciji
tega znanja kot dveh temeljnih karakteristik profesije, izhaja še njena tretja, to je
profesionalna avtonomija, ki pomeni, da je država kot vir avtoritete zdravniški profesiji
dodelila take profesionalne privilegije, da lahko sama regulira kriterije vstopa v profesijo
in izstopa iz nje, določa pogoje svojega dela in dela drugih v zdravstvu, ki edina lahko
kontrolira delo svojih članov.
Profesionalna avtonomija pomeni biti neodvisen, svoboden, samoregulatoren, izvajati
samokontrolo, pri čemer je osnova samoregulacije etika. Profesionalna samokontrola
(samokontrola, medsebojna kontrola, drugo mnenje, supervizija, konzultacija, notranji
strokovni, zunanji strokovni nadzor) mora ostati v rokah profesije, sicer o profesiji ne
moremo več govoriti.
ƒ
Ostali akterji v zdravstvu: civilna družba, druge profesije, država in trg namreč lahko
izvajajo le posredno kontrolo, ki se nanaša na pogoje dela, standarde, norme,
zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev, zagotavljanje pogojev za večjo svobodo pri
izbiri zdravnika, bolnišnice, ambulante, metod in načinov zdravljenja. Deklaracijo o
poklicni avtonomiji zdravnikov, ki je nastala v okviru Evropskega foruma zdravniških
združenj in svetovne zdravstvene organizacije in katere osnovni namen je zaščita bolnika,
pravi, da je zdravnikova glavna dolžnost oskrba bolnikov – preventiva, diagnostika,
zdravljenje in rehabilitacija, pri čemer mora imeti zdravnik v vseh fazah zagotovljeno
brezpogojno poklicno avtonomijo. Poklicna avtonomija namreč ščiti (in ne ogroža)
bolnika, ker vsak posamezni zdravnik sprejme odgovornost za kakovost svojega dela;
oskrba bolnikov pa je ogrožena vselej, kadar je ogrožena avtonomija zdravnikov.
Profesionalno nedopustna in ustavno sporna pa je vloga zastopnika pravic oseb na
področju duševnega zdravja v odnosu med pacientom in zdravnikom: »Vse, kar
zastopniku poveste je zaupno. Drugim (zdravnikom, osebju, svojcem) lahko pove le tisto,
3
kar mu dovolite in naročite. Vam pa mora povedati vse, kar so mu o vas povedali drugi.«
Morda si je potrebno to vlogo zamisliti v operacijski dvorani, da bi bolje videli njene
razsežnosti v vseh vidikih drastične podobe?
(Prikaz št. 2: Avtonomija profesije je pogoj za pacientove pravice.)
4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo namesto izključevanja
Zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju je potrebno
načrtovati kot celovit (ne segmentiran), nepretrgan proces, ki se odvija v hospitalu in v
skupnosti, v katerem stroke sodelujejo, in se ne izločajo, v katerem je oseba s težavami v
duševnem zdravju avtonomna, in skupaj s svojci vključena v zdravljenje in procese
rehabilitacije.
Največji problem namreč niso psihiatrične bolnišnice, ki so se modernizirale,
profesionalizirale, humanizirale, skrajšale ležalne dobe, se decentralizirale (ambulante,
dispanzerji, dnevni hospital, oskrba na domu), največji problemi so problem stigmatizacije,
problem pomanjkanja služb za duševno zdravje v skupnosti, problem segmentiranega,
pretrganega procesa zdravljenja in rehabilitacije ter posledično problem (ne)integracije osebe
z duševno motnjo v skupnost.
Glede oblikovanja mreže služb za duševno zdravje predlagamo:
a) Temeljni poudarek mora biti na posameznih programih in programih antistigmatizacije.
b) Okrepijo se službe na primarnem nivoju, predvsem naj se ponovno uvede dispanzerski
način dela.
c) Oblikujejo se regijski timi za psihiatrično obravnavo v skupnosti.
d) V večjih urbanih centrih, predvsem tistih, ki so oddaljeni od psihiatričnih bolnišnic, se
ustanovijo dnevni hospitali (za Primorsko v Kopru in Novi Gorici).
e) Predvsem v ruralnem okolju se razvija obravnava v skupnosti, pri čemer se obravnava in
nadzorovana obravnava v skupnosti združita, ker ni razlogov za neenoten pristop k isti
populaciji.
f) Novih psihiatričnih postelj se ne zagotavlja, celo več, sedanje bolnišnice bodo s širitvijo
služb v skupnosti posteljni fond zmanjševale, oziroma ga bodo prestrukturirale.
Tak pristop, ki temelji na obravnavi v skupnosti kot logičnem nadaljevanju hospitalnega
zdravljenja omogoča ravnovesje med hospitalno in izvenhospitalno psihiatrijo, celovito,
kontinuirano obravnavo osebe s težavami v duševnem zdravju, profesionalno porazdelitev
vlog in aktivne udeležence v procesih zdravljenja in rehabilitacije.
(Glej prikaz št.3: Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo v procesu zdravljenja
in psihosocialne rehabilitacije oseb s težavami v duševnem zdravju.)
4
Prikaz št. 1: OSEBA S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V POGOJIH RAVNOVESJA MED BOLNIŠNIČNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO
POGOJI ZA KAKOVOST
STORITEV
USMERITEV V RAZVOJ DEJAVNOSTI
(KADRI, MATERIALNA OSNOVA)
OSEBA S TEŽAVAMI
V DUŠEVNEM ZDRAVJU
KAKOVOST STORITEV
USMERJENOST V ZAŠČITO PRAVIC
UPORABNIKOV, STROKOVNE IN
POSLOVNE AVTONOMIJE
RAVNOVESJE MED POSAMEZNIKOM
IN OKOLJEM
POGOJI ZA KAKOVOST
STORITEV
MENEDŽMENT, ZAVAROVALNICE:
STRATEGIJA , POSLOVNI NAČRTI
USMERJENOST V LJUDI
USMERJENOST V LJUDI
SLUŽBE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, STROKE, STROKOVNA ZDRUŽENJA: PROGRAM PREVENTIVE IN
DESTIGMATIZACIJE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE, PROGRAM ZDRAVLJENJA
DRŽAVA, ZAVAROVALNICE:
STRATEGIJA, REGULACIJA DEJAVNOSTI, POGOJI ZA DELO
CIVILNA DRUŽBA (DRUŽINA, PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE, SKUPINE SAMOPOMOČI, ZAGOVORNIKI –
ZASTOPNIKI): PROGRAM PREVENTIVE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE
5
Prikaz št. 2: Avtonomija profesije je pogoj za pacientove pravice
KONTROLA CIVILNE
DRUŽBE
PROFESIONALNA
SAMOKONTROLA
PROFESIONALIZACIJA
SOCIALIZACIJA
AVTONOMIJA
ZDRAVNIŠKE PROFESIJE
(DE)PROFESIONALIZACIJA
POLITIZACIJA
KOMERCIALIZACIJA
KONTROLA
DRUGIH PROFESIJ
KONTROLA DRŽAVE
KONTROLA TRGA
RAVNOTEŽJE MED PROFESIONALNO SAMOKONTROLO IN ZUNANJO
KONTROLO ZDRAVNIKOV
SUBJEKTI
SUBJEKTI SO
PROFESIONALCI
KONTROLA
CIVILNE DRUŽBE
-Samokontrola
-Interna strokovna
KONTROLA
DRŽAVE
kontrola
-Drugo mnenje
-Konzilij
-Supervizija
-Zdravniška zbornica
-Zdravniško društvo
KONTROLA
TRGA
KONTROLA
DRUGIH PROFESIJ
- Atomiziran porabnik
- Organizirani uporabniki
- Zastopnik (zagovornik)
- Zavarovalnice
- Mediji
- Varuh človekovih pravic
- Delodajalci
- Lokalne skupnosti
- Zakonodajna
- Izvršna
- Sodna
- Zavarovalnice
- Proizvajalci medicinske
opreme in zdravil
- Uporabniki
- Pravniki
- Sociologi
- Socialni delavci
- Druge profesije
6
Prikaz št. 3: RAVNOVESJE MED HOSPITALNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO V PROCESU
ZDRAVLJENJA IN PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM
ZDRAVJU
Profesionalci
Država
KAKOVOST STORITEV
POGOJI ZA KAKOVOST STORITEV
REGULACIJA PRAVIC IN POGOJEV DELA
URESNIČEVANJE PRAVIC,
ZADOVOLJEVANJE POTREB
Menedžment
-Hospital
-Multidisciplinarni timi
na terenu
-Dnevni hospital
-Ambulante
-Dispanzerji
-Patronaža
-Programi v skupnosti
-Združenja pacientov
in svojcev
Civilna družba,
uporabniki
HOSPITALNA
PSIHIATRIJA
•Programi zdravljenja,
•Programi psihosocialne
rehabilitacije
SKUPNOSTNA
PSIHIATRIJA
-Družina
-Nevladne organizacije
(zagovorništvo)
-Multidisciplinarni timi
-Ambulante
-Dispanzerji
-Dnevni hospital, centri
-Stanovanjske skupine
-Skupine za samopomoč
za partnerja in svojce
-Varuhi pravic
•Programi zdravljenja,
•Programi psihosocialne
rehabilitacije
Programi preventive in destigmatizacije
7
II.
OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO
REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE IN
SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE
1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice Idrija
Ime: Javni zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Sedež: Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija.
Matična številka: 5053668.
Davčna številka: 73393789.
Šifra uporabnika: 86.100.
Številka transakcijskega računa: 01100-6030276924.
Telefon: 05/37-34-400, fax.: 05/37-73-651.
Spletna stran: www.pb-idrija.si.
Ustanovitelj: Republika Slovenija.
Letnica rojstva: 1957, letos bo stopila že četrti korak v drugo polovico stoletja.
Poreklo: Italijanska kasarna, največja ob takratni italijanski vzhodni meji s staro Jugoslavijo,
zgrajena v obdobju 1928 – 1933 za 4.000 vojakov.
Lastnina: Državna, pred lastninjenjem 1991. leta družbena.
Organizacijska oblika: Javni zavod, pred sprejetjem Zakona o zavodih 1991. leta, delovna
organizacija.
Gravitacijsko območje: 308.000 prebivalcev Severne in Južne Primorske, Idrijsko
Cerkljanske in Notranjske regije. Idrijska bolnišnica ima, glede na podatke o stopnji
hospitalizacije, najbolj strukturirano, pa vendarle izjemno stabilno gravitacijsko območje v
slovenski psihiatriji. 44,6% pacientov je iz območja Južne Primorske, 33,3% iz območja
Severne Primorske, 20,7% iz Ljubljanske regije, 1,4% iz drugih območij države in iz tujine.
Standard: Pred letom 1994 šest, sedem, do deset posteljne sobe, od leta 1997 dalje sobe s
štirimi, dvema ali eno samo posteljo, kar je izjemno visok standard.
Zmogljivosti: V začetku 450 postelj, danes po 53 letih v povprečju dnevno zasedenih 181 (od
200) postelj; je druga največja psihiatrična bolnišnica. PB Idrija je med vsemi psihiatričnimi
bolnišnicami najbolj zmanjšala fizični obseg postelj (za 61%).
Število zdravljenih oseb v hospitalni dejavnosti: 1.657, od tega 48 oseb v neakutni
obravnavi (2.908 dni), 75 dnevnih primerov. PB Idrija opravi 16,5% celotnega psihiatričnega
hospitalnega programa in 20% neakutne oskrbe v psihiatriji.
Ležalna doba: Ob nastanku 365 dni, pred 25 leti še 67 dni, lani 38 dni. Na eni postelji se na
leto v povprečju zvrsti 9,3 bolnikov oz. bolnic. PB Idrija je med vsemi psihiatričnimi
bolnišnicami najbolj znižala ležalno dobo – v zadnjih 25 letih za 43%; oziroma za 14% v
zadnjih desetih letih, najbolj, za 10%, v zadnjih dveh letih.
Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: Ta program, poleg PBI, izvaja le še PK Ljubljana. V
letu 2010 je imela PB Idrija v programu psihiatričnega zdravljenja v skupnosti 43 pacientov in
pacientk.
Doseženo število točk v izvenbolnišnični dejavnosti: 110.673. Obiskov v tej dejavnosti je
bilo 7.525 (na obisk je bilo doseženih 14,7 točk). PB Idrija opravi 8% izvenbolnišničnih
storitev, ki jih izvajajo psihiatrične bolnišnice.
Zaposleni: 200 (v povprečju starih 40,5 let z 18,5 let delovne dobe), čiščenje in pranje
pogodbeno preneseno na zasebnike. Z nadpovprečnim vlaganjem v človeški kapital in s
privatizacijo navedenih nemedicinskih dejavnosti je PB Idrija dosegla za kliniko najboljšo
izobrazbeno raven zaposlenih, najboljše razmerje med zdravstvenimi in nezdravstvenimi
8
delavci v prid prvih in za kliniko najboljše razmerje med pacienti in zaposlenimi. PB Idrija
ima 14,5% vseh zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah.
Letni proračun: 8,245 mio EUR. Po celotnih prihodkih je na 19. mestu med 26 slovenskimi
bolnišnicami in na drugem med psihiatričnimi bolnišnicami. Delež prihodkov PB Idrija v
prihodkih psihiatričnih bolnišnic je 15,3%.
Materialna osnova: V obdobju od 1994 do 2010 je Psihiatrična bolnišnica Idrija
nadpovprečno vlagala v materialno osnovo in to kljub nižjim in kasneje enakim cenam
storitev. Celovito je prenovila oba bolniška objekta (220 postelj), bolnišnično lekarno,
dispanzer v mestu Idrija, 30 let staro kotlovnico, centralno bolnišnično kuhinjo in
funkcionalni objekt z aktivacijsko terapijo, dnevnim hospitalom, učno bazo, jedilnicami in
upravnimi prostori. Intenzivno smo pričeli posodabljati arhiv, informacijski sistem in sistem
varovanja. Skupna vlaganja bolnišnice in Ministrstva za zdravje v šestnajstih letih presegajo
devet milijonov € (16% več kot celoletni proračun bolnišnice), pri čemer je udeležba
bolnišnice 68%, države pa 32%. Naša bolnišnica je med tistimi slovenskimi bolnišnicami, ki
so najbolj povečale vrednost državnega premoženja.
2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija
Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki je pred več kot 50 leti nastala kot azil, je bila ob rojstvu
namesto krivulje predpisana dokaj ravna življenjska črta. »Ležalna doba« 450 bolnikov in
bolnic (najmanj 10 v sobi) je štela skoraj 365 dni. Osnovna naloga zaposlenega osebja z enim
zdravnikom in eno višjo medicinsko sestro je bila varovanje bolnikov (ali morda varovanje
družbe pred njimi?), ne pa obnavljanje možnosti igranja vlog zunaj. Integracija je temeljila
na moči institucije.
Mladi domači zdravniki s prim. dr. Jožetom Felcem, dr. Ano Koc in dr. Marijo Zupančič na
čelu so se sredi šestdesetih let pridružili »očetu« psihiatrije na Idrijskem dr. Milanu
Miklavčiču in zanesli v bolnišnico ambicije in znanje, s katerimi so azil pričeli spreminjati in
spremenili v polivalentno psihiatrično bolnišnico za Severno in Južno Primorsko ter del
Notranjske in predvideno ravno črto izbočili v krivuljo. Integracijo, ki je temeljila na moči
institucije, je nadomestila integracija, ki izhaja iz moči stroke. Ohranjanje vlog za življenje
zunaj krajša ležalno dobo in podaljšuje čas do ponovnih hospitalizacij. Stroka je v tem
obdobju prehitela pogoje dela in bivanja v bolnišnici do te mere, da je bolnišnici grozila
bodisi ukinitev bodisi vrnitev nazaj v prvotno stanje azila.
Nova sinergija (podjetizacija) je s povečanim vlaganjem v intelektualni in materialni kapital
bolnišnice ponovno potisnila navzgor v azil drsečo krivuljo. Z enim najboljših standardov v
Evropi (1 – 4 postelje v sobi), z drugo najboljšo kadrovsko zasedenostjo v slovenski psihiatriji
(za kliniko) smo uspeli skrajšati hospitalizacije na povprečno 38 dni in fizični obseg dnevne
zasedenosti na 181 postelj, kar je pomemben kazalec kakovostnih sprememb v psihiatriji. Z
integracijo, ki temelji na moči stroke in poslovne funkcije, smo bolnikom zagotovili
človeka vredne pogoje zdravljenja in bivanja v bolnišnici in ustvarili pogoje za nadaljnji
razvoj stroke.
Za procese resocializacije psihiatričnega bolnika pa so poleg sprememb znotraj bolnišnice
pomembne vse tiste priložnosti in možnosti zunaj nje, ki omogočajo čimhitrejšo, varnejšo in
popolnejšo vrnitev v »normalno življenje« preko ambulant, dispanzerjev in oblik skupnostne
skrbi kot so dnevni rehabilitacijski centri, dnevni hospitali, stanovanjske skupnosti, skupine za
samopomoč, združenja oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Podjetizacija
9
v smislu povečevanja vrednosti intelektualnega in materialnega kapitala, privatizacija
predvsem nemedicinskih dejavnosti v bolnišnici, decentralizacija dejavnosti v okolja, kjer
bolniki delajo in živijo, deinstitucionalizacija, integracija, ki temelji na sodelovanju
strokovne in poslovodne funkcije, na povezovanju različnih strok za celostno bio psiho
in socio obravnavo bolnika ter na vključevanju civilne družbe predvsem v procese
psihosocialne rehabilitacije, so tisti dejavniki, ki Psihiatrično bolnišnico Idrija opredeljujejo
kot referenčni center za psihiatrijo na sekundarni ravni, in, ki bodo njeno življenjsko krivuljo
še naprej vzdrževali v izbočeni obliki.
Glej prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija.(po Ichaku Adizesu)
10
Prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija (po Ischaku Adizesu)
11
3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski psihiatrični bolnišnici
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
usmerjenost k človeku: celostna obravnava bolnika v vseh razsežnostih bio-psiho-socio
bitja, vključevanje svojcev in sodelavcev v terapevtske procese, spoštovanje pravic
bolnikov, še posebej pravice do osebne integritete, kar je še posebej pomembno v času, ki
še ni odvrgel stigme, je pa sam ožigosan s finančno in gospodarsko krizo, ohranjanje
bolnikovih vlog za čimhitrejšo in čimbolj celovito vključitev nazaj v življenjsko in
delovno okolje, priznanje pravice do socialne vključenosti;
samostojnost in povezanost bolnišnice;
spoznanje, da nimata vrednosti le materialni in finančni kapital, ampak tudi
intelektualni, socialni in moralni kapital;
enaka možnost dostopa do storitev bolnišnice, še posebej ne glede na značaj bolezni in
stroške zdravljenja; preprečevanje še dodatne marginalizacije duševnega bolnika;
strokovna in poslovna avtonomija;
ločenost in hkratna soodvisnost strokovne in poslovne funkcije, spoznanje, da
bolnišnica potrebuje obe kulturi – profesionalno, ki je usmerjena v bolnika in profesijo in
organizacijsko, ki je usmerjena v razvoj bolnišnice;
vlaganje v razvoj človeških virov – samo višji nivo znanja, boljša izobrazbena struktura
in nižanje števila bolnikov na zaposlenega lahko nadomestijo drago diagnostično in
terapevtsko opremo, ki jo ima na razpolago druga medicina;
spoštovanje in razvijanje uveljavljenih sodobnih metod, načinov in standardov dela
ter dobre prakse;
pripadnost stroki, skupinskemu delu, samokontrola, kolegialna kontrola,
spoštovanje načel strokovne etike;
zavedanje o potrebnosti in sodelovanju vseh profesij in poklicev na vseh nivojih;
podjetniški način upravljanja javne lastnine in javnih sredstev s ciljem kontinuiranega
izboljševanja materialne osnove bolnišnice; ob nižji ali isti ceni storitev smo dosegli boljši
standard in višjo kadrovsko rast;
oblikovanje odnosa do lastnine kot kolektivne dobrine;
spoštovanje načel poslovne etike, oblikovanje partnerskih odnosov z dobavitelji in
pogodbenimi izvajalci, saj jih izbiramo na osnovi referenc;
sodelovanje s civilno družbo glede oblikovanja in izvajanja programov in zmanjševanja
stigmatizacije.
4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s psihiatri
Sedež Psihiatrične bolnišnice Idrija je v Ljubljanski regiji, kjer sklepa pogodbe o izvajanju
zdravstvenih storitev, toda dejansko je matična bolnišnica za območje Južne Primorske
(Koprske, Obalno Kraške), Severno Primorske (Goriške), Notranjske (dela Ljubljanske) in
Idrijsko – Cerkljanske regije z okrog 308.000 prebivalci. Ustanoviteljica bolnišnice –
Republika Slovenija - je gravitacijsko območje bolnišnice določila v 1. členu Odloka o
preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod (Vlada RS, št. 51102/93-10/1-S z dne 12.1.1993), območje pa je določeno tudi v 10. členu Statuta Javnega
zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija (Svet zavoda 9.11.1993, soglasje Vlade
RS dne 1.2.1994). Poleg formalnega argumenta, da je PB Idrija zdravstveni zavod v javni
mreži tudi v Koprski (Južni Primorski, Obalno Kraški) in Goriški (Severno Primorski) regiji,
govori o pokrivanju regij tudi vsebinsko dejstvo, da kar 44,6% hospitaliziranih pacientov in
pacientk prihaja iz prve regije in 33,3% iz druge regije, le 20,7% pacientov je iz Notranjske
oziroma Ljubljanske regije, 1,4% pa iz drugih območij.
12
(Prikaz št. 5: Zemljevid, Psihiatrična bolnišnica Idrija v mreži služb za duševno zdravje na
njenem gravitacijskem območju.)
Bolnišnica je na svojem gravitacijskem območju nosilka razvoja psihiatrije in učna baza za
vse profesije in poklice, ki se zaposlujejo v psihiatrični dejavnosti. Do danes je med drugim
specializirala že 38 psihiatrov (razen dveh vse iz svojih sredstev), od katerih jih je 16 v
delovnem razmerju v bolnišnici, kar 8 pa jih dela na Koprskem ali Goriškem. Ob koncu
lanskega in ob začetku letošnjega leta je PB na svojem gravitacijskem območju odprla nove
ambulante: 0,6 psihiatrične ambulante v ginekološki ambulanti Bolnišnice za ženske bolezni
in porodništvo v Postojni, ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje v Zavodu Celjenje v
Kopru trikrat tedensko in ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje dvakrat na mesec v
zasebni psihiatrični ambulanti Superego v Postojni. Ambulanto kliničnega psihologa, ki
deluje vse dni v tednu, pa ima bolnišnica v okviru svojega dispanzerja v Idriji in v okviru
svojega programa dnevnega hospitala v bolnišnici. Če k izvenbolnišnični dejavnosti dodamo
še sorazmeren del hospitalnih psihiatrov, potem o relativni podhranjenosti Primorske v
primerjavi z drugimi območji Slovenije ne moremo govoriti. Seveda pa ostaja problem
slovenske podhranjenosti v primerjavi z drugimi državami EU.
(Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično
dejavnostjo).
13
14
Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično dejavnostjo
1. Zasebna psih. ambulanta
Dušan Sudar, dr. med.
2. Zasebna psih. ambulanta
dr. Vlasta M. Klavora, dr.med.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Zasebna specialistična ambulanta
Lea Šinkovec, dr. med.
Branka Režun, spec. klin psih. iz PB Idrija
1. Zasebna psih. ambulanta
Dušan Sudar, dr. med.
2. Zasebna psih. ambulanta
dr. Vlasta M. Klavora, dr.med.
3. Zasebna psih. ambulanta
Breda Leban, dr. med.
1. Ambulanta za klinično psihologijo za
odrasle
Vesna Dujc, spec. klin. psih.
2. Zdravstveni zavod Juretić
Jadranka Juretić, dr. med.
1. Zasebna specialistična ambulanta –
pedopsihiatrija
Milojka Pavletić-Kopilović, dr. med.
2. Zasebna ambulanta za klinično
psihologijo za otroke in mladostnike
Irena Prelovšek-Faganeli, spec. klin. psih.
3. Psihohigienski dispanzer za otroke in
mladostnike ZD Piran
Alida Mažer, dr. med.
Psihiatrična bolnišnica Idrija
Psihiatrični dispanzer PB Idrija
Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola v PBI
Gerontopsihiatrična ambulanta v PBI
Epileptološka ambulanta in EEG
Ambulanta kliničnega psihologa
Psihiatrična ambulanta PBI v Bolnišnici Postojna
Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih.
Andreja Fabič, dr. med., spec. psih.
Zasebna psih. ambulanta
Breda Leban, dr. med.
1.
2.
1. Zasebni zdravstveni zavod
Oliver Dojčinovski, dr. med.
2. Psihiatrični dispanzer ZD Koper
Zoran Vodopivec, dr. med.
3. Zdravstveni zavod Celjenje Koper
Mirjana Furlan, dr. med.
Tea Apath, dr. med.
asis. mag. Urban Groleger, dr. med.
Martina Martinčič, spec. klin. psih. iz PB Idrija
Vesna Rupnik, spec. klin. psih. iz PB Idrija
Superego d.o.o.
Mirjana Damej, dr. med.
Martina Martinčič, spec. klin. psih. iz PB
Idrija
Zasebna specialistična ambulanta
Lea Šinkovec, dr. med.
Temza d.o.o
Mira Ahlin, dr. med.
15
5. Opis dejavnosti
Na podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS št. 12/91) je bila z odlokom Vlade RS št.
511-02/93-10/1-8 z dne 12.1.1993 Psihiatrična bolnišnica Idrija preoblikovana v Javni
zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija.
Psihiatrična bolnišnica Idrija je specialna polivalentna ustanova, ki svojo dejavnost organizira
in izvaja hospitalno in ekstrahospitalno predvsem za območja Južne Primorske, Severne
Primorske, Notranjske regije in Idrijsko Cerkljanske regije.
a) Osnovna dejavnost bolnišnice:
Dejavnost bolnišnice je prevencija, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni in
motenj (psihofarmakoterapija, individualna in skupinska psihoterapija in socioterapija,
aktivacijska in miljejska terapija, vzgojno-zdravstveno delo, socialno delo – ob uporabi
rezultatov nevrofizioloških preiskav, elektroencefalografije, ustreznih rentgenskih in
laboratorijskih preiskav), ter razvojno in edukacijsko delo (ima vlogo strokovnega in
organizacijskega nosilca razvoja psihiatrije na svojem gravitacijskem območju, je učna baza
za kader s tega območja, opravlja vlogo konzultanta za paciente s svojega območja in izvaja
del strokovnega nadzora).
- V okviru svoje hospitalne in polhospitalne dejavnosti nudi bolnišnica za področje splošne
psihiatrije, gerontopsihiatrije, zdravljenja alkoholizma in drugih bolezni odvisnosti,
adolescentne psihiatrije in forenzične psihiatrije tudi zdravstveno nego, oskrbo z zdravili,
nastanitev in prehrano.
- Ekstrahospitalna dejavnost obsega specialistično psihiatrično obravnavo pacientov v
ambulantah v bolnišnici in izven bolnišnice, v dispanzerjih, ki jih bolnišnica organizira na
svojem gravitacijskem območju, če niso organizirani v osnovni zdravstveni dejavnosti, na
terenu v intermediarnih ustanovah, v klubih zdravljenih pacientov in drugih neformalnih
oblikah zdravljenja, ter na domu.
b) Spremljajoče dejavnosti bolnišnice, ki so nujne za izvajanje programov zdravstvenega
varstva (kuhanje, vzdrževanje, upravni in finančni posli).
16
6. Organizacijska shema bolnišnice
Prikaz št. 7: MAKROORGANIZACIJA
SVET
BOLNIŠNICE
DIREKTOR
STROKOVNO-MEDICINSKI
SVET
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik bolnišnice
(namestnik direktorja, delavec s
posebnimi pooblastili)
ZDRAVSTVENA NEGA
Glavna medicinska sestra
bolnišnice
(delavec s posebnimi
pooblastili)
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
°
°
°
°
4 predstavniki ustanovitelja
1 predstavnik zaposlenih
1 predstavnik lokalne skupnosti
1 predstavnik ZZZS
KOLEGIJ
FINANČNI SEKTOR
Vodja sektorja
(delavec s posebnimi pooblastili)
Pomočnik predstojnika za hospitalno dejavnost
Pomočnik predstojnika za izvenhospitalno dejavnost
17
Prikaz št. 8A: MEZOORGANIZACIJA 1. DEL
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja - predstojnik
Pomočnika predstojnika za
hospital in izvenhospitalno
dejavnost
BOLNIŠNIČNI
ODDELKI
ZDRAVSTVENA
NEGA
STROKOVNI SVET
TRIAŽNA AMBULANTA
FUNKCIONALNE
ENOTE
IZVENBOLNIŠNIČNE
DEJAVNOSTI
PSIHOLOŠKA SLUŽBA
DISPANZERSKA
DEJAVNOST
AKTIVACIJSKA
TERAPIJA
AMBULANTNE
DEJAVNOSTI v PB
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
MOŠKI ODDELEK – S III
SOCIALNA SLUŽBA
PROGRAMI V
SKUPNOSTI
PSIHOTERAPEVTSKI
ODDELEK – S IV Z
DNEVNIM
PSIHOTERAPEVTSKIM
PROGRAMOM
MEDICINSKO
KEMIČNI
LABORATORIJ
Zdravnik internist
SPLOŠNI PSIHIATRIČNI
ŽENSKI ODDELEK – S II
Organizator zdravstvene
vzgoje
AMBULANTE NA
TERENU
LEKARNA v PBI
ODDELEK ZA ZDRAVLJ.
ODVISNOSTI – L I
GERONTOPSIHIATRIČNI
PSIHIATRIČNI ODDELEK
S PODALJŠANIM
ZDRAVLJENJEM – L III
EPILEPTOLOŠKA amb.
in EEG laboratorij
ZDRAVSTVENA
STERILIZACIJA
ZDRAVSTVENA
ADMINISTRACIJA
18
Prikaz št. 8B: MEZOORGANIZACIJA 2. DEL
DIREKTOR
MEDICINSKI SEKTOR
Strokovni vodja-predstojnik
ZUNANJI IZVAJALCI
SPLOŠNI SEKTOR
Vodja splošnega sektorja
FINANČNI SEKTOR
Vodja finančnega sektorja
SLUŽBA ZA PRAVNE
ZADEVE
PLAN IN ANALIZE
ČIŠČENJE PROSTOROV
SLUŽBA ZA ZDR. IN POSL.
INF. SISTEM
FINANČNA SLUŽBA
PRANJE PERILN. INV.
SLUŽBA ZA KADRE IN
ORGANIZACIJO
FAKTURIRANJE
KADROVSKA SLUŽBA
BLAGAJNA
TAJNIŠTVO
OBRAČUN PLAČ
ARHIVSKA SLUŽBA
RAČUNOVODSKA SLUŽBA
PREVOZNA SLUŽBA
GLAVNA KNJIGA
RECEPTORSKA SLUŽBA
SALDAKONTI
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PREHRANO
MATERIALNO KNJIG.
VZDRŽEVALNOTEHNIČNA SLUŽBA
OSNOVNA SREDSTVA
SLUŽBA ZA OSKRBO S
PERILOM
NABAVNO-SKLADIŠČNA SL.
19
7. Vodstvo zavoda
Direktorica: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
Strokovni vodja – predstojnik: mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.
Glavna medicinska sestra bolnišnice: asist. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred.
Vodja sektorja za splošne zadeve: Bogdan Tušar, univ. dipl. prav.
V. d. vodje finančnega sektorja: Janez Razložnik, ekon.
Pomočnica predstojnika za hospitalno dejavnost: Patricija Logar, dr. med., spec. psih.
Pomočnica predstojnika za izvenhospitalno dejavnost: Danica Menard, dr. med., spec. psih.
Svet zavoda:
- Predsednik:
o Franci Jereb, dr. med., predstavnik ustanovitelja,
- Namestnica predsednika:
o Patricija Logar, dr. med., spec. psih., predstavnica delavcev PB Idrija,
- Člani:
o Nevenka Doles, dipl. soc. del., predstavnica ustanovitelja,
o dr. Vlasta Meden Klavora, dr. med., spec. psih., predstavnica ustanovitelja,
o mag. Vlasta Kovačič Mežek, predstavnica ustanovitelja,
o mag. Ani Škufca, predstavnica ZZZS,
o Sabina Vidmar, dipl. ekon., predstavnica Občine Idrija.
Strokovno medicinski svet bolnišnice:
- Predsednica:
o Danica Menard, dr. med., spec. psih.
- Člani:
o mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.,
o Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih.,
o Branka Režun, spec. klin. psih.,
o Zoran Vodopivec, dr. med., spec. psih.
III.
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO
DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
a) Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,
18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. št. 9/1992 (26/1992 popr.), 37/1995,
8/1996, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 2/2004, 80/2004,
15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1,
63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12,
47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),
- Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08),
- Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008),
- Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000)
- Določila Splošnega dogovora za leto 2009 ter 2010 z aneksi,
- Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2009 ter 2010 z
ZZZS.
- Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni uporabniki
in izvajalci zdravstvenih storitev" (Uradni list RS, št. 72/2008 (47/2008 popr.)).
20
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU,
127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08),
- Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
- Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih
uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07),
- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08),
- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega
prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04,
117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),
- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava
(Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),
- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07),
- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih
proračunov (Uradni list RS, 46/03),
- Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o
računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),
- Pravilnik o zagotavljanju sredstev pridobljenih iz dela amortizacije javnih zdravstvenih
zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 37/2002)
c) Interni akti zavoda:
- Odlok o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod št.: 51102/93-10/1-S z dne 12.1.1993
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-93/2006/4 z dne 23.5.2006,
- Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni
zdravstveni zavod št.: 01403-16/2009/4 z dne 13.1.2009,
- Statut Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija, z dne, 9. 11. 1993,
(soglasje Vlade RS z dne, 1. 2. 1994), in uskladitve z dne 28. 9. 2006,
- Pravilnik o delovnih razmerjih v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji in izvajanju dežurne službe v Javnem zdravstvenem zavodu
Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v Javnem zdravstvenem zavodu
Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o zdravstveni dokumentaciji v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični
bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o postopkih posredovanja osebnih podatkov in dokumentarnega gradiva oseb,
hospitaliziranih v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o kliničnih preizkušanjih zdravil v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o računovodstvu Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Pravilnik o notranjem revidiranju,
- Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
- Pravilnik o pisarniškem poslovanju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o internem strokovnem nadzoru v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih,
21
- Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi delavcev
Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v
Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija
- Pravilnik o štipendiranju v Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Pravilnik o opravljanju dela dijakov in študentov v Javnem zdravstvenem zavodu
psihiatrična bolnišnica Idrija,
- Pravilnik o notranji kontroli varnosti cestnega prometa,
- Navodilo za obvladovanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo,
- Navodilo o načinu uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav za
fotografiranje in snemanje na bolniških oddelkih,
- Načrt o ravnanju z odpadki v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,
- Poslovnik Sveta Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Poslovnik o volitvah predstavnikov delavcev Psihiatrične bolnišnice Idrija,
- Poslovnik o oddaji javnih naročil male vrednosti,
- Poslovnik o ravnanju z nafto in naftnimi derivati,
- Pravila o vodenju evidenc delovnega časa, prisotnosti in odsotnosti na delu in obračun
delovnega časa,
- Pravila za uporabo e- pošte in interneta.
B. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2010
I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE
Program Psihiatrične bolnišnice Idrija je v letu 2010 naredilo v povprečju 200 zaposlenih (iz
ur 185 delavcev). Na zadnji dan leta 2010 je bilo zaposlenih skupaj 200 delavcev.
Povprečna starost zaposlenih v letu 2010 je bila 40,5 let, povprečna delovna doba pa 18,57
let.
1. Fluktuacija v zadnjih sedemnajstih letih
Tabela št. 1: Prihodi in odhodi delavcev od 1.1.1994 do 31.12. 2010
Prihodi
Leto
skupaj
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
18
13
15
11
17
13
9
17
13
10
14
15
Odhodi
zdrav.
delavci zdravniki DMS TZN NK ostali
15
11
8
8
14
11
6
13
10
5
8
13
2
3
1
2
1
3
1
1
2
3
3
1
3
2
1
3
-
5
3
4
3
7
7
2
4
5
1
3
6
5
5
1
4
1
2
2
1
6
7
4
5
5
5
4
7
3
5
6
5
skupaj
9
15
12
11
7
16
13
9
13
14
7
11
zdrav.
delavci zdravniki DMS
3
9
5
8
7
9
10
6
9
7
4
8
1 (0)
1 (1)
2 (1)
1 (1)
2 (1)
1 (0)
1 (1)
2 (0)
2 (0)
1 (0)
2 (0)
4 (0)
1 (1)
2 (2)
2 (2)
1 (1)
1 (1)
1 (0)
1 (1)
TZN
NK
ostali
upok.
1 (1)
4 (2)
2 (1)
2 (2)
1 (0)
5 (0)
6 (1)
2 (0)
5 (0)
5 (0)
1 (0)
1 (0)
4 (0)
3 (0)
1 (0)
2 (1)
4 (0)
2 (0)
1 (1)
3 (3)
4 (1)
2 (1)
2 (0)
7 (4)
7 (3)
4 (2)
2 (0)
5 (4)
4 (4)
3 (2)
2 (1)
4 (3)
4 (3)
3 (1)
(2)
(7)
(5)
(8)
(3)
(5)
(6)
(4)
(4)
(4)
(3)
(3)
22
2006
16
2007
11
9
2008
6
2009
9
2010
216
Skupaj
100
%
9
10
5 (4*) 1
1
3
4
1
3 (1*)
4
4
2
153
34
70,8 15,7
3
4
3
-
4
3
11
11
1 1 1 5
15
0 1 0 2
11
2 0 0 5
6
17 59 25 81 191
7,9 27,3 11,6 37,5 100
Opomba: * delavci na kroženju v PBI
() upokojeni delavci
8
4*
2
1
0
2
4
1 (1) 3 (1)
1
1
10
1* 1(1) 6 2(1) 5(1) (2)
10
4(1)
1
0 1(1) 6(6) (8)
2
1(1)
1
0
0
4(4)
5
115 32 (7) 13 (11) 47 (7) 31 (10) 66 (39) (71)
60,2 16,7 6,8 24,6 16,2 34,5 37,2
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Podatki o prihodih in odhodih v obdobju zadnjih sedemnajstih let kažejo na to, da je bilo v
tem obdobju za 11% več prihodov novih delavcev, kot je bilo odhodov (med odhodi je bilo
kar 37 % upokojitev), na pozitivno gibanje zaposlovanja torej, na večji delež novo zaposlenih
zdravstvenih delavcev kot je delež njihovih odhodov, kar se odraža v izobrazbeni strukturi, v
višanju deleža zdravstvenih delavcev in v obremenitvah zaposlenih.
2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2010
Skupna delovna obveznost vseh zaposlenih je bila v preteklem letu 424.243 ur ali 53.030
delovnih dni, delovna obveznost posameznega zaposlenega pa 2.088 ur ali 261 delovnih dni.
Zaposleni so bili na delovnem mestu dejansko prisotni skupno 306.383 ur ali 38.298 delovnih
dni, posameznik pa v povprečju 1.487 ur ali 186 delovnih dni (71,2% celotne delovne
obveznosti). Zaposleni so bili v letu 2010 skupaj odsotni 117.860 ur ali 14.732 delovnih dni,
posameznik pa 572 ur ali 71,5 delovnih dni.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
(2)
(0)
Zaposleni so porabili skupno 66.433 ur rednega letnega dopusta ali 8.304 delovnih dni (na
zaposlenega odpade v povprečju 40,3 dni dopusta, kar predstavlja 1 delovni dan več kot
leto prej). V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 15,6% vsega časa, v celotni
odsotnosti zaposlenih pa 56,7%.
Na bolovanju so bili zaposleni skupno 17.090 ur ali 2.136 delovnih dni (v breme
bolnišnice 11.096 ur), kar je 4 % vseh ur (1 odstotna točka manj kot leto prej). V
povprečju je bil vsak zaposlen na bolovanju 83 ur ali 10,4 delovnih dni (leto prej 13 dni).
V letu 2010 je bilo na porodniškem dopustu 22 delavk (leto prej 18 delavk), na
očetovskem dopustu pa 3 delavci (eden več kot leta 2009). Skupaj so bili odsotni 23.384
ur ali 2.923 delovnih dni. V strukturi vsega časa predstavlja ta odsotnost 5,5 %, leto prej
5,6%.
Praznikov je bilo leta 2010 za 5.790 ur ali 1,3% vsega časa (leto poprej 1,7 % vseh ur).
Na izobraževanju so bili zaposleni 2.873 ur ali 0,6 % vseh ur (leto poprej 0,9 % vseh ur).
Zaposleni so v letu 2010 porabili skupno 492 ur izrednega letnega dopusta ali 61,5
delovnih dni. V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 0,1% vsega časa, v
celotni odsotnosti zaposlenih pa 6,3%.
Na študijskem dopustu so bili zaposleni skupaj 564 ur ali 70,5 delovnih dni, kar
predstavlja 0,1 % vseh ur.
V letu 2010 je nastalo 6 poškodb pri delu, ki so povzročile 2.418 ur izostankov (leta 2009
sta nastali 2 poškodbi, leta 2008 so nastale 4, leta 2007 prav tako 4 poškodbe, 2006 pa 3
poškodbe pri delu). Vzroki poškodb so bili naslednji: fizični napad pacienta na
zaposlenega, zvin noge, zvin roke, padec po stopnicah.
V bolnišnici smo v letu 2010 imeli zaposlenih 9 delavcev, ki jim je ZPIZ priznal status
invalida. Odsotnosti teh oseb zaradi priznane invalidnosti so v letu 2010 znašale skupaj
1.044 ur.
Ostale odsotnosti zaposlenih zaradi drugih utemeljenih razlogov (krvodajalske akcije,
udeležba na sodišču, gasilske vaje ipd.) so v letu 2010 znašale 190 ur.
23
Prikaz št. 9: Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2010
Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2010
dopust
(redni in izredni)
57%
bolovanje
14,5%
porodniški dopust
20%
drugo
praznik
1%
5%
izobraževanje
2%
študijski dopust
0,5%
dopust (redni in izredni)
bolovanje
porodniški dopust
študijski dopust
praznik
drugo
izobraževanje
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 10: Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega 2007-2010
Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega v letu 2010
zd
ra
vn
ik
is
pe
ci
di
al
pl
is
.m
ti
e
sr
d.
ed
se
nj
st
e
re
m
ed
.s
es
tre
zd
r.
ak
os
tiv
kr
ac
ba
ijs
ka
te
ps
ra
ih
pi
ol
ja
oš
ka
m
sl
ed
už
so
ic
ba
c
in
i
al
ko
n
-k
a
em
sl
už
ič
ba
ni
la
bo
ra
zd
to
ra
rij
vs
tv
le
en
ka
a
rn
ad
a
m
in
is
tra
ci
sp
ja
lo
šn
is
ek
fin
to
an
r
čn
is
ek
to
r
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
0
2007
2008
2009
2010
Vir: Kadrovska evidenca PBI
24
Prikaz št. 11: Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega 2007-2010
Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
obdobju od 2007 do 2010
60
50
40
30
20
10
zd
m
ra
ed
vn
ic
ik
in
i
sk
e
zd
se
ra
st
re
vs
tv
en
it
eh
bo
ni
ln
ki
iš
ki
st
ak
re
tiv
žn
ac
ik
ijs
i
ka
t
er
ps
ap
ih
ija
ol
oš
ka
sl
m
už
ed
so
ba
ic
cia
in
ln
ko
a
-k
sl
em
už
ič
ba
ni
la
bo
ra
to
zd
rij
ra
vs
tv
le
en
ka
a
rn
ad
a
m
in
is
tra
ci
sp
ja
lo
šn
is
ek
fin
to
r
an
čn
is
ek
to
r
0
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 12: Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega 2007-2010
Povprečno število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe na
zaposlenega v obdobju 2007 do 2010
60
50
40
30
20
10
os
kr
bo
va
ac
lci
ijs
ka
te
ra
ps
pi
ih
ja
ol
oš
ka
sl
už
m
ba
s
o
ed
c
ia
ic
ln
in
a
ko
sl
-k
už
em
ba
ič
ni
la
bo
ra
to
rij
zd
ra
vs
le
tv
ka
en
rn
a
a
ad
m
in
is
tr a
cij
sp
a
lo
šn
is
ek
to
f in
r
an
čn
is
ek
to
r
ak
tiv
se
st
re
m
ed
.
se
st
re
sr
ed
nj
e
di
pl
.
m
ed
ici
ns
ke
zd
ra
vn
iki
0
2007
2008
2009
2010
Vir: Kadrovska evidenca PBI
25
Iz priloženih tabel je razvidno, da se je visok delež odsotnosti zaposlenih zaradi porodniškega
in očetovskega dopusta nadaljeval tudi v letu 2010 (odsotnih z dela je bilo namreč kar 22
delavk, od tega 2 zdravnici, 6 diplomiranih medicinskih sester, 4 srednje medicinske sestre, 5
delavk v kuhinji, 4 delovne terapevtke, ter 1 delavka v zdravstveni administraciji, in 3 delavci
(1 delavec v finančni službi, 1 socialni delavec in 1delavec v kuhinji)). Nekoliko se je
ponovno zmanjšal delež odsotnih zaradi bolezni ali poškodbe, saj je delež zaposlenih na
bolovanju v letu 2009 predstavljal 5% celotne delovne odsotnosti, leta 2010 pa 4% torej eno
odstotno točko manj. Število efektivnih ur se je v obdobju od 2007 do 2010 nekoliko
povečalo – za skoraj 5 odstotnih točk. Tako je leta 2007 en zaposlen v bolnišnici v povprečju
opravil 1.392 efektivnih ur dela (66,6% vseh ur delovne obveznosti), 1.496 ur leta 2008
(70,3% vseh ur delovne obveznosti), 1.434 ur leta 2009 (68,7% celotne delovne obveznosti),
v preteklem letu pa 1.487 ur (71,2 % vseh ur delovne obveznosti). V povprečju so v letu 2010
največ efektivnih ur dela opravili zaposleni v lekarni, medicinsko-kemičnem laboratoriju,
finančnem sektorju ter srednje medicinske sestre.
Iz priložene tabele, ki prikazuje povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v
bolnišnici, izhaja, da je en zaposlen v letu 2007 povprečno porabil 37,2 dni dopusta, leta 2008
40,5 dni, leta 2009 40,2 dni in preteklo leto 40,3 dni letnega dopusta. Od tega so v preteklem
letu največ letnega dopusta v povprečju porabili zaposleni v psihološki službi (47,7 dni, kar je
18,2% vseh delovnih dni), sledijo zaposleni v socialni službi (46,4 dni, kar je 17,7% vseh
delovnih dni) ter delavci službe zdravstvene oskrbe (43, 3 dni, kar je 16,6% vseh delovnih
dni). Najmanj dopusta so v povprečju porabili zaposleni v splošnem sektorju, in sicer v
povprečju 29,6 dni na leto (kar je 11,3% vseh delovnih dni).
Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega v obdobju od 2007 do 2010 je v
tem obdobju postopoma upadalo. Tako je leta 2007 na zaposlenega v bolnišnici povprečno
odpadlo 17,1 dni zaradi bolezni ali poškodbe, leta 2008 se je odsotnost zaradi bolezni na
zaposlenega zmanjšala na 14,3 dni. V letu 2009 pa je bil posameznik v bolnišnici v povprečju
na leto odsoten zaradi bolezni ali poškodbe le še 13 dni, v letu 2010 pa se je število dni
odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe še dodatno zmanjšalo na 10,4 dni. Povprečno število
dni bolniške odsotnosti na zaposlenega zaradi bolezni se je leta 2010 povečalo samo pri
zaposlenih v socialni službi, aktivacijski terapiji, finančnem sektorju in zdravstveni
administraciji, pri ostalih zaposlenih je primerjalno z letom 2009 to število upadlo, največ pri
delavcih splošnega sektorja in diplomiranih medicinskih sestrah.
3. Število in struktura zaposlenih
Tabela št. 2: Zaposleni po izobrazbi
Število zaposlenih
Doktor znan.
Magister znan.
Specialist visoka
Univ.dipl.
Višja, visoka
Srednja
Kvalifikacija
Priučitev
SKUPAJ
1995
0
2
11
15
34
74
20
26
182
1998
1
3
10
16
35
88
14
26
193
2004
1
5
18
13
44
82
21
17
201
Struktura v %
2010
1
7
23
16
44
80
19
10
200
1995
0
1,1
6
8,3
18,6
40,7
11
14,3
100
1998
0,5
1,5
5,2
8,3
18,3
45,7
7,9
13,5
100
2004
0,5
2,5
8,9
6,5
21,9
40,8
10,4
8,5
100
2010
0,5
3,5
11,5
8,0
22,0
40,0
9,5
5,0
100
26
Prikaz št. 13: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe
100
90
88
90
90
82
80
Število zaposlenih
80
70
60
50
44
26
30
16
20
10
44
43
41
35
40
10
18
14
1 3
13
1
21
17
1816
24
21
15
1815
16
8
7
5
23
14
1
19
10
7
1
1
0
leto 1998
Doktor znanosti
leto 2004
Magister
leto 2006
Specialist visoka
Univ.dipl
leto 2008
Višja, visoka
Srednja
leto 2010
Kvalifikacija
Priučitev
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 14: Prikaz gibanja strukture izobrazbe v obdobju od 1995 do 2010
Pregled gibanja izobrazbene strukture v obdobju 1995 do 2010
Doktor znanosti
120
Magister
100
Specialist visoka
80
Univ.dipl
60
Višja, visoka
40
Srednja
20
Kvalifikacija
0
Priučitev
leto 1995
leto 1998
leto 2004
leto 2006
leto 2008
leto 2010
Vir: Kadrovska evidenca PBI
27
Tabela št. 3: Število zaposlenih po osnovnih skupinah poklicev oz. službah v PB Idrija v obdobju 1992-2010
1994
10
1996
9
1998
8
2000
12
2002
14
2004
15
2006
16
2009
16
2010
ZDRAVNIKI SPECIALISTI
1992
9
LETO
15
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
4
5
9
8
6
3
4
3
1
3
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
1
1
0
1
1
0
0
0
0
0
KLINIČNI PSIHOLOGI
2
2
1
1
3
3
4
4
5
6
PSIHOLOGI PRIPRAV., SPECIALIZANTI
0
1
2
3
1
3
3
4
3
2
ANDRAGOGI (PEDAGOGI)
0
0
0
0
0
1
1
1
1
1
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
13
12
13
15
14
16
16
15
19
22
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
53
55
56
65
64
68
66
73
67
65
OSKRBOVALCI oz. BOLNIČARJI
17
12
14
14
12
10
10
10
10
10
SOCIALNI DELAVCI
4
5
5
5
7
7
8
8
8
7
DELOVNI TERAPEVTI
11
12
12
12
12
14
16
18
14
16
DELOVNI INŠTRUKTORJI
3
3
2
2
2
2
1
1
0
0
MEDICINSKO- KEMIČNI LABORATORIJ
2
2
2
3
3
2
2
2
2
2
LEKARNA
1
1
2
2
2
2
3
2
2
2
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
5
5
6
6
5
6
7
8
5
6
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
125
126
133
145
144
151
156
165
153
157
SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO
7
6
6
7
5
6
6
5
6
7
RECEPTORSKA SLUŽBA
5
5
5
5
5
5
5
5
5
5
VZDRŽEVALNO- TEHNIČNA SLUŽBA
6
7
6
6
5
5
5
5
5
5
SLUŽBA ZA OSKRBO S PREHRANO
17
20
17
19
18
19
18
17
17
16
SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILNIM INV.
10
9
10
6
5
4
4
4
4
4
Skupaj splošni sektor
45
47
44
43
38
39
38
36
38
37
Skupaj finančni sektor
9
9
8
8
8
7
7
8
6
6
SKUPAJ NEMEDICINSKA SEKTORJA
54
56
52
51
46
46
45
44
44
43
Skupaj št. zaposlenih na dan 31.12.
179
182
185
196
190
197
201
209
197
200
Povprečno št. zaposlenih v letu
180
176
182
192
192
199,5
197
205
202
200
Ležalna doba
57
55
51
49
44
43
42
41,7
39
38
Povprečna zasedenost postelj
255
242
238
223
227
208
194
184
175
181
Število primerov
1.574
1.391
1.459
1.455
1.666
1.544
1.572
1.601
1602
1.609
OPOMBA: ČIŠČENJE JE BILO ODDANO ZUNANJEMU IZVAJALCU LETA 1993, PRANJE PA LETA 1997.
Vir: Kadrovska evidenca PBI
28
Prikaz št. 15: Delež zaposlenih v med. in nemed. sektorju od leta 1992 do 2010
Delež zaposlenih v medicinskem in nemedicinskem sektorju
100%
80%
54
57
56
53
52
48
51
47
46
45
46
45
45
44
44
44
44
44
43
60%
40%
20%
125 116 126 129 133 138 145 147 144 152 151 149 156 161 165 165 159 158 157
19
92
19
93
19
94
19
95
19
96
19
97
19
98
19
99
20
00
20
01
20
02
20
03
20
04
20
05
20
06
20
07
20
08
20
09
20
10
0%
SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR
SKUPAJ NEMEDICINSKI SEKTOR
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaza št. 16 in 17: Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992 in 2010
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992
3%
9%
2% 2%
14%
1%
4%
7%
3%
1%
2%
10%
42%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI
KLINIČNI PSIHOLOGI
MEDICINSKE SESTRE
TEHNIKI ZDRAVSTVENE NEGE
BOLNIŠKI STREŽNIKI (čistilci, do l. 92)
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
DELOVNI INŠTRUKTORJI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
29
Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 2010
10,1%
1,2%
4,4%
1,2%
6,4%
3,8%
10%
1,9%
3,8%
1,2%
0,6%
14%
41,4%
ZDRAVNIKI PSIHIATRI
ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI
KLINIČNI PSIHOLOGI
PSIHOLOGI PRIPR., SPECIALIZANTI
ANDRAGOGI
DIPL. MED. SESTRE
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
OSKRBOVALCII (čistilci, do l. 92)
SOCIALNI DELAVCI
DELOVNI TERAPEVTI
MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ
LEKARNA
ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Podatki iz priloženih tabel in slik kažejo na to, da se bolnišnica kadrovsko še vedno krepi,
čeprav je število delavcev v letu 2010 zaradi nekaterih upokojitev in omejitev pri
nadomeščanju delavcev zopet nekoliko padlo (iz 203 na 200 (i = 98)). Povprečno število
zaposlenih se je v obdobju osemnajstih let kljub vsemu povečalo iz 180 na 205 (leta 2008)
oziroma na 200 (i = 111) leta 2010, pri čemer je potrebno zaradi korektnosti primerjav
poudariti, da je bila dejavnost čiščenja in pranja v celoti prenesena na zunanje zasebne
izvajalce (čiščenje leta 1993, pranje leta 1997), kar pomeni, da smo 16 nekvalificiranih
delavcev nadomestili s 16 delavci s srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Prav tako je
bolnišnica v letu 2010 nadaljevala z izvajanjem sklopa vladnih varčevalnih ukrepov, v okvir
katerih sodi tudi ustrezno zmanjšanje števila zaposlenih z naravnim odlivom zaposlenih in
nenadomeščanje zaposlenih, katerim preneha delovno razmerje (npr. upokojitev) ali so dalj
časa odsotni z dela (porodniška ali dolgotrajna bolniška odsotnost).
Razmerje med zaposlenimi v medicinskem sektorju in nemedicinskimi delavci se je tako
spremenilo iz 70:30 v letu 1992 na 79:21 v letu 2010 v prid prvim, s tem, da se je bistveno
izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Imamo namreč 1 zaposlenega z doktoratom
znanosti, 7 magistrov znanosti, 23 specialistov in 14 delavcev z univerzitetno izobrazbo
(skupaj torej s VII/2, VIII. in IX. stopnjo izobrazbe kar 22,5 % od vseh zaposlenih), 44
delavcev z visokošolsko in višjo izobrazbo (skupaj torej s VI. in VII/I. stopnjo izobrazbe kar
22 % od vseh zaposlenih), 80 delavcev s srednjo izobrazbo (skupaj torej s V. stopnjo
izobrazbe 40% vseh zaposlenih), delavcev s kvalifikacijo imamo 9,5%, delavcev z nižjo
stopnjo izobrazbe pa le še 5%.
30
4. Obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti
Tabela št. 4: Postelje in primeri v letih 1992 in 2010 na zaposlenega
Leto 1992
Leto 2010
Zaposleni po
Zaposleni: 179
Zaposleni: 200
poklicih
% v medicinskem sektorju: 70% % v medicinskem sektorju: 78,5%
oziroma
Ležalna doba: 57 dni
Ležalna doba: 38 dni
dejavnostih
Zasedenost postelj: 255
Zasedenost postelj: 181
Št. primerov: 1.574
Št. primerov: 1.609
Postelje na
Primeri na
Postelje na
Primeri na
Zaposlenega
Zaposlenega v
med. sektorju
Zdravnika
Psihologa
Dipl. med. sestro
Delovnega
terapevta in
delovnega
inštruktorja
Socialnega
delavca
Srednjo med.
sestro
Oskrbovalca
Zaposlenega v
laboratoriju
Zaposlenega v
lekarni
1,4
2
9
12
0,9
1
8
10
18 (28)
127 (127)
20
18
112 (175)
787 (787)
121
112
10 (12) 1
23 (30) 3
8
11
89(107) 2
201 (268) 4
73
101(107) 5
64
393
22
201
5
29,7
3
25 ( 25) 6
32
127
197
787
18
90
161
804
255
1574
90
804
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Obremenitev zaposlenih se je zmanjšala, če pogledamo kazalnik število postelj na 1
zaposlenega, za 35,7%, če gledamo kazalnik število primerov na 1 zaposlenega, pa za 8,8%.
Najbolj se je obremenitev zmanjšala pri psihologih in socialnih delavcih, zaposlenih v lekarni
in diplomiranih medicinskih sestrah, najmanj pa pri zdravnikih, delovnih terapevtih in
delavcih medicinsko-kemičnega laboratorija. Na drugi strani pa se je močno intenziviralo delo
zaposlenih, saj se je ležalna doba skrajšala za povprečno 33,3 % glede na leto 1992, število
pacientov pa se je v tem obdobju povečalo za 35 oziroma 2,2%.
Opomba: Naslednje leto bomo prikazali tudi obremenitve kadra v izvenhospitalni dejavnosti
(psihiatrično ambulantno zdravljenje, psihiatrično zdravljenje v skupnosti).
1
Število postelj na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov
Število primerov na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov
3
Število postelj na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov
4
Število primerov na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov
5
Število primerov na del.ter in del. inštr., ki ne vključuje pripravnikov
6
Število primerov na tehnika zdravstvene nege, ki ne vključuje pripravnikov
2
31
Prikaz št. 18: Gibanje števila postelj na zaposlenega v letih med 1992 in 2010
Število zasedenih postelj na zaposlenega v medicinskem sektorju
22
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2007
2008
2009
2010
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s specializanti in stažisti-sekundariji)
DIPL. MED. SESTRE
SREDNJO MED. SESTRE
OSKRBOVALCAI(čistilci, do l. 1992)
Vir: Kadrovska evidenca PBI
Prikaz št. 19: Število primerov na zaposlenega v letih med 1992 in 2010
Št. primerov na zaposlenega v PBI
40
36,2
33,5
35
29,1
30
28
34,9
36,3
37
36,9
28,5
25
20
15
10
12,6
8,8
10,9
8
10
7,4
11,5
8,7
10,22
7,8
10
7,8
9,7
7,7
8 10,2
8 10
5
0
1992
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
Št. primerov na zaposlenega
Št. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju
32
Prikaz št. 20: Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem sektorju v
letih med 1992 in 2010
Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem
sektorju bolnišnice
100%
80%
60%
40%
20%
0%
1992
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju
Št. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
Vir: PBI
Prikaz št. 21: Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju v letih med 1992 in
2010
Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju
800
ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s
specializanti in stažistisekundariji)
750
700
KLINIČNI PSIHOLOGI (skupaj s
pripravniki in specializanti)
650
600
550
DIPL. MEDICINSKE SESTRE
500
450
SREDNJE MEDICINSKE SESTRE
400
350
OSKRBOVALCI (čistilci, do l.
1992)
300
250
SOCIALNI DELAVCI
200
150
100
DELOVNI TERAPEVTI (skupaj z
delovnimi inštruktorji)
50
0
1994
1996
1998
2000
2002
2004
2006
2008
2010
Vir: PBI
33
5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji (Tabela št. 5 - delež v % glede na vse zaposlene v posamezni bolnišnici)
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož
PK Ljubljana
06
07
08
09
06
07
08
09
06
07
08
09
06
07
08
09
06
07
08
09
specialist
visoka zdrav.
visoka sestra
ostali visoka
višja sestra
ostali višja
8,1
1,4
3,8
16,3
2,9
5,7
7,6
0,9
5,7
16,7
2,9
5,7
7,8
0,9
7,3
19,1
1,4
5,8
7,6
1,0
8,6
18,7
0,5
4,5
9
3,9
6,2
2,8
1,1
6,2
9,3
3,3
6,6
4,4
1,1
5,5
9,5
2,6
7,9
5,8
0,5
5,3
10,1
3,7
8,5
5,9
0,5
5,3
8
2
6,7
3,3
2,6
6,7
8,3
3,8
6,4
4,5
2,6
5,8
9,4
2,5
6,2
5,6
2,5
5,6
9,6
4,2
6,0
6,0
2,4
5,4
8,3
0,7
6,2
6,9
3,4
3,4
7,8
0,6
7,8
7,8
2,7
3,3
7,8
0
8,5
9,2
2,6
3,2
9,1
0
9,1
9,1
2,6
1,9
8,9
5,7
9,7
15,3
1,1
5,4
8,7
5,6
8,5
16,2
1,1
4,9
7,5
6,2
9,8
20,1
0
0,9
11,0
4,6
11,3
19,5
0
0,9
Skupaj VI - VIII
med. tehnik
ostali srednja
Skupaj V.
38,2
39,5
42,6
42,1
29,2
30,8
31,9
34,2
29,3
31,4
32,0
33,9
28,9
30,0
31,5
32,0
46,1
45
44,6
35,1
10
35,1
9,6
33,3
11,2
34,0
10,6
25,9
13,5
29,7
12,6
29,2
13,2
27,2
13,9
32,7
10,6
32,8
10,2
33,9
11,3
32,7
10,9
24,8
10,4
23,6
11,1
24,3
10,5
24,1
9,8
30,8
12,8
32,1
13,0
30,8
12,8
31,4
7,9
45,1
44,7
44,6
44,6
39,4
42,3
42,5
41,1
43,3
43,0
45,2
43,6
35,2
34,7
34,8
33,9
43,6
45,1
43,7
39,4
IV.
III.
II.
I.
16,7
0
0
0
13,4
2,3
0
0
10,2
2,4
0
0
13,7
0,5
0
0
15,1
2,8
0
13,5
10,4
5,6
0
11,5
9,5
4,7
0
11,7
10,1
4,2
0
10,1
17,4
0
10
0
16,7
0
8,9
0
14,4
0
8,1
0
14,5
0
7,8
0
10,4
15,9
9,6
0
9,8
14,4
11,1
0
9,8
14,4
9,2
0
11,7
13,7
8,4
0
4,0
1,4
4,9
0
3,9
1,1
4,9
0
5,4
1,6
4,5
0
5,6
2,9
4,4
0
Skupaj I - IV
Razmerje
zdravstvenih
delavcev in
sodelavcev
do nezdravstvenih
16,7
15,8
12,7
14,2
31,4
27,5
25,5
24,5
27,4
25,6
22,6
22,4
35,9
35,3
33,5
33,9
10,3
9,9
11,6
13,0
3,7:1
3,4:1
3,7:1
3,5:1
2,2:1
2,5:1
2,6:1
2,6:1
1,6:1
1,8:1
1,8:1
1,9:1
1,9:1
2:1
2,1:1
2,2:1
2,7:1
2,6:1
2,7:1
3,6:1
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije od 2006 do 2009 – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
34
46,5
Iz tabele št. 5 je razvidno, da PB Idrija tudi v letu 2009 ohranja za Psihiatrično kliniko
Ljubljana najboljšo izobrazbeno strukturo. Posebej še vedno izstopa najvišji delež ostalih
zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe (18,7%), med katerimi so najpomembnejši kadri
delovni terapevti, socialni delavci in klinični psihologi – to so kadri, na katerih bodo v
bolnišnici v prihodnje prihodnosti sloneli programi v skupnosti ter programi dnevnega
hospitala, pri kliničnih psihologih pa tudi izvenhospitalni ambulantni programi.
Glede razmerja med zdravstvenimi delavci in sodelavci v odnosu do nezdravstvenih je PB
Idrija primerljiva s PK Ljubljana – na enega nezdravstvenega delavca je v PB Idrija
zaposlenega 3,5 zdravstvenega delavca, v Psihiatrični kliniki 3,6, v ostalih bolnišnicah pa je
razmerje od 1,9 : 1 do 2,6 : 1.
Prikaz št. 22: Primerjalna struktura zaposlenih glede na izobrazbe po slovenskih psihiatričnih
bolnišnicah v letu 2009
Delež z aposlenih v % od skupnega števila z aposlenih
40
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo
izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
35
34
30
31,4
27,2
24,5
25
24,1
22,4
20
19,5
18,7
14,2
15
10,6
10
33,9
32,7
8,6
7,6
4,5
13
10,9
10,1
9,6
8,5
5
1
13,9
5,9 5,3
3,7
6 6
4,2
9,1
9,1 9,1
5,4
1,9
2,6
2,4
0,5
0,5
PB Idrija
PB Begunje
9,8
0
0
PB Vojnik
PB Ormož
Specialist
Visoka zdravnik
Visoka sestra
Ostali visoka
Ostali višja
Med. teh.
Ostali srednja
I. - IV. st. izob.
11 11,3
7,9
4,6
0
0,9
PK Ljubljana
Višja sestra
35
Prikaz št. 23: Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih
psihiatričnih bolnišnicah v letu 2009
Delež zaposlenih v % glede na skupno število zaposlenih
Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe
po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)
50
46,5
44,6
45
43,6
42,1
41,1
39,4
40
34,2
35
33,9
33,9
33,9
32
30
24,5
25
22,4
20
15
14,2
13
10
5
0
PB Idrija
I. - IV. st. izob.
PB Begunje
PB Vojnik
V. st. izob.
PB Ormož
PK Ljubljana
VI. - VIII. st. izob.
6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo)
Podatki tudi v letu 2009, podobno kot leto prej, kažejo na najvišje obremenitve pri zdravnikih
specialistih, če upoštevamo samo hospitalno dejavnost (tudi dnevni hospital), ali, če poleg
hospitalne dejavnosti (akutne in neakutne obravnave) upoštevamo tudi ambulantne storitve.
Obremenitev zdravnikov specialistov na hospitalni primer je v PB Idrija v primerjavi s PK
Ljubljana večja kar za 29%, od povprečja v slovenski psihiatriji pa za 16%. Obremenitev
srednjih medicinskih sester in zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta 2009 za 2% nižja od
povprečja v psihiatriji in za 8 % nižja kot pri najbolj obremenjenem srednjem medicinskem
kadru v PB Begunje. PB Idrija tudi v letu 2009 dosega primerljivo obremenitev medicinskega
kadra z drugimi bolnišnicami, na drugi strani pa najvišjo obremenitev nemedicinskega kadra
(kar 22% več od povprečja v psihiatriji).
36
Tabela št. 6: Obseg programov in obremenitve kadra na hospitalni primer v psihiatričnih bolnišnicah
v letu 2009
Obremenitve na
primer
PB
Idrija**
št.
%
PB
Begunje
št.
%
PB
Vojnik
št.
%
PB
Ormož
št.
%
PK
Ljubljana**
št.
%
Število
1.540
17,6
1.228
14,0
1.228
14,0
1.057
12,1
3.676
42,1
hospitalnih
primerov
Število
55*
5,8
385*
40,8
0
0
0
0
503*
53,3
primerov v
dnevni oskrbi
Skupaj
1.595
16,5
1.613
16,7
1.228
12,7
1.057
11,0
4.179
43,2
primerov
Povprečna
37,6
30,3
39,0
39,8
38,7
ležalna doba
Število
204
17,0
150
12,4
190
15,7
140
11,6
523
43,3
postelj
Število točk
101.526
7,7
135.722
10,2
135.871
10,3
150.399 11,4
794.328
60,2
ambul. storitev
Število
197
14,5
187
13,8
165
12,2
153
11,3
651
48,1
zaposlenih
Št. primerov na
106
101
112
96
75
zdravnika spec.
Št. primerov na
94
85
68
96
51
zdravnika
Št. primerov na
79
95
88
59
56
DMS
Št. primerov na
24
32
23
29
20
SMS
Št. primerov na
32
34
58
26
28
druge zdravstv.
sodelavce
Št. primerov na
10
12
11
10
8
zdr. delavca in
sodelavca
Št. primerov na
36
31
21
22
30
nezdr. delavca
Št. primerov na
8
9
7
7
6
zaposlenega
Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2009 – ZZZS, 2010
Opomba 1: * bolnišnice, ki imajo tudi dnevni hospital
Opomba 2: ** bolnišnice, ki so oddale nemedicinske storitve zunanjim izvajalcem
Opomba 3: Podatki so izračunani na primere v hospitalu in dnevnem hospitalu.
37
Skupaj
psihiatrija
8.729
943
9.672
41,4
1.207
1.317.846
1.353
89
66
70
26
36
9
28
7
Število primerov na posameznega zdravnika specialista
psihiatrije v l. 2009
106
120
112
101
96
100
89
75
80
60
40
20
0
PB Idrija
PB Begunje
PB Vojnik
PB Ormož PK Ljubljana
Slov.
psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravnika v l. 2009
96
94
100
85
86
90
66
80
70
51
60
50
40
30
20
10
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posamezno diplomirano medicinsko
sestro oz. zdravstvenika v l. 2009
95
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
79
88
59
PB Idrija
70
56
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
38
Število primerov na posamezno srednjo medicinsko sestro
oz. zdravstvenika v l. 2009
32
35
30
29
24
26
23
20
25
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravstvenega sodelavca
v l. 2009
58
60
50
40
32
36
34
26
28
30
20
10
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zdravstvenega delavca in
sodelavca v l. 2009
12
12
10
10
11
10
8
9
8
6
4
2
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
39
Število primerov na posameznega nezdravstvenega delavca
v l. 2009
40
36
31
35
30
30
21
25
28
22
20
15
10
5
0
PB Idrija
PB
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Begunje
Ljubljana psihiatrija
Število primerov na posameznega zaposlenega v l. 2009
9
9
8
7
8
7
7
6
7
6
5
4
3
2
1
0
PB Idrija
PB
Begunje
PB Vojnik PB Ormož
PK
Slov.
Ljubljana psihiatrija
7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
•
Na dan 31.12. 2010 je bilo v bolnišnici zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev,
pripravništva in specializacij, zaposlenih za določen čas skupaj 8 delavcev (4% vseh
delavcev), od tega 1 specializantka psihiatrije, 1 diplomirana medicinska sestra, 2 kuharja,
2 srednji medicinski sestri, 1 zdravstvena administratorka in 1 delovna terapevtka.
•
V letu 2010 je imela bolnišnica sklenjene 3 podjemne pogodbe: 1 pogodbo z zdravstveno
administratorko za opravljanje administrativnih del v Psihiatričnem dispanzerju v PBI, 1
pogodbo s pacientom za urejanje okolice bolnišnice ter 1 pogodbo s pacientom za interno
raznašanje pošte.
•
V letu 2010 je imela bolnišnica zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra sklenjeni 2
pogodbi za opravljanje zdravstvenih storitev v Psihiatričnem dispanzerju v Idriji z dvema
zdravnicama - samostojnima podjetnicama.
•
Bolnišnica je v letu 2010 sklenila 16 avtorskih pogodb: 1 avtorsko pogodbo za program
aktivacijske terapije (šahovske delavnice), 2 pogodbi za izobraževanje na področju
zdravstvene nege, 1 avtorsko pogodbo za klinično raziskavo z naslovom »Ne40
intervencijska klinična raziskava ocene spremembe splošnega funkcioniranja pacientov s
shizofrenijo zdravljenih z atipičnimi antipsihotiki, 1 avtorsko pogodbo za fotografiranje
otvoritvene slovesnosti, 2 avtorski pogodbi za izvedbo kulturnega programa ob otvoritvi
prenovljene stavbe delovne terapije, 1 avtorsko pogodbo za recenzijo članka, 1 avtorsko
pogodbo za urejanje internetne strani, 2 avtorski pogodbi za izvedbo projekta Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije z naslovom: »Izvid kliničnega farmacevta«, 5 pogodb
za izvedbo seminarja »Ustvarjalnost in duševne motnje«.
•
V letu 2010 je imela bolnišnica s štipendisti sklenjenih 9 štipendijskih pogodb (3
štipendijske pogodbe za poklic tehnik zdravstvene nege, 1 štipendijsko pogodbo za poklic
diplomirana medicinska sestra, 1 štipendijsko pogodbo za poklic diplomirani biopsiholog
in 4 štipendijske pogodbe za poklic doktor medicine).
•
V letu 2010 so se ob delu izobraževali 4 delavci bolnišnice (1 delavke na podiplomskem
študiju psihoterapije, 1 delavka na Srednji gostinski šoli za pridobitev izobrazbe
gostinskega tehnika 1 delavec na drugi stopnji tečaja iz kognitivne terapije ter 1 delavka
na podiplomskem študiju skupinske analize).
•
V letu 2010 je opravljala pripravništvo v bolnišnici 1 delavka (1 diplomirana delovna
terapevtka.)
•
Trije delavci so vpisani v doktorski študij.
II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2010
Obdobje v času 1993 - 2010 v Psihiatrični bolnišnici Idrija zaznamujejo:
•
Devet arbitražnih zahtevkov.
•
Nadpovprečno vlaganje v znanje in rast kadrovskega kapitala; nadpovprečen izobrazbeni
nivo, najmanjši delež nemedicinskega kadra, najugodnejše razmerje zaposlen : pacient,
privatizacija nekaterih nemedicinskih funkcij.
•
Nadpovprečna vlaganja v premoženje in rast materialne osnove kot podlage za:
a) razvoj psihiatrične stroke in večjo kakovost storitev ter večje zadovoljstvo bolnic,
bolnikov, njihovih svojcev in zaposlenih,
b) zmanjševanje fizičnega obsega hospitala, intenziviranje dela, ki rezultira v večjem
obratu pacienta na posteljo (največje zmanjšanje števila postelj in bolniško oskrbnih
dni, največje krajšanje ležalne dobe), rast števila sprejemov, odpustov in primerov,
c) prestrukturiranje dela hospitala v dnevni hospital, rast izvenbolnišničnih obravnav, še
posebej psihiatričnega zdravljenja v skupnosti in psihiatričnih ter psiholoških
obravnav na območju, ki ga bolnišnica pokriva.
•
Rast prihodkov je za devet indeksnih točk nižje kot rast odhodkov (442 : 451).
41
•
V osemnajstih letih je PB Idrija samo trikrat poslovala s primanjkljajem, dve leti pa je
imela tudi likvidnostne težave (v letih 2001 in 2002 je bilo oboje posledica spremembe
sistema financiranja). Razmerje med pozitivnim in negativnim rezultatom (brez
valorizacij) je v tem obdobju 15,6 : 1 v korist presežkov prihodkov nad odhodki (3.930
mio EUR dobička : 0,252 mio EUR izgube).
•
Sprememba strukture odhodkov v smeri zmanjševanja materialnih stroškov iz 30% v letu
1993 na 13% v letu 2010, nematerialnih stroškov iz 19% na 10%, dvig plač v istem
obdobju iz 48% na 63% in minimalni padec dobička iz 12% na 10%.
Prikaz št. 24: Primerjava poslovnih rezultatov v PB Idrija 1993-2010
PRIMERJAVA POSLOVNIH REZULTATOV
v 000 EUR
9.000
PRIHODKI
8.000
ODHODKI
7.000
6.000
Mat.
stroški
5.000
Amortiz.
4.000
3.000
Nem.str.
2.000
Plače
1.000
10
20
09
20
07
08
20
06
05
04
03
20
20
20
20
01
00
99
98
02
20
20
20
20
19
19
97
19
96
19
94
95
19
19
-1.000
Dobiček
19
93
0
Leto
Vir: PBI - finančna dokumentacija
42
Tabela št. 7: Struktura prihodkov in odhodkov od 1993 do 2010. leta v 1000 EUR
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
Prihodki
Odhodki
Mat. stroški
Amortizacija
Nem. stroški
Plače
Dobiček
1993
1.866
1.645
559
57
351
890
221
100
1994
100
30
3
19
48
12
25
4
20
50
1
i = 94/93
117
131
96
150
125
122
13
1998
i=
98/97
1999
i=
99/98
2000
100
108
111
108
133
115
106
100
112
105
109
79
107
107
552
100
2006
i=
2006/
2005
97,2
100,2
100,7
104,6
104,9
99,2
41,7
22
7
23
49
-1
i=
2005/
2004
104,8
102,9
103,1
95,4
100,0
103,9
155,8
100
15
4
11
67
3
21
5
22
47
6
17
4
14
65
0,3
2007
6.932
6.778
1.055
289
727
4.682
154
1995
100
20
6
20
49
4
i=
2000/
1999
110
116
89
83
74
151
6,7
i=
2007/
2006
100 108
108
16
108
4
136
11
105
67
108
2
108
2001
100
17
3
14
67
-1
2008
8.144
7.585
1.117
279
774
5.162
559
100
14
4
10
65
7
i = 95/94
119
116
97
169
119
117
341
i=
2001/
2000
111
112
107
106
106
116
i=
2008/
2007
117
112
106
97
106
110
363
2002
100
15
5
12
70
-2
1996
100
i = 96/95
123
118
131
119
112
119
243
21
5
18
47
7
i=
2002/
2001
106,6
107,9
99,0
154,3
94,8
110,5
203,0
2009
8.279 100
7.518
1.052 14
269
3
815
10
5.286 64
761
9
2003
100
15
5
11
69
1
i=
2009/
2008
102
99
94
96
105
102
136
i=
2003/
2002
106,0
102,3
101,4
99,7
91,0
104,8
1997
100
22
5
21
50
1
2004
100
15
4
11
67
3
2010
8.245
7.431
1.039
303
823
5.191
813
i = 97/96
109
116
111
109
127
116
19
100
13
4
10
63
10
i=
2004/
2003
107,6
104,9
108,9
96,5
110,3
103,8
381,8
i=
2010/
2009
100
99
99
113
101
98
107
2005
100
15
4
10
66
5
i=
2010/
1993
442
451
186
531
234
583
368
Vir: PBI – finančna dokumentacija
43
2. Poslovanje bolnišnice v letu 2010
a) Osnovna izhodišča za sestavo finančnega načrta za leto 2010
ß
Makroekonomska izhodišča:
Glavne smernice makroekonomskih okvirov razvoja Slovenije za leto 2010 so:
- realna rast bruto domačega proizvoda
0,9%
- nominalna rast povprečne bruto plače na zaposlenega
2,6%
- od tega v javnem sektorju
3,1%
- realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega
1,1%
- od tega v javnem sektorju
1,5%
- nominalna rast prispevne osnove (mase plač)
0,7%
- realna rast prispevne osnove
- 0,8%
- letna stopnja inflacije (dec./dec. predh. leta)
2,0%
- povprečna letna rast cen – inflacija
1,5%
- tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij se izplača 1.10.2010
- četrta četrtina odprave plačnih nesorazmerij se izplača 1.10.2011
- regres za leto 2010 znaša 692 EUR
- od decembra 2009 do novembra 2011 se podaljša neizplačevanje sredstev redne
delovne uspešnosti v višini 2% in se podaljša omejitev izplačil za povečanje obsega
dela za največ 30%.
V proračunskem memorandumu 2010 – 2011 je v zvezi z zaposlovanjem v javnem
sektorju predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 1%, pri čemer je potrebno upoštevati
nenadomeščanje kadra oziroma naravni odliv, ter prioritete zaposlovanja nosilnih
poklicev.
ß
Protikrizni ukrepi
Protikrizni ukrepi in ukrepi za zagotavljanje finančne vzdržnosti, ki so bili sprejeti s
Splošnim dogovorom 2009 in Aneksom 1, ostajajo v letu 2010 še naprej v veljavi.
Med protikrizne ukrepe iz sklopa Splošnega dogovora za leto 2009 in Aneksa 1 sodijo:
° zmanjšanje cen zdravstvenih storitev za 2,5% (SD 2009),
° selektivno zmanjšanje materialnih stroškov v cenah zdravstvenih storitev (SD 2009),
° zmanjšanje kalkulativnega deleža amortizacije v cenah zdravstvenih storitev za 20%
(Aneks 1),
° zmanjšanje kalkulativnih plač v cenah zdravstvenih storitev za 5% (Aneks 1),
° znižanje dodatkov na pogoje dela in zmanjšanje sredstev za regres (Aneks 1).
Ukrepi Splošnega dogovora za leto 2010:
° zmanjšanje obsega programa akutne bolnišnične obravnave s preusmeritvijo v
specialistično ambulantno dejavnost in dnevne obravnave,
° večji poudarek napotovanju in obravnavi bolnikov v okviru osnovne zdravstvene
dejavnosti in specialistično ambulantne dejavnosti v primerjavi z ostalimi
zdravstvenimi dejavnostmi,
° zmanjšanje ležalne dobe v bolnišnicah za 10%,
° spremembe pri nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih,
° restriktivnejša opredelitev dežurne službe.
44
b) Prestrukturiranje 3,5% vrednosti hospitalnega programa v dodatne izvenhospitalne
storitve kot pogoj za nadaljnjo finančno stabilnost bolnišnice in njen strokovni
razvoj
V 11. členu Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2010 je določeno, da se
izvajalcem bolnišnične psihiatrične dejavnosti zniža cena primera za 3,5%, hkrati pa isti člen
psihiatričnim bolnišnicam daje možnost, da ta sredstva pridobijo nazaj, če ponudijo dodaten
obseg programa, prioritetno program izvenbolnišnične specialistične dejavnosti.
Na letni ravni bi za PB Idrija pomenilo izgubo okrog 260.000 €, bi pa bil učinek tega ukrepa
dolgoročen, saj bi drugi izvajalci izkoristili to tržno in strokovni nišo.
Za nadomestitev izpada teh sredstev je bolnišnica na Zavod za zdravstveno zavarovanje
vložila zahtevek za prestrukturiranje programa, ki je bil v celoti sprejet:
°
Priznanje programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti za osebe z dolgotrajnimi
in ponavljajočimi se hospitalizacijami – povečanje števila primerov v dnevni
obravnavi za 44 z načinom izvajanja v skupnosti v vrednosti 96.194 € na letni ravni.
Ta arbitražni zahtevek je bolnišnica podkrepila z analizo primerjave števila hospitalizacij,
dolžine hospitalizacij in njihovih stroškov za 43 pacientov dve leti pred vključitvijo v
program zdravljenja v skupnosti in dve leti, ko so vključeni v program. Podatki kažejo, da
se je število hospitalizacij znižalo v povprečju na 1 pacienta 1,5-krat, število dni
hospitalizacije za skoraj petkrat in stroški zdravljenja za 1,5-krat.
PB Idrija je dobila kot prva v psihiatriji priznanih 44 primerov psihiatričnega
zdravljenja v skupnosti, s tem pa več kot tretjino zmanjšanih sredstev, predvsem pa
je obdržala svojo aktivno vlogo regijskega referenčnega centra za psihiatrijo.
°
Povečanje programa specialistične psihiatrične ambulantne dejavnosti (0,5
psihiatrične ambulante, 2 ambulanti kliničnega psihologa) za skupno 62.023 točk
oziroma za 150.893 €.
Tudi s tem programom, ki ga je bolnišnica v obsegu dveh tretjin dislocirala v svoje okolje
(Koper, Postojna, Logatec), si zagotavlja, ne le pozitivno poslovanje, ampak tudi aktivno
prisotnost na gravitacijskem območju kot oblikovalka mreže služb za duševno zdravje,
izvajalka programov izven hospitala in učna baza.
°
Bolnišnica je s svojim arbitražnim zahtevkom nadaljevala tudi s prizadevanji po
priznanju stroškov internista (0,5 internistične ambulante) v višini 74.482 € na letni
ravni.
Arbitraža je bolnišnici priznala stroške internističnega zdravljenja tako, da je hospitalno
ceno primera PB Idrija izenačila z najvišjo ceno psihiatričnega primera, ki jo ima PB
Ormož. Na ta način se je zagotovilo približno 0,35 vrednosti programa specialistične
ambulantne dejavnosti internistike. Tudi ta zahtevek smo podkrepili z analizo podatkov
internistične dejavnosti v bolnišnici, ki v letu 2010 kaže na porast internističnih pregledov
iz 1.100 (l. 2009) na 2.100, pri čemer jih je bilo kar 75% opravljenih neposredno ob
bolniški postelji oz. v oddelčni ambulanti, in le 25% na ambulantni način. Tudi struktura
45
pregledov se vse bolj spreminja v prid kroničnih somatskih pregledov – teh je že 70%
(leto prej 65%). Dejstvo, da ima gerontopsihiatrični bolnik, ob psihiatričnih zdravilih, v
povprečju še 5 zdravil za somatske bolezni, pa ostaja konstanta.
To stanje je posledica dejstva, da se s staranjem povečuje delež starostnikov tudi v
psihiatriji, da so psihiatrični pacienti tudi somatsko bolni, da je pri pacientih, ki se
zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola, vse več dvojnih (trojnih) diagnoz in da se povečuje
socialna ogroženost med ljudmi, kar še posebej prizadene občutljivejše, oziroma rizične
skupine prebivalstva.
°
Arbitražni zahtevek po priznanju sanitetnih prevozov (28.000 € za 80.000 km) smo
umaknili, saj to vprašanje rešujemo preko Ministrstva za zdravje.
Bolnišnica je presegla program neakutne obravnave (48 pacientov, 2.909 bolniško
oskrbnih dni) za 32% - polovico preseženega programa v višini 35.000 € smo dobili
plačano iz nedoseženih programov drugih bolnišnic.
c) Doseganje programa storitev je osnovni pogoj za pozitiven rezultat bolnišnice.
Iz priložene tabele je razvidno, da smo program izpolnili 99,41% v hospitalni dejavnosti
in 100% v dejavnosti dnevnega hospitala ter v skupnosti, da smo ga za 32% presegli v
neakutni obravnavi, da smo ambulantno specialističen program dosegli le 73% (število
obiskov 83%), saj smo dodaten program začeli izvajati šele ob koncu leta.
Tabela št. 8: Realizacija programov v obdobju januar – december 2010
ZZZS 2009
ostali pl.
Skupaj
bolnišnica
ZZZS 2010
ostali pl.
Skupaj
bolnišnica
Plan
Dos.
Hospitalni
primer
1.540
7
1.547
Dnevni
primer
55
55
Točke
obiski
101.527,35
187,88
101.715,23
7.149
14
7.163
Neakutna
obravnava
2.222
2.222
Forenzična psihiatrija
do 48 dni nad 49 dni
96
1.706
96
1.706
1.511
1
1.512
108 (33)
108 (33)
110.478,12
195,45
110.673,59
7.515
10
7.525
2.822
86
2.908
53
53
1.625
1.625
1.520
99,41
108 (33)
100,00
150.363,00
73,47
8.965
83,83
2.132
132,36
96
55,21
1.706
95,25
Opomba:
V dnevnih primerih je tudi 33 primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (arbitraža je na
letni ravni priznala 44 primerov, toda aneks št. 1 se izvaja od 1.4.2010, zato je program za to
obdobje le 33 primerov.)
d) Zagotavljanje ravnovesja med prihodki in odhodki z obvladovanjem stroškov
Prihodki bolnišnice so se v lanskem letu gibali zaradi pozitivnih učinkov arbitraže na
aneks k pogodbi v istih okvirih kot leto poprej (-34.000 €), odhodki pa so glede na
realizacijo leta 2009 nižji za eno indeksno točko, glede na plan pa za osem.
46
°
Stroški dela so se zaradi manjšega števila delavcev iz ur (185 : 191) in zaradi
nadomeščanja upokojenih delavcev z mlajšimi znižali (i = 98).
°
Stroški materiala so nižji za 13.014 € ali za dober odstotek.
Za realizacijo predhodnega leta zaostajajo tudi stroški zdravil (i = 93), ki so po deležu
drugi najvišji strošek materiala (28,5%). Na ta rezultat v glavnem vplivajo visoki popusti
na zdravila, za katere se je PB Idrija dogovorila neposredno s proizvajalci zdravil v okviru
postopka javnega naročila (letos že tretjič).
Najvišja postavka v stroških materiala je hrana (47,8%). Zaradi učinkov javnega naročila
(dobro definirane zahteve, tako glede kakovosti in strukture hrane, kot glede fiksnosti cen,
ter dosledno zavračanje pošiljk in računov, ki niso v skladu z razpisom in pogodbami, so
tudi stroški hrane nižji za dve indeksni točki.
Glede na pričakovano rast cen električne energije pa so se stroški le-te povečali le za 4%
(v primerjavi s planom pa so nižji za 21%).
°
Med stroški storitev ugotavljamo v globalu porast za eno indeksno točko (glede na plan pa
je indeks le 89).
Zaradi dviga minimalnih plač v gospodarstvu, so se dvignili stroški pranja (i = 108) in
čiščenja (i = 112), kar smo tudi pričakovali in načrtovali.
Povišale so se komunalne storitve zaradi odvoza smeti na deponijo izven občine (i = 123),
zdravstvene storitve drugih zaradi vse več in težjih somatskih obolenj pacientov in s tem
povezanih prevozov na somatske preglede (i = 133).
Z določitvijo izobraževalnih kvot smo omejili stroške izobraževanja, zmanjšali smo delo
preko študentskega servisa.
Najbolj (za enkrat) se je povečala postavka reprezentance, ki je sicer, tudi ob dejstvu, da je
bila lani otvoritev funkcionalnega objekta, skromna (3.457 €).
°
Zaradi nove investicije se je povečala amortizacija (i = 113).
°
Presežek prihodkov nad odhodki je za 7% višji kot v predhodnem letu in bo investiran v
nadaljnjo izboljšavo pogojev dela v bolnišnici in v mrežo služb na terenu.
47
3. Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2010
Tabela št. 9: PB Idrija – Plan 2010, 2009 in doseženo 2010
PRIHODKI IZ DEJAVNOSTI
PRIHODKI OD PRODAJE
OBRESTI IN REVALORIZACIJA
IZREDNI PRIHODKI
PLAN
2010
8.050.000
195.000
15.000
25.000
LETO
2009
8.043.823
194.491
15.941
24.850
DOS.
2010
8.039.532
182.542
18.632
4.417
ind.
10/09
100
94
117
18
ind.
10/pl.
100
93
124
17
PRIHODKI
8.285.000
8.279.105
8.245.123
100
100
320.000
530.000
60.000
270.000
10.000
317.575
507.114
16.064
203.936
7.118
296.167
496.514
21.377
212.756
11.979
93
98
133
104
168
93
94
35
79
120
1.190.000
1.051.807
1.038.793
99
87
30.000
230.000
30.000
25.000
2.000
1.000
4.000
40.000
30.000
45.000
6.000
105.000
212.000
10.000
50.000
70.000
30.000
27.480
225.072
27.105
25.759
1.748
948
3.914
39.707
27.492
41.446
5.922
95.142
193.090
7.409
31.003
33.790
28.135
32.136
183.078
27.857
27.911
3.457
793
4.574
27.422
23.010
55.228
6.158
102.736
216.397
4.624
38.176
40.606
28.885
117
81
103
108
198
84
117
69
84
133
104
108
112
62
123
120
103
107
80
93
112
173
79
114
68
77
123
103
98
102
46
76
58
96
920.000
5.450.000
350.000
815.162
5.286.143
269.364
823.048
5.190.698
303.912
101
98
113
89
95
87
20.000
30.000
10.000
10.000
17.346
28.414
6.394
5.510
17.731
24.389
11.487
18.498
102
86
180
336
89
81
115
185
60.000
24.667
2.587
10
43
130.000
15.000
8.055.000
230.000
83.232
12.240
7.517.948
761.157
74.692
7.431.143
813.980
80
99
107
57
92
353
ZDRAVILA
HRANA IN ČISTILA
MATERIAL ZA VZDRŽEVANJE
ENERGIJA
ČASOPISI IN LITERATURA
STROŠKI MATERIALA
PTT, INTERNET STORITVE
VZDRŽEVANJE
ZAVAROVANJE
NAJEMNINE
REPREZENTANCA
PLAČILNI PROMET
SLUŽBENA POTOVANJA
IZOBRAŽEVANJE KOTIZACIJE
OSTALI STR. IZOBRAŽEVANJA
ZDRAVSTV. STOR. DRUGIH
DERATIZACIJA
PRANJE
ČIŠČENJE
ŠTUDENTSKI SERVIS
KOMUNALA
DRUGE STORITVE
DELO PO POGODBAH
STROŠKI STORITEV
STROŠKI DELA
AMORTIZACIJA
MESTNO ZEMLJIŠČE
ŠTIPENDIJE
ZBORNICE TAKSE
OBRESTI IN REVALORIZACIJA
DRUGI STROŠKI
DAVEK
ODHODKI
PRESEŽEK PRIHODKOV
Vir: PBI, finančna dokumentacija
48
Tabela št. 10: Izkaz prihodkov in odhodkov PB Idrija od 1.1. do 31.12.2010
PLAN
ZAP.
KONTO VSEBINA
DOS.
2010
ŠT.
2009
1
760,761
2
3
4
76000
76001
76002,
3,4,5,6,7
7602
7603, 4,
5, 6, 7
5
6
7
761
8
9
10
762
763
764
11
12
13
466,460,
461
466
14
15
460
4600
16
4601,2,
3,4,5,6,
7,9
461
464
4640, 1
4642
4643,5
462
463
465
467
468
469
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
DOS.
2010
IND.
10/09
IND.
10/pl
Prihodki od poslovanja (2
do 7)
Prihodki iz OZZ
Prihodki iz PZZ
Drugi prihodki za opravljene
zdravstvene storitve
Prihodki od donacij
Prih. za last. potr., od
najemnin, prod. na trgu,
prih. ZRO in drugi prih.
Prih. od prodaje blaga in
materiala
Finančni prihodki
Izredni prihodki
Prevrednotovalni poslovni
prihodki
PRIHODKI (1+8+9+10)
Stroški blaga, materiala in
storitev (13+14+17)
Nabavna vrednost
prodanega materiala in blaga
Stroški materiala (15+16)
Stroški zdravil in zdrav.
materiala
Stroški nezdrav. mat.,
energije, strok. literature
8.238.314
8.245.000
8.222.074
100
100
7.407.800
602.797
7.470.000
500.000
7.407.144
549.953
100
91
99
110
26.025
7.200
80.000
-
75.464
20.967
290
291
94
-
194.492.
195.000
168.546
87
86
0
0
0
-
-
14.845
24.850
15.000
25.000
16.554
4.417
112
18
110
18
1.096
8.279.105
0
8.285.000
2.078
8.245.123
190
100
100
1.866.969
-
2.110.000
-
1.861.841
-
100
-
88
-
1.051.807
317.575
1.190.000
1.038.793
99
87
300.000
296.167
93
99
734.232
890.000
742.626 101
Stroški storitev
Stroški dela (19 do 21)
Plače in nadomestila plače
Dajatve na plače
Drugi stroški dela
Amortizacija
Davek
Drugi stroški
Finančni odhodki
Izredni odhodki
Prevrednotovalni poslovni
odhodki
ODHODKI (12+18+22 do
27)
PRESEŽEK PRIHODKOV
(11 - 28)
815.162
5.286.143
4.201.029
648.684
436.430
269.264
12.240
76.821
1.584
0
920.000
5.450.000
4.340.000
654.000
456.000
350.000
15.000
130.000
-
823.048
5.190.698
4.157.893
643.050
389.755
303.912
54.610
1.584
162
101
98
99
99
89
113
71
100
-
89
95
96
98
85
87
42
-
4,927
-
18.336
37
-
7,517,948
8.055.000
7.431.143
99
92
761,157
230.000
813.980
107
354
PRESEŽEK ODHODKOV
Vir: PBI, finančna dokumentacija
49
83
4. Bilanca stanja
Tabela št. 11: Bilanca stanja na dan 31.12.2010
Konto
AKTIVA
DOLGOROČNA SREDSTVA IN
SREDSTVA V UPRAVLJANJU
Neopredmetena dolgoročna sredstva
Nepremičnine
Oprema in druga opredmetena
osnovna sredstva
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne terjatve
KRATKOROČNA SREDSTVA IN
AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
Denarna sredstva
Kratkoročne terjatve
Kratkoročne finančne naložbe
Aktivne časovne razmejitve
Zaloge
SREDSTVA
AKTIVNI KONTI
IZVENBILANČNE EVIDENCE
PASIVA
LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE
OBVEZNOSTI
Obveznosti za neopredmetena
dolgoročna sredstva in opredmetena
osnovna sredstva
Obveznosti za dolgoročne finančne
naložbe
Presežek prihodkov nad odhodki
Presežek odhodkov nad prihodki
Dolgoročno razmejeni prihodki
Dolgoročne rezervacije
Dolgoročne obveznosti
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN
PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
Kratkoročne obveznosti
Pasivne časovne razmejitve
OBVEZNOSTI DO VIROV
SREDSTEV
PASIVNI KONTI
IZVENBILANČNE EVIDENCE
Začetno
stanje
1.1.2010
Končno
Indeks
stanje
31.12.2010
00,01
02, 03
04, 05
3.821.121
27.912
3.490.059
273.963
5.354.674
32.790
4.765.678
543.983
140
117
109
199
06, 07
08
12.521
16.666
2.479
9.744
20
58
3.407.845
4.207.296
123
821.669
392.072
2.100.000
5.977
88.127
7.228.966
903.966
304.304
2.900.000
8.214
90.812
9.561.970
110
78
138
137
103
132
6.422.748
8.743.456
136
980
5.221.937
7.421.805
142
981
12.521
2.479
20
761.157
813.980
107
427.133
426.722
100
806.216
818.514
102
803.078
3.138
803.812
14.702
101
469
7.228.964
9.561.970
132
10, 11
12,13,14,16,17
15
19
31 – 37
985
986
92
93
96, 97
20 – 26
29
Vir: PBI, finančna dokumentacija
50
5. Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 v Javnem zdravstvenem
zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija
Za izračun računovodskih kazalnikov smo podatke črpali v glavnem iz poenostavljenega
izkaza prihodkov in odhodkov in poenostavljene bilance stanja, ki sta prilogi letnega poročila.
Kazalnike smo razdelili na vsebinska področja:
o kazalniki gospodarnosti,
o kazalniki obračanja sredstev,
o kazalniki sestave sredstev,
o kazalniki sestave obveznosti do virov sredstev,
o kazalniki kratkoročne likvidnosti,
o kazalniki dolgoročne likvidnosti.
Kazalnike iz tekočega leta primerjamo s kazalniki iz preteklega leta. Uporabni so tudi za
primerjave z drugimi zdravstvenimi zavodi. S primerjavami dobimo koristne informacije o
gibanju poslovanja in premoženjskega stanja. V nadaljevanju prikazujem izračune in
komentar posameznih vrst kazalnikov.
Tabela št. 12: Kazalniki poslovanja PB Idrija v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010
OZNAKA
Kcg
Kgp
Khovs
Kkozm
Kdz
Krs
Ksoos
Kkpos
Kks
Kkz
Krmltv
Ksdf
Khk
Kpk
Kkk
KkpI.s
KkpII.s
KkpIII.s
VSEBINA KAZALNIKA
DOS.
2006
KAZALNIKI GOSPODARNOSTI
Celotna gospodarnost
Gospodarnost poslovanja
KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV
Hitrost obračanja vseh sredstev
Koeficient obračanja zalog materiala
KAZALNIKI SESTAVE SREDSTEV
Delež zalog
Razmerje sredstev
Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev
Koeficient pokritosti osnovnih sredstev
KAZALNIKI SESTAVE OBVEZNOSTI DO
VIROV
Kazalnik samofinanciranja
Kazalnik zadolženosti
Razmerje med lastnimi in tujimi viri
Stopnja dolgoročnosti financiranja
KAZALNIKI KRATKOROČNE
LIKVIDNOSTI
Hitri koeficient
Pospešeni koeficient
Kratkoročni koeficient
KAZALNIKI DOLGOROČNE
LIKVIDNOSTI
Kazalnik pokritja I. stopnje
Kazalnik pokritja II. stopnje
Kazalnik pokritja III. stopnje
VREDNOST KAZALNIKA
DOS.
DOS.
DOS
2007
2008
2009
DOS
2010
1,023
1,018
1,023
1,011
1,074
1,075
1,101
1,102
1.156
1.109
1,186
11,097
1,213
13,126
1,246
10,659
1,146
11,835
0,862
11,446
0,056
2,985
0,509
1,101
0,054
2,704
0,518
1,169
0,043
2,625
0,539
1,336
0,097
1,111
0,562
1,581
0,024
1,267
0,487
1,557
0,888
0,112
6,708
0,874
0,838
0,122
6,817
0,838
0,815
0,132
6,159
0,815
0,933
0,126
7,437
0,933
0,870
0,085
10,161
0,870
1,664
2,111
2,238
1,948
2,164
2,297
2,349
2,826
2,956
3,624
4,118
4,248
12,172
13,172
13,493
1,191
1,191
1,169
1,164
1,165
1,140
1,331
1,329
1,295
1,688
1,694
1,643
1,556
1,556
1,527
Vir: PBI, finančna dokumentacija
51
Kcg – (Prihodki / Odhodki) – Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar znaša vrednost
kazalnika 1 ali več kot 1. Ker smo v letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 ustvarili
presežek prihodkov nad odhodki, smo v vseh letih zadostili načelu gospodarnosti.
Vrednost kazalnika raste.
K gp – (Prihodki od poslovanja / Odhodki od poslovanja) – Ker prihodki od poslovanja
presegajo odhodke od poslovanja, smo načelu gospodarnosti zadostili tudi na tem
nivoju. Vrednost kazalnika je na nivoju leta 2009.
Khovs – (Prihodki / Sredstva) – Kazalnik obračanja vseh sredstev nam pove, kolikokrat se
sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Sredstva so se v poslovnem procesu v letu 2010
obrnila manj kot enkrat, kar je manj kot v preteklem letu.
Kkozm – (Poraba materiala iz zalog / Zaloge) – Koeficient obračanja zalog materiala nam pove,
kolikokrat se zaloge obrnejo v letu dni. Zaloge so se obrnile v dveh letih ob začetku
merjenja kazalnikov poslovanja nekaj več kot 11-krat, v letu 2007 celo 13-krat, v
zadnjih dveh letih pa spet 11-krat.
Kdz – (Zaloge / Kratkoročna sredstva, AČR in zaloge + dolgoročne terjatve) – S tem
kazalnikom ugotavljamo delež zalog v krožečih sredstvih – kazalnik kaže na nizek delež
zalog v krožečih sredstvih, še nižji kot v preteklih letih.
Krs – (Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe / Kratkoročna sredstva, AČR in
zaloge + dolgoročne terjatve) – S tem kazalnikom ugotavljamo razmerje med stalnimi in
krožečimi sredstvi – stalna sredstva so precej višja kot krožeča sredstva, zato je vrednost
kazalnika večja od 1.
Ksoos – (Popravek vrednosti / Nabavna vrednost) – Osnovna sredstva so že več kot za
polovico odpisana.
Kkpos – (Lastni viri / Osnovna sredstva) – Osnovna sredstva so tako kot v preteklih letih
pokrita z lastnimi viri. Vrednost kazalnika je na ravni leta 2009.
Kks – (Lastni viri / Obveznosti do virov sredstev) – S kazalnikom samofinanciranja
ugotavljamo razmerje med lastnimi viri in obveznostmi do virov sredstev. Z večanjem
vrednosti kazalnika se veča stopnja samofinanciranja. Zaradi visoke vrednosti lastnih virov
je stopnja samofinanciranja visoka vsa leta merjenja kazalnikov poslovanja
Kkz – (Tuji viri / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik zadolženosti izraža delež tujih
virov v vseh obveznostih do virov sredstev. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča stopnja
zadolženosti. Zaradi visoke vrednosti prejšnjega kazalnika je vrednost stopnje
zadolženosti posledično nizka (se znižuje).
Krmltv – (Lastni viri / Tuji viri) – Kazalnik izraža razmerje med lastnimi viri in tujimi viri.
Razmerje med lastnimi in tujimi viri je močno v korist lastnih virov (raste).
Ksdf – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne
obveznosti / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik kaže na dolgoročnost financiranja v
okviru obveznosti do lastnih virov sredstev. Vrednost kazalnika je visoka.
Khk – (Denarna sredstva / Kratkoročne obveznosti + PČR) – Kazalniki kratkoročne likvidnosti
kažejo likvidnost z vidika krožečih sredstev in obveznosti do njihovih virov sredstev.
Okvirna vrednost koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost I. stopnje, je 0,5. Vrednost
52
kazalnika je bila v štirih letih 3 – 4-krat višja kot je okvirna vrednost koeficienta, v letu
2009 več kot šestkrat, lani pa celo 12-krat.
Kpk – (Kratkoročna sredstva + AČR / Kratkoročne obveznosti + PČR) – Okvirna vrednost
pospešenega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost II. stopnje, je 1,0. Dosežena vrednost
je 13 in je trikrat višja kot lani (4,18).
Kkk – (Kratkoročna sredstva + AČR + zaloge + dolgoročne terjatve / Kratkoročne obveznosti
+ PČR) – Okvirna vrednost kratkoročnega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost III.
stopnje, je v razponu 1,5 do 2,0. Dosežena vrednost je 13,49, kar kaže, da se likvidnost še
izboljšuje (lani 4,248).
Vsi trije kazalniki likvidnosti kažejo na izjemno dobro likvidnost bolnišnice.
KkpI.s – (Lastni viri / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe) – Kazalniki
dolgoročne likvidnosti kažejo likvidnost z vidika stalnih sredstev in obveznosti do njihovih
virov. Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje I. stopnje, je od 0,9 do 1,2. Dosežena
vrednost je 1,556 in presega zgornjo mejo kazalnika.
KkpII.s – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne
obveznosti / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe) – Okvirna vrednost kazalnika,
ki izraža pokritje II. stopnje, je od 1,2 do 1,6. Dosežena vrednost je 1,556 in skoraj dosega
zgornjo mejo.
KkpIII.s – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne
obveznosti / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne terjatve + zaloge)
Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje III. stopnje, ki je 1 ali več, govorimo o zdravem
financiranju oziroma o izpolnjevanju »zlatega bilančnega pravila«. Dosežena vrednost
kazalnika je 1,527, kar pomeni, da Psihiatrična bolnišnica Idrija tako, kot v letih 2005,
2006, 2007, 2008, 2009 tudi v letu 2010 izpolnjuje zlato bilančno pravilo.
53
Tabela št. 13: Kazalniki poslovanja PB Idrija primerjalno s slovenskimi bolnišnicami
KAZALNIKI POSLOVANJA
PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICE SKUPAJ
BOLNIŠNICA IDRIJA
KAZALNIKA
GOSPODARNOSTI
KAZALNIK
DOBIČKOVNOSTI
KAZALNIK
OBRAČANJA
SREDSTEV
KAZALNIKI
STANJA
INVESTIRANJA
1. Koeficient celotne
gospodarnosti
2. Koeficient
gospodarnosti
poslovanja
3. Stopnja
dobičkovnosti
4. Koeficient
obračanja sredstev
5. Stopnja odpisanosti
osnovnih sredstev
6. Stopnja odpisanosti
opreme
7. Stopnja osnovnosti
investiranja
KAZALNIKI SESTAVE 8. Stopnja
kratkoročnega
OBVEZNOSTI DO
financiranja
VIROV SREDSTEV
9. Stopnja
(ZADOLŽENOSTI)
dolgoročnega
OZIROMA
KAZALNIKI STANJA financiranja
FINANCIRANJA
10. Pospešeni
KAZALNIKA
koeficient
KRATKOROČNE IN
11. Koeficient
DOLGOROČNE
dolgoročne pokritosti
LIKVIDNOSTI
dolgoročnih sredstev in
normalnih zalog
2007
2008
2009
2007
2008
2009
1,023
1,074
1,101
0,987
1,026
1,009
1,011
1,075
1,097
0,985
1,027
0,999
2,217
6,865
9,194
-1,324
2,56
0,885
1,214
1,246
1,145
1,692
1,623
1,477
51,843
53,933 56,192
55,08
53,17
49,38
78,841
81,329 83,780 78,455
76,88
71,15
71,693
60,333 52,455 79,155
72,98
77,42
12,208
13,233 11,153 27,192
25,62
20,69
87,791
86,767 88,847 72,808
74,38
79,302
2,164
2,826
4,118
0,57
0,883
0,904
1,193
1,386
1,643
0,862
0,961
0,976
Vir: ZZZS, Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leta 2007, 2008 in 2009
54
III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo
Marginalizacija in stigmatizacija slovenske psihiatrije sta se kazali tudi v njenih ubikacijskih
pogojih (gradovi, ubožnice, kasarne). Odsotnost sredstev za investicijsko vzdrževanje in
investicije je zaostajanje za pogoji somatskih bolnišnic le še povečala. Amortizacija je bila v
ceni izenačena šele leta 1994, tega leta pa so bila prvič v zgodovini slovenske psihiatrije na
razpolago investicijska sredstva, ki jih je v celoti dobila PBI, saj je edina imela pripravljene
projekte. Leta 1990 je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija v najbolj nezavidljivem položaju med
vsemi psihiatričnimi bolnišnicami. Razpoznavni znaki delovnih in bivalnih pogojev so bili
popolnoma dotrajane instalacije, dolgi zlovešči hodniki, iztrošena oprema, mreže na oknih,
mrežnice v sobah, v kuhinji se je kurilo še s premogom in drvmi. Amortizacija, nižja kot v
domovih za starostnike, ni zadoščala niti za najnujnejša popravila. S podržavljanjem
bolnišnice in s sprejetjem Zakona o investicijah v zdravstvu smo lahko lastniku in
ustanovitelju prvič javno povedali, da je edina alternativa ukinitvi bolnišnice njena celovita in
čimprejšnja prenova. Projekti za vse tri objekte predstavljajo zaključeno celoto in upoštevajo
programe dolgoročnega razvoja bolnišnice, analizo učinkovitosti investicij, ki je pred
novogradnjo postavila rekonstrukcijo objektov, izhajajo pa tudi iz sodobnih trendov
zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju, ki pomenijo zmanjševanje obsega
hospitalnega zdravljenja in s pestrostjo ponudbe vsakemu posamezniku oblikujejo osnovo za
nadaljevanje psihosocialne rehabilitacije v bivalnem in delovnem okolju.
Bolnišnične stavbe (poslovno stanovanjski objekt z biokemičnim laboratorijem, lekarno,
recepcijo, kotlovnico, letos adaptiranim dispanzerjem in 21 stanovanjskimi enotami – od tega
17 v zasebni lasti – oba hospitalna objekta s posteljnimi kapacitetami 200 postelj dnevne
zasedenosti, ambulantami, timskimi prostori, čajnimi kuhinjami in jedilnicami za paciente, ki
so nepokretni, oziroma imajo omejeno gibanje, prostori za terapijo in pripadajočimi
sanitarijami, funkcionalni objekt s kletjo, kuhinjo, jedilnicami za paciente in osebje,
aktivacijsko terapijo, prostori za dnevni hospital, učno bazo in upravnimi prostori, pomožne
stavbe – delavnice, mrtvašnica, trafo postaja) stojijo na 3.552 m2 površine, 3.057 m2 zavzema
urejen in negovan park znotraj objektov, 92.259 m2 pa je njiv, gozdov, travnikov okrog
bolnišnice.
Obnovljene stavbne površine v m2:
Stavba S
(1994 l.)
m2 3.608
Trafo
postaja
(1994)
25
Lekarna
v posl.
stanov.
objektu
(1996)
102
Stavba
L
(1997)
2.341
Kotlovnica
(2002 l. in
2010 v posl.
stan.
objektu)
115
Central.
kuhinja
v obj. A
(2006)
Streha na
funkc.
objektu A
(2007 l.)
450
okrog 900
m2
Streha na
poslovnostanov.
objektu
(2009 l.)
Polovica
od 1.443
m2
Funkcionalni
objekt A
(2009 l.,
2010)
2.483
V letih od 1994 do 2010 smo v PB Idrija obnovili 9.324 m2 ali 92% vseh površin, ki so
namenjene izključno zdravstveni dejavnosti. Bolniških sob je 2.176 m2 ali 24% vseh površin,
neposredno zdravstveni dejavnosti (brez kotlovnice, trafo postaje, strojnice, dvigal, kuhinje,
upravnih prostorov, jedilnic in recepcije) je namenjenih 7.874 m2 površin ali 84% vseh
prenovljenih površin.
55
Biokem.
labor. v
posl. stan.
objektu
(2010)
200
Neadaptirane površine v m2:
Poslovno stanovanjska
Zamenjava strehe
stavba m2 367 (psihiatrični na kuhinji
dispanzer)
Pomožni objekti E
(delavnice,
mrtvašnica)
m2 476
Zamenjava strešne
kritine (salonit) na
objektih S, L in E
Neadaptiranih površin je skupaj 843 m2 ali 8% vseh površin. Dinamika adaptacij in ureditev,
ki naj bi jih izvedli v letih 2010 in 2011 je naslednja:
1. preselitev ambulante iz Idrije v stanovanjsko poslovni objekt (367 m2),
2. zamenjava strehe na kuhinji,
3. ureditev okolice (sanitarni otok, ograja, bunker),
4. rekonstrukcija pomožnega objekta E: delavnice, mrtvašnica (476 m2),
5. zamenjava salonitne strešne kritine na objektih S, L in E.
Tabela št. 14: Struktura investicij v PB Idrija v obdobju 1994 – 2010
Leto
Država
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
delež v % lastna sredstva
56
44
0
100
0
100
0
100
0
100
0
100
0
100
2001
2006
0
21,0
PBI - delež v %
100
79
Skupaj SIT
valor. SIT
EUR
2007
44.104
189.007
Opis investicije
Popolna prenova bolniškega objekta s 115 posteljami
Projekti
Popolna prenova bolnišnične lekarne
Popolna prenova bolniškega oddelka s 109 posteljami
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Ureditev dispanzerja v mestu Idrija
Skupna jedilnica za paciente
Večnamenska dvorana in popolna obnova 30 let stare
kotlovnice
Popolna prenova bolnišnične kuhinje, projekti, nadzor
1.017.846 SIIT
1.669.127 SIT
7.355 EUR
0
2009
2010
Skupaj
vrednost
EUR
Celotna vrednost
investicij v 000 SIT
oz. 000 EUR
318.247
8.696
52.743
370.166
11.058
6.270
17.555
100
300
100
100
100
0
100
114
1.188
372
100
2.950
6.471
9.429
Zamenjava strešne kritine
Popolna prenova funkcionalnega objekta D
- projekti, projektni nadzor
- gradbena investicijska dela in nadzor
- oprema (tudi oprema za laboratorij)
Vir: Dokumentacija PBI
V petnajstih letih je PB Idrija v prenovo vložila skupaj z ustanoviteljico sredstva v višini
116% celoletnega bolnišničnega predračuna, pri čemer je delež države 32%, če tudi združeno
amortizacijo upoštevamo kot njen prispevek, 68% sredstev pa je prispevala bolnišnica sama.
56
2. Vlaganja v informacijski sistem
Splošno o aktivnostih na področju razvoja informacijske tehnologije v letu 2010
V letu 2009 smo začeli s pripravo varnostne politike informacijskega sistema v naši
bolnišnici, v letu 2010 smo s to dejavnostjo aktivno nadaljevali, vendar bo potrebno v tem
okviru počakati na ustrezna navodila Ministrstva za zdravje, ki načrtuje izdajo posebnih
smernic za varnostno politiko v zdravstvenih zavodih, ki bodo zelo dober opomnik za delo na
tem področju.
V letu 2010 smo v sklopu investicije Ministrstva za zdravje, ki je sodelovalo pri prenovi
stavbe A, pridobili novo strojno opremo – 3 multifunkcijske naprave, 14 tiskalnikov, 21
računalnikov (brez OS) z LCD zasloni, 1 prenosni računalnik in 3 projektorje . Oprema je bila
razdeljena med vse sodelavce, ki so začeli delati v novih prostorih in bodisi še niso imeli
svoje računalniške opreme ali pa je bila njihova oprema že amortizirana in se je ni dalo več
posodobiti oz. nadgraditi. Opremljene so bile tudi nove predavalnice.
V zdravstvenem informacijskem sistemu BIRPIS21 je bil v začetku leta 2010 aktiviran
program za Kategorizacijo zdravstvene nege. Sestre sedaj vsakodnevno vnašajo vrednosti
neposredno v informacijski sistem, ki ob koncu leta ponuja tudi statistične izračune in mnogo
različnih izpisov za nadaljnje odločanje.
Vodstvo bolnišnice je konec leta 2010 začelo s pripravami razširitev dejavnosti psihiatrije na
teren, zaradi česar je bilo potrebno prilagoditi tudi programsko in strojno opremo, da bi lahko
ambulante nemoteno delovale tudi v Postojni, Logatcu, Kopru. S pogodbenim partnerjem
Comcom in izraženimi zahtevami po dopolnitvah programa BIRPIS21 smo to nalogo
realizirali in v letu 2011 bo po potrebi možno dejavnost širiti še na druge lokacije.
Konec leta 2010 smo v bolnišnici organizirali tudi dva obiska iz podjetja MIPS Izola,
katerega program za beleženje prisotnosti uporabljamo v naši bolnišnici. Obiski so bili
namenjeni izobraževanju uporabnikov za delo z novim programom KRONOS v Windows
verziji, ki je konec leta 2010 deloval poskusno, v začetku leta 2011 pa bo dokončno zamenjal
Dos-ov program Omega istega podjetja.
Konec leta 2010 je bolnišnica pristopila k nakupu informacijskega sistema za medicinskokemični laboratorij. Izbrana je bila cenovno najugodnejša ponudba podjetja Cobis. Aktivnosti
v zvezi z izbiro in nameščanjem novega laboratorijskega programa se bodo nadaljevale v
začetku leta 2011. Dogovorili smo se, da bodo delo z novim laboratorijskim programom
najprej osvojili v laboratoriju, potem pa se bo program povezal z zdravstvenim
informacijskim sistemom BIRPIS21, da bo uporabnikom omogočeno direktno naročanje
laboratorijskih storitev, branje rezultatov neposredno na oddelku, še pred pridobitvijo tiskane
verzije.
Informacijski sistem bolnišnice
Upravljanje z informacijskim sistemom v bolnišnici je podprto s sodobno informacijsko
tehnologijo. Osnova je računalniška mreža, ki deluje na 100Mz, in preko optičnih kablov
dostopa v vse prostore v bolnišnici, v katerih se odvijajo zdravstvene, poslovne in druge
aktivnosti.
57
a) Nekaj osnovnih tehničnih podatkov:
Delovanje mrežnega informacijskega sistema podpira:
- datotečni mrežni strežnik (P-IV 3000 XEON),
- operacijski sistem MS WINDOWS SERVER 2003,
- programska oprema MS SMALL BUSINESS SERVER,
- MS SQL baza podatkov,
- intranetni in poštni mrežni strežnik z operacijskim sistemom WINDOWS 2000 in
- ORACLE baza podatkov.
Navedena tehnologija, z izjemo intranetnega in poštnega strežnika, ki je iz l. 2000 in
ORACLE baze podatkov, ki je iz l. 2005, je bila nabavljena v oktobru 2004. Konec leta 2006
je bila z Ministrstvom za zdravje podpisana pogodba o prenosu opreme v uporabo in
upravljanje, ki se je nanašala na dva strežnika (IBM xSeries Server x346) in dva sistema za
neprekinjeno napajanje UPS (Enterprise 2000 VA). Strežnika sta bila dana v uporabo v letu
2007, potem ko so bili pripravljeni večji prostori za njihovo ustrezno namestitev. Na enem od
strežnikov tečejo poslovni, na drugem pa medicinski programi. En UPS sistem je že
nameščen v laboratoriju naše bolnišnice, drugi skrbi za neprekinjeno napajanje novih
strežnikov. V letu 2009 je bil nameščen tudi strežnik, na katerem se shranjujejo informacije o
sledenju vpogledov v osebne podatke pacientov – zahteva informacijske pooblaščenke.
Drugi podatki o IS na dan 31.12. :
- Število delovnih postaj na mreži
- Število delovnih postaj z dostopom na internet
- Število e-naslovov
2006
53
53
77
2007
61
61
86
2008 2009
69
73
69
73
86
92
2010
80
80
96
b) Varnost:
a. Varovanje podatkov pred izgubo zaradi okvar se zagotavlja s sprotnim zapisom vseh
podatkov na strežniku na 2 trda diska (zrcaljenje) in dnevnim kopiranjem (arhiviranjem) vseh
podatkov na lokalni disk za 24 ur. Za dodatno povečanje varnosti smo v letu 2005 v sistem
vključili stremer (napravo za zapis podatkov na specialne kasete), s katero se dnevno
arhivirajo vsi podatki za dobo 7 dni.
b. Varovanje podatkov pred računalniškimi virusi zagotavljamo z licenčnim antivirusnim
programom SOPHOS, ki se posodablja vsaki 2 uri, ves promet z elektronsko pošto pa poteka
preko VARNE POŠTE AMIS.NET, kjer se antivirusni programi posodabljajo dnevno.
c. Varnost pred vdorom od zunaj se zagotavlja s požarnim zidom na routerju. Ministrstvo za
zdravje je doniralo nov router v letu 2008, ki dodatno prispeva k varnemu delovanju sistema,
kar je še posebej pomembno zaradi prehoda na nov način delovanja zdravstvenega sistema –
branje medicinskih podatkov direktno s strežnikov, ki so nameščeni pri zdravstvenih
zavarovalnicah (t.i. ON-LINE) - deluje že tudi v naši bolnišnici.
d. Subjektivno varnost podatkov pred izgubo ali zlorabo podatkov pa zagotavljajo tudi vsi
zaposleni uporabniki z zaklepanjem delovnih postaj z osebnim gesli, z rednim poganjanjem
antivirusnih programov ter drugih programov za čiščenje spyware-a in s spoštovanjem
navodil, ki urejajo način uporabe interneta in elektronske pošte ter pravilnikov, ki urejajo
področje varovanja podatkov in pisarniškega poslovanja.
58
e. Sistemsko varnost informacijskega sistema se v osnovi zagotavlja z nabavo kvalitetne
strojne opreme po standardih Microsofta (MS) in z izključno uporabo licenčnih programov in
orodij.
f. Vzdrževanje in pomoč pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema zagotavlja
specializiran pogodbeni partner.
c) Delovne postaje
Na mrežo se prijavlja 7 delovnih postaj več kot preteklo leto (skupaj 80 – 77 stacionarnih
računalnikov in 3 prenosniki). Operacijski sistemi na delovnih postajah so pretežni del
WINDOWS XP. Poleg strokovnih programskih paketov (BIRPIS, LIRPIS, računovodski
programi) je 15 delovnih postaj opremljenih s programskimi orodji MS OFFICE 2000, 17
delovnih postaj z MS OFFICE 2003, 20 delovnih postaj MS OFFICE 2007, 2 delovni postaji
pa z MS OFFICE PROFESSIONAL. Vsa našteta oprema je licenčna. Na internet (preko
ADSL) dostopajo vse delovne postaje na mreži, elektronski naslov pa ima 96 zaposlenih.
d) Delovanje sistema
Informacijski sistem je v letu 2010 deloval večinoma brez večjih težav in je v celoti
izpolnjeval zahteve tako notranjih kot zunanjih uporabnikov. Tudi nov ON-line način
pridobivanja podatkov o zavarovanjih pacientov s strežnikov posameznih zavarovalnic
praktično ni povzročal nobenih težav, izpadov interneta je bilo izjemno malo.
e) Novosti v sistemu
Konec leta 2010 smo prešli iz starega DOS programa podjetja MIPS Izola za beleženje
prisotnosti na delovnem mestu na novega v WINDOWS verziji.
f) Nabave strojne in programske opreme v letu 2010 (skoraj v celoti iz sredstev MZ)
Strojna oprema:
− 24 osebnih računalnikov
- 25 LCD monitorjev
− 1 prenosni računalnik
− 15 tiskalnikov (laser)
− 1 multifunkcijska naprava
- 2 multifunkcijska tiskalnika
Licence:
- 24 MS OFFICE 2007
- 60 SOPHOS
Posodobitev strokovnega programskega paketa BIRPIS21 – posamezne programske
spremembe, ki zadevajo varnost pregledovanja podatkov, oziroma so bile nujne zaradi
spremenjene zakonodaje. Na novo je bil nameščen program za Kategorizacijo zdravstvene
nege, ki omogoča sestram izračune statistik, preglede stanj.
59
Prikaz št. 25: Višina sredstev, vloženih v nabavo računalniške opreme in programov 20062010
VLAGANJA V IS 2006-2010
23.500
21.763
22.850
25.000
20.000
15.000
13.473
10.330
10.000
5.000
0
2006
2007
2008
2009
2010
Skupna vrednost neposrednih vlaganj (brez vzdrževanja in drugih stroškov) v informacijski
sistem v letu 2010 je znašala 22.850 EUR z vključenim DDV, od tega je Ministrstvo za
zdravje sofinanciralo vrednost nakupa strojne opreme ob investiciji v stavbo A v višini 14.712
EUR.
3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici
V letu 2010 pri delu v arhivu ni bilo posebnih novosti. V hrambo centralnemu arhivu je bila
sprejeta dokumentacija o skupinskih obravnavah pacientov na Oddelku za zdravljenje
odvisnosti, tako da so sedaj popisi pacientov urejeni in shranjeni med ambulantnimi popisi v
skladu s pravili, ki urejajo varstvo in hrambo medicinske dokumentacije.
V zvezi s hranjenjem medicinske dokumentacije oz. morebitnem odstopu le-te Arhivu RS
smo se v letu 2010 ponovno sestali z delavci Zgodovinskega arhiva Ljubljana – enota Idrija.
Na podlagi pogovorov smo prišli do spoznanja, da bi bilo dobro problematiko oddajanja
občutljive dokumentacije, kar zapisi o psihiatričnih pacientih zagotovo so, obravnavati tudi
znotraj celotne slovenske psihiatrije. Na pobudo bolnišnice so se tako v prostorih Arhiva RS v
Ljubljani srečali arhivski delavci iz štirih slovenskih psihiatričnih bolnišnic, gospa
Grabnarjeva iz Arhiva Slovenije, ki je zadolžena za zdravstvene arhive in delavci iz
pokrajinskih arhivov, da bi se pogovorili o aktualni problematiki. Sprejet je bil načelni
predlog, da bi zaradi občutljivosti dokumentacije le-to zadržali v matičnih arhivih bolnišnic in
je ne bi predajali Zgodovinskemu arhivu. Sklenjen je bil tudi dogovor, da v letu 2011
pripravimo skupen klasifikacijski načrt za hranjenje, odbiranje in uničevanje dokumentacije,
pri čemer bo potrebno počakati tudi na smernice, ki jih bo glede medicinske dokumentacije
sprejelo Ministrstvo za zdravje. V teku je urejanje arhiva v stavbi A, v katerega se prenaša
arhivsko gradivo iz začasnega arhiva v stavbi E. Arhivsko gradivo se ureja po tematiki in po
klasifikacijskem načrtu, ki bo sprejet s strani naše bolnišnice in arhivske stroke. V dogovoru
z Zgodovinskim arhivom RS – Enota Idrija, bo v letu 2011, v skladu z zakonom, ki ureja
arhivsko gradivo, arhivu predan del poslovne dokumentacije, ki je nastala v bolnišnici v prvih
letih njenega nastanka.
60
4. Knjižnica
V letu 2010 je delo v centralni knjižnici zaznamovalo urejanje revialnega tiska, saj se v
bolnišnici nahaja več izvodov ene in iste revije. Za starejše številke nameravamo iz vseh
kompletov sestaviti enega, ki se bo hranil, vse odvečne bomo oddali, saj zmanjkuje prostora.
Na predlog predstojnika bo potrebno zamenjati tudi starejšo literaturo z novejšo – to delo se
bo postopoma opravilo v letu 2011
5. Statistični pregled stanja na področju informacij javnega značaja za leto 2010
V letu 2010 na odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja s strani zunanjih
uporabnikov ni bilo posredovanih ali naslovljenih zahtev za dostop do informacij javnega
značaja, ki jih bolnišnica vodi in upravlja v svojih zbirkah podatkov. Zahteve pacientov
oziroma tretjih oseb po vpogledu v medicinsko dokumentacijo ali posamezne dele te
dokumentacije se skladno z internimi predpisi vodijo ločeno pri predstojniku bolnišnice, ki
tudi odloča o utemeljenosti in dopustnosti takšnega vpogleda.
61
IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Kazalniki kakovosti
V poslovnem poročilu predstavljamo kazalnike poslovanja (poglavje finančni kapital
bolnišnice, kazalnike učinkovitosti kadrovskih virov (poglavje kadrovski kapital) ter
kazalnike kakovosti iz Splošnega dogovora za leto 2010, ki se nanašajo na kakovost in
varnost zdravstvene obravnave (poglavje moralni kapital bolnišnice), rezultati rednih
notranjih strokovnih nadzorov, varnostnih vizit, pogovorov o varnosti, rednih morbiditetnih in
mortalitetnih konferenc pa so predstavljeni v Strokovnem poročilu za leto 2010.
Tabela št. 15: Kazalniki kakovosti za leti 2007, 2008, 2009 in 2010
Kazalnik 1: Število padcev s postelje na
1000 oskrbnih dni
- število padcev s postelje
- število oskrbnih dni
Kazalnik 2: Število vseh padcev na 1000
oskrbnih dni
- število vseh padcev
- število oskrbnih dni
Kazalnik 3: Število razjed zaradi pritiska
na 100 hospitalizacij
- Skupaj število razjed
- od tega število razjed
pridobljenih v bolnišnici
- od tega število razjed
ugotovljenih ob sprejemu
- Število vseh hospitaliziranih bolnikov
Kazalnik 4: čakanje na odpust
- Število bolnikov, ki so
podaljšali hospitalizacijo
zaradi čakanja (%
hospitaliziranih pacientov)
- število dni čakanja na odpust
- razpon števila čakalnih dni
- povprečje dni čakanja
Kazalnik 5: Število ponovnih sprejemov
/ odstotek
- Število ponovnih sprejemov
- Število vseh odpuščenih
bolnikov
Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe
- Ali je vpeljan reden odvzem
nadzornih kužnin
za odkrivanje MRSA
- Število vseh hospitaliziranih
bolnikov
- Število bolnikov, pri katerih so
bile odvzete nadzorne kužnine
- Število vseh bolnikov,
koloniziranih z MRSA
LETO
2007
0,151
LETO
2008
0,155
LETO
2009
0,396
LETO
2010
0,606
10
66.115
0,51
10
64.255
0,62
24
60.579
0,792
40
65.902
1,06
34
66.115
1,8 (1,26)
40
64.255
1,69 (0,68)
30
21
21
12
13
4
15
7
9
9
9
8
1.666
1.767
1.772
1.657
43 (2,58%)
30 (1,69%)
38 (2,37)
48
(3,05%)
3.139
10 - 365
73,28
2,16
3.688
10 - 365
122,93
1,47
2.832
15 – 317
74,53
2,62
3.074
7 – 326
64,04
2,42
35
1.618
24
1.627
42
1.605
36
1.577
Da
Da
Da
Da
1.666
1.767
1.772
1.657
0,3%
0
7,07%
0
10,65%
3 (ob
sprejemu)
24,5
9
(0,5%)
48
70
60.579
65.902
0,73 (0,22) 0,90 (0,42)
62
Kljub stalnemu izboljševanju kakovosti zdravstvenih storitev, kljub stalnemu izboljševanju
procesov dela in kadrovski rasti bolnišnice, kazalniki kakovosti, z izjemo števila ponovnih
sprejemov v roku 7 dni po odpustu, kažejo:
° Povečanje števila vseh padcev za 46% (iz 48 na 70), povečanje števila padcev iz postelje
za 66% (iz 24 na 40 ali za trikrat od leta 2007),
° Povečanje števila razjed iz 13 na 15, od tega števila razjed pridobljenih v bolnišnici iz 4
na 7,
° Število hospitaliziranih bolnikov, ki so jim bile odvzete nadzorne kužnine, se je iz 0,3% v
letu 2007 dvignilo na 24,5%, se pa je število bolnikov, koloniziranih z MRSA, povečalo iz
0 v letu 2007, oziroma iz treh v letu 2009 na devet v lanskem letu.
° Povečalo se je tudi število bolnikov s podaljšano hospitalizacijo (za 26% v primerjavi z
letom poprej), število dni čakanja na odpust za 8,5%, pri čemer pa se je povprečje dni
čakanja na odpust znižalo iz 74,53 na 64,04 dni.
Glavni razlog za te rezultate je v dvigu deleža sprejetih pacientov, starih nad 65 let, v dejstvu,
da je vse več pacientov, ne le hudo duševno bolnih, ampak imajo tudi somatske bolezni, vse
več hospitaliziranih pacientov pa prihaja iz vse težjih socialnih razmer. Strinjam se, da je
potrebno oddelke, kjer se zdravijo ti pacienti (gerontopsihiatrični oddelek, oddelek za
podaljšano in neakutno zdravljenje, tudi oddelek za zdravljenje odvisnosti od alkohola)
kadrovsko okrepiti predvsem na zdravstveni negi – zaradi nadpovprečne kadrovske
zasedenosti v primerjavi z drugimi psihiatričnimi bolnišnicami v državi, ter zaradi stalnega
zniževanja sredstev za hospitalno dejavnost, vidim rešitev le v prestrukturiranju kadra iz
dejavnosti, kjer je v strukturi dela manj zdravstvene nege. V podporo temu bo tudi projekt
spremljanja (obvladovanja) stroškov na pacienta, ki ga bomo pričeli izvajati prav na oddelkih,
kjer je v strukturi dela največ zdravstvene nege, stroškov zdravil in pripomočkov, dela
internista, stroškov prevozov v druge ustanove zaradi somatskih bolezni naših pacientov.
Edini kazalnik, ki je pred dvema letoma kazal strmo rast, lani pa se je nekoliko znižal, je
število nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu. V
posebni analizi, ki smo jo izdelali kot podlago za utemeljevanje arbitražnega zahtevka za
priznanje programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, smo ugotovili, da se je pri tej
rizični skupini pacientov, ki po končani hospitalizaciji odklanjajo jemanje zdravil, ki se težje
resocializirajo in integrirajo v okolje, pomembno znižano število ponovnih hospitalizacij na
leto in da se je bistveno skrajšala ležalna doba ponovnih hospitalizacij. Ta pozitiven trend
nakazuje tudi že kazalnik ponovnih sprejemov v roku 7 dni po odpustu za leto 2010.
2. Izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih
‰
Izkušnje pacientov
Po letu dni premora je bila v lanskem letu ponovno izpeljana nacionalna anketa o izkušnjah
pacientov. Ker primerjanih podatkov z drugimi bolnišnicami ni obdelanih, tudi ne moremo
podati razlage ocen.
Povemo lahko to, da se ocene gibljejo nad 4 (ocene sprejema v bolnišnico, kjer so pacienti
ocenjevali, kolikokrat je bil pacient prenaročen (skoraj nikoli), ali je ob sprejemu dobil dovolj
informacij (dovolj), in, v kakšnem času je bil nameščen v sobi (manj kot v 1 uri), se gibljejo
od 4,92 do 4,43).
63
Tudi obravnavo zdravnikov (spoštljiv odnos, razumljivost informacij, možnost pogovora z
zdravnikom, zaupnost in upoštevanje pacienta, pogostost pogovora) so ocenili od 4,8 do 4,42.
Podobno so pacienti zadovoljni z obravnavo medicinskih sester (ocene od 4,77 do 4,22),
zdravljenje (pritožbe, razlaga zdravil, sodelovanje s svojci) so ocenili z ocenami okrog 4,4,
bolnišnično okolje (čistoča, druge storitve, pravice pacientov) pa s povprečno oceno 4,75. Ob
odpustu so bili pacienti najbolj zadovoljni z navodili glede jemanja zdravil (4,91), z
informacijami o službah in storitvah na terenu (4,6).
Že sedmo leto smo zadovoljstvo pacientov in pacientk merili sami (338 odgovorov oz. petina
hospitaliziranih). V primerjavi z rezultati preteklih let opažamo, da ocena splošnega
zadovoljstva ostaja relativno konstantna (4,3), iz leta v leto se (nekoliko) razlikuje razpršenost
ocen.
Tradicionalno najnižje so ocenjene druge nezdravstvene usluge, kljub temu, da smo ena
redkih bolnišnic z omogočenim dostopom do interneta, z versko oskrbo, s prevozi na nenujne
preglede, na katere se naročajo tudi pacienti sami v času hospitalizacije v PBI itd.
Tabela št. 16: Prikaz ocene zadovoljstva s posameznim dejavnikom
POSTAVKE
Dostopnost obravnave
Prvi, začetni stik ob sprejemu
Odnos medicinskega osebja
Odnos nemedicinskega osebja
Dostopnost stika z medicinskim
osebjem
Možnost različnih oblik obravnave
Možnost stika s svojci in drugimi
pomembnimi osebami
Spoštovanje zasebnosti in diskretnosti
Obveščenost o pravicah, dolžnostih,
možnosti pripomb
Bivalni pogoji
Skrb za higienske razmere
Prehrana
Druge nezdravstvene usluge (kiosk,
telefon, frizer,…)
SKUPNA OCENA
2004
4,3
4,3
4,4
4,3
4,3
2005
4,1
4,1
4,5
4,2
4,4
2006
4,22
4,21
4,48
4,16
4,40
2007
4,19
4,25
4,50
4,32
4,43
2008
4,28
4,26
4,39
4,61
4,52
2009
4,23
4,25
4,53
4,35
4,47
2010
4,18
4,20
4,47
4,30
4,43
4,4
4,2
4,4
4,20
4,61
4,20
4,48
4,29
4,63
4,25
4,53
4,18
4,50
4,3
3,7
4,3
4,1
4,32
4,15
4,34
4,17
4,46
4,36
4,31
4,27
4,32
4,17
4,5
4,5
4,4
4,1
4,4
4,5
4,0
3,9
4,50
4,50
4,00
3,90
4,52
4,50
4,11
3,93
4,61
4,54
4,01
4,02
4,46
4,53
4,09
4,05
4,47
4,51
4,20
3,96
4,3
4,3
4,28
4,3
4,38
4,33
4,3
Vir: Kazalniki stopnje zadovoljstva PBI, 2010
‰
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih
Prvič smo v PB Idrija merili zadovoljstvo zaposlenih leta 2000, v letu 2006 pa smo se skupaj
z drugimi bolnišnicami vključili v projekt SiOK – slovenska organizacijska klima.
Raziskava v okviru projekta SiOK odgovarja na vrsto za organizacijo pomembnih vprašanj,
povezanih z organizacijsko klimo in zadovoljstvom zaposlenih. Tako mnogi drugi
uveljavljeni koncepti, kot tudi Evropski model poslovne odličnosti in Balanced Scorecard tem
»mehkim« področjem delovanja organizacij pripisujejo izjemen (in naraščajoč) pomen.
64
Organizacijska oziroma psiho-socialna klima se ponavadi definira kot percepcija vseh tistih
vidikov delovnega okolja (dogodki, postopki, pravila, odnosi), ki so članom organizacije
psihološko smiselni, oziroma pomembni. Referenčni okvir je pri raziskovanju klime torej
organizacija kot celota.
Zadovoljstvo z delom spada k naravnanosti do dela. Definira se kot želeno ali pozitivno
čustveno (emocionalno) stanje, ki je rezultat posameznikove ocene dela ali doživljanja in
izkušenj pri delu. Pri zadovoljstvu govorimo o individualni afektivni reakciji na delovno
okolje, pri klimi pa o skupni sliki (deskripciji) organizacijskega okolja zaposlenih.
Rezultati raziskave, ki je bila izvedena v letu 2006 v 25 bolnišnicah in v 150 slovenskih
podjetjih, so PB Idrija v vseh kategorijah (tudi v tistih, kjer so bili odgovori tudi pri nas slabši:
npr. nagrajevanje) postavili nad povprečje bolnišnic in nad povprečje slovenskega
gospodarstva. Če pogledamo rezultate za leto 2007, ko je bilo v raziskavo vključenih 20
bolnišnic in 125 slovenskih podjetij, so le-ti še nekoliko boljši in to pri vseh kategorijah, razen
pri nagrajevanju, ki je tudi sicer najslabše ocenjeno. Zelo vzpodbudno je, da so bile najbolje
ocenjene kategorije odnos do kakovosti (4,03; 4,07), strokovna usposobljenost in učenje
(3,88; 4), pripadnost (3,92; 4), zadovoljstvo (3,95; 4,01). Kljub stalnemu izboljševanju
pogojev dela, kljub dvigu plač vsem zaposlenim, kljub stalnemu izboljševanju izobrazbene
strukture zaposlenih in stalnemu dvigu nivoja znanja, je zadovoljstvo zaposlenih v PB Idrija v
letu 2008 padlo za 0,24 točke, medtem ko se je povprečna ocena v zdravstvu dvignila za 0,21
točke. Če je bila razlika med oceno zaposlenih v PB Idrija in zaposlenih v ostalih bolnišnicah
v letu 2007 0,85 točke v prid PB Idrija (3,82 : 2,97), je razlika leta 2008 le še 0,40 točke (3,58
: 3,18). Res pa je, da se nekatere bolnišnice, zaradi pregretega vzdušja ob uvedbi novega
plačnega sistema, merjenja klime v letu 2008 niso udeležile.
V letu 2009 je bilo v raziskavo vključenih 24 zdravstvenih zavodov, od tega le še 16
bolnišnic. Ponovno beležimo padce zadovoljstva zaposlenih, tako v PBI (iz povprečne ocene
3,58 na 3,42), kot tudi padec zadovoljstva zaposlenih v zdravstvu (iz 3,18 na 3,13), vendar je
zadovoljstvo tu padlo manj kot v PBI. Paradoksalna pa je situacija zato, ker so se plače s
prehodom na nov plačni sistem bistveno povečale, ker so se razmere, tako prostorske, kot
kadrovske in finančne bistveno izboljšale, ker je zagotovljena varnost zaposlitve.
Treba je poudariti, da je stopnja zadovoljstva padla pri vseh kategorijah, tako tistih, ki so
ovrednotene najvišje (pripadnost organizaciji, odnos do kakovosti, strokovna usposobljenost
in učenje, iniciativnost in motiviranost, motivacija in zavzetost, učinkovitost in ugled
bolnišnice, pogoji dela), kot pri tistih, ki so vrednotena najnižje (notranji odnosi, tudi odnosi
vodilnih, odnosi do drugih poklicnih skupin, notranje komuniciranje in informiranje,
nagrajevanje in napredovanje oz. kariera). Rangiranje zadovoljstva po posameznih kategorijah
je v zdravstvu nasploh podobno kot v PBI, poudariti pa je treba, da so zaposleni v PBI pod
povprečno oceno zdravstva cenili odnose med zaposlenimi ter zadovoljstvo s plačo in
stimulacijo. Najnižja ocena v PBI je bila dana stimulativnemu delu plače (2,11), najvišja
ocena (4,46) pa varnosti zaposlitve in bolnikom kot najvišji vrednosti (4,31). Najnižja ocena v
zdravstvu se prav tako nanaša na stimulacijo (1,96), najvišja ocena pa prav tako na varnost
zaposlitve (4,19).
V letu 2010 so organizacijsko klimo merili le še v 18 zdravstvenih zavodih, od tega v 13
bolnišnicah (4 psihiatričnih). Povprečna ocena v zdravstvu se je dvignila na 3,17 oz. za 4,6%
v primerjavi z letom 2009, v PB Idrija pa za 1,2% in znaša 3,46, oziroma je za dobrih 9%
višja od povprečne ocene v zdravstvu (v izhodiščnem letu merjenja je bila višja kar za 33%,
65
ali povedano z drugimi besedami: zadovoljstvo v zdravstvu počasi raste, v PB Idrija pa pada z
rahlo korekcijo navzgor v lanskem letu.
Pri vseh kategorijah beležimo v PB Idrija še vedno višje ocene kot v povprečju v zdravstvu.
Najvišjo oceno so zaposleni v PB Idrija dali odnosu do kakovosti 3,75, zadovoljstvu 3,78,
strokovni usposobljenosti 3,65, inovativnosti in iniciativnosti 3,63, kar so hkrati tudi najbolje
ocenjene kategorije v zdravstvu. Edino oceno pod 3 (2,91) so zaposleni prisodili
nagrajevanju, kot drugo najnižje kotira notranje komuniciranje z oceno 3,21 in notranji odnosi
s 3,26, kar se ujema tudi z ocenami v slovenskem zdravstvu (nagrajevanje 2,64, razvoj kariere
2,79, notranje komuniciranje 3,01.
Prikaz št. 26: Primerjava
zdravstvu
kategorij organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v
Zdravstvo 2007 Psihiatrična
bolnišnica Idrija
Zdravstvo 2008 Psihiatrična
bolnišnica Idrija
Zdravstvo 2009 Psihiatrična
bolnišnica Idrija
Zdravstvo 2010 Psihiatrična
bolnišnica Idrija
Zdravstvo
2010
SiOK
2009
razlika
10->09
razlika
10->08
razlika ->
zdravstvo
10
Odnos do
kakovosti
4,08
3,84
3,68
3,75
3,63
3,71
0,07
-0,09
0,12
Pripadnost
organizaciji
4,00
3,85
3,74
3,69
3,39
3,45
-0,05
-0,16
0,30
Strokovna
usposobljenost in
učenje
4,00
3,73
3,59
3,65
3,30
3,34
0,06
-0,08
0,35
Inovativnost in
iniciativnost
3,91
3,76
3,54
3,63
3,44
3,56
0,09
-0,13
0,19
Motivacija in
zavzetost
3,85
3,61
3,43
3,55
3,38
3,47
0,12
-0,06
0,17
Poznavanje
poslanstva in vizije
ter ciljev
3,91
3,61
3,39
3,48
3,19
3,25
0,09
-0,13
0,29
Vodenje
3,80
3,55
3,45
3,46
3,25
3,32
0,01
-0,09
0,21
Organiziranost
3,89
3,61
3,54
3,44
3,19
3,25
-0,10
-0,17
0,25
Razvoj kariere
3,79
3,53
3,30
3,29
2,81
2,78
-0,01
-0,24
0,48
Notranji odnosi
3,64
3,33
3,24
3,26
3,26
3,32
0,02
-0,07
0,00
Notranje
komuniciranje in
informiranje
3,73
3,36
3,22
3,21
3,04
3,10
-0,01
-0,15
0,17
Nagrajevanje
3,11
3,13
2,82
2,91
2,64
2,76
0,09
-0,22
0,27
Dodatna vprašanja
o sistemih
3,47
3,27
3,10
3,16
2,91
3,18
0,06
-0,11
0,25
Primerjalna
vprašanja
4,35
3,99
3,82
3,90
3,33
3,35
0,08
-0,09
0,57
Zadovoljstvo
4,01
3,82
3,73
3,78
3,49
3,51
0,05
-0,04
0,29
Max N
101
100
97
172
1896
/
/
/
/
Povprečje
3,82
3,58
3,42
3,46
3,20
3,27
0,04
-0,12
0,26
Pregled kategorij
*zaradi zaokroževanja pri računanju povprečij in razlik lahko na zadnji prikazani decimalki prihaja do manjših odstopanj.
Vir: Projekt primerjalnega raziskovanja organizacijske klime v slovenskih bolnišnicah, Leto
2010; AT Adria d.o.o.
66
Pregled organizacijske klime po kategorijah
Vir: Projekt primerjalnega raziskovanja organizacijske klime v slovenskem zdravstvu in
gospodarstvu leta 2010 (primerjalno PB Idrija)
67
Prikaz št. 27: Prednosti in izzivi v zdravstvu
C. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO 2010
I. VREDNOTENJE, NOVI PROGRAMI, NOVE STORITVE V PSIHIATRIJI –
SKUPNE POBUDE VSEH PSIHIATRIČNIH BOLNIŠNIC PREKO STROKOVNIH
REPUBLIŠKIH KOLEGIJEV IN ZDRUŽENJA ZDRAVSTVENIH ZAVODOV
SLOVENIJE
Slovenska psihiatrija se mora poenotiti glede skupnega reševanja naslednjih vprašanj:
ƒ standardizacije psihiatrične dejavnosti, vendar ne na povprečni matematični
strukturi zaposlenih in njihovi, na enak način izračunani produktivnosti, ampak na
elementih razvoja stroke, potreb pacientov, mednarodnih primerjav, kakovosti
procesov in storitev, ki terjajo več priznanega kadra in timsko delo v psihiatriji,
pomenijo pa tudi postopno zmanjševanje razkoraka v kadrovskih normativih med
psihiatrijo in ostalimi zdravstvenimi dejavnostmi;
ƒ zagotavljanja celostne, kontinuirane, pravočasne obravnave oseb s težavami v
duševnem zdravju preko mreže hospitalnih in izvenhospitalnih služb za duševno
zdravje ter integracije procesov zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije;
ƒ merjenja stroškovne učinkovitosti in produktivnosti na osnovi standardizirane
psihiatrične dejavnosti;
68
ƒ
ƒ
priznanja internista v hospitalni psihiatrični dejavnosti;
vključevanja nevrologov in nevropsihologov v izvajanje hospitalnih psihiatričnih
programov.
Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje RS je na svoji seji 17.4.2008 obravnaval program
Skupnostnega psihiatričnega zdravljenja in sprejel sklep, da se program odobri in uvrsti na
prednostni seznam za financiranje v letu 2009, kar se ni uresničilo niti v tem letu, niti v letu
2010. Kar zaenkrat ni uspelo ostali psihiatriji, pa je lani na arbitraži za Aneks k Pogodbi o
izvajanju zdravstvenih storitev dosegla naša bolnišnica, saj je dobila priznanih 44 primerov
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki so do sistemske ureditve financiranja plačani po
ceni dnevnega hospitala.
Vsebina programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja:
- ocena funkcioniranja in prisotnosti težav, tako na področju psihopatološke simptomatike
kot na področju dnevnih aktivnosti in telesnega zdravja;
- preverjanje sodelovanja pri medikamentozni terapiji;
- preverjanje izpolnjevanja predhodnih dogovorov;
- ocena bivalnih razmer;
- podporni pogovor z bolnikom;
- psihoedukacije, zdravstveno vzgojno delo za bolnika / svojce;
- podporni razgovori s svojci;
- aplikacija depo terapije oz. dostava zdravil;
- načrtovanje in učenje dnevnih aktivnosti; koordinator v domači situaciji skupaj z
bolnikom po modelu izkustvenega učenja opravlja različne aktivnosti kot so:
pospravljanje, kuhanje, nakupovanje. Usmerja bolnika pri načrtovanju porabe denarja,
plačilu položnic, izpolnjevanju različnih vlog in povezavi z različnimi službami;
- učenje socialnih veščin v situacijah, ki jih bolnik identificira kot problematične;
- pomoč pri urejanju socialnega statusa;
- posredovanje ob poslabšanju z organizacijo in spodbujanjem k hospitalizaciji.
Je pa Zdravstveni svet na seji dne 25.1.2011 ponovno pozelenil luč na semaforju za ta
program v letu 2011.
Prav tako zaenkrat ni bil sprejet predlog Odbora za psihiatrijo (tudi na našo pobudo), da se
zaradi povečevanja deleža psihiatričnih bolnikov, ki imajo tudi somatska obolenja,
psihiatričnim bolnišnicam v ceno hospitalnega primera prizna tudi internista, zaradi
povečevanja deleža somatskih zdravil pa tudi stroške za ta zdravila.
Kar ni uspelo vsem, pa je na arbitraži v zvezi z Aneksom k pogodbi za leto 2010 uspelo PB
Idrija, saj je dosegla povišanje cene hospitalnega primera za stroške 0,35 ekipe internista.
II. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN UKREPI
‰
Uresničevanje vizije bolnišnice, ki vključuje strokovne, menedžerske, kadrovske,
finančne, materialne, socialne, moralne podlage:
° za razvoj dejavnosti (obseg, struktura dejavnosti, programi),
° za ohranitev statusa večregijske bolnišnice, referenčne za psihiatrijo, in njene
samostojnosti,
69
°
°
°
°
°
‰
za postavitev mreže služb za duševno zdravje (hospital, izvenhospital,
multidisciplinarni tim na terenu, skupnostna psihiatrija) na celotnem
gravitacijskem območju bolnišnice,
za krepitev položaja bolnišnice kot učne baze,
za dogovarjanja o financiranju programov storitev,
za zaposlovanje, razvoj in nagrajevanje kadrov, vključno z načrtovanjem
usmerjenih izobraževanj in profesionalnih karier zaposlenih,
za uvedbo celovitega sistema strokovne in poslovne kakovosti in učinkovitosti.
Zaradi nadaljnje strokovne rasti bolnišnice, zaradi doseganja višje kakovosti naših
storitev in povečanja zadovoljstva pacientov ter njihovih svojcev in zaposlenih bomo:
° nadaljevali z izvajanjem programa skupnostne psihiatrije na območju, ki ga
bolnišnica pokriva in s širitvijo izvenhospitalnih programov, oziroma povečanjem
izvenhospitalnih storitev, in si prizadevali za sistemsko ureditev plačila teh
storitev (PB Idrija je na lanskoletni arbitraži dosegla začasno plačilo primerov
psihiatričnega zdravljenja v skupnosti kot dnevnih primerov),
° nadaljevali z uvajanjem novih vsebin, oziroma storitev v hospitalni dejavnosti in
programu dnevnega hospitala, kar bo posledično vplivalo na krajšanje ležalne
dobe,
° nadaljevali s prizadevanji za priznanje somatskih zdravil in nenujnih prevozov,
° podaljšali čas neposrednega dela s pacienti v popoldanski čas – vsaj do 16. ure – in
ob sobotah dopoldne, povsod, kjer bomo v procesu dela s tem dosegli višjo stopnjo
kakovosti storitev in dodano vrednost v procesu zdravljenja in zadovoljstvu
pacientov,
° okrepili nosilne vloge posameznih poklicnih skupin pri izvajanju določenih
programov (psihologov pri dnevni, psihoterapevtski dejavnosti in ambulantni
dejavnosti na celotnem gravitacijskem območju bolnišnice, socialnih delavcev pri
skupnostni psihiatriji, vseh profilov, predvsem diplomiranih medicinskih sester, pri
izvajanju izobraževalnih programov),
° okrepili delo kliničnih timov z vključevanjem vseh profilov, predvsem tudi
kliničnega farmacevta in biokemika.
CILJ ŠT. 1: Pozitivno poslovanje bolnišnice v pogojih finančne in gospodarske krize –
doseženo z ukrepi na odhodkovni in prihodkovni strani.
Ukrep št. 1: Zadržati dosežen obseg zaposlenih (ni nadomeščanj, ni novih zaposlitev, razen
pri zdravnikih oziroma pri kadrih, ki so vezani na nove programe), usklajevanje stroškov dela
glede na ukrepe vlade. Bolnišnica bo povečala produktivnost dela tudi z reorganizacijo
delovnega časa – več popoldanskih aktivnosti za paciente, pogodbenim delom za druge in
izvajanjem novih programov (projekti, programi psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, novi
programi v hospitalni in ambulantni dejavnosti, izobraževalni programi).
V letu 2010 smo cilje glede zaposlenosti in produktivnosti v celoti dosegli. Smo pa s
priznanjem programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (44 primerov), priznanjem
programa dveh ambulant kliničnega psihologa, ki danes že delujeta na 5 lokacijah našega
gravitacijskega območja, priznanjem programa 0,5 psihiatrične ambulante, ki je danes že
locirana v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo, s priznanjem 324 dodatnih
bolniških dni v programu neakutne obravnave in s priznanjem stroškov 0,35 internista v ceni
hospitalnih primerov, prekosili vsa pričakovanja. Kot pravilna se je pokazala usmeritev v
70
zaposlovanje več kliničnih psihologov in socialnih delavcev, saj ob pomanjkanju zdravnikov
ne bi bilo možno ponuditi programov za prestrukturiranje hospitalne dejavnosti. Bolnišnica
dodatnega programa v lanskem letu res ni mogla uresničiti, je pa več kot polovico sredstev, ki
bi jih sicer lahko trajno izgubila (260.000 € na letni ravni) vseeno pridobila nazaj, je pa ta
rešitev izjemnega pomena, tako za letošnje leto, kot tudi za prihodnost bolnišnice.
Ukrep št. 2:. Obvladovanje poslovnih procesov z notranjim nadzorom javnih financ: notranje
revidiranje in register tveganj.
Psihiatrična bolnišnica Idrija ima že osmo leto vpeljan sistem notranjega revidiranja (preko
javnega naročila storitve izvaja revizijska hiša BM Veritas Revizija d.o.o. iz Ljubljane).
Psihiatrična bolnišnica Idrija je ena izmed redkih slovenskih bolnišnic, ki je v letu 2008
izvedla revizijo plač po novem plačnem sistemu, in, ki je že peto leto, skupaj s Poslovnim
poročilom in Računovodskim poročilom pripravila in sprejela revidirane računovodske
izkaze.
Register tveganj vzpostavljamo, je pa med tveganji na prvem mestu potrebno omeniti:
° nevarnost, da bi bolnišnica izgubila samostojnost,
° nevarnost, da bi bile psihiatrične bolnišnice izločene iz sistema psihiatričnega zdravljenja
v skupnosti,
° rast stroškov zdravljenja hospitaliziranih psihiatričnih pacientov zaradi somatskih bolezni
(internist, zdravila, prevozi).
Ukrep št. 3: Uvedba modela upravljanja stroškov glede na stroškovna mesta in stroškovne
nosilce, kar ob ustrezno razmejenih prihodkih omogoča sprejem kakovostnih strateških
odločitev glede celotnega poslovanja bolnišnice, kot tudi sprejem operativnih odločitev na
ravni odgovornih oseb posameznih organizacijskih enot. Bolnišnica bo pridobila možnost
boljše usposobljenosti za učinkovito upravljanje stroškov in posledično za aktivnejšo vlogo
ponudnika zdravstvenih storitev.
Model, ki temelji na oblikovanih kliničnih poteh in njihovem finančnem vrednotenju, bo
omogočal tudi v psihiatriji diferenciacijo hospitalnih primerov vsaj na psihiatrične primere,
primere v gerontopsihiatriji in primere zdravljenja odvisnosti, kar je tudi obveza iz
arbitražnega postopka v preteklem letu.
Proces oblikovanja kliničnih poti je permanenten proces – v PB Idrija imamo sprejetih že 12
kliničnih poti, nimamo pa še njihovega finančnega vrednotenja. Arbitražni zahtevki v zvezi s
priznanjem internista, zdravil za somatske bolezni in prevoze med bolnišnicami zaradi
somatskih preiskav oziroma pregledov, ter čakanje na odpust iz bolnišnice kažejo na višje
stroške zdravljenja gerontopsihiatričnih pacientov, prav tako pa tudi pacientov, ki se zdravijo
zaradi odvisnosti, saj gre pri njih za visok delež dvojnih diagnoz. V letu 2010 je bolnišnica na
arbitraži dosegla priznanje stroškov za 0,35 internista, tako da ostajajo nerešeni le še nenujni
prevozi in somatska zdravila.
Ukrep št. 4: Dosledno izvajanje javnih naročil, pri čemer bo morala država zaostriti izhodišča
za oblikovanje cen kurilnega olja, električne energije in zdravil, ki predstavljajo tudi največje
postavke materialnih stroškov v vseh bolnišnicah.
Pri javnih razpisih nas vodi načelo, da za čim nižjo ceno (ne vedno najnižjo) dobimo
optimalno storitev, blago, gradnjo. Na ta način se izognemo nekakovostnim izdelkom,
71
storitvam, ki so zaradi tega posledično seveda ne najcenejši, ampak najdražji. Izpostaviti
želim predvsem naš javni razpis za registrirana zdravila, s katerimi smo, v primerjavi z letom
2008, v letu 2009 dosegli za 6% nižje stroške zdravil, v letu 2010 pa za 12%. Drug ukrep, ki
bo tudi pomembno vplival na nižanje stroškov zdravil, je spremljanje njihove porabe po
pacientu.
Ukrep št. 5: Doseganje programa ob povečevanju števila sprejemov in obiskov, ob hkratnem
nadaljnjem zmanjševanju fizičnega obsega hospitalne dejavnosti in nižanju povprečne ležalne
dobe (nižanje števila bolniško oskrbnih dni, nižanje povprečne dnevne zasedenosti postelj), in
sočasnem povečevanju obsega dnevnega hospitala in izvenhospitalne dejavnosti (ambulante,
psihiatrično zdravljenje v skupnosti). Osnovni problem zdravljenja oseb s težavami v
duševnem zdravju že dolgo niso več psihiatrične bolnišnice, ki so se strokovno razvile na
izjemno visok nivo, ki so modernizirale svoje ubikacijske pogoje, in, ki so se decentralizirale
v okolje glede na objektivne danosti, osnovni problem je prešibka razvitost služb za duševno
zdravje v skupnosti, nepovezanost (preslaba povezanost) procesov zdravljenja v hospitalu in
ambulantah s procesi psihosocialne rehabilitacije v skupnosti.
V obdobju od leta 1992 ugotavljamo pri izvajanju programa naslednje trende in strukturne
spremembe:
° Število hospitaliziranih pacientov se sicer rahlo povečuje (za 12%), so se pa v tem času
znižali obseg bolniško oskrbnih dni za 30%, povprečna dnevna zasedenost postelj iz 255
na 181 ali za 29%, ter povprečna ležalna doba iz 57 dni na 38 dni (za 33%).
° Znotraj hospitalnega programa je PB Idrija pridobila tudi program neakutne obravnave,
kjer beležimo porast števila pacientov (lani 48) in števila bolniško oskrbnih dni (lani 2.908
dni), se pa krajša njihova povprečna ležalna doba (lani 64 dni).
° Uveden je bil dnevni hospital v bolnišnici, za katerega bi lahko rekli, da je s 75 pacienti na
leto, zaradi oddaljenosti večjih središč od bolnišnice, dosegel svoj optimum.
° Iz leta v leto se povečuje obseg izvenhospitalne dejavnosti, in sicer po številu točk (lani
doseženih že 110.673), kot tudi po številu obiskov (7.525). Zaradi prestrukturiranja dela
hospitalnega programa v izvenhospitalno dejavnost (0,5 psihiatrične ambulante v Postojni,
2 ambulanti kliničnega psihologa – ena na gravitacijskem območju bolnišnice, ena v
Idriji), zaradi povečanega priliva pacientov iz Logaške in Žirovske strani, bomo v letu
2010 ta program povečali še za 50% (na 160.000 točk).
° Bolnišnica že tri leta izvaja program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti s 44
vključenimi pacienti – poleg nje ga izvaja le še Psihiatrična klinika Ljubljana.
Ukrep št. 6: Priznanje novih programov oziroma širitev obstoječih programov
Bolnišnica bo zaradi nižanja programa ležalne dobe in posledično nižanja števila zasedenih
postelj, še naprej uravnoteženo razvijala, tako hospitalni, kot tudi izvenhospitalni del
dejavnosti.
° V program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti bo letno vključenih največ 50 pacientk
in pacientov. Bolnišnica si bo ob podpori Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje
še naprej prizadevala za sistemsko ureditev financiranja tega programa za celotno
psihiatrijo – do sistemske ureditve velja za PB Idrija arbitražna odločitev iz lanskega leta,
da so ti primeri financirani po ceni dnevnega hospitala, ki je za 50% nižji od predvidene
cene primera zdravljenja v skupnosti.
° V letu 2011 bo bolnišnica v celoti izvedla na arbitraži pridobljeni program dveh ambulant
kliničnih psihologov in pol psihiatrične ambulante. Ta del izvenhospitalnega programa bo
72
°
°
°
°
bolnišnica še dodatno širila ob pogoju dodatnih zaposlitev psihiatrov in kliničnih
psihologov.
Strokovnjaki bolnišnice, ki izvajajo program psihiatričnih storitev na terenu in program
skupnostne psihiatrije predstavljajo osnovo za oblikovanje multidisciplinarnih timov v
skupnosti (lahko tudi dnevnih hospitalov), v katere bodo vključeni tudi strokovnjaki iz
terena.
Zaradi prestrukturiranja nekaterih hospitalnih dejavnosti (zdravljenje odvisnosti od
alkohola, psihoterapevtska dejavnost) v dnevne in izvenhospitalne oblike, se bodo proste
kapacitete (med 20 - 30 postelj) v naslednjih letih zapolnile s hospitalnimi programi, po
katerih je vse več povpraševanja (gerontopsihiatrija, podaljšano psihiatrično zdravljenje,
oziroma neakutna obravnava).
Bolnišnica bo izvajala projekte za zagotavljanje enakih možnosti osebam, ki imajo težave
v duševnem zdravju.
Priznanje dodatnih materialnih stroškov za zdravila v psihiatriji, oziroma predpisovanje
somatskih zdravil za hospitalizirane psihiatrične paciente s strani izbranih oziroma lečečih
zdravnikov.
V Psihiatrični bolnišnici Idrija predstavljajo pri hospitaliziranih pacientih stroški za somatska
zdravila skoraj četrtino vseh stroškov zdravil.
Tabela št. 17: Poraba zdravil v PB Idrija po strukturi
2007
VSA ZDRAVILA
100,0%
Antipsihotiki
57,8%
Antidepresivi
7,1%
Anksiolitiki + sedativi
2,2%
Zdravila za demenco
3,7%
Antiparkinsoniki
1,0%
Antiepileptiki
3,6%
Antibiotiki (zdravila za sistemsko
4,6%
zdravljenje infekcij)
Ostala zdravila
20,0%
°
2008
100,0%
58,1%
8,0%
1,9%
4,2%
1,4%
3,1%
3,4%
2009
100,0%
55%
6,1%
2,2%
4,5%
1,6%
3,9%
3,9%
2010
100,0%
56,5%
5%
2,4%
4,2%
1,5%
4,0%
2,1%
19,9%
22,8%
24,7%
Zagotavljanje nenujnih prevozov hospitaliziranih pacientov iz PB Idrija v druge
bolnišnice in nazaj zaradi preiskav, pregledov v zvezi s somatskimi boleznimi, za katerimi
so pacienti zboleli praviloma pred hospitalizacijo v PB Idrija. Pravico do nenujnih
prevozov za hospitalizirane psihiatrične paciente v zvezi z njihovimi somatskimi
boleznimi bomo tokrat poizkusili reševati s prijavo za program sanitarnih prevozov in z
doslednim triažiranjem nenujnih prevozov za nujne preglede od tistih za nenujne preglede.
Problem plačila nenujnih reševalnih prevozov hospitaliziranih psihiatričnih pacientov iz
bolnišnice v drugo bolnišnico in nazaj se je pojavil v avgustu 2008, ko je OE ZZZS Koper
Zdravstvenemu domu v Idriji in drugim reševalnim službam pričela zavračati račune za te
prevoze. Stroški teh prevozov so tako padli na Psihiatrično bolnišnico Idrija kot naročnico
prevozov, ki pa v ceni storitev teh stroškov ni dobila priznanih.
Psihiatrična bolnišnica Idrija pokriva gravitacijsko območje od Piranskega zaliva do Trente,
od Goriških Brd do Blok – razdalje, od kjer prihajajo naši pacienti so tudi daljše od 160 km,
PB Idrija pa je od splošnih bolnišnic našega gravitacijskega območja oddaljena od 60 km
73
(UKC Ljubljana) do 120 km (SB Izola). Zaradi ukrepa, da smo sami plačniki nenujnih
prevozov, smo večino prevozov prevzeli v lastno režijo. V letu 2005 smo opravili 255
nenujnih prevozov, v letu 2007 425 prevozov (589 oseb), v letu 2008 450 prevozov (792
oseb, v letu 2009 443 prevozov (761 oseb), v letu 2010 447 prevozov (753 oseb). V zvezi s
plačilom nenujnih prevozov hospitaliziranih bolnikov iz psihiatrične bolnišnice v druge
bolnišnice in nazaj zaradi preiskav, povezanih s somatskimi boleznimi, smo tudi lani vložili
arbitražni zahtevek, saj je PB Idrija zaradi svojega geografskega položaja na slabšem
izhodišču kot druge psihiatrične bolnišnice, ki so bistveno bližje svojim regijskim somatskim
bolnišnicam. Zahtevek smo nato umaknili, saj se problem rešuje na MZ v okviru dejavnosti
sanitetnih prevozov. PB Idrija, ne glede na neurejena plačila nenujnih prevozov, na lastne
stroške zagotavlja hospitaliziranim pacientom dostopnost do storitev, povezanih z njihovimi
somatskimi boleznimi.
CILJ ŠT. 2: Dvig kakovosti kot integralnega dela procesov zdravljenja in rehabilitacije ter
poslovnih procesov.
Ukrep št. 7: Vlaganje v znanje, dvig izobrazbenega nivoja že zaposlenih z dodiplomskim in
podiplomskim izobraževanjem (specializacije, usmerjene specializacije, izobraževanje za
akademske nazive). Več popoldanskih in organiziranih prostočasnih aktivnosti za paciente,
novi programi, povezovanje hospitalnega in skupnostnega zdravljenja po krogu iz skupnosti
preko hospitala nazaj v skupnost. Zniževanje povprečne ležalne dobe z usmerjanjem
pacientov v programe dnevnega hospitala, ambulantnega in skupnostnega psihiatričnega
zdravljenja.
Ukrep št. 8: Uvajanje in spremljanje obveznih in neobveznih strokovnih in poslovnih
kazalnikov, izkušenj pacientov, zadovoljstva in organizacijske klime zaposlenih, izvajanje
strokovnih nadzorov, mortalitetah konferenc, priprava strokovnih podlag za uvedbo sistema
poslovne odličnosti, pridobitve akreditacije in nadaljnjo rast bolnišnice kot referenčnega
centra za psihiatrijo na gravitacijskem večregijskem območju, ki ga pokriva..
Gre za kontinuiran proces, ki smo ga tudi v letu 2010 uspešno uresničevali. Naj tukaj
omenimo povečanje deleža zdravstvenih delavcev, porast deleža delavcev z izobrazbo višje
od srednje in znižanje deleža zaposlenih z izobrazbo nižjo od srednje.
Uvajali smo nove programe (programi skupnostne psihiatrije, program vedenjsko kognitivne
psihoterapije v ambulantni dejavnosti), povečali smo delež ambulantnih storitev in
zdravljenih oseb v ambulantah, širimo svoje gravitacijsko območje proti Logatcu in Žirem.
Spremljali smo strokovne in poslovne kazalnike (glej tudi Strokovno poročilo in Strokovno
poročilo zdravstvene nege).
CILJ ŠT. 3: Bolnišnica bo razvijala svojo vlogo učne baze za vse profile, ki se ukvarjajo z
duševnim zdravjem.
Ukrep št. 9: Nadaljevali bomo s prizadevanji, da del sredstev za učno bazo pridobimo iz
terciarne dejavnosti Vlagali bomo v izobraževanje mentorjev in v pridobivanje pedagoških
nazivov.
V petih šolskih letih, od kar je Ministrstvo za zdravje Psihiatrični bolnišnici Idrija podelilo
naziv učnega zavoda, je bilo v bolnišnici v razne oblike izobraževanja vključenih skupaj 695
74
študentov in dijakov. V bolnišnici je bilo skupaj 39 specializantov (22 specializantov
psihiatrije, 10 družinske medicine, 5 farmacije in 2 klinične psihologije), 514 študentov
zdravstvene nege je bilo vključenih v program kliničnega usposabljanja, 31 pa v program
praktičnega usposabljanja, praktikum je opravljalo 29 študentov (13 iz zdravstvene nege, 7 iz
socialnega dela, 5 iz delovne terapije, 3 iz farmacije in 1 iz psihologije), pripravnikov je bilo
22 (14 zdravstvenih tehnikov, 6 delovnih terapevtov, 1 socialni delavec in 1 psiholog), na
kroženju v okviru pripravništva pa je bilo skupaj 60 dijakov in študentov (57 zdravstvenih
tehnikov, 2 delovna terapevta in 1 psiholog).
Vsi profili sodelujejo pri izvedbi kliničnega usposabljanja študentov zdravstvene nege,
organiziranih je bilo mnogo enodnevnih obiskov učencev, dijakov in študentov, predavanj,
delavnic itd.
V izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja je vključenih 68 glavnih in
neposrednih mentorjev ali tretjina kolektiva. Mag. Marko Pišljar, predstojnik in asist. mag.
Vesna Čuk, glavna medicinska sestra bolnišnice sta tudi višja predavatelja.
CILJ ŠT. 4: Uresničevanje aktivne vloge pri oblikovanju in izvajanju programov služb za
duševno zdravje na gravitacijskem območju bolnišnice.
V letu 2010 smo ta cilj uresničevali z izvajanjem programa psihiatričnega zdravljenja v
skupnosti (vključenih 44 oseb) in z odpiranjem novih ambulant kliničnega psihologa in
psihiatra na gravitacijskem območju bolnišnice.
Strokovnjaki iz bolnišnice, ki izvajajo te programe, predstavljajo kadrovsko bazo za
oblikovanje multidisciplinarnih timov (lahko tudi dnevnih hospitalov) na terenu.
CILJ ŠT. 5: Prenovljeni funkcionalni objekt D uporabiti za nadaljnjo strokovno rast
bolnišnice.
S prenovljenim funkcionalnim objektom D bo PBI krepila svojo vlogo osrednje psihiatrične
institucije za področje Primorske in dela Notranjske (308.000 ljudi), v kateri se bodo izvajale
vse medicinske dejavnosti in se organizirale glede na individualno zazdravljenčevo psihično
stanje, omogočena bo vključitev v raznovrstne alternativne dejavnosti, nenazadnje pa tudi
priprava za premestitev v socialne ustanove in vključevanje v oblike skupnostne psihiatrije.
Predvidevamo, da se bo število sprejemov v bolnišnico večalo, ležalna doba pa naj bi se še
skrajševala do okrog 31 dni. Fizično število postelj naj bi ostalo na sedanjem številu 200
postelj, dejanska zasedenost za sedanji obseg dejavnosti pa bi se ustalila na okrog 150 - 160
postelj dnevne zasedenosti (10 do 15% znižanje), dosegli pa bi spremembo strukture obsega
storitev z nadaljnjim povečevanjem deleža dnevnega hospitala in obsega izvenbolnišnične
dejavnosti in še dodatno izboljšanje standarda zdravljenja in dela.
Proste kapacitete bomo namenili razširitvi obsega gerontopsihiatrične dejavnosti in neakutne
obravnave.
Tabela št. 18: Vrednost celovite prenove funkcionalnega objekta D
Vir
Kuhinja 450 m2
v l. 2005
vrednost v €
Streha – 900
m2 v l. 2007
Vrednost v €
Funkcionalni
objekt D - 2.483
m2 v l. 2009/10
Vrednost v €
skupaj
% udeležbe
75
Vrednost v €
1. Lastna
sredstva
PBI
2. Sredstva
države
Skupaj
579.811
309.295
164.225
744.036
309.295
114.247
1.003.353
36,8%
1.560.000
1.724.225
63,2%
1.674.247
2.727.578
100%
V nacionalnih razvojnih programih je za celovito prenovo funkcionalnega objekta D idrijske
bolnišnice predvidenih 3.915.664 €. Če od te vsote odštejemo celotno dejansko vrednost
investicije, potem je bilo državi prištedenih 1.188.086 € sredstev, če pa upoštevamo še lastna
sredstva PBI, potem je prihranek države 2.191.439 €.
V letu, ki je minilo, smo dokončali prenovo biokemičnega laboratorija v vrednosti okrog
200.000 € (za opremo v višini 40.000 € je prispevalo Ministrstvo za zdravje).
V letu 2010 smo nabavili nov kotel (okrog 24.000 €), nov EEG aparat (22.300 €), preko
invalidskega podjetja Želva pa smo uredili parkovne površine.
CILJ ŠT. 6: Oblikovati celovito podobo bolnišnice.
Ukrep št. 10: Pritličje poslovno stanovanjskega objekta v celoti nameniti zdravstveni
dejavnosti.
Pritličje poslovno stanovanjskega objekta bo s preselitvijo upravnih služb v celoti namenjeno
zdravstveni dejavnosti. Ob prenovljeni bolnišnični lekarni (1996), prvi verificirani lekarni v
slovenskih bolnišnicah, in recepciji je tukaj lani prostore dobil biokemični laboratorij (tudi
med prvimi z dovoljenjem), ki smo ga preselili iz 1. nadstropja funkcionalnega objekta D,
letos pa bomo realizirali tudi ureditev psihiatričnih ambulant (preselitev dispanzerja iz
mesta Idrija, saj je obremenjen z visokimi stroški najemnine in materialnimi stroški – okrog
40.000 € letno -, poleg tega je nefunkcionalen, brez urejenega dostopa za invalide, preurejen
iz stanovanja je ostal brez uporabnega dovoljenja, nima parkirišč). Skupna vrednost prenove
dispanzerske službe je okrog 180.000 €, ki jo bo bolnišnica v celoti pokrila iz lastnih sredstev.
Ukrep št. 11: Adaptirati pomožni objekt E (delavnice).
Pravi arhitekturni posladek bo v pritličju zagotavljal delovne pogoje še zadnjim osmim
zaposlenim delavkam v službi perilnega inventarja in delavcem tehnične službe, tu bodo tudi
prostori za druženje pacientov s svojci in prijatelji, na podstrešju pa bo domovala kultura s
trajno razstavo zgodovine idrijske psihiatrije in razstavami likovnih del pacientov in drugih
umetnikov. Vrednost prenove v višini okrog 500.000 bo v celoti pokrila bolnišnica sama.
Ukrep št. 12: Podobo bolnišničnega kompleksa bomo zaključili z:
° namestitvijo dveh paviljonov;
° odstranitvijo zadnjih ostankov kasarne (bunker, zidu na sprehajališču čez cesto) in
zamenjavo dela zaščitne mreže;
° popravilom stopnic, vodnjaka in zidu pred vhodom v objekt D,
° ureditvijo ekološkega otoka za odpadke;
° dokončno ureditvijo pešpoti do bolnišnice (skupaj s Krajevno skupnostjo Idrija);
° stalnim urejanjem parkovnih površin.
76
Vrednost teh vlaganj je okrog 200.000 – sredstva bo zagotovila bolnišnica sama.
Ukrep št. 13: Pripraviti načrt postopnega celovitega obnavljanja notranjosti hospitalnih
objektov, saj je od celotne prenove minilo že petnajst oz. dvanajst let.
CILJ ŠT. 7: Sodoben informacijski sistem (trajen proces).
CILJ ŠT. 8: V bolnišnici so zagotovljeni kadrovski, prostorski in finančni pogoji za nadaljnjo
strokovno rast in poimenovanje v referenčni center za psihiatrijo na Primorskem.
77
D. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV PB IDRIJA ZA LETO 2011
Tabela št. 19: PB Idrija – Plan 2010, doseženo 2010 in plan 2011
PLAN
2010
8.050.000
195.000
15.000
25.000
DOSEŽENO
2010
8.043.823
182.542
18.632
4.417
8.285.000
8.245.123
8.250.000
100
100
320.000
530.000
60.000
270.000
10.000
296.167
496.514
21.377
212.756
11.979
300.000
550.000
35.000
230.000
15.000
101
111
163
108
125
93
104
58
85
150
1.190.000
1.038.793
1.130.000
109
95
PTT, INTERNET STORITVE
VZDRŽEVANJE
ZAVAROVANJE
NAJEMNINE
REPREZENTANCA
PLAČILNI PROMET
SLUŽBENA POTOVANJA
IZOBRAŽEVANJE KOTIZACIJE
OSTALI STR. IZOBRAŽEVANJA
ZDRAVSTV. STOR. DRUGIH
DERATIZACIJA
PRANJE
ČIŠČENJE
ŠTUDENTSKI SERVIS
KOMUNALA
DRUGE STORITVE
DELO PO POGODBAH
30.000
230.000
30.000
25.000
2.000
1.000
4.000
40.000
30.000
45.000
6.000
105.000
212.000
10.000
50.000
70.000
30.000
32.136
183.078
27.857
27.911
3.457
793
4.574
27.422
23.010
55.228
6.158
102.736
216.397
4.624
38.176
40.606
28.885
35.000
200.000
30.000
25.000
4.000
1.000
5.000
35.000
25.000
60.000
5.000
105.000
220.000
10.000
45.000
45.000
35.000
109
109
108
90
116
126
109
127
109
109
81
102
102
216
117
110
121
117
87
100
100
200
100
125
88
83
133
83
100
104
100
90
64
117
STROŠKI STORITEV
920.000
823.048
885.000
108
96
STROŠKI DELA
5.450.000
5190.698
5.430.000
105
100
AMORTIZACIJA
350.000
303.912
350.000
115
100
20.000
30.000
10.000
10.000
60.000
130.000
15.000
8.055.000
230.000
17.731
24.389
11.487
18.498
2.587
74.692
7.431.143
813.980
20.000
30.000
15.000
20.000
5.000
90.000
7.885.000
365.000
112
123
131
108
193
120
106
45
100
100
150
200
8
70
98
159
PRIHODKI IZ DEJAVNOSTI
PRIHODKI OD PRODAJE
OBRESTI IN REVALORIZACIJA
IZREDNI PRIHODKI
PRIHODKI
ZDRAVILA
HRANA IN ČISTILA
MATERIAL ZA VZDRŽEVANJE
ENERGIJA
ČASOPISI IN LITERATURA
STROŠKI MATERIALA
MESTNO ZEMLJIŠČE
ŠTIPENDIJE
ZBORNICE TAKSE
OBRESTI IN REVALORIZACIJA
OSTALI STROŠKI
DRUGI STROŠKI
DAVEK
ODHODKI
PRESEŽEK PRIHODKOV
ind.
PLAN
2011
pl.11/10
8.050.000
100
180.000
99
20.000
107
-
ind.
pl/pl.
100
92
133
-
Vir: PBI, finančna dokumentacija
78
E. ZAKAJ ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU TO NI?
Zakon ni Zakon o duševnem zdravju, ampak je zakon o sprejemu v psihiatrično bolnišnico
proti volji. Zakon tudi ni zakon o vsebini, ampak je zakon o postopku – v konkretnem primeru
favoriziranje postopka pred vsebino in parcialnosti pred celovitostjo prinaša možnosti dodatne
stigmatizacije oseb s težavami v duševnem zdravju, kot tudi bolezni samih, psihiatrije in
zaposlenih v psihiatriji.
K tej trditvi nas prepričujejo naslednji argumenti:
•
•
•
•
duševno zdravje ni definirano kot integralni del celovitega človekovega zdravja,
struktura zakona – 70% njegove vsebine je namenjene postopku sprejemanja v
psihiatrično bolnišnico proti volji (in v socialno varstveni zavod),
trda, ukazovalna, nadzorovalna, z eno besedo represivna, terminologija zakona,
praksa izvajanja zakona.
Po našem mnenju zakon izhaja iz treh napačnih podmen:
1. da je največji problem duševnega zdravja pri nas postopek sprejemanja v psihiatrično
bolnišnico proti volji in da so tu najbolj kršene pacientove pravice (ali bo ta postopek kaj
doprinesel k naši uvrstitvi na lestvici samomorilnosti, ali bo torej kaj samomorov manj?),
ne pa problemi stigmatizacije, preventive, preslabe razvitosti služb na terenu in preslabe
povezanosti, ter problem socializacije in integracije v okolje;
2. da so duševno bolni nesposobni igrati aktivno vlogo v procesu zdravljenja in rehabilitacije
in namesto, da bi gradili na njihovih sposobnostih in (so)odgovornosti za lastno zdravje in
življenje raje uzakonimo substitute, posrednike, nadzornike;
3. da psihiatriji (psihiatrom) ni zaupati, ker zlorablja(jo), nadzoruje(jo), kaznuje(jo) paciente,
v njej mrgoli neetičnosti in nestrokovnosti, zato jo (jih) morajo nadzorovati drugi, pri
čemer nadzor in kontrolo civilne družbe pretopi (nadomesti) v nadzor drugih profesij
(prava, socialnega dela) in psihiatrom dobesedno vzame strokovno avtonomijo.
Strinjamo se, da je spoštovanje in zagotavljanje temeljnih pravic oseb, ki so sprejete na
zdravljenje v bolnišnico proti svoji volji, osnovna predpostavka vsake sodobne demokratične
družbe, vendar je na drugi strani pomembno tudi to, na kakšen način se te pravice v družbi
tudi uresničujejo. Prevelika »vnema« zakonodajalca, da bi odnos pacient (duševni bolnik)zdravnik relativiziral zgolj na nivo upravnega postopka ima namreč lahko tudi nasprotne
učinke in lahko vodi k dodatni socialni izključenosti takšnih oseb in njihovi dodatni
diskriminaciji, predvsem pa lahko škoduje uspešnosti terapevtskega procesa, ki je v primeru
zlasti težjih oblik duševnih bolezni pogosto zapleten in dolgotrajen. Lep primer tega, kar smo
navedli že v uvodu, da zakon gradi na tradicionalnem nezaupanju v psihiatre, psihiatrijo, in,
izhajajoč iz tega nezaupanja, tudi v osebe, ki imajo (imamo) težave z duševnim zdravjem, je
način, kako se (samo!!!) v psihiatriji po novem varujejo pacientove pravice. Ob navedenem se
resnično samo po sebi postavlja vprašanje, ali je sodobna psihiatrija, kljub povsem
drugačnemu pristopu do pacientov, kot nekdaj, ki je uporabniku veliko bolj prijazna, kot taka
dejansko še vedno bolj izpostavljena tveganjem za zlorabe pacientov in njihovih pravic v času
zdravljenja, kot katerakoli druga medicinska stroka, ne glede na to, da so etični in deontološki
standardi jasni in enaki za vse, in da je ustrezen nadzor dejansko zagotovljen že v okviru
stroke same (konziliji, strokovni nadzori ipd.).
79
Še posebej bi radi v zvezi z nedavnim požarom v SB Izola (pacient s posebnim varovalnim
ukrepom fiksacije na posteljo) opozorili na 29. člen Zakona o duševnem zdravju, ki
opredeljuje tudi posebne varovalne ukrepe kot nujne ukrepe, ki se jih uporabi zaradi
omogočanja zdravljenja osebe, ali zaradi odprave, oziroma obvladovanja nevarnega vedenja
oseb, kadar je ogroženo njihovo ali življenje drugih, ali z njim povzročajo hudo premoženjsko
škodo in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim blažjim ukrepom. Zakonodajalec je
neutemeljeno razdvojil uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih in socialno
varstvenih zavodih od drugih zdravstvenih ustanov, ter s tem posebej zaznamoval prav osebe
z duševno motnjo ter psihiatrično in socialno-varstveno službo. Posebni varovalni ukrepi se
namreč uporabljajo tudi na drugih področjih medicine (kirurški, intenzivni, internističnih,
nevrološki oddelki) zaradi enakih ali podobnih stanj, posebno s področja organskih duševnih
motenj in psihotičnih stanj. Povsem enaki posebni varovalni ukrepi so npr. zaradi vedenjskih
in psihičnih motenj ob demenci starostnika, ki jih vodijo na nevrološkem, internem,
kirurškem oddelku splošne bolnišnice, pa nobeno od teh področij ni zavezano k izvajanju
enakih ukrepov, oziroma ni podvrženo tako visoki stopnji nadzora kot ravno psihiatrija,
čeprav so možnosti za kršenje ali omejevanje pacientovih pravic tudi na teh področjih povsem
enake. Veliko primernejša bi bila po našem prepričanju obravnava posebnih varovalnih
ukrepov v enotnem paketu za vse osebe, ki so deležne posebnih varovalnih ukrepov v okviru
vseh medicinskih specialnosti, npr. v okviru Zakona o pacientovih pravicah.
Zakon bi moral izhajati iz naslednjih predpostavk:
•
•
da je človekovo duševno zdravje integralni del celovitega človekovega zdravja in ne
njegov ločen del,
da sta zdravljenje človeka s težavami v duševnem zdravju v hospitalni in izvenhospitalni
dejavnosti in njegova psihosocialna rehabilitacija v skupnosti sestavna dela istega procesa,
ki je celovit, kontinuiran, kompleksen,
Osnovni namen psihiatričnega zdravljenja in psihosocialne obravnave v skupnosti je
namreč v tem, da se zmanjša obseg ponovnih hospitalizacij po odpustu in da se pacientom
omogoči uspešna psiho-socialna obravnava tudi izven bolnišnice. Menimo, da bi morale
biti kot načrtovalci in izvajalci obravnave v skupnosti nujno vključene tudi psihiatrične
bolnišnice, ki že imajo izdelane, tako strokovne smernice glede programa psihiatričnega
zdravljenja v skupnosti, kot tudi klinične poti psihiatričnega zdravljenja in psihosocialne
obravnave v skupnosti, predvsem pa imajo za pripravo in izvedbo načrtov obravnave tudi
vse potrebne izkušnje in ustrezno strokovno znanje. Nenazadnje, da gre za zdravstveni
program, je potrdil tudi Zdravstveni svet leta 2008, ko je program sprejel in letos, ko mu
je tudi s finančnega vidika prižgal še eno zeleno luč. Poudariti želimo, da delo
strokovnjakov v naši bolnišnici že dolgo časa ni več omejeno samo med zidove
bolnišnice, ampak se bolnišnica s svojim strokovnim znanjem in delovanjem odpira tudi
navzven, predvsem pa veliko energije v zadnjem času namenja intenziviranju dela na
programih decentralizacije zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju in
povezovanju hospitalne in skupnostne psihiatrije.
•
•
da je temeljna pravica vsakega človeka pravica do socialne integracije in da sta pravica do
pravočasnega, ustreznega, strokovnega zdravljenja in pravica do rehabilitacije (tudi
zaposlitve) pogoja za njegovo socialno vključitev;
da se procesi socialnega izključevanja in stigmatizacije pričnejo v socialnem okolju, kar
velja tudi za postopke sprejemanja v bolnišnico proti volji, in, vsaj kolikor nam je znano,
nikoli v bolnišnici;
80
•
•
da morajo procesi zdravljenja in rehabilitacije temeljiti na večji odgovornosti za lastno
zdravje, tako pacientov, kot tudi njihovih svojcev,
da zagovorniki (zastopniki) pravic pacientov prevzamejo aktivno vlogo na izvoru
stigmatizacije, torej v skupnosti, da delujejo preventivno, celostno za vse pravice in
integrativno;
Menimo, da je smisel zastopništva v zdravstvu predvsem v tem, da zastopniki s svojim
strokovnim znanjem, izkušnjami in avtoriteto podpirajo in spodbujajo splošno
ozaveščenost družbe o pomenu varstva pacientovih pravic, ter pospešujejo in utrjujejo
vlogo civilne družbe pri sooblikovanju skupne politike na področju zdravstvenega varstva
in javnega zdravja z namenom, da se zagotovi boljša dostopnost, varnost in kakovost
zdravstvene oskrbe za vse državljane. Vloga, ki jo izvaja zastopnik po Zakonu o
duševnem zdravju pa je daleč od tega in je skoncentrirana zgolj na okvir, ki je tako ali
tako v domeni zastopnika pacientovih pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Glede na
to, da Zakon o pacientovih pravicah vzpostavlja institut zastopnika pacientovih pravic z
jasno zastavljeno vlogo in cilji, ki jih ta zastopnik ima, ter konkretnimi zakonskimi
pooblastili, menimo, da je vloga zastopnika in princip njegovega delovanja, kot jo
oziroma ga podaja veljavni Zakon o duševnem zdravju, glede na to, da gre za s strani
socialne stroke vsiljeno tvorbo, povsem neproduktivna, in v ničemer ne prispeva k
zagotavljanju boljšega varstva pravic pacientov v času zdravljenja v bolnišnici, ali po
odpustu iz bolnišnice.
V pogojih omejenega (negativnega) zaposlovanja strokovnjakov za neposredno delo s
pacienti in njihovimi svojci, je zaposlitev zastopnikov pravic oseb na področju duševnega
zdravja neprimerna, je pa tudi finančno vprašljiva. Namesto tega bi lahko v službah za
duševno zdravje okrepili moč civilne družbe, na eni strani z večjim vključevanjem
svojcev, prijateljev, sodelavcev, delodajalcev v procese zdravljenja in rehabilitacije oseb s
težavami v duševnem zdravju, na drugi strani pa z večjo udeležbo v organih upravljanja
(Zakon o zdravstveni dejavnosti). Namesto administrativnih zastopnikov bi bilo nujno
potrebno zaposliti dodatne strokovnjake, ki bi osebam s težavami v duševnem zdravju
znali zares strokovno in celostno pomagati na vedno težji poti rehabilitacije,
resocializacije in integracije v družbo, torej ne samo pri uresničevanju pravic v času
zdravljenja v bolnišnici, ampak tudi pri uresničevanju vseh temeljnih pravic in svoboščin,
ki jih gredo kot državljanom po koncu zdravljenja, ko se vrnejo v svoje socialno okolje, iz
katerega izhajajo (svetovanje pri izobraževanju, zaposlovanju, reševanju stanovanjske
problematike ipd.…).
•
•
•
da je bistvena značilnost vsake profesije avtonomija, zato profesionalne samokontrole
zakon ne more nadomestiti z birokratsko kontrolo;
da morajo v procesu zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije službe in profesije
(zdravstvene, socialne, izobraževalne), skupno načrtovati in sodelovati, ne pa nadzorovati
ena drugo in se izključevati;
da delodajalci prevzamejo obvezo v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlovanjem oseb
s težavami v duševnem zdravju v skladu z njihovo delazmožnostjo (določitev časa,
oziroma norme, področja dela ipd.).
81
Poročilo so mi s podatki in celostnimi gradivi pomagali sestaviti:
I.
°
°
°
°
°
°
°
°
Bogdan Tušar, univ. dipl. prav., vodja splošnega sektorja,
Janez Razložnik, ekon.., v. d. vodje finančnega sektorja,
Anamarija Bajt, poslovna sekretarka bolnišnice,
Marica Pavlišič, dipl. soc. del., kadrovski referent,
Terezija Keršmanc, org. dela., sekretarka javnih naročil,
Alenka Tušar, univ. dipl. inž. el., svetovalka za zdr. in posl. inf. sistem in arhiv,
Cvetka Bačar Bole, spec. klin. farm., vodja bolnišnične lekarne,
Natalija Taljat Tušar, dipl. inž. konf. teh., strokovna sodelavka.
II.
° Strokovno poročilo mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.,
° Poročilo o internistični dejavnosti: Milan Vončina, dr. med., spec. internist,
° Strokovno poročilo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2010 asist. mag.
Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred.
III.
Kazalnike kakovosti, ki sem jih uporabila, so pripravili:
° Nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v psihiatrični bolnišnici: asist. mag. Vesna Čuk,
prof. zdr. vzg., pred.,
° Kazalniki stopnje zadovoljstva pacientov za leto 2010: Branka Režun, spec. klin. psih.,
vodja psihološke službe,
° Kazalnik Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem
odpustu: Patricija Logar, dr. med., spec. psih., Ines Bevk, posl. sekr.,
° Kazalnik Število preležanin (razjede zaradi pritiska), nastalih v bolnišnici na 1000
hospitaliziranih bolnikov: Nataša Hvala, dipl. med. sestra, asist. mag. Vesna Čuk, prof.
zdr. vzg., pred.,
° Kazalnik Kolonizacija z MRSA, Andreja Uršič, VMS spec. psih. zdr. nege, s predlogom
programa preprečevanja širjenja MRSA – Cvetka Bačar Bole, spec. klin. farm. in Andreja
Uršič, VMS spec. psih. zdr. nege,
° Kazalnik Čakanje na odpust po končanem zdravljenju v akutni obravnavi: Bojan Krivec,
univ. dipl. soc. del.,
° Kazalnik Padci pacientov v letu 2010: Andreja Sedej Kodela, dipl. med. sestra, Alenka
Tušar, univ. dipl. inž. el., asist. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred.,
° Kazalnik Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih, AT Adria d.o.o. Ljubljana.
IV.
Poročilo o opravljeni notranji reviziji računovodskih izkazov za leto 2010 – BM Veritas d.o.o.
Ljubljana, Matej Loncner, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor in preizkušeni notranji
revizor in Jasmina Mandžuka, univ. dipl. ekon., preizkušena notranja revizorka
DIREKTORICA:
mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.
Uredila:
Anamarija Bajt
82
F. KAZALO
Stran
A. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA PREKO
POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA
CENTRA ZA PSIHIATRIJO ZA JUŽNO IN SEVERNO PRIMORSKO
TER NOTRANJSKO
I. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE NACIONALNEGA
PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA
1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik namesto psihiatrilizacije
družbenih pojavov in problemov
2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto paternalističnega
odnosa
3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio obravnavi namesto
imperializma posameznih strok
4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo namesto
Izključevanja
II. OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO
REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE
IN SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE
1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice Idrija
2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija
3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski psihiatrični bolnišnici
4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s psihiatri
5. Opis dejavnosti
6. Organizacijska shema bolnišnice
7. Vodstvo zavoda
III. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO
DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA
B. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2010
I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Fluktuacija v zadnjih sedemnajstih letih
2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2010
3. Število in struktura zaposlenih
4. Obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti
5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji
6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo)
7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja
II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2010
2. Poslovanje bolnišnice v letu 2010
3. Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2010
4. Bilanca stanja
5. Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 v Javnem
zdravstvenem zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija
III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo
2. Vlaganja v informacijski sistem
3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici
4. Knjižnica
2
2
2
2
3
4
8
8
9
12
12
16
17
20
20
22
22
22
23
26
31
34
36
40
41
41
44
48
50
51
55
55
57
60
61
83
5. Statistični pregled stanja na področju informacij javnega značaja
za leto 2010
61
IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE
62
1. Kazalniki kakovosti
62
2. Izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih
63
C. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO 2010
68
I. VREDNOTENJE, NOVI PROGRAMI, NOVE STORITVE V PSIHIATRIJI –
SKUPNE POBUDE VSEH PSIHIATRIČNIH BOLNIŠNIC PREKO
STROKOVNIH REPUBLIŠKIH KOLEGIJEV IN ZDRUŽENJA
ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE
68
II. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN UKREPI
(8 ciljev, 13 ukrepov)
69
D. FINANČNI PRIHODKOV IN ODHODKOV PB IDRIJA ZA LETO 2011
78
E. ZAKAJ ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU TO NI?
79
F. KAZALO
83
84