Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gr
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC Naslov: Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec Odgovorna oseba: Janez Lavre, dr. med., spec. internist Slovenj Gradec, februar 2014 1 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec KAZALO I. UVOD ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 STROKOVNI SVET------------------------------------------------------------------------------------------------10 KOLEGIJ ZDRAVSTVENE NEGE – RAZŠIRJEN KOLEGIJ ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE IN OSKRBE-----------------------------------------------------------------------------------------------12 DELO IN DOSEŽKI NA STROKOVNEM PODROČJU PO POSAMEZNIH ODDELKIH ------------------ 15 II. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. ODDELEK ZA SPLOŠNO IN ABDOMINALNO KIRURGIJO ------------------------------------------- 15 ODDELEK ZA TRAVMATOLOGIJO IN ORTOPEDIJO -------------------------------------------------- 21 ODDELEK ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO----------------------------------------------------- 32 ODDELEK ZA UROLOGIJO------------------------------------------------------------------------------------- 38 ODDELEK ZA ANESTEZIOLOGIJO IN INTENZIVNO MEDICINO OPERATIVNIH STROK -- 44 CENTRALNI OPERACIJSKI BLOK --------------------------------------------------------------------------- 51 ODDELEK ZA INTERNO MEDICINO ------------------------------------------------------------------------ 56 ODDELEK ZA DIALIZO ----------------------------------------------------------------------------------------- 67 ODDELEK ZA PEDIATRIJO ------------------------------------------------------------------------------------ 73 ODDELEK ZA RADIOLOGIJO ----------------------------------------------------------------------------------- 78 ODDELEK ZA LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO ------------------------------------------------------ 83 ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO ----------------------------------------------------------------------------- 87 ODDELEK ZA PATOLOGIJO ------------------------------------------------------------------------------------ 94 DERMATOVENEROLOŠKA DEJAVNOST ------------------------------------------------------------------- 97 ODDELEK KA ZA FIZIKALNO TERAPIJO IN MEDICINSKO REHABILITACIJO----------------100 PODROČJE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE -------------------------------------104 CENTRALNA LEKARNA ---------------------------------------------------------------------------------------- 144 III. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST PACIENTOV --------------------------------------- 149 POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST IN VARNOST ------------------------------------------------- 149 KAZALNIKI KAKOVOSTI ------------------------------------------------------------------------------------- 158 POROČILO POOBLAŠČENE OSEBE ZA PACIENTOVE PRAVICE ---------------------------------162 POROČILO ODBORA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO ---------------------------------------------162 SKUPINA RAZISKOVALCEV SB SG ------------------------------------------------------------------------ 165 1. 2. 3. 4. 5. IV. PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB ----------------------------------------- 166 V. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNEGA MEDICINSKEGA MATERIALA ------ 185 VI. Priloge --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 187 1. 2. 3. STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 31. 12. 2013 ------------------------------------------------------------- 187 ČAKALNE DOBE V LETU 2013------------------------------------------------------------------------------- 188 KAZALNIKI KAKOVOSTI V LETU 2013 ------------------------------------------------------------------- 193 GRŽ 2 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec I. UVOD V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec kot javnem zavodu in regijski bolnišnici izvajamo zaposleni bolnišnično in specialistično ambulantno zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, dejavnost dialize in druge dejavnosti, potrebne za nemoteno delovanje bolnišnice, na področju ginekologije, pediatrije in fizioterapije pa izvajamo zdravstveno dejavnost tudi na primarni ravni. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je tudi učna in raziskovalna ustanova. Zdravstvene storitve so namenjene predvsem prebivalcem koroške in savinjsko-šaleške regije, ki ju pokriva Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ravne na Koroškem. Zaradi kakovostnih zdravstvenih storitev prihajajo k nam tudi prebivalci drugih regij in tujci, zaradi česar je bolnišnica tudi medregijska zdravstvena ustanova. Nadaljevanje gospodarske krize se je v letu 2013 odrazilo v zaostrenih pogojih poslovanja bolnišnice. Finančno največje negativne učinke na financiranje v letu 2013 sta imela od 1. 1. 2013 po splošnemu dogovoru dodatno znižanje cen zdravstvenih storitev za 3 % ter dodatno znižanje priznanih sredstev za amortizacijo v ceni storitev za 20 %. Pomembno je tudi dejstvo, da je bolnišnica zaradi preteče izgube in predvsem slabe likvidnosti že v letih od 2007 do 2010 izvajala varčevalne ukrepe na vseh področjih poslovanja. Z nadaljnjim izvajanjem varčevalnih ukrepov na področju obvladovanja stroškov materiala in storitev, stroškov dela in na ostalih področjih smo v letu 2013 uspeli zajeziti rast porabljenih stroškov in jih glede na leto 2012 znižali za 2,7 %. Uvedba novih metod zdravljenja je odvisna od finančnih sredstev, namenjenih za nakup ustrezne opreme, in možnosti za kakovostno izobraževanje kadra. V letu 2013 je bilo nakupu dodatne opreme namenjenih zelo malo finančnih sredstev, veliko medicinske opreme, ki je nujna za izvajanje varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev, je kritično iztrošene. Z nadaljevanjem trenda zmanjševanja prihodkov in zagotavljanja osnovnih pogojev za delo ne bo več možno izvajati nekaterih storitev, ali vsaj ne v enako kakovostni obliki, zaostali bomo tudi v uvajanju novih metod zdravljenja in s tem prebivalcem gravitacijskega območja zmanjšali dostopnost do zdravstvene oskrbe. Od leta 2013, zaradi iztrošenosti sonde, ne moremo več izvajati transezofagealnih UZ-preiskav srca. Veliko govorimo o pomenu interdisciplinarne in timske celostne obravnave pacientov, vendar bo potrebno za ustrezno kakovostnejšo obravnavo izpopolniti time s strokovnjaki potrebnih specialnosti. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe pacientov so potrebni tudi ustrezni prostorski pogoji. Približno dve leti zamujamo z dokončanjem 1. faze investicije – novogradnja in rekonstrukcija obstoječega objekta pediatrije C in dokončno izgradnjo prizidka C2 (2. etapa gradnje 1. faze investicije). Če ne bo dodatnih zapletov zaradi neurejenih razmer v zdravstvu in gospodarstvu, bi naj GOI dela bila končana do julija 2014. V to izvedbo pa niso vključene površine novega urgentnega centra (delno v pritličju in delno v 2. nadstropju), za katere teče ločen postopek izbire GOI izvajalca, v okviru evropskega projekta Mreža urgentnih centrov v RS. Nadvse pomembno je, da pred dokončanjem 1. faze investicije izvedemo še JN za Opremo C + C2, katere dobava je pogoj za delovanje oddelkov in služb v dokončanih prostorih. Specifikacije potrebne opreme so bile 8. 11. 2012 pripravljene in poslane na MZ in odtlej čakamo na sklep o začetku postopka JN za Oprema C + C2. Brez potrebne medicinske in nemedicinske opreme ni mogoče uporabljati zgrajenih objektov in preseliti vseh medicinskih dejavnosti in tako zagotoviti normalno delovanje bolnišnice (nemoteno izvajanje osnovne dejavnosti), ki že od začetka investicije (v letu 2010) deluje na improviziran način in praktično sredi gradbišča. 3 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec V to je bilo vloženega ogromno dela in časa vodstva bolnišnice, predstojnikov in glavnih med. sester oddelkov, drugih zaposlenih in ustreznih služb. Zaposleni, konec leta nas je bilo 727, smo realizirali 15.139 primerov akutne bolnišnične obravnave in 20.708,42 obteženih primerov, v ambulantah in funkcionalno diagnostičnih enotah pa so obravnavali več kot 160.000 pacientov. Največji uspeh je zagotovo izpolnitev dogovorjenega programa, na nekaterih področjih smo ga celo presegli. Novih metod zdravljenja nismo uvajali, uvedenih je bilo nekaj novih diagnostičnih testov v laboratorijski diagnostiki. Večina dejavnosti je bila v letu 2013 usmerjena v izboljševanje obstoječih načinov zdravstvene oskrbe in vzpostavljanje kakovostnejšega in varnejšega sistema zdravstvene dejavnosti v bolnišnici. Nadaljevali smo z dejavnostmi za zagotavljanje in nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti. Osredotočili smo se na izpolnjevanje načrta nalog, ki smo si jih zastavili na osnovi ocene skladnosti naše situacije in standardov celovite kakovosti skupne komisije Joint Commission International (JCI), ki so jo podali zunanji presojevalci v septembru 2012. Izboljšali in dopolnili smo kirurški varnostni kontrolni seznam in ga uvedli tudi v dnevni bolnišnici in enoti za endoskopijo. Velik dosežek sta uvedba papirnega temperaturnoterapevtskega lista (TTL) s poenotenim sistemom beleženja podatkov o pacientu in zdravstveni obravnavi na vseh oddelkih, skladno z več standardi, in uvedba elektronskega temperaturno-terapevtskega lista (eTTL) na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo po enoletnem poskusnem obdobju. Uvedli smo štiri nove klinični poti in sedem protokolov. Redno smo spremljali in poročali o razširjenem naboru obveznih kazalnikov kakovosti, ki ga je oblikovala ožja delovna skupina na Ministrstvu za zdravje, ter sodelovali s poročanjem kazalnikov kakovosti v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Zdravniške zbornice Slovenije in poročali o čakalnih dobah. Izvajali smo redne in izredne interne strokovne nadzore v skladu s Pravilnikom o internem strokovnem nadzoru. Sodelovali smo z zdravniki osnovnega nivoja, ZZV Ravne in drugimi zavodi ter Koroškim zdravniškim društvom. Projekt Antibiotiki – naša skrb in odgovornost danes in jutri, pri katerem sodelujemo tako bolnišnični zdravniki, zdravniki s terciarnega nivoja, primarnega nivoja kot tudi zdravniki domov za starejše občane in ZZV Ravne, je potekal tudi v letu 2013. Bolnišnica kot partner sodeluje pri evropskem projektu United4Health, katerega osnovni cilj je razviti inovativno telemedicinsko dejavnost – spremljanje zdravstvenega stanja kroničnih bolnikov na njihovih domovih. Trajal bo 36 mesecev (1. 1. 2013–31. 12. 2015). Vključenih je 34 partnerjev iz 15 evropskih držav. Iz Slovenije sodelujemo SB Slovenj Gradec in ZD Ravne na Koroškem ter podizvajalec za področje tehničnih rešitev MKS Elektronski sistemi, d. o. o., iz Ljubljane. Dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe (ZBNO) obsega zdravstveno in babiško nego kot temeljno dejavnost in oskrbovalno dejavnost, ki obsega preskrbo s perilom in prehrano, higieno prostorov in transport ter centralno sterilizacijo. Strokovni svet je potrdil prenovljen Pravilnik o organizaciji, delovanju in vodenju zdravstvene nege v SB Slovenj Gradec. Delo na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe je bilo v letu 2013 obsežno. Realizirali so številne cilje na področju kakovosti, pedagoškega in raziskovalnega dela. Poslanstvo bolnišnice sta tudi pedagoška in znanstvenoraziskovalna dejavnost. Uspešno smo nadaljevali s kliničnimi vajami študentov obeh medicinskih fakultet na posameznih oddelkih 4 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in enotah. V praktično delo na oddelkih so se uspešno vključevali študenti Visoke zdravstvene šole Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V bolnišnici kot referenčnem centru smo nadaljevali s praktičnim usposabljanjem zdravstvenih tehnikov Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec in s kliničnim usposabljanjem študentov fizioterapije Evropskega središča v Mariboru. Med zaposlenimi v bolnišnici je večje število delavcev z naslednjimi znanstvenimi naslovi in izvoljenimi nazivi: 5 doktorjev in 10 magistrov znanosti ter 7 asistentov, ki občasno delajo na obeh medicinskih fakultetah. Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je 27. 12. 2011 na osnovi vloge vpisala Splošno bolnišnico Slovenj Gradec v evidenco raziskovalnih zavodov in organizacij. V letu 2012 je bila ustanovljen skupina raziskovalcev, v letu 2013 smo nadaljevali z zastavljenimi nalogami iz predhodnega leta, tj. s širjenjem raziskovalnega dela na vsa področja medicine in na vse oddelke, z ureditvijo bibliografije oddelkov v COBISS-u in ureditvijo financiranja raziskovalne dejavnosti v bolnišnici. Realizacija ciljev do decembra še ni bila zaključena. V bolnišnici poteka več raziskav. Podane so bile vloge za štiri nove raziskave; dve na Oddelku za interno medicino (CIC3, Xalia) in dve na Oddelku za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok (ETPOS, Doloris). S strokovnim utemeljevanjem po potrebah po novih specialistih smo uspeli prepričati Zdravniško zbornico Slovenije in tako pridobili 15 novih specializantov različnih specialnosti. Še vedno se vleče zgodba o pomanjkanju specialistov radiologa in anesteziologa iz leta 2009, ki sta bila specializanta za koroško regijo, a se po zaključenem specialističnem izpitu nista zaposlila pri nas, niti v regiji. V letu 2013 se je zgodba na Oddelku za radiologijo ponovila, saj se je specializantka po zaključenem specialističnem izpitu zaposlila v drugi ustanovi izven regije. Kadrovsko pomanjkanje je bilo torej najizrazitejše na Oddelku za radiologijo, težave z zagotavljanjem dejavnosti so bile zaradi odhoda specialista v drugo ustanovo tudi na Oddelku za patologijo, konec leta pa smo le uspeli zaposliti specialista patologa za 80 % delovnega časa. V prihodnje si bomo prizadevali za zaposlitev specialistov pediatra, radiologa in urologa in za pridobitev specializantov na omenjenih področjih. Nujno bi potrebovali tudi kliničnega farmacevta. Veseli nas, da se kandidati za specializacije nenehno pojavljajo in čakajo na razpis Zdravniške zbornice Slovenije. Na področju izobraževalne dejavnosti so zaposleni, poleg udeležb na številnih strokovnih srečanjih izven bolnišnice, znotraj oddelkov organizirali večje število kliničnih seminarjev. Izvedenih je bilo 9 interdisciplinarnih kliničnih seminarjev za zdravnike in dipl. med. sestre na nivoju bolnišnice, poleg njih pa so klinični seminarji potekali tudi na posameznih oddelkih, večinoma na oddelkih za interno medicino in pediatrijo. Izvedeni so bi tečaji reanimacije za otroke s strani Oddelka za pediatrijo. V sodelovanju z Oddelkom za interno medicino je Center za zdravljenje Fabryjeve bolezni ponovno organiziral mednarodno šolo za zdravnike iz balkanskih držav. Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo je organiziral kirurško delavnico Operacija kile v lokalni anesteziji. Na področju zdravstvene in babiške nege in oskrbe je bilo izvedenih 16 predavanj in delavnic za 438 udeležencev. 5 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec KLJUČNI STROKOVNI DOSEŽKI v letu 2013 Iz strokovnih poročil posameznih oddelkov in enot povzemamo ključne strokovne dosežke v letu 2013. Oddelek za interno medicino Uvedli so diagnostiko kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) s kalprotektinom. Preko skrbnikov kliničnih poti so redno spremljali in analizirali klinično pot za pankreatitise in svoje rezultate predstavili v domačih in tujih revijah. Dr. Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol., specialistka interne medicine, in Špela Oberstar Meden, dr. med., specialistka interne medicine, sta opravili specialistični izpit iz interne medicine. Simona Šipek, dr. med., specialistka interne medicine, je pridobila dodatna znanja iz paliativne oskrbe. Oddelek za dializo V letu 2013 so nadaljevali s strateško usmeritvijo v smislu razvijanja celovitega procesnega načina dela s področja ne le dializne, ampak tudi nefrološke dejavnosti. Nadaljevali so z delom v ambulanti za bolnike s kronično ledvično boleznijo s stalno prisotnostjo diplomirane medicinske sestre, ki sproti izvaja edukacijo. Uvedli so redne tedenske timske sestanke zdravnikov in glavne sestre (ponedeljki), kjer obravnavajo vse bolnike z akutno ledvično odpovedjo v bolnišnici, problematične hospitalne bolnike in ambulantne bolnike ter vse dializne bolnike, seznanijo se tudi s strokovnimi novostmi. Ob četrtkih so uvedli tako imenovano »vikend predajo«, kjer obravnavajo vse problematične bolnike in se dogovorijo za diagnostične in terapevtske postopke. Center za zdravljenje Fabryjeve bolezni Ostaja edini specializiran center za zdravljenje ene od redkih bolezni v Sloveniji in postaja eden od pomembnih referenčnih centrov na področju zdravljenja Fabryjeve bolezni v širši regiji srednje in Vzhodne Evrope. Kot v prejšnjih letih so se vključevali v mednarodne projekte, kar je pripeljalo do soavtorstva in objave strokovnih člankov v najuglednejših mednarodnih strokovnih revijah. V letu 2012 so na povabilo aktivno sodelovali pri pripravi novih evropskih smernic za zdravljenje, ki so bile objavljene v letu 2013. V letu 2013 so razvijali in nadgrajevali multidisciplinarni pristop. Odkrili so novo pacientko s Fabryjevo boleznijo iz do sedaj že znane družine. Pomemben dogodek v letu 2013 je bil dogovor z ZZZS o novem načinu financiranja zdravljenja in delovanja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Dogovor je nedvomno pomemben korak naprej za področje obravnave redkih bolezni pri nas in bi lahko predstavljal model za obravnavo tudi drugih redkih bolezni. V sodelovanju z Oddelkom za interno medicino so ponovno organizirali mednarodno šolo za zdravnike iz balkanskih držav. 6 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Oddelek za pediatrijo Pridobili so novega subspecialistično izobraženega pediatra gastroenterologa in večino gastroskopij pri otrocih opravili v sedaciji. Večino UZ sečil pri otrocih in novorojenčkih po uroinfektih in ob ugotovljenih prirojenih anomalijah sečil pri novorojenčkih na presejalnem pregledu UZ ledvic so opravili na oddelku. Z IBCLC izobraženo svetovalko dojenja so zagotavljali promocijo dojenja na oddelku. Pediatrični kardiolog prim. Krevs je v skladu z rezultati zadnjih mednarodnih raziskav z odkrivanjem prirojenih srčnih obolenj pri porodu opravljal fetalne ehokardiograme pri nosečnicah v zgodnji nosečnosti (13.–14. teden nosečnosti). Na področju alergologije so nadaljevali z izvajanjem sublingvalne imunoterapije in provokacijskimi testi na prehranske alergene. Veliko dela so posvetili področju racionalne uporabe antibiotikov, kar se izraža na nizki cenovni porabi antibiotikov. Uvedli so klinično pot – provokacijski test na prehranske alergene. Sestra in zdravnik sta se udeležila izpopolnjevanja nove metode zdravljenja bronhiolitisov z ZVP (visoko pretočni kisik). Za zagotavljanje kakovosti na oddelku so uvajali smernice JCI sprotno in z rednimi mesečnimi sestanki celotnega tima Oddelka za pediatrijo na temo različnih standardov kakovosti. Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo ostaja vodilni center v Sloveniji za področje bariatrične kirurgije; v letu 2013 so nadaljevali s prizadevanji za pridobitev certifikata odličnosti za to področje. Najpomembnejši dosežek v letu 2013 je bila organizacija kirurške delavnice Operacija kile v lokalni anesteziji 11. januarja 2013. Ugotovili so, da so po organiziranosti ter izrabi razpoložljivega prostora in osebja v enoti dnevne bolnišnice pred ostalimi primerljivimi slovenskimi bolnišnicami. 31. januarja 2013 so pod okriljem oddaje Skrbimo za zdravje televizije VTV posneli oddajo Operacija kile v lokalni anesteziji. Trikrat so organizirali delavnico Laparoskopske operacije kile, enkrat z mednarodno udeležbo kolegov iz Madžarske in Hrvaške, enkrat za kolege SB Izola ter enkrat za kolege SB Celje. Največja pridobitev je bila dobava nove 3-dimenzionalne videolinije podjetja Storz. Oddelek za travmatologijo in ortopedijo V letu 2013 novih operativnih metod ali programov niso uvajali, utečene metode zdravljenja pa sproti izboljšujejo, kot npr. nove kotno stabilne plošče in nove proteze. Prizadevali so se za dosledno uporabo obstoječih protokolov in kliničnih poti. Pomemben dosežek oddelka je uvedba elektronskega temperaturno-terapevtskega lista – eTTL. Po dobrem letu uvajanja so njegovo uporabo popolnoma usvojili in so prvi takšen oddelek v Sloveniji, ki mu je to uspelo, in zaenkrat edini oddelek v bolnišnici. Uvedba eTTL je pomembna pridobitev za celotno bolnišnico, saj je primer dobre prakse in osnova za uvedbo na vseh oddelkih, ko bodo izpolnjeni tudi vsi materialni oz. tehnični pogoji. Oddelek za ginekologijo in porodništvo 7 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Z dobrim strokovnim delom so dosegli bistveno boljše rezultate v perinatologiji. Ob svetovnem trendu večanja carskih rezov so uspeli s sprejemom ustreznih protokolov zmanjšati odstotek carskih rezov za 3 %. Oddelek za urologijo Na področju laparoskopske operativne tehnike izvajajo edini v državi celoten program v urologiji in so tudi neformalni edukacijski center za področje laparoskopske operativne tehnike v urologiji za Slovenijo, države zahodnega Balkana in širše. V zadnjih dvajsetih letih se je na oddelku izobraževalo več sto urologov in kirurgov iz osmih držav. Med vidnejšimi potrditvami njihovega dela je vključitev oddelka v Državni program obvladovanja raka v Sloveniji 2010–2015, za področje zdravljenja uroloških rakov, ki ga je Vlada RS sprejela v mesecu marcu 2010, ter začetek pogovorov za pridobitev statusa mednarodnega referenčnega centra enega od največjih svetovnih proizvajalcev endoskopske opreme. Slednje je zaradi zastoja izgradnje novega operacijskega bloka povsem zastalo. Po nekajletni proceduri so v letu 2013 vendarle uspeli pridobiti uradno soglasje Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje RS za uvedbo nove metode na državnem nivoju: fluorescentna cistoskopija in transuretralna resekcija pri raku sečnega mehurja. Začetek programa ob ureditvi financiranja s strani ZZZS načrtujejo v letu 2014. Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok Asist. dr. Jasna Uranjek, dr. med., spec. anesteziologinja, je uspešno zagovarjala doktorsko nalogo in si pridobila naziv doktorica znanosti. V letu 2013 so veliko naporov vložili v izdelavo dokumentacije in posameznih politik s področja anestezije, sedacije in reanimacije v okviru standardov JCI akreditacije. Izdelali so klinično pot perkutane traheotomije, ki je bila potrjena in sprejeta novembra 2013 na strokovnem svetu. Določili so tudi tri kazalnike, po katerih bodo klinično pot spremljali in analizirali. Skupaj s pediatri pripravljajo nov protokol obravnave otrok za operacije, ki odraža multidisciplinarni pristop v obravnavi otrok, operiranih na enem od štirih operativnih oddelkov naše bolnišnice (urologija, travmatologija, ortopedija, splošna in abdominalna kirurgija). Izdelali so list sledenja epiduralne analgezije, natančno opredelili odgovornost posameznih profilov izvajalcev v celotnem procesu izvajanja postopka epiduralne analgezije. List je bil predstavljen na kolegiju zdravstvene nege, na posameznih oddelkih operativnih strok in na strokovnem svetu. Pripravljajo list sledenja analgezije s perifernimi živčnimi blokadami in prenovljen list sledenja porodne analgezije. 8 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Oddelek za mikrobiologijo Mikrobiološki laboratorij bolnišnice je uvedel metodologijo za spremljanje karbapenemaz pri enterobakterijah, saj so na pohodu enterobakterije, odporne proti karbapenemom. Pojav prikritih genov pri enterobakterijah, ki razvijejo svoje lastnosti šele v času antibiotičnega zdravljenja, bodo v veliki meri prispevale k oteženemu zdravljenju. Rezultati kažejo zelo dobro obvladovanje MRSA v bolnišnici in na dejstvo, da je kontrola širjenja rezistentnih bakterij za antibiotike in težkih okužb možna z dobrimi programi preprečevanja bolnišničnih okužb in usklajeno racionalno porabo antibiotikov. Oddelek za laboratorijsko diagnostiko Uvedli so nove preiskave za preverjanje terapije z nizkomolekularnim heparinom (anti Xa NMH) in novimi antikoagulantnimi zdravili (anti Xa rivaroksaban, TČ – dabigatran). V decembru 2013 so uvedli kvalitativen test za določanje kalprotektina v blatu. Uvedli so test resorbcije železa kot preiskavo na elektronsko naročilnico. Za kakovostno in vestno opravljeno obsežno delo v zahtevnih razmerah se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujemo. Janez Lavre, dr. med., direktor Branka Verdnik Golob, dr. med., pomočnica direktorja za strokovne zadeve 9 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec STROKOVNI SVET Branka Verdnik Golob, dr. med., spec. gin. por., pomočnica direktorja za strokovne zadeve Alenka Jezernik, univ. dipl. pravnica UVOD Skladno s 16. členom Statuta SB Slovenj Gradec (z dne 12. 9. 2013) je strokovni svet zavoda eden od organov zavoda. V 28. členu statuta so določene pristojnosti, in sicer: 1. predlaga oblikovanje in razvoj strokovne in izobraževalne dejavnosti bolnišnice ter raziskovalno dejavnost zavoda, upoštevajoč ekonomske zmožnosti zavoda; 2. predlaga spremembe, razširitve ali ukinitve posameznih strokovnih dejavnosti; 3. direktorju zavoda in pomočniku direktorja za strokovne zadeve daje pobude, predloge in mnenja k finančnemu načrtu in o posameznih vprašanjih iz njegove pristojnosti; 4. direktorju zavoda posreduje predloge kliničnih smernic, protokolov, standardov in kliničnih poti; 5. predlaga standarde kakovosti dela; 6. predlaga prioritete pri nakupu medicinske opreme po vnaprej sprejetih merilih in kriterijih na osnovi skupne strategije bolnišnice; 7. na pobudo direktorja zavoda daje mnenja in predloge o določenih strokovnih zadevah; 8. daje predhodno mnenje o imenovanju ali razrešitvi pomočnika direktorja za strokovne zadeve. Strokovni svet zavoda sestavljajo: direktor, pomočnik direktorja za strokovne zadeve, pomočnik direktorja za zdravstveno in babiško nego in predstojniki oddelkov in enot. Strokovni svet zavoda vodi in sklicuje direktor zavoda, če je po izobrazbi zdravnik specialist, sicer pa pomočnik direktorja za strokovne zadeve, lahko pa tudi drugi član strokovnega sveta, ki ga pooblasti direktor. Način delovanja strokovnega sveta zavoda je določen s poslovnikom, ki ga je dne 22. 5. 2008 sprejel strokovni svet. V letu 2013 se je strokovni svet sestal na 11 sejah, od tega na 2 izrednih in 9 rednih. Najpomembnejše teme so bile: poslovanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, pregled realizacije programa, predlogi za prestrukturiranje in racionalizacijo, varčevalni ukrepi, dejavnost za doseganje standardov za akreditacijo bolnišnic Joint Commission International (potrditev kliničnih poti, politik, pravilnikov; poročila Komisije za kakovost in varnost …), seznanjanje s potekom novogradnje in rekonstrukcije. Sprejetih je bilo 59 sklepov. 10 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec NAJPOMEMBNEJŠI SKLEPI, UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA: seznanitev z vključitvijo v mrežo urgentnih centrov, sprejem predloga delitve ABO, potrditev dopolnjenega kirurškega varnostnega kontrolnega seznama, potrditev klinične poti: obravnava pacienta za poseg v dnevni bolnišnici operativnih strok, potrditev protokola spremljanja bolnišničnih okužb, potrditev tehnološke zasnove tlorisa Urgentnega centra SB Slovenj Gradec, seznanitev s poročilom Komisije za kakovost in varnost o dejavnostih za doseganje standardov JCI, potrditev obrazcev za soglasja, skladno s standardom Pravice bolnikov in njihovih družin, potrditev enotnega temperaturno-terapevtskega lista, seznanitev s spremembami in dopolnitvami Zakona o zdravstveni dejavnosti, potrditev Pravilnika o organizaciji, delovanju in vodenju zdravstvene nege v SB Slovenj Gradec, seznanitev z Letnim poročilom za leto 2012 in Finančnim načrtom za leto 2013, potrditev protokola za obravnavo onkoloških pacientov na področju raka dojke, potrditev protokola za obravnavo onkoloških pacientov na področju raka prebavil, seznanitev s protokolom za obravnavo onkoloških pacientov na področju uroloških rakavih obolenj, potrditev protokola za obravnavo onkoloških pacientov na področju ginekoloških rakavih obolenj, seznanitev s spremembami Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela, sprejem stališča o nestrinjanju vrednotenja dela po podjemnih pogodbah, za področja, ki so deficitarna v bolnišnici, seznanitev z realizacijo delovnega programa, potrditev protokola obravnave bolečine v SB Slovenj Gradec, potrditev politike anestezije in sedacije, potrditev standarda za transplantacijsko dejavnost, podpora uvedbe elektronskega temperaturno-terapevtskega lista na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo, seznanitev s polletnim poročilom, potrditev klinične poti provokacijski test na prehranske alergene, potrditev klinične poti za perkutano traheotomijo, potrditev klinične poti – tipljivi tumorji dojk, potrditev politike in postopka uporabe in dajanja krvi in krvnih pripravkov, potrditev lista sledenja epiduralne anestezije. 11 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec KOLEGIJ ZDRAVSTVENE NEGE – RAZŠIRJEN KOLEGIJ ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE (RKZBNO) Bojana Zemljič, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZBNO V letu 2013 se je RKZBNO sestal 11-krat. Na sejah smo razpravljali o: 1. Neželenih dogodkih. Dogovorili smo se, da obvestila o opozorilnih nevarnih dogodkih na oddelkih pošiljajo »poskenirane« po e-pošti glavne medicinske sestre oddelkov in enot, shranjujejo in analizirajo pa jih na oddelku, o čemer ji sprotno, na tri mesece, pošiljajo poročila. Posredovana datoteka naj bo označena z oddelkom, datumom in na kratko z vrsto dogodka, ki se je pripetil. 2. Prioriteti na področju kakovosti opravljene zdravstvene nege, s poudarki na negi nohtov, glave in las ter ustne votline. Dogovorili smo se, da bodo glavne in odgovorne medicinske sestre opravile nadzor na svojih oddelkih in ugotovile skladnost opravljenega dela zdravstvene nege s strokovnimi standardi in z zastavljenimi cilji. 3. Bernarda Sobočan je predstavila potek in organizacijo delavnic, ki jih organizira SB SG v enodnevni bolnišnici za zdravnike iz drugih bolnišnic, hkrati s predstavitvijo za televizijo. V delavnici so sodelovale medicinske sestre s predstavitvijo klinične poti po operaciji kile v enodnevni bolnišnici. 4. Dopolnitvah in spremembi Pravilnika o zdravstveni in babiški negi in oskrbi. 5. Odredbi ministra, da srednje medicinske sestre ne potrebujejo licence. Stališče RKZBNO je, da je to korak nazaj za kakovostno oskrbo v zdravstveni in babiški negi in oskrbi. 6. Predstavili smo način uvajanja in spremljanja novega kazalnika higiene rok in spremljanja porabe razkužil za roke po stroškovnih mestih na dan, mesec, leto. 7. V pripravi je organizacijski standard razpisa službe, ki bo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Dogovorili smo se za poenoten razpored službe, ki mora biti napisan po deloviščih, za vsak dan morajo biti za vsako delovišče razpisane vse osebe, ki so takrat planirane v službi, ravno tako mora biti jasno zapisano, kdo in kdaj koristi LD in proste ure, tudi proste ure po nočni izmeni. 8. Predlogu za spremembo logistike čistega perila na oddelkih. SKLEP: na oddelke bodo perilo pričeli dostavljati zaposleni v pralnici in ga tudi zlagati v omare. 9. O problematiki razporejanja kadra zdravstvene nege na hospitalnih oddelkih: najbolj obremenjene, glede na normative in v odstotkih doseganja le-teh, so dipl. m. s. na hospitalnih oddelkih. Pri razporejanju kadra je potrebno dati prednost hospitalu pred ambulantami. 12 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 10. Sonja Ogriz nam je predstavila novosti Zakona o delovnih razmerjih in zakonske zahteve pri razpisovanju službe. Predstavitev smo posredovali vsem članom RKZBNO. 11. Obravnavali smo težavo pri povezavi med starim in novim okoljem in izdali sklep, da je potrebno vsem zagotoviti nova okolja na računalniku. 12. Obravnavali smo načine primernega in pravilnega reševanja pritožb pacientov. Natančno je potrebno analizirati dogodek, se z vsemi v timu pogovoriti in nato pripraviti in uvesti ukrepe. Sklep: o vseh dogodkih, postopku reševanja pritožb v zvezi s pritožbami nad kadrom zdravstvene nege in o izvedenih ukrepih je potrebno obvestiti glavno medicinsko sestro zavoda. 13. Na podlagi predstavitve nove evropske direktive o rokovanju z ostrimi predmeti smo predlagali, da v bolnišnici pripravimo oceno tveganj, na podlagi katere bomo določili področja, kjer bomo uporabljali varne pripomočke. 14. O uvajanju procesa zdravstvene nege v vsakdanjo prakso – predstavitev osnutka dokumenta Proces zdravstvene nege. 15. O novostih na področju spremljanja BO (ventilacijske pljučnice, okužbe sečil zaradi TUK, okužbe krvi zaradi CVK, PVK, okužbe zaradi kirurških posegov). 16. Obravnavali smo strategijo razvoja zdravstvene nege in oskrbe zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2011–2020. Dogovorili smo se, da vsak član pripravi vizijo in poslanstvo svoje enote ter strategijo dela in razvoja stroke, da bomo lahko na novo pripravili STRATEGIJO RAZVOJA ZBNO SB SG. 17. Spremljali smo obremenitve v dežurstvu na področju ZBNO. 18. Zmanjševanju stroškov dela, zagotavljanju neprekinjenega ZV z obliko plačevanja po referenčnem količniku, zmanjšanju števila zaposlenih, nenadomeščanju upokojitev, daljših bolniških odsotnosti in zmanjšanju števila zaposlenih za določen čas. 19. Danijela Dretnik je predstavila navodila za obračun šifre 97401, dana s strani ZZZS. Dogovorili smo se, da po oddelkih naredijo sezname zdravstvenovzgojnega dela tako v ambulantni kot v hospitalni obravnavi. Zdravstvenovzgojno delo bi na podlagi predloga časovno razdelili na minimalno 15 minut, naslednje na 30 minut, eno uro in dve uri. Predstavila je tudi težavo s šifriranjem dragih bolnišničnih zdravil. Dogovorili smo se, da bodo medicinske sestre, ki ta zdravila obravnavajo, poleg šifre vnesle v računalnik tudi ceno zdravila, ki jo bodo v lekarni napisali na zdravilo. 20. Majda Kladnik nam je predstavila zdravstvenovzgojni program za paciente s srčnim popuščanjem in dokumentiranje le-tega v Birpis. To prakso bomo poskušali prenesti na vsa področja. 21. Obravnavali smo težave z limiti za naročanje iz lekarne. Z Darjo Grah in Katjo Repolusk smo dorekli rešitve perečih problemov. Predlagali smo, da bi se naredili limiti za izdan material in zdravila in ne za naročen. 22. Gospodu Krenkerju smo posredovali zahtevo za ureditev novega okolja na računalniškem sistemu vsem glavnim medicinskim sestram na oddelkih. 23. Po oddelkih smo naredili tabelo za razpored diplomiranih medicinskih sester za turnusno obliko dela in vanjo vnesli število diplomiranih medicinskih sester, potrebnih za izmensko obliko dela. Sprejeli smo sklep: na Oddelku za interno medicino morata biti v popoldanskem (ena za 2 odseka) in nočnem (ena za 4 odseke in ena za IPP ter 13 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec urgentno endoskopijo) času prisotni najmanj dve diplomirani medicinski sestri, da bo obremenitev enaka, kot je na drugih oddelkih, in zdravstvena nega strokovno, kakovostno in varno opravljena. 24. Gospod Franc Javornik je predstavil delovanje enote za prehrano in ukrepe, ki jih v tej enoti že zelo dolgo izvajajo. Vsi gredo v smer izboljšanja učinkovitosti in varčevanja, tako na področju nabave živil kot na področju zaposlovanja. Marjetka Škorja je predstavila svoje delo in naloge v enoti za prehrano in na oddelku ter načrte za prihodnost. Obravnavali smo tudi pritožbe pacientov in zaposlenih v povezavi s prehrano v naši bolnišnici. 25. Obravnavali smo dokument za posredovanje materiala po cevni pošti. 26. Ob zamenjavi glavnih medicinskih sester na oddelku za intenzivno medicino operativnih strok in pediatriji smo se Amaliji Buhvald in Anici Vogel zahvalili za njun izjemni prispevek pri delovanju RKZBNO in za strokovno in organizacijsko vodenje oddelka. 27. Martina Razdevšek nam je na zelo razumljiv in slikovit način predstavila pomen profesionalnega obnašanja in komuniciranja na delovnem mestu. Na sejah so nam predstavniki različnih farmacevtskih podjetij predstavili: • novosti s področja kroničnega venskega popuščanja, merilnike krvnega pritiska Omron, • parenteralno prehrano Nutriflex, • prontosan – pripomočke za MRSA, • evropsko direktivo v zvezi z varnimi iglami, • lepilne trakove za fiksacijo, • novosti na področju oblog za rane, • novosti antidekubitusne blazine, • črevesno cevko, • Nutriflex omega raztopino. 14 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec II. DELO IN DOSEŽKI NA STROKOVNEM PODROČJU PO POSAMEZNIH ODDELKIH 1. ODDELEK ZA KIRURGIJO SPLOŠNO IN ABDOMINALNO PREDSTOJNIKA: STANISLAV SERUŠNIK, dr. med., spec. spl. kirurgije (jan.–nov. 2013) VLADIMIR TOPLER, dr. med., spec. spl. kirurgije (dec. 2013) 1. UVOD S KRATKO PREDSTAVITVIJO ODDELKA Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo (v nadaljevanju: OSAK) deluje samostojno od leta 2003, ko se je takratni Oddelek za kirurgijo razdružil na Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo ter Oddelek za travmatologijo in ortopedijo. Oddelek deluje v drugem nadstropju kirurško-ginekološkega bloka. Sestavljen je iz ženskega in moškega pododdelka. V obeh je soba za intenzivno nego, kjer zdravimo zahtevnejše bolnike pred in po operativnih posegih. Na obeh pododdelkih so po štiri večje bolniške sobe (z maksimalno šestimi posteljami), ena manjša (z maksimalno tremi posteljami) ter ena enoposteljna. Na moškem pododdelku je poleg omenjenih še ena manjša bolniška soba z do dvema posteljama. Večje operativne posege smo v letu 2013 do vključno 29. marca 2013 opravljali v eni operacijski dvorani, in sicer do 19. ure, od 1. aprila 2013 pa ponovno v dveh operacijskih dvoranah v dopoldanskem delovnem času, vendar v tej drugi le trikrat tedensko. Razlog za spremembo je bil predvsem v preobremenjenosti inštrumentark v 4. nadstropju COB, ki sicer zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo. Žal je bilo ob tem izgubljene veliko prepotrebne energije s strani predstojnika OSAK, pomočnice direktorja za strokovne zadeve ter članov KOBO. Imenovani se lahko upravičeno sprašujemo, kje sta se izgubila solidarnost ter duh o dobrem medoddelčnem sodelovanju. V poletnem času smo delovali kot običajno za poletni čas v eni operacijski dvorani, nato pa od 2. septembra 2013 dalje ponovno v dveh v dopoldanskem času, s skupno osmimi operativnimi dnevi. V celotnem letu 2013 smo v enoti dnevne bolnišnice delovali v dveh operacijskih dvoranah, eni boljši ter v drugi manjši za ambulantne kirurške posege. S tem so bili približno izpolnjeni pogoji, da smo lahko s selitvijo dela operativnega programa iz večjih operacijskih dvoran v celoti izpolnili program dela v letu 2013 oziroma ga za malenkost po številu primerov tudi presegli. Na OSAK je bilo v zaključku leta 2013 zaposlenih devet kirurgov specialistov splošne kirurgije (eden že upokojen, a reaktiviran), kirurg specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije ter sedem specializantov splošne kirurgije. Povedati je potrebno, da smo uspeli z argumenti ter v prihodnost usmerjeno kadrovsko politiko pridobiti tri nove specializante splošne kirurgije. Tako je prvi pričel s specializacijo z aprilom, drugi z avgustom ter tretji s septembrom 2013. 15 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Poleg zdravnikov je bilo zaposlenih osem diplomiranih medicinskih sester, diplomiran zdravstvenik ter 23 srednjih medicinskih sester. V okviru dnevne bolnišnice je delovalo pet diplomiranih medicinskih sester ter ena srednja med. sestra. Zaposlenih je bilo še 9 delavk administrativnega osebja. OSAK organizacijsko in strokovno pokriva področje onkološke kirurgije (kolorektalni rak, rak želodca, rak dojke, kožni rak), kirurgijo prekomerne debelosti (vodilni center v Sloveniji), abdominalno kirurgijo z jasno usmeritvijo v endoskopijo, septično kirurgijo, žilno kirurgijo, kirurgijo roke, plastično, rekonstruktivno in estetsko kirurgijo, proktologijo. 2. VIZIJA ODDELKA, STROKOVNEGA DELA LETNI IN PETLETNI PLAN Vizija Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo tudi v letu 2014 ostaja enaka. Še naprej bi radi sledili idealu odlične, varne in s sodobnimi smernicami podprte kirurške stroke, nadgrajene z vpeljanimi standardi Joint Commission International. V danih prostorskih možnostih želimo z zdravljenjem zadovoljnega bolnika. Hkrati s tem želimo razvijati tvorne in odgovorne medsebojne odnose v kolektivu in širše, tako med zdravniki kot ostalim zdravstvenim in nezdravstvenim osebjem. Glede na relativno majhnost kolektiva in s tem v zvezi omejenim potencialom želimo vsakemu članu omogočiti občutek in pogoje za uveljavitev. Na strokovnem področju želimo še naprej razvijati bariatrično dejavnost v smeri terciara. Pohvalimo se lahko, da smo 18. septembra 2013 prejeli dopis gospe Eve Panagopoulou, koordinatorice programa COE (Centre of excellence) for Bariatric et Metabolic Surgery, s čimer so nas obvestili, da po številu in kvaliteti operiranih bolnikov izpolnjujemo pogoje za podelitev certifikata, in prošnjo za določitev termina presoje. V zvezi s tem je bilo obveščeno tudi vodstvo bolnišnice, saj manjka še nekaj opreme ter pomagal za te bolnike. V letu 2013 je bilo opravljenih več zahtevnejših plastično-rekonstruktivnih posegov, predvsem po bariatričnih posegih. S tem se zaokrožuje celostno zdravljenje teh bolnikov, kar v slovenskem prostoru pomeni pomembno dodatno kvaliteto. Nadgrajevati želimo dejavnost žilne kirurgije v smeri hibridnih posegov. V letu 2013 smo kirurgi OSAK dokončno usvojili lasersko tehniko zdravljenja krčnih žil. V letu 2014 načrtujemo, poleg dveh že usposobljenih specialistov za to področje, usposobiti še dodatnega specialista in specializanta. Radi bi postali eden od vodilnih oddelkov na področju laparoskopskih posegov na področjih, ki jih pokrivamo (kolorektalni karcinom, hernioplastike, operacije žolčnika). Slediti želimo razvoju na področju enodnevnega hospitala in tja seliti dejavnosti, kjer je to možno. Še naprej si želimo dobrega sodelovanja z ostalimi oddelki v bolnišnici kot tudi širše, še posebej s sorodnimi kirurškimi oddelki. Radi bi postali pomemben partner obema medicinskima fakultetama ter še naprej omogočali odlične vaje študentom omenjenih fakultet ter ostalim študentom zdravstvenih fakultet. Pridobili smo še enega asistenta za področje kirurgije na ljubljanski medicinski fakulteti, blizu temu sta še dva specialista. Glede nadaljnjega razvoja (v prihodnjem petletnem obdobju) si želimo čimprejšnjega nadaljevanja projekta prenove in izgradnje bolnišnice oz. kirurškega bloka. Projekt, ki je bil primarno namenjen kirurško-ginekološkemu bloku, se te težave še ni dotaknil. Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo še vedno deluje okrnjeno glede razpoložljivosti večjih operacijskih dvoran. Veselijo nas vsakršne nadaljnje aktivnosti v zvezi z izgradnjo, saj to 16 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec pomeni, da bomo nekoč lahko tudi mi prišli na vrsto. Še nadalje se bomo trudili obdržati obseg dela, ki smo ga opravljali do sedaj, in biti finančno vzdržni. 3. DELO V LETU 2013 (primerjava z letom 2012) V letu 2013 smo uspeli z veliko truda skorajda v celoti izpolniti plan dela. Načrtovano število primerov ABO (2721) smo celo nekoliko presegli (2721, indeks 101,95), zaostali smo nekoliko z realizacijo uteži (načrtovano 4852,67, realizirano 4792,38, indeks 98,76). Ob tem je potrebno povedati, da smo imeli v primerjavi z letom 2012 v večjih operacijskih dvoranah na voljo 22 do 23 operativnih dni manj. Tu je tudi glavni razlog v nerealiziranih utežeh. Povprečna utež, na primer, je bila tako v letu 2012 1,83, leta 2013 pa 1,73. Z dovoljenim preseganjem smo povečali število operacij prekomerne debelosti s 151 v letu 2012 na 167 v letu 2013. Preseženo je bilo število operacij na arterijskem ožilju (z 58 v letu 2012 na približno 75 v letu 2013). V ambulantni oskrbi smo, z izjemo splošne kirurške ambulante, plan dosegli in presegli. 4. STROKOVNI DOSEŽKI Najpomembnejši dosežek v letu 2013 je bila organizacija kirurške delavnice Operacija kile v lokalni anesteziji 11. januarja 2013. V organizacijo delavnice so bili vpeti skoraj vsi specialisti in večina specializantov OSAK, celotno osebje enote dnevne bolnišnice ter nekaj ostalega osebja. Ob tem smo bili deležni precej pohval predstavnikov drugih slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da smo po organiziranosti ter izrabi razpoložljivega prostora in osebja v enoti dnevne bolnišnice pred ostalimi primerljivimi slovenskimi bolnišnicami. 31. januarja 2013 smo pod okriljem oddaje Skrbimo za zdravje televizije VTV posneli oddajo Operacija kile v lokalni anesteziji. Precej materiala je bilo posnetega na strokovni delavnici tri tedne pred tem. Trikrat smo organizirali delavnico Laparoskopske operacije kile, enkrat z mednarodno udeležbo kolegov iz Madžarske in Hrvaške, enkrat za kolege SB Izola ter enkrat za kolege SB Celje. 5. STANJE ZAGOTAVLJANJA NEPREKINJENEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, KONZILIARNA SLUŽBA TER MEDODDELČNO SODELOVANJE Stanje neprekinjenosti je OSAK tudi v letu 2013 zagotavljal z enim kirurgom ter eno diplomirano medicinsko sestro v času med 15. in 7. uro naslednjega dne. Kirurg je bil na razpolago tudi za asistenco ginekologu in travmatologu pri opravljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva. Specializanti splošne kirurgije OSAK sodelujejo pri delu na urgenci, ki spada pod domeno Oddelka za travmatologijo in ortopedijo (ob delavnikih med 15. in 22. uro, ob sobotah in nedeljah med 9. in 21. uro). Konziliarne preglede v dopoldanskem času (med 7. in 15. uro) zagotavlja redno razpisan oddelčni kirurg, v času med 15. in 7. uro pa kirurg, ki zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo. Kirurgi OSAK sodelujemo poleg omenjene konziliarne službe še v okviru onkološkega (rak dojke, rak prebavil) ter žilnega konzilija. 17 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 6. KADRI OSAK Nekaj pomembnih podatkov je bilo omenjenih že v predstavitvi OSAK. V letu 2013 smo uspeli realizirati delovno mesto specializanta splošne kirurgije iz jesenskega razpisa 2012, poleg tega smo z velikimi napori uspeli na razpisu pridobiti še dve specializaciji iz splošne kirurgije za potrebe OSAK. Obe delovni mesti smo nato realizirali v avgustu in septembru. Upokojena je bila specialistka splošne kirurgije, kljub njeni želji, da bi z delom nadaljevala. Veliko napora je bilo potrebnega, da smo uspeli s podaljšanjem pogodbe o delu s specialistom kirurgom, ki mu je potekla pogodba z avgustom 2013. V zvezi s tem smo se morali obrniti tudi na svet zavoda, saj znotraj uprave bolnišnice za to ni bilo posluha. Dejstvo je, da se prvi novi specialisti splošne kirurgije vračajo šele z letom 2017, dotlej pa bosta ob omenjenem kolegu še dva kirurga izpolnila pogoje za upokojitev. Z mesecem januarjem so kot posledica ZUJF prekinili sodelovanje z OSAK upokojen kirurg, radiolog ter dva ginekologa. Kadrovski izpad smo brez dodatnega zaposlovanja nadomestili preostali kirurgi in kirurginja. V primerjavi z decembrom 2012 smo ob koncu leta pridobili eno DMS ter eno SMS. Večji del leta smo imeli še naprej težave s pomanjkanjem srednjega medicinskega kadra, kar je razvidno iz viška ur na mesec (120–180 ur viška mesečno). Vzrok je v daljših odsotnostih ter neustreznem nadomeščanju. 7. PROSTORI IN OPREMA OSAK Kot je že bilo omenjeno, smo na OSAK z aprilom 2013 ponovno prešli na operativo izključno v dopoldanskem času. Tako smo tri operativne dneve pridobili v drugem nadstropju prizidka C1 (v bodoči operacijski dvorani porodnega bloka). Položaj smo reševali z veliko dobre volje in strpnosti, z razumevanjem pomočnice direktorja za strokovne zadeve ter komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb. Kljub vsemu je še vedno izrazito zmanjšan manevrski prostor pri razpisovanju operacij, še posebej urgentnih. Zaradi zaostajanja pri realizaciji delovnega programa v primerjavi s prvim polletjem 2012 smo bili prisiljeni v dodatne ukrepe. S 17. junijem 2013 smo povečali število bariatričnih posegov ob ponedeljkih s 3 na 4, z 2. septembrom 2013 smo povišali število laserskih posegov na krčnem žilju ob ponedeljkih in petkih s 3 na 4 ali celo 5 ter število operacij kil v enoti dnevne bolnišnice s 3 na 4. S tem smo poskušali nadomestiti izpad 22 do 23 operativnih dni v prvem polletju 2013 v primerjavi z enakim obdobjem 2012. Prav tako je potrebno poudariti, da nastanitvene kapacitete ter kvaliteta nastanitve bolnikov na oddelku že dolgo ne ustrezajo standardom v sedanjem času. Samo upamo lahko, da bo projekt obnove zaključen čim prej. Največja pridobitev OSAK v letu 2013 je dobava nove 3-dimenzionalne videolinije podjetja Storz. Dodati je potrebno, da je ob svečani primopredaji 23. septembra 2013 šlo za prvo tovrstno videolinijo na območju Republike Slovenije. Hkrati je bil to tudi jubilej ob 20. obletnici prve opravljene laparoskopske holecistektomije na območju Slovenije, ki je bila opravljena prav v naši bolnišnici in z opremo podjetja Storz. Ob omenjeni opremi so bili dobavljeni še nov kutor za enoto dnevne bolnišnice kot nadomestilo za približno 20 let star aparat ter dva monitorja za potrebe sob intenzivne nege na OSAK. 18 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec V finančni načrt za leto 2014 želimo vključiti aparat za merjenje perfuzijskih pritiskov, še posebej pa je cilj nov transportabilen UZ-aparat. Sedanji je v lasti Oddelka za radiologijo in si ga moramo izposojati. Dejstvo je, da ga že zdaj potrebujemo 3-krat tedensko, potrebovali pa bi ga še večkrat. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Tabela: Število izobraževanjih člankov v revijah in udeležb na Število objav v revijah Število aktivnih udeležb IF < 1 Ustna predstavitev IF 1–2 IF > 2 ZDRAVNIKI DMS Posterji Število pasivnih udeležb 21 19 7 17 ZDRAVSTVENI TEHNIKI 2 OSTALI SKUPAJ 28 38 Pridobili smo asistenta za področje kirurgije na ljubljanski medicinski fakulteti. Na Visoki šoli za zdravstvo zaključuje šolanje ena SMS, na Visoki šoli za zdravstvene vede v Slovenj Gradcu pa še dve SMS. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V letu 2013 smo imeli v zdravstveno-babiški negi 40 pripravnikov s srednješolsko izobrazbo. Na praktičnem usposabljanju je bilo 20 dijakov, na kliničnem pa 19 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor. Za omenjene študente so skrbeli 4 mentorji. V letu 2013 smo imeli 48 obiskov prostovoljk iz programa Pot k okrevanju. Vaje iz kirurgije je opravljalo 8 študentov obeh medicinskih fakultet. Program pripravništva za zdravnike je opravljalo 16 pripravnikov. Program iz različnih specializacij za zdravnike je opravljalo 8 zdravnikov specializantov. Kot je bilo že omenjeno, smo 11. januarja 2013 organizirali odmevno kirurško delavnico Operacija kile v lokalni anesteziji. 31. januarja je bila pod okriljem VTV posneta oddaja Operacija kile v lokalni anesteziji. Organizirane so bile tri manjše kirurške delavnice na temo Laparoskopske operacije kile za kolege kirurge SB Izola in Celje ter goste iz Hrvaške in Madžarske. 10. SKLEPNE MISLI Leto 2013 je bilo v marsičem prelomno. Zaznamovala ga je vedno hujša finančna stiska, ki se je grobo zadrla tudi v javni sektor. Posledice smo na OSAK občutili že z januarjem 2013, z odstopom sodelovanja zunanjih sodelavcev kot posledica ZUJF (upokojeni kirurg (delo v ABD), radiolog (EVLA), ginekolog in ginekologinja (oba delo v ABD)), kasneje pa še z 19 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec upokojitvijo kirurginje, ki bi sicer še rada nadaljevala delo. Ogromno energije je bilo potrebne, da smo dosegli podaljšanje pogodbe o delu za že upokojenega, a reaktiviranega kolega kirurga. S 1. septembrom 2013 se je ponovno zgodil odstop od soglasij za nadurno delo, kot posledica neusklajenega pristopa poslovodnih organov z zaposlenimi. Menim, da so zaradi tega posledice v medsebojnih odnosih hujše, kot jih bodo pokazale številke. Kljub napovedanemu slabšemu finančnemu rezultatu OSAK pa menim, da smo zastavljeno delo v danih pogojih korektno opravili. Zahvala gre vsem sodelavkam in sodelavcem! 20 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 2. ODDELEK ZA TRAVMATOLOGIJO IN ORTOPEDIJO PREDSTOJNIK: Miran Sagmeister, dr. med., spec. kirurg 1. PREDSTAVITEV ODDELKA Travmatološki odsek je bil ustanovljen 25. decembra 1963 v okviru kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Vodil ga je prim. Drago Plešivčnik, dr. med., spec. kirurg. Travmatološki odsek je formalno deloval do leta 1970. Potem se je travmatološka dejavnost odvijala v okviru kirurškega oddelka. Leta 1993 je bil ponovno formiran Odsek za travmatologijo v sklopu kirurškega oddelka. Vodil ga je Ferdo Kutnik, dr. med., spec. kirurg. S prihodom specialista ortopeda Iva Bricmana, dr. med., je 18. 1. 1995 pričela z delom redna ortopedska ambulanta kot samostojna enota, obenem je ortoped tudi prevzel hospitalno zdravljenje ortopedskih bolnikov. Leta 2003 se je Oddelek za kirurgijo razdružil na dva samostojna oddelka, in sicer na Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo in na Oddelek za travmatologijo in ortopedijo. Oddelek za travmatologijo in ortopedijo deluje v prvem nadstropju stavbe kirurško-ginekološkega bloka. 2. VIZIJA Osnovna in primarna dejavnost oddelka je oskrba poškodovancev. Ta je zaenkrat dobra, tako strokovno kot organizacijsko. Vsekakor je potrebno to raven ohraniti, slediti pa bo potrebno tudi razvoju in uvajanju novih, preverjenih metod zdravljenja in operativne oskrbe poškodovancev. Vsekakor bi uvedel več artroskopskih operacij, pri ambulantni dejavnosti ne predvidevam bistvenih sprememb. Zavzemal bi se za enotno urgenco. 3. OPRAVLJENO DELO Realizacija programa – plan in analize. 4. STROKOVNI DOSEŽKI V enoti za travmatologijo smo v skladu s stroko obravnavali poškodovance. Načini zdravljenja poškodb so izdelani, do revolucionarnih novih metod zdravljenja pa ni prišlo. Utečene metode zdravljenja sproti izboljšujemo, kot npr. nove kotno stabilne plošče in nove proteze. Povsem novih načinov zdravljenja pa na oddelku nismo uvedli. Pomemben dosežek je uvedba elektronskega temperaturno-terapevtskega lista – eTTL. Po dobrem letu uvajanja smo uporabo eTTL popolnoma usvojili. Smo prvi takšen oddelek v Sloveniji, ki mu je to uspelo. Imamo še nekaj težav, ker smo zaenkrat edini oddelek v bolnišnici, menimo pa, da je to prihodnost in da je to pomembna pridobitev za bolnišnico. 21 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 5. ORGANIGRAM ODDELKA Oddelek za travmatologijo in ortopedijo ima 3 enote: enoto za travmatologijo, enoto za ortopedijo in enoto za urgentno medicino. Enota za travmatologijo in enota za ortopedijo posedujeta 45 postelj; enota za travmatologijo 33 postelj in enota za ortopedijo 12 postelj. Poškodovani otroci in otroci z ortopedskimi obolenji so hospitalizirani na pediatričnem oddelku, zdravljenje pa vodijo zdravniki našega oddelka. Na razpolago imamo tudi postelje v enoti centralne intenzivne terapije (CIT), ki jo vodi oddelek za anestezijo in reanimacijo. Intenzivno terapijo bolnikov v CIT vodijo anesteziologi, travmatološko in ortopedsko zdravljenje pa zdravniki našega oddelka. V okviru oddelka deluje enota intenzivne terapije s 4 posteljami; 2 postelji sta predvideni za travmatološke, 2 pa za ortopedske bolnike. V okviru oddelka delujejo sledeče ambulante: • • • • • • Ambulanta za travmatologijo, v kateri opravljamo kontrolne preglede poškodovancev po hospitalizaciji in opravljenih predhodnih pregledih. Deluje vsak delovni dan od 8.30 do 14.30. Urgentna travmatološka ambulanta, v kateri opravimo vse prve preglede poškodovancev, ki so poslani v bolnišnico v rednem delovnem času. Ambulanta deluje od 7. do 15. ure vsak delovni dan. Ambulanta deluje v okviru urgence. Ortopedska ambulanta deluje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 14.30. V okviru urgence deluje skupna kirurško-travmatološka urgentna ambulanta vsak delovni dan od 15. ure do naslednjega dne do 7. ure zjutraj. Ob sobotah, nedeljah in praznikih urgentna travmatološka ambulanta obratuje vseh 24 ur neprekinjeno. V urgentni kirurškotravmatološki ambulanti na delovni dan od 15. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. ure do 21. ure delajo zdravniki Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo ter zdravniki Oddelka za travmatologijo in ortopedijo. Ves preostali čas na urgenci oskrbujejo bolnike in poškodovance dežurni specialisti kirurgi glede na specialnost. Poškodovance obravnava dežurni kirurg ali ortoped travmatološkoortopedskega oddelka. V urgentni kirurško-travmatološki ambulanti je 85 % pregledov zaradi poškodb in 15 % zaradi akutnih kirurških obolenj. Mavčarna deluje ob delavnikih za potrebe vseh ambulant, ki delujejo v dopoldanskem času v okviru travmatološko-ortopedskega oddelka. Preostali čas deluje v sklopu urgence. V rednem delovnem času dela eden od kirurgov našega oddelka v kontrolni travmatološki ambulanti, eden pa v urgentni travmatološki ambulanti. Ortoped dela v ortopedski ambulanti. Ostali zdravniki so razporejeni za delo v operacijski dvorani, na oddelku in za konziliarne storitve. ORGANIZACIJA DEŽURNE SLUŽBE IN OPRAVLJENO DELO V URGENTNIH AMBULANTAH TER OBSEG OPRAVLJENEGA DELA IZVEN REDNEGA DELOVNEGA ČASA Od 15. do 7. ure naslednjega dne in 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih imamo dežurnega kirurga oziroma ortopeda za neprekinjeno oskrbo poškodovancev. Za oskrbo poškodb trebušnih organov in žilnih poškodb nam pomaga dežurni kirurg Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo. Urgentne poškodovance ob delavnikih v času od 7. do 15. ure oskrbimo v urgentni travmatološki ambulanti, ki deluje na urgenci, kjer dela kirurg travmatološkega oddelka in osebje urgence. 22 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Izven rednega delovnega časa smo poškodovance oskrbeli v urgentni kirurški ambulanti, ki deluje vsak delovni dan od 15. do 22. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih urgentna kirurška ambulanta deluje od 9. do 21. ure. V njej delajo kirurgi Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo ter dežurni zdravnik Oddelka za travmatologijo in ortopedijo. Ta ambulanta deluje v okviru urgence. Izven delovanja urgentne kirurške ambulante, tj. ob delovnih dneh od 22. do 7. ure naslednji dan, sobotah, nedeljah in praznikih pa od 21. ure do naslednjega dne do 7. ure, oskrbi dežurni zdravnik travmatološko-ortopedskega oddelka vse napotene bolnike zaradi poškodb in ortopedskih obolenj. Mavčarna deluje ob delavnikih za potrebe vseh ambulant, ki delujejo v dopoldanskem času v okviru travmatološko-ortopedskega oddelka, preostali čas pa v sklopu urgentne kirurške ambulante. 6. KADRI V enoti za travmatologijo so zaposleni 4 splošni kirurgi in dva specializanta splošne kirurgije, ki sta predvidena za travmatologa. V enoti za ortopedijo sta zaposlena 2 specialista ortopeda in 2 specializanta ortopedije. Imamo stalno dosegljivo specialistko maksilofacialne kirurgije, ki opravlja konziliarne preglede in operativno oskrbuje poškodovance našega oddelka. Na oddelku je bilo v začetku leta zaposlenih 7 diplomiranih medicinskih sester in 27 medicinskih sester in tehnikov, od tega 2 v polovičnem delovnem času. Mavčarske storitve za naš oddelek opravljajo mavčarji, ki formalno spadajo pod urgenco. Administrativna dela za naš oddelek opravlja 7 administratork, od tega administratorka v pisarni opravlja dela tajnice oddelka. Inštrumentarke operacijskega bloka so skupne za Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo in Oddelek za travmatologijo in ortopedijo. Imamo vodilno inštrumentarko za travmatološko operacijsko, ostale inštrumentarke pa niso strogo ločene po oddelkih, so pa 3 inštrumentarke in 1 inštrumentar bolj usmerjeni za travmatološke in ortopedske operacije. 7. OPREMA IN PROSTORI Oddelek deluje v stari stavbi. V zadnjih letih se izvajajo le najnujnejša popravila. Higiensko neustrezna je ureditev sanitarij. Ortopedska ambulanta deluje v pritličju novega prizidka. Prostori in oprema, s katerimi razpolaga, so ustrezni. Slaba stran je oddaljenost ambulante od oddelka, rentgenske diagnostike in mavčarne. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Aktivne udeležbe na strokovnih srečanjih nismo imeli, pasivno pa smo se udeležili travmatoloških kongresov, tečajev in rednih sestankov Društva travmatologov. V letu 2012 v enoti za travmatologijo nismo izdali nobene publikacije. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST 23 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Rednega pedagoškega dela zdravniki nismo izvajali. Pri nas krožijo specializanti splošne kirurgije, sekundariji, pripravniki in specializanti družinske medicine. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V zadnjih letih nismo izvajali raziskovalne dejavnosti. Za potrebe poročanj na strokovnih sestankih in za naše potrebe naredimo občasne analize naših primerov. 11. SKLEPNE MISLI Čeprav je travmatologija mogoče manj zanimiva za mlajše zdravnike, je malo možnosti za privatizacijo in ogromno ambulantnega dela, zremo z optimizmom v prihodnost. 24 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ENOTA ZA ORTOPEDIJO VODJA ENOTE: Ivo Bricman, dr. med., specialist ortoped I. ORGANIZACIJA ORTOPEDSKE SLUŽBE Od septembra 2003 je ortopedska služba v SB Slovenj Gradec prostorsko, kadrovsko in funkcionalno vključena v travmatološko-ortopedski oddelek. Izvaja ambulantno, hospitalno in operativno ortopedsko dejavnost v kadrovski sestavi: 2 specialista ortopeda, 2 zdravnika specializanta ortopedske kirurgije, sestrski kader pa je del sestrskega kadra travmatološkoortopedskega oddelka. Ortopedsko službo vodi vodja ortopedske službe (hospitalni del, ki zadeva organizacijo oddelka, službe, kadrov in opreme, v sodelovanju s predstojnikom travmatološkoortopedskega oddelka), za vodenje in nadzor zdravstvene nege skrbi odgovorna medicinska sestra ortopedske enote. Deli se na: - odsek za odrasle z 12 bolniškimi posteljami na travmatološko-ortopedskem oddelku in 2 posteljama v sobi ortopedske polintenzivne nege; - odsek za otroke, kjer se število otroških postelj prilagaja aktualnim potrebam; - ortopedsko ambulanto z neprekinjenim obratovalnim časom v ponedeljek od 11.30 do 19.30, v sredo in petek od 8.30 do 14.30. Število nosilcev ambulantne ortopedske dejavnosti po pogodbi z ZZZS: 0,69 II. RAZVOJ OD LETA 2014 DO 2019 CILJI Ortopedska ambulanta zagotoviti kontinuirano celostno obravnavo zavarovancev in 24-urno dostopnost specialista ortopeda; boljše in učinkovitejše strokovno sodelovanje med primarno in sekundarno zdravstveno dejavnostjo v regiji na eni strani ter s terciarnimi centri na drugi (strokovni sestanki, konzultacije); 25 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec omogočiti hitrejši in boljši dostop v ambulantno specialistično obravnavo. Bolnišnična dejavnost definiranje in pridobitev bolnišničnega ortopedskega programa in ustanovitev ortopedskega oddelka z ortopedsko ambulanto in funkcionalno diagnostiko, ki bo omogočal strnjeno in celostno obravnavo ortopedskega bolnika 24 ur dnevno, dobra in ustrezna opremljenost oddelka tako z opremo kot s strokovnim kadrom, izvajanje sodobne zdravstvene nege po procesni metodi dela, uvedba standardiziranih operativnih postopkov ter redno spremljanje obravnave bolnikov na osnovi sprejetih kliničnih poti in njihovo sprotno dopolnjevanje, uvajanje novih operativnih metod in razširitev nabora artroskopskih operacij, razvijanje računalniške podpore za oddelek, urejenost dokumentacije po standardih JCI, spremljanje in obdelava statističnih podatkov. KADRI IN OPREMA – POTREBE 2 diplomirani fizioterapevtki/diplomirana fizioterapevta za oddelek, povečanje števila ortopedskih postelj na 20, povečanje števila stalnih operativnih dni na polnih 5 v tednu. PEDAGOŠKA IN ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST izvajanje usposabljanja v programu sekundariata in dela programa v okviru specializacije ortopedije, družinske medicine in kirurgije, študentske vaje v sodelovanju z ljubljansko in mariborsko MF (Visoko šolo za ZV Slovenj Gradec), aktivno vključevanje v strokovna združenja in sodelovanje pri oblikovanju smernic, sodelovanje v raziskavah, preventivno in izobraževalno delovanje z laično in strokovno javnostjo v regiji, organizacija strokovnih srečanj in posvetov v regiji, sodelovanje z mediji. STROKOVNA SODELOVANJA aktivno sodelovanje z ostalimi oddelki v bolnišnici, ortopedski konzilij na oddelku, 26 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec aktivno sodelovanje z ortopedskimi oddelki slovenskih in tujih bolnišnic, UKC Maribor in Ljubljana ter povezovanje z ostalimi regionalnimi bolnišnicami, sodelovanje v Ortopedskem združenju Slovenije, vključevanje v republiški register endoprotetike. Program v letu 2014 • implantacija 100 endoprotez kolkov, od tega predvidoma 30 % s tehniko AMIS (Anterior Minimal Invasive Surgery), • implantacija 100 endoprotez kolena, od tega 7 % parcialnih in 40 % brezcementnih, • 100 artroskopskih posegov, od tega vsaj 15 rekonstrukcij kolenskih vezi, • uvedba artroskopskih posegov na kolku in gležnju, • 25 do 40 ortopedskih operacij rame (rotatorna manšeta, nestabilnost …), od tega 5 programskih artroplastik ramenskega sklepa, • vse manjše in večino endoskopskih operacij bomo tudi v bodoče izvajali v okviru enodnevne bolnišnice, s čimer se krajša ležalna doba. III.OPRAVLJENO DELO V LETU 2013 ORTOPEDSKA AMBULANTA Tudi v letu 2013 je ortopedska ambulanta zaradi porasta »nujnih« napotitev nekoliko presegla sprejeti plan po številu obračunanih točk. Realiziranih je bilo 5328 pregledov (100,57 % glede na pogodbo) in 31.635,0 točk (102,5 % glede na pogodbo), od tega jih je bilo 693 (12,9 % vseh pregledov) opravljenih kot »nujni« pregledi. Ob tem je potrebno poudariti, da je dosežena zgornja meja števila pregledov, ki jih lahko ob trenutnih nosilcih in razmerah v zdravstvu realiziramo. Funkcionalna diagnostika: v sklopu ortopedske ambulantne dejavnosti je bilo v letu 2013 med funkcionalnimi diagnostičnimi postopki opravljenih 47 dvojnih kontrastnih artrografij sklepov (šifra 32971 po »zeleni knjigi«), kar je 10 % manj kot v preteklem letu. PORABA ZDRAVIL IN ZDRAVSTVENEGA MATERIALA JE BILA V LETU 2013 ZA 4 % NIŽJA KOT V LETU 2012. 27 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec HOSPITALNA DEJAVNOST V enoti za ortopedijo travmatološko-ortopedskega oddelka je bilo v preteklem letu hospitalno zdravljenih 529 bolnikov (od tega 7 otrok, 271 žensk in 251 moških). Operiranih je bilo 391 bolnikov ali 74 % vseh hospitaliziranih ortopedskih bolnikov. Med opravljenimi operativnimi posegi je bilo 186 velikih operacij (artroplastika kolkov in kolen). V enodnevni bolnišnici je bilo zdravljenih 139 bolnikov (26,3 %), od tega operativno 125 ali 32 % vseh operiranih. PORABA ZDRAVIL IN ZDRAVSTVENEGA MATERIALA NA ODSEKU ORTOPEDIJE JE BILA ZA 8,8 % MANJŠA KOT V LETU 2012. PRAV TAKO JE BIL STROŠEK PORABLJENEGA ZDRAVSTVENEGA MATERIALA V ORTOPEDSKI OPERACIJSKI ZA 13,5 % MANJŠI KOT V PRETEKLEM LETU, KLJUB OPRAVLJENEMU ENAKEMU ŠTEVILU OPERACIJ. Zasedenost ortopedskih postelj je bila v letu 2013 72,7 %. Povprečna ležalna doba (7,02 dni) je bila enaka kot v preteklem letu, povprečni SPP (2,44) pa je bil za 1,2 % nižji kot v letu 2012. Med odpustnimi diagnozami največji delež (81,5 %) zavzemajo stanja iz skupine bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00–M99). Druge najpogostejše odpustne diagnoze (14,9 %) pa so iz skupine poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov (S00–T98). Premeščeni bolniki v druge ustanove v letu 2013 Na nevrokirurški oddelek UKC Maribor smo na nadaljnje operativno zdravljenje hernije intervertebralnega diska (M51.1) oziroma spinalne stenoze (M48.0) premestili 1 žensko in 4 moške. Zaradi oskrbe izpaha vratnega vretenca (S13.16) smo na travmatologijo UKC Maribor premestili 1 moškega. Na nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje patološkega zloma hrbtenice (M800) smo na Ortopedsko kliniko premestili 1 bolnico, zaradi stafilokokne sepse (A41.0) pa 1 moškega na Infektološko kliniko UKC Ljubljana. 28 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ŠTEVILO UMRLIH NA ORTOPEDIJI V LETU 2013 V letu 2013 v ortopedski enoti travmatološko-ortopedskega oddelka nismo imeli umrlih bolnikov. MALIGNA OBOLENJA V letu 2013 smo na ortopediji zdravili 1 bolnika zaradi razsoja rakavega obolenja v kosti (debelo črevo). ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE NOTRANJEGA STROKOVNEGA NADZORA Notranji strokovni nadzor izvajamo v sklopu celotnega oddelka in ne samo v sklopu enote. V letu 2013 sta bila v enoti ortopedije opravljena 2 notranja strokovna nadzora, ki pa nista pokazala nepravilnosti pri zdravljenju oziroma zdravstveni obravnavi bolnikov. IV. STROKOVNI DOSEŽKI V letu 2013 novih operativnih metod ali programov nismo uvajali. Prav tako nismo uvedli novih kliničnih poti, smo pa obstoječe protokole in klinične poti redno izvajali: ocena dejavnikov tveganja za nastanek venske trombembolije pri hospitaliziranih ortopedskih bolnikih, protokol avtotransfuzije pri operacijah endoprotez kolka, klinična pot pri endoprotezi kolka, klinična pot za operacijo rame, klinična pot za artroskopijo kolena, kazalniki kakovosti za endoprotezo kolka, kazalniki kakovosti za endoprotezo kolena, kazalniki kakovosti za artroskopijo. V. DEŽURNA IN KONZILIARNA SLUŽBA, MEDODDELČNO SODELOVANJE Dežurna služba Za ortopedsko dejavnost v SB Slovenj Gradec nimamo organizirane posebne dežurne službe. Izven rednega delovnega časa skrbi za ortopedske bolnike dežurni travmatolog. Specialista ortopeda in specializanta ortopedske kirurgije so redno vključeni v dežurstvo travmatološkoortopedskega oddelka in deloma pokrivajo tudi urgentno ambulanto. 29 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Konziliarni pregledi V ortopedski ambulanti je bilo v letu 2013 opravljenih 141 konziliarnih pregledov za: OIM 90, kirurški oddelek 10, otroški oddelek 12, neonatalni odsek 5, urološki oddelek 2, ginekološki oddelek 4, travmatološki oddelek 1 in nevrološki odsek 17. Medoddelčno sodelovanje Ortopedska enota v SB Slovenj Gradec bo tudi v prihodnje pri svoji dejavnosti povezana s travmatologijo, Oddelkom za fizioterapijo ter z rentgenološkim oddelkom (dežurstva na travmatološko-ortopedskem oddelku in delo v urgentni travmatološki ambulanti, asistenca travmatologom pri operacijah, konziliji, rentgensko in CT vodene biopsije kosti aksialnega in perifernega skeleta …). Z oddelkom za anestezijo pa bomo še nadalje intenzivno sodelovali pri uvajanju novih metod t. i. periferne anestezije in pooperativne analgezije. VI. PROSTORI IN OPREMA Prostori in oprema ortopedske ambulante so ustrezni, slaba stran je oddaljenost ambulante od oddelka, rentgenske diagnostike in mavčarne. Ortopedskim bolnikom je na oddelku namenjenih 12 postelj v štirih bolniških sobah. Osnovna oprema sob, vključno s sobo polintenzivne nege, je zadostna, ne pa tudi optimalna; manjkajo monitorji za spremljanje hemodinamskih parametrov bolnika, predvsem pa ustrezni sestrski kader za stalni nadzor bolnikov in pravočasno ukrepanje. VII. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V letu 2013 smo zdravniki ortopedske enote imeli 8 aktivnih strokovnih udeležb v obliki ustne predstavitve, 24 pasivnih udeležb na strokovnih izobraževanjih in bili soavtorji posterja na evropskem kongresu. 30 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec VIII. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V letu 2013 so se na ortopediji izobraževali 1 zdravnica pred opravljenim strokovnim izpitom, 1 zdravnica specializantka družinske medicine in več študentov mariborske medicinske fakultete. IX. ZAKLJUČNE MISLI 1. Od leta 1994 dalje ortopedska služba dosledno izpolnjuje začrtane in predpisane plane, kar je razvidno iz letnih poročil. Število opravljenih točk je v zadnjih letih večkrat presegalo planirane, kar gre predvsem na račun doseganja s strani ZZZS predpisanega števila pregledov in povečanega števila »nujnih« napotitev. S tem je že dosežen maksimum števila pregledov na letni ravni in na eno ambulanto, ki jih lahko fizično opravi 0,69 nosilca. 2. Število operiranih ortopedskih bolnikov se progresivno veča. V zadnjih letih narašča število velikih in zahtevnih operacij kolka, kolena in rame. 3. V Sloveniji je po kriterijih ZZZS že vzpostavljena »optimalna« mreža ortopedov in zaenkrat ni pričakovati širjenja obstoječe mreže in s tem tudi ne povečanja števila ortopedskih ambulant v SB Slovenj Gradec, zato se po drugi strani odpirajo možnosti odkupa ortopedskega operativnega programa. Ker se slovenska populacija stara, naraščajo potrebe po ortopedski oskrbi, tako konzervativni kot operativni. Zato je dejavnost potrebno razvijati, izrabiti vsako priliko za uvedbo novih metod, tehnik in programov, izobraževati kadre vseh profilov, razvijati raziskovalno dejavnost in še naprej razvijati in krepiti plodno ter uspešno sodelovanje z vsemi oddelki SB Slovenj Gradec. 31 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec X. ODDELEK ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO PREDSTOJNICA: Katja Juvan Kramer, dr. med., spec. ginekologije in porodništva 1. UVOD Oddelek deluje samostojno že 55 let, od leta 1961, ko je vodenje prevzel prim. Dimitrij Mikuš, pa sledi najnovejšim strokovnim smernicam in je prepoznaven v slovenskem prostoru. Oddelek se nahaja v tretjem nadstropju kirurško-ginekološkega bloka in je razdeljen na odsek za ginekologijo in patološko nosečnost ter odsek za otročnice in novorojenčke. Izvajamo hospitalno, specialistično ambulantno in dispanzersko dejavnost za nosečnice in ženske z ginekološkimi obolenji. Velik poudarek dajemo minimalno invazivnemu načinu operiranja (laparoskopsko, histeroskopsko), zato večino operacij opravimo na ta način. Izvajamo vse ginekološke operacije benignih obolenj ter operacije zaradi rakavih obolenj na maternici in jajčnikih. Zaradi hitre diagnostike in minimalno invazivnega operiranja z malo zapleti so ležalne dobe kratke. Na oddelku za otročnice ravnamo v skladu s principi novorojencem prijazne porodnišnice. 2. PREDVIDEN RAZVOJ ODDELKA V LETU 2014 Uvedli bomo laparoskopski način korekcije zdrsa nožnice in maternice, za katerega se je že izobrazil eden od kolegov. Ohraniti želimo status vodilnega centra v Sloveniji za histeroskopske sterilizacije in biti eden od dveh vodilnih histeroskopskih centrov. Z anesteziološkim oddelkom se bomo dogovorili za uporabo ultive za lajšanje obporodnih bolečin. Projekt bo raziskovalen, saj ultiva za tako uporabo ni registrirana. Načrtujemo nabavo porodnega stola, da bomo nosečnicam ponudili dodatno alternativno obliko poroda. Začeli bomo izvajati redne treninge na modelu za vodenje poroda, s katerimi bomo študentom medicine in zdravstvene nege ter specializantom omogočili lažje razumevanje mehanizmov normalnega in patološkega poroda. V letu 2014 bo Unicef izvedel ponovno oceno naše porodnišnice v okviru naziva novorojencem prijazna porodnišnica. V LETIH 2015–2019 V primeru selitve v novogradnjo bo začel z delom perinatalni dnevni center za nosečnice, v katerem bomo v enem dnevu speljali vso diagnostiko v primeru patološke nosečnosti. To bo poleg krajšanja ležalne dobe pomenilo tudi prijaznejšo obravnavo za nosečnice. Na področju operative bomo izvajali laparoskopske limfadenektomije. Na uroginekološkem področju bomo uvedli nove metode vstavitve tkivnih vsadkov. 3. OPRAVLJENO DELO IN PRIMERJAVA Z LETOM 2012 AKUTNA BOLNIŠNIČNA OBRAVNAVA Realizirali smo skoraj vse primere akutne bolnišnične obravnave ob višjem SPP kot v letu 2012. Realizirali smo vse prospektivne primere (operacije ženske stresne inkontinence in lažji posegi ženskega reprodukt. sistema) razen porodov in splavov, kjer je bolnišnica plačana po realizaciji. 32 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 1: Realizacija SPP Realizacija 2012 Plan 2013 Število SPP primerov Število obteženih primerov Povprečna utež 3.225 2.809,81 0,87 3.108 2.628,96 0,846 Odstotek Realizacija 2013 realizacije 2013 99,07 % 102,73 % 103,7 % 3.079 2.700,75 0,88 V letu 2013 je število novoodkritih rakavih obolenj padlo na 62 (100 leta 2012). Tabela 2: Novoodkrita maligna obolenja pri ginekoloških bolnicah Neoplazme ženskih spolnih organov Ženskega zunanjega spolovila Leto 2012 4 (2 VIN) Leto 2013 3 (2 VIN) 1 0 Materničnega vratu 64 (62 CIN III in CIS) 42 (36 CIN III in CIS) Materničnega telesa 18 11 Jajčnika 7 4 Preraščajoča lezija v medenici 3 2 Placenta 1 0 Ostalo 2 0 100 62 Nožnice Skupaj OPERACIJE Vseh operacij v letu 2013 je bilo 1079 (1302 l. 2012), od tega 202 histeroskopski (222 l. 2012), 245 laparoskopskih (385 l. 2012) in 268 vaginalnih (303 l. 2012). Ostale so bile klasične. Število histerektomij se je s 118 l. 2012 zmanjšalo na 105, od tega je bilo 53 opravljenih laparoskopsko in 40 vaginalno, kar je za bolnico varnejše (46 in 46 l. 2012). Pri vaginalnih operacijah prevladujejo transvaginalne igelne suspenzije, kot minimalno invazivne operacije. Malih kirurških posegov (abrazije, splavi, ekscizije, incizije, diagnostične histeroskopije, porodniški mali posegi …) je bilo 1319 leta 2013, kar je porast glede na l. 2012, ko jih je bilo 1197. Umetne prekinitve nosečnosti opravimo večinoma z medikamentozno metodo, ki je varnejša in za bolnico prijaznejša. PORODNIŠTVO Tabela 3: Podatki o porodih v letu 2013 in primerjava z letom 2012 Parameter/leto Število Število Število carskih rezov Število porodov v EA* Prisotnost očeta porodov novorojenčkov (% glede na število (% glede na število pri porodu v % porodov) porodov) 2012 969 984 186 (20,5) 137 (14,2 %) 61,4 2013 910 914 161 (17,7) 189 (20,8) 62,4 * EA – epiduralna analgezija 33 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec V skladu s trendom v Sloveniji se je tudi pri nas zmanjšalo število porodov za 6 %. Odstotek carskih rezov se je ponovno zmanjšal, in sicer z 20,7 % na kar 17,7 %, kar je odraz zelo dobrega strokovnega dela. Število epiziotomij se je zmanjšalo s 34 na 30 %. Pri 4 % porodov smo porod zaključili z vakuumsko ekstrakcijo ploda. V skladu z dogovorom na nacionalnem nivoju smo sredi leta ponovno začeli z vodenjem vaginalnih porodov pri plodu v medenični vstavi. Na tak način so bili rojeni 4 novorojenčki. Rodilo se je 41 nedonošenčkov (54 l. 2012). 45 novorojenčkov je bilo po rojstvu premeščenih v terciarni center (44 l. 2012), pri 11 nosečnicah smo izvedli »in utero« transport v terciarni center v Ljubljano ali Maribor (12 l. 2012). 2 novorojenčka sta umrla pred prihodom v porodnišnico (2 l. 2012), med porodom ni umrl noben novorojenček, 1 novorojenček pa je zaradi ekstremne nezrelosti umrl takoj po porodu. Babice so opravile 34 odvzemov popkovne krvi za matične celice, največ za javno banko. Odstotek dojenih otrok je bil 97,7 %, od teh je bilo izključno dojenih 70,1 %, delno dojenih pa 27,6 %. Glede na l. 2012 se je precej zmanjšal odstotek izključno dojenih otrok. Ob tem pa se je zmanjšal odstotek nedojenih otrok in povečal odstotek delno dojenih otrok. SPECIALISTIČNE AMBULANTE Tabela 4: Realizacija ambulantnega dela Število obiskov Število ambulantnih točk Realizacija 2012 4.449 68.293 Plan 2013 Realizacija 2013 4.481 4.550 68.168 71.432 Odstotek realizacije 2013 101,54 % 104,79 % Uspeli smo realizirati vse ambulantne točke in obiske. Pregledi v subspecialističnih ambulantah: v uroginekološki ambulanti je bilo pregledanih 313 bolnic, v kolposkopski 151, v ambulanti za patologijo maternične votline pa 20 bolnic. DISPANZER ZA ŽENE V letu 2013 je bilo v dispanzerju za žene opravljenih 6295 pregledov. Vzetih je bilo 2005 PAP-brisov in 260 HPV-brisov. Realizirano število količnikov iz obiskov je bilo 31.256 – skupaj 100,34 %. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA: • 6910 ultrazvočnih pregledov v ambulantah in za potrebe oddelka ter porodnega bloka in 914 ultrazvočnih pregledov kolkov in ledvic pri novorojenčkih • 6740 kardiotokografij • radiološka diagnostika – 35 histerosalpingografij • antenatalna diagnostika – 40 amniocentez 4. STROKOVNI DOSEŽKI Z dobrim strokovnim delom smo dosegli bistveno boljše rezultate v perinatologiji. Ob svetovnem trendu večanja carskih rezov smo uspeli s sprejemom ustreznih protokolov precej zmanjšati odstotek le-teh. 34 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 5. DEŽURNA IN KONZILIARNA SLUŽBA TER MEDODDELČNO SODELOVANJE 24-urno zdravniško oskrbo bolnic smo izven rednega delovnega časa zagotavljali z dežurstvom zdravnika specialista ginekologije in porodništva. Tudi diplomirana medicinska sestra je bila sestavni del dežurnega oddelčnega tima. Opravili smo 208 konziliarnih pregledov za potrebe ostalih oddelkov v bolnišnici. Sodelavci oddelka za anestezijo nam omogočajo porode v epiduralni analgeziji 24 ur na dan. Zdravniki Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo nam asistirajo pri operacijah v času dežurstva, tako potekajo naše operacije tudi izven rednega delovnega časa strokovno in varno. 6. KADRI V LETU 2013 Na ginekološko-porodniškem oddelku je bilo 31. 12. 2013 zaposlenih 54,45 delavcev; od tega jih je na plačilni listi bolnišnice 46,45 (8 specializantk je refundiranih s strani ZZZS): • 6,6 zdravnikov specialistov, 8 specializantk za regijo (vse refundirane s strani ZZS), od tega jih je 6 na kroženju v okviru specializacije izven oddelka, • 5,85 diplomiranih medicinskih sester in 1 višja medicinska sestra, • 12 diplomiranih babic in babic v porodnem bloku, • 16 srednjih medicinskih sester oz. zdravstvenih tehnikov, • 5 administratork. PREDVIDENE KADROVSKE POTREBE V LETU 2014 Oddelek se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Veliko SMS in ZT je starejših od 50 let in so sprva uveljavljali zakonsko pravico, da ne bodo opravljali nočnega in nadurnega dela, nato pa so se vsi konec leta, zaradi kolegialnosti do mlajših kolegic, tej pravici odrekli. V letu 2014 se bo upokojila ena, naslednje leto pa dve babici. Ker babica potrebuje dve leti, da je sposobna samostojnega dela, moramo čim prej poiskati nadomestilo. 7. PROSTORI IN OPREMA PRIDOBLJENE APARATURE IN OPREMA V LETU 2013 Pridobili smo računalnik, učni model za vodenje porodov, omaro in predalnik v zdravniški sobi, strojček za črpanje materinega mleka, 2 aparata za merjenje krvnega tlaka. Na oddelku smo s pregraditvijo dnevnega prostora pridobili prostor za naročanje in prostor za pripravo zdravil. 35 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Tabela 5: Št. člankov v revijah in udeležb na izobraževanjih Število objav v revijah IF < 1 IF 1–2 Število aktivnih udeležb IF > 2 Ustna predstavitev ZDRAVNIKI DMS ZDRAVSTVENI TEHNIKI BABICE 1 SKUPAJ 1 Število pasivnih udeležb Posterji 4 21 6 2 21 4 60 Vabljeno predavanje Lužnik, M. Diagnostika urgentne inkontinence. Simpozij urinska inkontinenca: Urgentna inkontinenca. Vabljeno predavanje. Ljubljana: grad Fužine, 10. 5. 2013. Objavljeni članki Lužnik, M. Diagnostika urgentne inkontinence. Simpozij urinska inkontinenca: Urgentna inkontinenca. Zbornik predavanj 2013. Združenje za ambulantno ginekologijo – SZD, urednica Vrabič Dežman. Ljubljana: 2013: 11–4. Lužnik, M. Individualno ukrojeni mrežni vsadki za korekcijo motenj različnih delov medeničnega dna pri ženskah: sprednja transobturatorna, zadnja ishiorektalna, zadnja ishiorektalna transobturatorna in sprednja transobturatorna zadnja ishiorektalna mrežica. Med Razgl 2013; 52: S 3, 291–3. Lužnik, M., Keršič, M., Lužnik, Z. Mrežna cerklaža – še neizkoriščena možnost za podaljšanje nosečnosti pri velikem tveganju za ekstremno in zelo prezgodnji porod? Med Razgl 2013; 52: S 3, 294–6. Kosi, M., Weber, V., Pirc, I., Ismaili, H. Varnost in učinkovitost sistema Ophira mini sling v prvi seriji primerov – več kot dvoletno spremljanje rezultatov v treh splošnih bolnišnicah v Sloveniji. Med Razgl 2013; 52: S 3, 325–6. Šavc, H., Verdnik Golob, B. Essure v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec – učna krivulja in sledenje. Med Razgl 2013; 52: S 3, 323–4. Juvan Kramer, K. Totalne laparoskopske histerektomije v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med Razgl 2013; 52: S 3, 292–3. Posterji Lužnik, M. Trimming of mesh for site specific correction of pelvic organ prolapse (POP): anterior transobturator (ATOM), posterior ischiorectal (PIRM), posterior ischiorectal transobturator (PIRTOM) and anterior transobturator posterior ischiorectal mesh (ATOPIRM). Poster. 38th Annual Meeting of the International Urogynecological Association. Dublin: 28. 5.–1. 6. 2013. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Na našem oddelku je opravilo dvomesečno kroženje v okviru specializacije 5 zdravnikov, dvotedensko pripravništvo pa je opravilo 16 zdravnikov. Potekalo je tudi delo s študenti: 4 36 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec študenti MF v Ljubljani in 22 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor je opravilo klinične vaje na našem oddelku. Izvajali smo tudi praktični del izpita za študente medicine. Pripravništvo na področju zdravstvene nege je opravilo 6 zdravstvenih tehnikov. V okviru našega oddelka poteka od l. 2011 tudi Šola za starše, v kateri je bilo v preteklem letu opravljenih 6 sklopov predavanj oz. 42 srečanj s skupno 829 slušatelji. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO 1 specialist pripravlja magistrsko nalogo, drugi pa doktorat s področja ginekologije in porodništva. 11. SKLEPNE MISLI Na naše delo smo lahko tako s strokovnega kot s finančnega vidika ponosni. Uspeli smo realizirati program, ponovno ob višjem SPP, kot je bil planski, in ohraniti porabo zdravil in zdravstvenega materiala v okvirih plana. V dogovorih z ZZZS bomo poskušali povečati delež dispanzerja in doseči plačilo Šole za starše, ki poteka v okviru bolnišnice. Tudi polletni poslovni rezultat je pokazal dobro delo oddelka. Zlasti smo prihranili pri stroških dela ter tako verjetno dosegli minimum oz. mejo varnosti zasedenosti osebja na oddelku, preko katere ne moremo iti. 37 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XI. ODDELEK ZA UROLOGIJO PREDSTOJNIK: prim. mag. Marko Zupančič, dr. med., specialist urolog UVOD Leto 2013 so na Oddelku za urologijo v glavnem zaznamovale nedorečenost plana akutne bolnišnične obravnave v prvih mesecih poslovnega leta, negotovost možnosti uporabe druge operacijske dvorane in omejenost koriščenja načrtovanih ambulantnih prostorov, kar oddelku še vedno preprečuje izvajanje sprejemne ambulante, urgentne ambulante v dopoldanskem času in konziliarne ambulante za potrebe ostalih oddelkov. Pogrešali smo nadaljevanje urejanja novih prostorov, ki je povsem zastalo. Še vedno ne razpolagamo s primerno in s projektom predvideno označitvijo prostorov. Številne pobude po rešitvi izolacije zunanjih sten v delu stavbe C-j in ureditve enakomernega prezračevanja celotne etaže niso bile upoštevane, zato se še vedno soočamo z nesprejemljivo nizkimi temperaturami in izjemno slabo kakovostjo zraka v prostorih tako imenovanega jedra stavbe C. Ob vseh težavah, ki so se pojavljale, smo uspeli realizirati razmeroma velik obseg bolnišničnega programa, medtem ko smo prvotno planiran specialistično ambulantni program ponovno presegli oz. ga med letom plansko povečali. Razen praktično 100 % realizacije plana zdravstvenih storitev za zavarovance ZZZS smo obravnavali tudi 54 tujcev samoplačnikov iz 9 držav in iz tega naslova ustvarili 270.900,00 EUR prihodka. Ob ugotovitvi negativnega izida poslovanja v prvem polletju smo v drugi polovici leta izvedli številne konkretne ukrepe za uravnoteženje poslovanja. Ob koncu leta pričakujemo uravnoteženo poslovanje oddelka. PREDSTAVITEV ODDELKA Oddelek za urologijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec se po svojem 39-letnem razvoju danes uvršča med vodilne oddelke na področju urologije v Sloveniji, prepoznaven pa je tudi v širšem mednarodnem okolju. Izvajamo program bolnišničnih in ambulantnih storitev, ki zajema skoraj celotno urološko stroko. Izjema so maligna obolenja in ekstrofije sečnega mehurja pri otrocih, regionalna limfadenektomija pri tumorjih testisa, zunajtelesno drobljenje kamnov sečil ter transplantacija ledvic. Na področju laparoskopske operativne tehnike edini v državi izvajamo celoten program v urologiji in smo tudi neformalni edukacijski center za področje laparoskopske operativne tehnike v urologiji za Slovenijo, države zahodnega Balkana in širše. V zadnjih dvajsetih letih se je na našem oddelku izobraževalo več sto urologov in kirurgov iz osmih držav. Kroženje za specializante urologije na našem oddelku je sestavni del programa specializacije, imamo pa tudi glavnega mentorja za specializacijo iz urologije. Med vidnejše potrditve našega dela štejemo vključitev oddelka v Državni program obvladovanja raka v Sloveniji 2010–2015, za področje zdravljenja uroloških rakov, ki ga je Vlada RS sprejela v mesecu marcu 2010, ter začetek pogovorov za pridobitev statusa mednarodnega referenčnega centra enega od največjih svetovnih proizvajalcev endoskopske opreme. Slednje je zaradi zastoja izgradnje novega operacijskega bloka povsem zastalo. Po nekajletni proceduri smo v letu 2013 vendarle uspeli pridobiti uradno soglasje Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje za uvedbo nove metode na državnem nivoju: fluorescentna cistoskopija in transuretralna resekcija pri raku sečnega mehurja. Začetek programa ob ureditvi financiranja s strani ZZZS načrtujemo v letu 2014. 38 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec KADROVSKA ZASEDBA Na dan 30. 6. je bilo na oddelku zaposlenih 36 oseb: 1. 7 zdravnikov: - 5 specialistov, - 1 specializant, - 1 specializant (na kroženju), 2. 6 diplomiranih medicinskih sester in 2 diplomirana zdravstvenika: - 2 diplomirani medicinski sestri in 1 diplomirani zdravstvenik na bolniškem oddelku, - 3 diplomirane medicinske sestre in 1 diplomirani zdravstvenik v urološki operacijski, - 1 diplomirana medicinska sestra v ambulanti, 3. 16 zdravstvenih tehnikov: - 12 zdravstvenih tehnikov na bolniškem oddelku, - 2 zdravstvena tehnika v ambulanti, - 1 zdravstveni tehnik v urološki operacijski, - 1 zdravstveni tehnik v substerilizaciji urološke operacijske, 4. 4 administratorke: - 2 administratorki za bolnišnično dejavnost, - 2 administratorki za ambulantno dejavnost, 5. 3 bolniške strežnice v urološki operacijski. Na dan 31. 12. je bilo na oddelku zaposlenih 34,6 oseb: 1. 6,6 zdravnikov: - 4,6 specialistov, - 1 specializant, - 1 specializant (na kroženju), 2. 5 diplomiranih medicinskih sester in 2 diplomirana zdravstvenika: - 2 diplomirani medicinski sestri in 1 diplomirani zdravstvenik na bolniškem oddelku, - 2 diplomirani medicinski sestri in 1 diplomirani zdravstvenik v urološki operacijski, - 1 diplomirana medicinska sestra v ambulanti, 3. 16 zdravstvenih tehnikov: - 12 zdravstvenih tehnikov na bolniškem oddelku, - 2 zdravstvena tehnika v ambulanti, - 1 zdravstveni tehnik v urološki operacijski, - 1 zdravstveni tehnik v substerilizaciji urološke operacijske, 4. 4 administratorke: - 2 administratorki za bolnišnično dejavnost, - 2 administratorki za ambulantno dejavnost, 5. 3 bolniške strežnice v urološki operacijski. Kljub povečanju programa bolnišnične in ambulantne obravnave oddelka v letu 2013 smo, na osnovi negativnega izida poslovanja v prvem polletju in v sklopu ostalih ukrepov racionalizacije poslovanja, v drugi polovici poslovnega leta zmanjšali tudi število zaposlenih. Predstojnik oddelka je od 1. 10. 2013 zaposlen za 60 % rednega delovnega časa, odsotnost diplomirane medicinske sestre v ambulanti zaradi porodniškega dopusta pa smo nadomestili s prerazporeditvijo ene od diplomiranih medicinskih sester v operacijski v kombinirano delo, pretežno v ambulanti, po potrebi pa tudi v operacijski dvorani. Ocenjujemo, da trenutna kadrovska zasedba oddelka zadostuje zgolj za zagotavljanje realizacije naloženega nam programa, nimamo pa nikakršnih kadrovskih rezerv za uvajanje 39 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec nekaterih procesov dela v skladu s standardi kakovosti, kakor tudi ne za nadaljevanje strokovnega razvoja. REALIZACIJA PROGRAMA V bolnišničnem delu smo na oddelku realizirali 1.293 primerov v rednem programu, kar je pomenilo 99,46 % realizacijo letnega plana. Planirano realizacijo programa akutne obravnave za ZZZS smo v mesecu decembru interventno znižali pod plan, ker je po sprotnih podatkih bolnišnici v celoti grozilo preseganje pogodbeno opredeljenega programa ABO. V kolikor iz poslovnih razlogov na nivoju celotne bolnišnice ta ukrep ne bi bil potreben, bi oddelek brez težav izpolnil letni plan do 100 %. Realizirali smo tudi 54 primerov bolnišnične obravnave za tujce oz. samoplačnike, zato je celotna realizacija bolnišnične obravnave oddelka znašala 1.347 primerov. Povprečna utež SPP za redni program za ZZZS je znašala 1,772, za celotno realizacijo pa 1,832. V ambulantnem delu smo opravili realizacijo redne ambulante v višini 87.144 točk, kar je pomenilo 97,34 % realizacijo letnega plana, pri čemer je potrebno poudariti, da je bil plan pomembno povečan v zadnjem kvartalu poslovnega leta, zato 100 % realizacija tudi teoretično ni bila mogoča. Ob tem smo realizirali še 8.056 točk urgentne ambulante. Skupaj je bilo opravljenih 10.866 ambulantnih obravnav. BOLNIŠNIČNE OBRAVNAVE V letu 2013 so se nadaljevali trendi preteklih let z več kot polovičnim deležem obravnavanih domačih bolnikov, ki prihajajo izven matičnega območja bolnišnice, s povečevanjem števila obravnavanih tujcev oz. samoplačnikov, prav tako pa ostaja nespremenjen delež bolnikov z malignimi obolenji urogenitalnega trakta. V realizaciji velikih operativnih posegov smo opravili 242 radikalnih prostatektomij pri raku prostate, kar je največ med vsemi urološkimi oddelki v Sloveniji, od tega so bile vse narejene z laparoskopsko operativno tehniko. 1 2 * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 * Delež zavarovancev ZZZS glede na območje bivanja Območje bivanja Število Delež (%) OE ZZZS Ravne na Koroškem (matično območje bolnišnice) 625 48 Ostala Slovenija 668 52 Skupaj 1.293 100 Hrvaška Srbija Makedonija Bosna in Hercegovina Črna gora Velika Britanija Italija Ruska federacija Libija Skupaj Delež tujcev samoplačnikov glede na državo bivanja Država bivanja Število Delež (%) 9 16,5 18 33,0 10 18,5 8 15,0 3 6,0 2 4,0 1 2,0 1 2,0 1 2,0 54 100 Bolezni 1 2 * Maligne Nemaligne SKUPAJ Delež obravnav malignih in nemalignih bolezni Število obravnav Delež (%) 687 51 660 49 1.347 100 40 Splošna bolnišnica Vrsta raka 1 2 3 4 5 * Rak prostate Rak sečnega mehurja Rak ledvice Rak moda Ostali urološki raki SKUPAJ Slovenj Gradec Delež posameznih vrst urogenitalnih rakov Število obravnav Delež (%) 334 48,5 289 42 46 7 15 2 3 0,5 687 100 Struktura operativnih posegov glede na operativno tehniko Operativna tehnika Število operativnih posegov Delež (%) 1 Klasična 354 2 Laparoskopska 324 3 Endoskopska 649 * SKUPAJ 1327 100 * Vključeni so tudi ambulantni operativni posegi. AMBULANTNE OBRAVNAVE V letu 2013 je bila, glede na preseganje prvotno planiranega obsega, v zadnjem kvartalu poslovnega leta določena planska obveznost ambulantnih obravnav v višini 89.524 točk, kar po normativih ZZZS pomeni obveznost za 2,0 ambulantna tima. Kljub kadrovskim omejitvam in prostorskemu standardu, ki z ustreznimi pogoji omogočata realizacijo specialistične ambulantne dejavnosti zgolj za 1 tim, smo v realizaciji rednih ambulantnih obravnav tudi ta plan dosegli v 97,34 % in realizirali 87.144 točk ali normativ za 1,95 tima. To pa še vedno ni vplivalo na izrazito dolge čakalne dobe za ambulantne preglede, ki se gibljejo okoli 1 leta. Žal se je tudi v tem letu nadaljevala odločitev poslovodstva, da eno od novozgrajenih uroloških ambulant nameni izvajanju ortopedske ambulante in ambulante za bolezni dojk, kar onemogoča standardno izvajanje sprejemne ambulante oddelka in konziliarne storitve za druge oddelke. Ob 9.807 rednih, od tega 6.375 prvih in 3.432 ponovnih, in 929 urgentnih specialističnih ambulantnih pregledih je bilo za potrebe drugih oddelkov v bolnišnici opravljenih še 301 konziliarnih pregledov. S prvim oktobrom smo v skladu s pravili ZZZS uvedli še popoldansko specialistično ambulanto, v ponedeljek, torek in sredo med 15.00 in 19.00. Delo zdravnikov je organizirano v sklopu stanja stalne pripravljenosti, delo zdravstvene nege in administracije pa s prerazporeditvijo rednega delovnega časa zaposlenih v ambulanti in celotni administraciji oddelka. V okviru funkcionalne diagnostike je bilo opravljenih 5.105 preiskav oz. posegov: - transrektalni UZ prostate 528 - transrektalna UZ vodena biopsija prostate 423 - uretrocistoskopija 783 - cistoskopska odstranitev ureteralne drenaže 31 - meritev pretoka urina 137 - vstavitev urinskega katetra 308 - lavaža mehurja 25 - dilatacija sečnice 23 - toaleta rane 18 - odvzem in analiza urina 2.829 Urodinamskih preiskav zaradi pomanjkljivosti opreme nismo izvajali. 41 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ORGANIZACIJA DEŽURNE SLUŽBE Na oddelku smo 24-urno urološko specialistično oskrbo zagotavljali s stanjem stalne pripravljenosti zdravnikov in dežurstvom diplomiranih medicinskih sester, vključno z inštrumentarkami in diplomirano medicinsko sestro iz urološke ambulante. Glede na pomembno povečevanje programa na področju realizacije velikih operativnih posegov, zlasti pri rakih urogenitalnega trakta, obravnave vse starejše populacije z zahtevno sočasno multiorgansko patologijo ter naraščajočega trenda urgentnih ambulantnih obravnav izven rednega delovnega časa je zagotavljanje neprekinjene specialistične oskrbe s stanjem stalne pripravljenosti na domu neustrezno in strokovno sporno. Hkrati pomeni tudi veliko obremenitev za dežurne medicinske sestre, ki so pogosto postavljene v položaj, ko morajo ocenjevati stanje bolnikov na oddelku izven svojih strokovnih pristojnosti. Žal strokovno vodstvo bolnišnice naših argumentov ne sprejema, zato je stanje še vedno nespremenjeno. V dogovoru s poslovodstvom smo sicer že v mesecu juniju 2012 izvedli enomesečno poskusno dežurstvo zdravnikov in bili dogovorjeni za analizo strokovnega in finančnega rezultata take organizacije, do katere pa, ne po naši krivdi, žal nikoli ni prišlo. Za nameček smo doživeli tudi znižanje vrednotenja dela dežurnih medicinskih sester, čeprav v dežurstvu izvajajo nadzor nad oddelkom brez stalne prisotnosti zdravnika. PORABA ZDRAVIL IN ZDRAVSTVENEGA MATERIALA Plan sredstev za zdravila in zdravstveni material za leto 2013 je po finančnem načrtu ustanove za Oddelek za urologijo znašal 405.336,57 EUR ali 6.013,83 EUR manj kot v letu 2012, pri čemer pa se je realizacija ABO za ZZZS glede na leto 2012 povečala za 79 primerov, realizacija specialistične ambulantne obravnave pa za 8.666 točk. Dejanska poraba sredstev za zdravila in zdravstveni material je znašala 403.923,09 EUR ali 1.413,48 EUR manj od plana, ob realizaciji obteženih primerov v višini 2.291,10 ali 68,53 uteži več od plana, kar je glede na letni plan pomenilo 0,35 % nižjo porabo sredstev za zdravila in zdravstveni material od načrtovane, ob 2,93 % večji realizaciji obteženih primerov, kot je bilo načrtovano. Po večletnem zniževanju priznanih oz. planiranih sredstev za zdravila in zdravstveni material, ki smo mu na oddelku doslej z veliko mero napora sicer uspeli slediti, ocenjujem, da morebitno nadaljnje zniževanje ni več mogoče oz. bi pomenilo pomembno znižanje standarda obravnave bolnikov na našem oddelku ter hkrati v celoti zaustavilo nadaljnji razvoj. ZNANSTVENORAZISKOVALNI PROJEKTI IN PEDAGOŠKO DELO V programu podiplomskega specialističnega študija s področja urologije v okviru rednega programa kroženja na našem oddelku, v katerem je naš oddelek pooblaščen za področje edukacije v laparoskopski operativni tehniki, v letu 2013 ni bilo specializantov. Sicer pa sta se v letu 2013 na našem oddelku izobraževala 2 specialista iz tujine. Tuji zdravniki na izobraževanju na Oddelku za urologijo 1. 2. Zdravnik K. V. S. P. Matična ustanova KC Banja Luka, BiH JZU Dr. Mladen Stojanović Prijedor, BiH Obdobje izobr. 20. 5.–24. 5. 2013 20. 5.–24. 5. 2013 V letu 2013 je Franc Kramer, dr. med., nadaljeval program magistrskega študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani, prim. mag. Marko Zupančič, dr. med., in Zoran Krstanoski, dr. med., pa doktorski študij na Medicinski fakulteti v Mariboru. V okviru specializacije je Andrej Grajn, dr. med., nadaljeval obvezni program izobraževanja na našem oddelku, 1. 3. pa je s kroženjem v okviru specializacije iz urologije začel Boris Košuta, dr. med. Obema 42 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec specializantoma je na podlagi odločbe Zdravniške zbornice Slovenije glavni mentor prim. mag. Marko Zupančič, dr. med. PLAN RAZVOJA ODDELKA V LETU 2014 Osnovni cilj zaposlenih na oddelku za leto 2014 je nadaljevati dosedanjo pot strokovne rasti, kar vključuje tako spremljanje in povzemanje najsodobnejših trendov v svetovni urologiji, kakor tudi prizadevanja na področju uvajanja standardov kakovosti v vse procese dela na oddelku, pri čemer pa ocenjujem, da je, ob nadaljevanju pritiskov na zagotavljanje osnovne realizacije z vse manj sredstvi ali celo na njeno povečevanje, to realno nemogoče pričakovati. Vse več administrativnih zahtev, ki jih generirajo prizadevanja ustanove po doseganju standardov kakovosti in pridobitvi ustrezne mednarodne akreditacije, močno posega v kadrovske kapacitete in prepogosto pomembno ovira izvajanje rednega dela posameznih zaposlenih, zato v takih razmerah in ob aktualni kadrovski zasedbi oddelka težko pričakujemo še ohranjanje strokovnega entuziazma in ustvarjalne energije, ki sta v preteklih letih pomenila osnovno gonilo razvoja oddelka. Kljub navedenemu vendarle načrtujemo uvedbo nove zdravstvene metode na nivoju države, to je fluorescentna cistoskopija in transuretralna resekcija pri obravnavi bolnikov z rakom sečnega mehurja. Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje je namreč po 6 letih, odkar smo na našem oddelku izvedli pilotsko serijo takih obravnav na 10 bolnikih, strokovno verificiral ta program in ga partnerjem predlagal za vključitev v splošni dogovor za leto 2014. Seveda je na potezi ZZZS, zato je usoda tega programa še vedno negotova. Natančnega obsega realizacije v trenutku pisanja tega poročila ni mogoče načrtovati zaradi nejasnih podlag na nivoju planiranja zdravstvene dejavnosti v bolnišnici in širše. V vsakem primeru pa smo v letu 2014 kadrovsko in organizacijsko sposobni realizirati približno enak obseg programa kot preteklo leto, toda samo ob dokončni rešitvi znanih prostorskih težav specialistične ambulante. ZAKLJUČNE MISLI Zaposleni na Oddelku za urologijo v letu 2014 pričakujemo, da nam bo omogočeno izkoristiti vse prostore, ki so bili za naš oddelek predvideni s projektom, in tako pridobiti objektivne pogoje za reševanje izjemno dolgih čakalnih dob, zlasti za specialistično ambulantno dejavnost, ki presegajo vse dopustne meje in bodo slej ko prej morale postati tudi problem bolnišnice v celoti, ne zgolj našega oddelka. Že več let dokazujemo, da smo sposobni ob strokovni rasti skrbeti tudi za racionalnost in ekonomsko vzdržnost delovanja našega oddelka, vendar nimamo občutka, da smo za to nagrajeni. Še več, vse bolj se sprašujemo po smislu takega dokazovanja. Skrajni čas bi namreč bil, da v letu, ko bomo obeležili 40. obletnico obstoja našega oddelka, bolnišnica, njen lastnik in širša skupnost končno »povedo«, kakšno urologijo v Slovenj Gradcu želijo v bodoče, na nas pa bo, da se tem željam ustrezno tudi odzovemo. Ni naključje, da so besede v zaključnih mislih praktično enake, kot so bile v prejšnjem letnem poročilu. Na žalost je v bistvu vse enako, kot je bilo. A vendarle z naše strani ne povsem. Naredili smo več, povpraševanje po naših storitvah narašča, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Prepričani smo, da bi naše ekonomsko poslovanje, kljub zahtevnim in nekaterim dragim zdravstvenim programom, ki jih izvajamo, bilo vsaj uravnoteženo, če na nivoju hiše ne bi »plačevali« odločitev, na katere nimamo vpliva. V primeru, da bi isti program izvajali v obeh UKC ali celo v bolnišnici Celje, bi verjetno bili celo »bogati«. 43 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XII. ODDELEK ZA ANESTEZIOLOGIJO IN INTENZIVNO MEDICINO OPERATIVNIH STROK PREDSTOJNICA: Darja Kasnik, dr. med., spec. anesteziolog 1. UVOD Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok se s svojo dejavnostjo vpleta v vse oddelke bolnišnice – tako operativne kot neoperativne. Kot povsem samostojen oddelek deluje od leta 1993, v preteklosti pa je deloval v okviru kirurškega oddelka. V teh letih se je razvil v strokovno prepoznaven oddelek tako v Sloveniji kot tudi širše. Izvajamo hospitalno in specialistično ambulantno dejavnost. Enota intenzivne terapije operativnih strok – CIT – je bila ustanovljena kot center intenzivne nege za potrebe celotne bolnišnice leta 1970. Do leta 1975 je bila sestavni del kirurškega oddelka. Danes je to enota intenzivne terapije s sodobno medicinsko opremo in visoko usposobljenim kadrom, kjer se zdravijo najtežje bolni pacienti vseh oddelkov operativnih strok in politravmatizirani poškodovanci. V okviru operativne dejavnosti bolnišnice izvajamo vse vrste anestezij za operativne oddelke – ginekologijo in porodništvo, urologijo, splošno in abdominalno kirurgijo ter travmatologijo in ortopedijo. V okviru perioperativne oskrbe pacientov izvajamo tudi zgodnjo pooperativno opazovanje v dveh prebujevalnicah. Že več kot 10 let izvajamo 24-urno porodno analgezijo, zadnji dve leti pa tudi sedacijo otrok za ambulantne endoskopije zgornjega prebavnega trakta – gastroskopije. V okviru specialistične ambulantne dejavnosti oddelka delujeta dve ambulanti: Ambulanta za terapijo bolečine je bila ustanovljena leta 1979. Njena dejavnost obsega obravnavo in zdravljenje vseh vrst akutne in kronične bolečine, s posebnim poudarkom na karcinomski bolečini. Zdravljenje izvajamo s sodobnimi doktrinarnimi metodami – z multimodalnim pristopom (medikamentozna terapija, periferne in osrednje živčne blokade ter akupunktura). Preanesteziološka ambulanta deluje od leta 1999, s svojo dejavnostjo pa omogoča visok nivo predoperativne priprave pacientov za planirane operativne posege. 2. VIZIJA ODDELKA Vizija dela in razvoja oddelka v letu 2014 je vključena v petletni plan oddelka za obdobje 2012–2017. Na vseh področjih našega dela bomo nadaljevali začrtano delo. Žal se še vedno nahajamo v resni kadrovski stiski, kar povzroča vsakodnevne hude organizacijske težave pri izvajanju naše osnovne dejavnosti. S prihodom dveh specialistov po končanem specialističnem izpitu in porodniškem dopustu v drugi polovici leta bo kadrovska situacija nekoliko boljša, a za normalno delo bi bilo nujno zaposliti še enega specialista anesteziologa. - V letu 2013 smo veliko naporov vložili v izdelavo dokumentacije in posameznih politik s področja anestezije, sedacije in reanimacije v okviru standardov JCI. Tudi v letu 2014 bomo to nadaljevali, saj so se nekateri standardi spremenili in dodatno razširili. - Enota za intenzivno terapijo se bo v letu 2014 vključila v projekt z naslovom CREACTIVE (Collaborative REsearch on ACute Traumatic brain Injury in intensiVe care medicine in Europe). Projekt namerava v naslednjih 50 mesecih longitudinalno spremljati bolnike z zmerno (GCS 9–12) in hudo obliko (GCS < 9) možganske poškodbe ter opredeliti genetske 44 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in fenotipske značilnosti, ki vplivajo na nevrološki izid poškodovancev. Namen projekta je primerjati rezultate in kvaliteto zdravljenja z ostalimi centri oz. t. i. benchmarking (Italija, Ciper, Madžarska, Poljska, Grčija) ter posredno sodelovati v raziskovalnem delu (z vzorci krvi), ki bo izveden v Milanu (genetska in fenotipska analiza). Projekt je financiran s sredstvi EU. 3. DELO V LETU 2013 (PRIMERJAVA Z 2012) 3.1. HOSPITAL – ENOTA INTENZIVNE MEDICINE OPERATIVNIH STROK (IMO) Intenzivna medicina op. strok IMO Št. bolnikov v IMO Ure mehanske ventilacije Število umrlih Odstotek umrljivosti Povprečna ležalna doba KT3 – popolnoma odvisen bolnik (delež v %) KT4 – popolnoma odvisen bolnik (delež v %) Premestitve v terciarne ustanove Leto 2012 Leto 2013 150 21.942 33 22,76 % 9,54 23,80 110 21.083 19 17,27 % 12,61 30,40 76,20 69,60 7 10 3.2. ANESTEZIJA 3.2.1 Opravljene storitve – anestezije po oddelkih Splošna in abdominalna kirurgija Travmatologija z ortopedijo Urologija Ginekologija Leto 2012 1.679 904 1.046 1.618 Leto 2013 1.746 1.103 1.166 1.369 Leto 2012 3.636 1.042 38 348 148 30 Leto 2013 3.805 1.008 24 313 138 181 Leto 2012 154/11/969 = 17,03 % 411 Leto 2013 169/19/910 = 20,66 % 414 3.2.2 Opravljeno delo po vrsti anestezije Splošna anestezija Subarahnoidalni blok Aksilarni blok Epiduralni blok Nadzor + sedacija (dnevni hospital) Periferne živčne blokade 3.2.3 Epiduralna porodna analgezija Število EDK/SAH/število porodov Informirane nosečnice 45 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 3.2.4 Pooperativna analgezija EDK – epiduralni kateter PCA – Patient controle analgesia PCA s katetrom perifernih blokad Leto 2012 194 519 18 Leto 2013 139 437 29 3.2.5 Oskrba in priprava novorojenčkov za premestitev v terciarni center Leto 2012 Leto 2013 Št. oskrbljenih novorojenčkov za transport/št. porodov 20/969 14/910 3.2.6. Sedacija otrok za endoskopske posege – gastroskopije Sedacija otrok za endoskopske posege – gastroskopije Leto 2012 40 Leto 2013 48 3.3 AMBULANTE Preanestezijska ambulanta Število točk Število prvih pregledov Število kontrolnih pregledov Število vseh pregledov Število konziliarnih pregledov Leto 2012 26.007,55 1.881 1 1.882 1.456 Leto 2013 24.760 1.779 0 1.779 1.430 Ambulanta za terapijo bolečine Število točk Število prvih obiskov Število triažnih obiskov Število ponovnih pregledov Število vseh pregledov Število konziliarnih pregledov Leto 2012 25.531,74 467 224 578 1.269 145 Leto 2013 25.633,62 448 239 606 1.293 107 4. STROKOVNI DOSEŽKI 1. Klinična pot perkutane traheotomije je bila potrjena in sprejeta novembra 2013 na strokovnem svetu. Določili smo tudi tri kazalnike, po katerih jo bomo spremljali in analizirali. 2. Za področje otroške kirurgije pripravljamo skupaj s pediatri nov protokol obravnave otrok za operacije, ki predstavlja multidisciplinaren pristop v obravnavi otrok, operiranih na enem od štirih operativnih oddelkov naše bolnišnice (urologija, travmatologija, ortopedija in splošno-abdominalna kirurgija). Na podlagi protokola, ki ga želimo dati v testno izvajanje v 2. četrtini leta, planiramo izdelavo klinične poti. 3. List sledenja epiduralne analgezije: Izdelali smo list sledenja epiduralne analgezije, ki zajema podatke o vstavitvi katetra, spremljanje zgodnjega pooperativnega nadzora le-tega, podatke o prevezu, stranskih učinkih, komplikacijah in odstranitvi. Natančno smo opredelili odgovornost posameznih profilov izvajalcev v celotnem procesu izvajanja postopka epiduralne analgezije. List je bil 46 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec predstavljen na kolegiju zdravstvene nege, na posameznih oddelkih operativnih strok in na strokovnem svetu. Po 6-mesečnem testiranju bomo opravili analizo, na podlagi le-te in predlogov ga bomo dopolnili in/ali spremenili. 4. V pripravi je list sledenja analgezije s perifernimi živčnimi blokadami in prenovljen list sledenja porodne analgezije. 5. DEŽURNA IN KONZILIARNA SLUŽBA TER MEDODDELČNO SODELOVANJE V organizaciji dežurne službe na oddelku v preteklem letu ni bilo sprememb. Še naprej je organizirana od 15. do 7. ure naslednjega dne ob delavnikih ter od 7. do 7. ure naslednjega dne – 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dežura zdravnik anesteziolog, katerega osnovna dejavnost je neprekinjeno zdravljenje in oskrba pacientov v enoti intenzivne terapije in reanimacijska služba na oddelkih operativnih strok, reanimacija novorojenčkov in priprava na transport v terciarne ustanove, dodatno pa še vse urgentne operacije. Ob zdravniku specialistu anesteziologu dežura anestezijska sestra. Zaradi številnih delovišč v dežurstvu in pogoste sočasnosti urgentnih stanj je organizirana pripravljenost zdravnika anesteziologa od 15. do 7. ure naslednjega dne ob delavnikih ter od 7. do 7. ure naslednjega dne ob sobotah, nedeljah in praznikih. V službo pripravljenosti vključujemo tudi specializante anesteziologije. Z vsemi oddelki bolnišnice dobro sodelujemo – neposredno ali preko konziliarne službe. V letu 2013 smo opravili 1430 konziliarnih pregledov v okviru preanesteziološke ambulante in 107 pregledov v okviru ambulante za terapijo bolečine, od tega je bilo v dežurstvu opravljenih 585 konziliarnih pregledov. 5.1 Opravljeno delo (anestezije, EDK) po oddelkih v dežurstvu Kirurgija Travmatologija + ortopedija Urologija Ginekologija Porodna soba (EDK + posegi) 6. Leto 2012 342 197 23 148 124 (105 + 19) Leto 2013 272 124 23 133 118 (105 + 13) KADRI 6.1. Zdravniki V letu 2013 sta dva zdravnika specializanta opravila specialistični izpit – junija zdravnica, ki je takoj nastopila porodniški dopust, in avgusta zdravnik. Tako je bilo 31. 12. 2013 na oddelku 9 zdravnikov specialistov (1 x PD). V tem letu smo pridobili 2 nova specializanta anesteziologije. Vseh specializantov na oddelku je bilo ob koncu leta 6, od tega so bili v Ljubljani in Mariboru na izobraževanju 4, ena specializantka se je novembra vrnila s porodniškega dopusta in bo v letu 2014 opravljala specialistični izpit. Torej je bila le 1 specializantka ob koncu leta dejansko na oddelku. Pomanjkanje zdravnikov specialistov je še vedno pereče in se brez dodatne zaposlitve specialista v letu 2014 ne bo razrešilo. Tudi 47 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec starostna struktura specialistov predstavlja težavo, saj so 4 zdravnice stare nad 50 let, od tega 2 nad 55 let. 6.2. Zdravstvena nega Anestezija: Septembra 2013 se je ena medicinska sestra upokojila, dve sta marca oziroma septembra nastopili porodniški dopust. Kot nadomestilo sta se za določen čas zaposlili dve anestezijski sestri. Do kritične situacije je prišlo v decembru, ko so tri anestezijske sestre nastopile bolniški stalež – dve zaradi rizične nosečnosti, predvideno trajanje do začetka porodniškega dopusta junija 2014, in ena zaradi poškodbe – predvidena odsotnost 6 mesecev. Tako je bilo na dan 31. 12. 2013 na oddelku 5 DMS, 1 VMS in 1 MS, število, ki brez sprememb v organizaciji dela in pomoči zdravstvenega kadra iz CIT ne bi zadoščalo za redno delo in organiziranje dežurne službe. Enota intenzivne terapije – CIT: Na dan 31. 12. 2013 je bilo v njej zaposlenih 11 diplomiranih medicinskih sester in 11 srednjih medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov. Dve od teh sta v letu 2013 diplomirali na visoki zdravstveni šoli, a še nista bili sistemizirani na delovno mesto diplomirane medicinske sestre. Delo v CIT-u poteka v izmenskem načinu, še vedno ni doseženo predvideno razmerje med DMS in MS, ki naj bi bilo v enotah intenzivne terapije 70 : 30. Sistemizacija dveh srednjih medicinskih sester, ki sta diplomirali na visoki zdravstveni šoli, v diplomirani medicinski sestri bi to razmerje delno približala želenemu razmerju. 7. PROSTORI IN OPREMA V letu 2013 nismo pridobili nove opreme. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Tudi v letu 2013 smo stremeli k temu, da bi vsem zaposlenim na oddelku omogočili strokovno izobraževanje. Število objav v revijah IF < 1 ZDRAVNIKI IF 1–2 IF > 2 1 DMS Število aktivnih udeležb Ustna Posterji predstavitev 3 1 5 Število pasivnih udeležb 44 35 ZDRAVSTVENI TEHNIKI 10 OSTALI SKUPAJ 0 1 0 8 1 89 Strokovni članki in izvlečki iz domačih in tujih kongresov (zdravniki): 1. Cesar - Komar, M. Epidemiologija in klasifikacija visceralne bolečine. 16. letni seminar SZZB. Ljubljana: 25. oktober 2013. 2. Cesar - Komar, M., Bricman, I., Continous or bolus analgesia via the epidural catheter following a hip or a knee replacement? Evropski kongres regionalne anestezije – ESRA. Glasgow: 4.–8. september 2013. 48 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 3. Jerković – Parać, B., Kasnik, D. Sedacija otrok za endoskopijo zgornjih prebavil v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, 6. slovenski kongres anesteziologov: zbornik predavanj. Ljubljana: 10.–12. maj 2013, 199–205. 4. Uranjek, J., Vovk, I. and Kompan, L. (2013). Effect of the route of glutamine supplementation (enteral versus parenteral) on intestinal permeability on surgical intensive care unit patients: A pilot study. Surgical Practice, 17: 153–160. doi: 10.1111/17441633.12028. Strokovni članki in izvlečki (zdravstvena nega): 1. Pungartnik, J., Nikolova, L. Aktivnosti, kompetence in obremenitve medicinske sestre v prebujevalnici. Sedanjost in prihodnost zdravstvenih ved v času globalnih sprememb: zbornik predavanj z recenzijo. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede, 2013, 209–216. Organizacija strokovnih srečanj: Na oddelku smo v sodelovanju s farmacevtskim podjetjem Merck Sharp & Dohme, d. o. o., 5. 9. 2013 organizirali Webcast ANESTHESIA – SURGERY COLLABORATION: Live Gastric Bypass Surgery Webcast. Sodelovala sta priznana strokovnjaka iz Belgije, prof. Jan Paul Mulier, MD, PhD, predstojnik Oddelka za anesteziologijo, in dr. Bruno Dillemans, MD, vodja Oddelka splošne kirurgije, oba iz AZ Sint Jan Brugge, KU Leuven. Konferenci smo prisostvovali kirurgi in anesteziologi naše bolnišnice. Organizacija oddelčnih izobraževanj: V mesecu decembru smo začeli s stalnim oddelčnim izobraževanjem za zdravnike. Vsako tretjo sredo bomo pripravili polurna predavanja iz tem, pomembnih za našo stroko. Izobraževanje smo prijavili na Zdravniško zbornico Slovenije in prejeli pozitivno mnenje glede pridobivanja kreditnih točk. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Na Oddelku za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok smo pooblaščeni s strani Zdravniške zbornice Slovenije in Zbornice zdravstvene nege za izvajanje pedagoške dejavnosti za področje zdravstvene nege zdravnikov pripravnikov, zdravnikov specializantov anesteziologije in zdravnikov specializantov operativnih strok. Na oddelku imamo 3 glavne mentorje za specializacijo iz anesteziologije in enega za specializacijo iz urgentne medicine ter 4 nadzorne mentorje pripravnikov. Na področju zdravstvene nege pa imamo 3 glavne mentorje. V okviru pripravništva zdravnikov poteka na oddelku za anesteziologijo 14-dnevno kroženje iz reanimatologije in anestezije. V letu 2103 se je po tem programu izobraževalo 16 zdravnikov pripravnikov. 3 specializanti splošne kirurgije in specializant ortopedije so opravili 4-mesečni program izobraževanja (2 meseca anesteziologije in 2 meseca intenzivne terapije), 2 specializantki ginekologije in porodništva pa sta opravili enomesečni program kroženja. Na enomesečnem strokovnem izpopolnjevanju je bila na našem oddelku specialistka anesteziologije iz Prijedora, ki se je izpopolnjevala na področju izvajanja perifernih in osrednjih živčnih blokad. V okviru zdravstvene nege se je na oddelku izobraževalo 6 ZT in 3 DMS po programu pripravništva ter 3 študentke visoke zdravstvene šole v okviru kliničnih vaj. Podiplomsko doktorsko izobraževanje je v letu 2013 zaključila asist. dr. Jasna Uranjek, dr. med. 49 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Specializant Janez Kompan, dr. med., je junija na Švedskem uspešno opravil še drugi del evropskega izpita iz anesteziologije in tako prejel evropsko diplomo iz anesteziologije. Asist. dr. Jasna Uranjek, dr. med., je bila ponovno za obdobje treh let izvoljena v naziv asistentke za predmetno področje anesteziologija in reanimatologija na Medicinski fakulteti v Mariboru. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V letu 2013 smo sodelovali v mednarodni raziskavi pod okriljem Evropskega združenja za anesteziologijo – ESA: ETPOS: European Transfusion Practice and Outcome Study: A multicentral evaluation of standard of transfusion care and clinical outcome for elective surgical patients. Observational Study. Študija je potekala od 1. 4. do 30. 6. 2013. Vanjo smo vključili 5 pacientov in jo uspešno zaključili. 11. SKLEPNE MISLI Za nami je leto, ki ga je, kot že nekaj let pred njim, zaznamovala težka kadrovska stiska zdravnikov, ob koncu leta pa tudi anestezijskih sester. Posebej veliko naporov je bilo vloženih v organizacijo službe v prvi četrtini leta, ko smo zaradi izgube operacijske dvorane izvajali reden operativni program v popoldanskem času. To je za vsakega zdravnika anesteziologa pomenilo dodatni 12-urni delavnik enkrat tedensko (ob dežurni službi in pripravljenosti). Organizirati je bilo potrebno dodatno delo tudi v prebujevalnici. Mesečna obremenitev anesteziologov, anestezijskih sester in medicinskih sester CIT-a je bila na robu zmogljivosti, zato je prevladala razumnost in smo s takim režimom dela meseca aprila zaključili. Kljub vsem težavam smo opravili zastavljeno delo in s tem prispevali svoj – menim, da pomemben – delež v poslanstvu naše ustanove v celoti. Vsem svojim sodelavcem se zahvaljujem za njihov trud, pripravljenost in visoko strokovnost pri delu. Še posebej pa hvala za izkazano kolegialnost, brez katere mnogokrat ne bi zmogli izvesti vseh naloženih dnevnih delovnih obveznosti. 50 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XIII. CENTRALNI OPERACIJSKI BLOK VODILNA MEDICINSKA SESTRA ENOTE: Aljoša Kraševec, dipl. m. s. 1. PREDSTAVITEV ENOTE Organizacijsko smo pričeli delovati kot centralni operacijski blok aprila 2006 (COB). COB je vključen v kirurške službe in je sestavljen iz: - enote za abdominalno in splošno kirurgijo, - enote za travmatologijo in ortopedijo, - enote za ginekologijo in porodništvo, - enote za endoskopsko kirurgijo in urologijo. Enota za urologijo deluje samostojno. 2. VIZIJA ODDELKA, LETNI IN PETLETNI PLAN V letu 2014 bomo nadaljevali s spremljanjem porabe materiala na pacienta. Skušali bomo vzpostaviti cel krog v elektronski obliki: lekarna, stanje zalog, stanje konsignacijskih skladišč, avtomatsko naročanje materiala. Poleg tega je potrebno urediti šifrante, uvesti črtno kodo, izdelati nabor izdelkov na posamezni poseg. Sledili bomo novostim na področju operativnih tehnik, aparatur in instrumentarija ter temu primerno izobraževali kader. Še naprej se bomo trudili za dobro sodelovanje med posameznimi enotami COB in operativnimi oddelki, njihovimi predstojniki, glavnimi medicinskimi sestrami. Poenotili bomo nekatere postopke v vseh operacijskih enotah, sledili sodobnim trendom zdravstvene nege, dosledno vodili neželene dogodke, se udeleževali strokovnih predavanj ter sledili usmeritvam bolnišnice, JCI in na našem področju izpopolnili kirurški varnostni kontrolni seznam ter stremeli k doslednemu uvajanju v prakso. 3. OPRAVLJENO DELO V LETU Opravljeno delo bo podano s strani posameznih oddelkov. 51 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 4. KAKOVOST IN VARNOST 4.1. KAZALNIK KAKOVOSTI – NEŽELENI DOGODKI NEŽELENI DOGODKI PADCI/ZDRSI DELNO POMIČNIH PACIENTOV DRUGE POŠKODBE PRI PACIENTIH VBODI Z UPORABLJENIMI IGLAMI – IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE POŠKODBE Z DRUGIMI OSTRIMI PREDMETI – IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE DRUGE POŠKODBE – IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGE DRUGO SKUPAJ 2008 2009 2010 2011 2012 2013 1 0 0 0 0 0 1 3 0 0 0 0 2 1 4 2 3 0 2 1 5 1 2 3 1 1 1 2 1 1 8 3 9 2 12 0 7 2 6 1 2 6 5. DEŽURNA SLUŽBA Za potrebe operativne dejavnosti dežura operacijska medicinska sestra, ena pa je v stanju pripravljenosti. 6. KADRI OP MS DMS DIPL. ZDR. ZT oz. SMS VMS SKUPAJ OP MS 31. 12. 2009 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 5 31. 12. 2010 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 7 31. 12. 2011 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2012 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2013 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 7 6 8 6 (1 x porodna) 6 (2 x porodna) 5 4 2 1 1: 4-urni delavnik 1 1: 4-urni delavnik 1 1 1 12,5 12,5 13 11 11 52 Splošna bolnišnica SUBSTERILIZACIJA ZT SKUPAJ STREŽNICE Op. strežnice SKUPAJ Slovenj Gradec 31. 12. 2009 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2010 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2011 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2012 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2013 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 31. 12. 2009 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 9 2: 4-urni delavnik 1: dolga bolniška odsotnost 31. 12. 2010 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 31. 12. 2011 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 9 2: 4-urni delavnik 8 2: 4-urni delavnik 11 11 10 31. 12. 2012 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 8 2: 4-urni delavnik 10 31. 12. 2013 Število zaposlenih BREZ UROLOGIJE 7 2: 4-urni delavnik 1: dolga bolniška odsotnost 10 7. PROSTOR IN OPREMA V letu 2013 smo do aprila delali za OSAK tudi v popoldanskem času, vendar je to zaradi kadrovskega primanjkljaja in organizacije dela (usklajevanje dežurstev, stanje pripravljenosti, popoldansko delo, zagotavljanje strokovne pokritosti posamezne operacijske) privedlo do preobremenjenosti osebja. Zato je prišlo do reorganizacije in od aprila dalje smo za OSAK izvajali trikrat tedensko operacije v dopoldanskem času v operacijski v 2. nadstropju C1. Pomembna pridobitev za OSAK je bila nova, 3-dimenzionalna videolinija, za OTO pa 2 novi vrtalki, ki nam omogočata tekoče delo. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE 8.1. ORGANIZIRANA IZOBRAŽEVANJA ZA ZAPOSLENE IZVAJALCE ZBN V letu 2013 nismo organizirali izobraževanj za zaposlene, smo se pa udeleževali organiziranih izobraževanj znotraj naše bolnišnice in večkrat imeli izobraževanje s strani zastopnikov podjetij, katerih artikle uporabljamo. 8.2. AKTIVNE UDELEŽBE ZAPOSLENIH V ENOTI V letu 2013 ni bilo aktivnih udeležb. 53 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 8.3. PASIVNE UDELEŽBE NA IZOBRAŽEVANJIH ODD. SEKCIJA COB SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V OP. DEJAVNOSTI SEMINAR KRAJ IN DATUM SEMINARJA MI MED SEBOJ LJUBLJANA, 22. 11. 2013 UDELEŽENCI ALJOŠA KRAŠEVEC, dipl. m. s., STANKA POROČNIK, ZT 8.4. PLAN IZOBRAŽEVANJ IN SEMINARJEV ZA NASLEDNJE LETO PROFIL MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA MS/ZT/BABICA ORGANIZ ATOR Sekcija MS in ZT v operativni dejavnosti Sekcija MS in ZT v kirurgiji Sekcija MS in ZT v sterilizaciji Sekcija MS v menedžmentu Sekcija MS v menedžmentu DMSBZT Sl. Gradec DMSBZT Sl. Gradec DMSBZT Sl. Gradec NASLOV IZOBRAŽEVANJA ŠT. UDELEŽENCEV KRAJ DATUM Približajmo operacijsko zdravstveno nego pacientu Ptuj 11.–12. 4. 2014 2 Kirurške delavnice Laško 14. 3. 2014 2 20.–21. 3. 2014 2 Varnost ni naključje javijo naknadno Položaj menedžmenta zdravstvene nege danes Ljubljana 28. 5. 20 14 2 Posvet na temo opolnomočenje menedžerjev v zdravstveni negi za aktualne vsebine Ljubljana jesen 2014 2 naknadno 2 naknadno 2 naknadno 2 TPO Dimenzije etike Zakonodaja v zdravstvu Slovenj Gradec Slovenj Gradec Slovenj Gradec 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Ves čas skrbimo za izobraževanje vseh članov tima, za uvajanje novosti in prilagajanje novim operativnim tehnikam. 54 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 10. ZAKLJUČNE MISLI Operacijske medicinske sestre smo strokovnjakinje na področju operacijske zdravstvene nege in pri svojem delu se nenehno soočamo z izzivi. Neformalno izobraževanje ima že dolgo tradicijo. Spremembe v gospodarskem in političnem prostoru prinašajo nove zahteve in izzive. Pogosto sta vloga in pomen naše stroke premalo poudarjena. Tudi na nas samih je, da se zavedamo, kako pomemben poklic opravljamo. »Kjer je volja, je tudi pot.« In mogoče je že čas, da vsak od nas pokaže malo dobre volje in začne z malimi stvarmi in dejanji tlakovati pot, ki bo vodila k spremembam na bolje. 55 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XIV. ODDELEK ZA INTERNO MEDICINO PREDSTOJNIK: Davorin Benko, dr. med., spec. int. UVOD OIM je temeljni bolnišnični oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in želi postati regijski center za diagnostiko in zdravljenje internističnih bolezni v akutni internistični obdelavi na bolnišničnem ter na vseh subspecialističnih ambulantnih področjih. VIZIJA OIM Vizija nadaljnjega razvoja OIM izhaja iz vrednot OIM. Razvoj OIM v obdobju 2013 do 2018 je nadaljevanje kontinuitete našega razvoja, in sicer ob upoštevanju predvidenega razvoja medicinskega znanja, tehnologije, demografskih sprememb in razvoja zdravstvenega sistema v Sloveniji. STROKOVNI DOSEŽKI Novost v letu 2013: • diagnostika KVČB s kalprotektinom. Predlog novih metod za leto 2014: • endoskopski ultrazvok, • enteroskopija, • 3-dimenzionalna tranzezofagealna UZ-preiskava srca, • analna manometrija, • stresna ehokardiografija. Uvedba novih metod je odvisna od finančnih sredstev, namenjenih za nakup ustrezne opreme, in možnosti izobraževanja kadra za uvajanje le-teh. V letu 2013 nismo dobili dodatne opreme za uvajanje novih metod. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo začeli strokovno zaostajati in se bo zmanjšala kvaliteta obravnave naših bolnikov. Od leta 2013 ne moremo več izvajati transezofagealnih UZ-preiskav srca zaradi iztrošenosti sonde. V letu 2013 smo preko skrbnikov kliničnih poti redno spremljali in analizirali klinično pot za pankreatitise in naše rezultate predstavili v domačih in tujih revijah. Redno izvajamo notranji strokovni nadzor preko vseh predpisanih oblik. 56 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec OPRAVLJENO DELO V letu 2013 smo v celoti realizirali pogodbeno dogovorjeni obseg dela na vseh področjih našega delovanja. V okviru akutne bolnišnične obravnave je bilo odpuščenih 4085 bolnikov, opravili smo 1289 bolniško oskrbnih dni v okviru neakutne bolnišnične obravnave in naredili 597 529 ambulantnih točk. Z dvema dežurnima internistoma in dipl. med. sestro zagotavljamo 24-urno internistično urgentno službo. KADRI PRIHODI • trije zdravniki specializanti, • diplomirana medicinska sestra, • štirje zdravstveni tehniki. ODHODI • diplomirana medicinska sestra, • deset zdravstvenih tehnikov, • administratorki. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Število aktivnih udeležb: 25 Število pasivnih udeležb: 162 PUBLIKACIJE 1. Vujasinovic, M., Zaletel, J., Tepes, B., Popic, B., Makuc, J., Epsek Lenart, M., Predikaka, M., Rudolf, S. Low prevalence of exocrine pancreatic insufficiency in patients with diabetes mellitus. Pancreatology. 2013 Jul–Aug;13(4):343–6. 2. Hudopisk, N., Korva, M., Janet, E., Simetinger, M., Grgič-Vitek, M., Gunenšek, J., Natek, V., Kraigher, A., Strle, F., Avšič-Županc, T. 3. Štabuc, B., Tepeš, B., Skok, P., Vujasinović, M., Blinc, A., Čerček, M., Tomšič, M. Slovenske smernice za preprečevanje neželenih Tick-borne encrphalitis associated of consumption of raw goat milk, Slovenia, 2012. Emerg Inf D, Vol.19, No 5, May 2013, 806–808. učinkov nesteroidnih protivnetnih zdravil, antiagregacijskih in antikoagulantnih učinkovin na prebavila in srčno žilni sistem. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 142–145. 4. Benko, D., Slemenik Pušnik, C., Kosi, I. E. Obravnava bolnikov z akutno možgansko kapjo v urgentni internistični službi in koristi sistema Telekap. Akutna možganska kap VIII : učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce / (uredila) Bojana Žvan, Marjan Zaletel, Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2013, 69–74. 5. Ivanović, M., Kosi, E. I., Slemenik Pušnik, C., Lipovec, R. Glavobol kot vodilni simptom pri disekciji aorte – prikaz primera. Urgentna medicina. Izbrana poglavja. Urednika: Rajko Vajd, Marko Gričar. Dvajseti mednarodni simpozij o urgentni medicine. Portorož, Slovenija, 2013; 223–226. 57 Splošna bolnišnica 6. Slovenj Gradec Kladnik, M. Aplikacija zdravstvenovzgojnih obrazcev za srčno popuščanje v računalniški sistem in uporabnost. Uporabna kardiologija 2013: dobra vprašanja si zaslužijo dobre odgovore: poudarki in nasveti, Portorož, 31. januar–2. februar / urednik Marko Gričar – Ljubljana: Edumedic, 2013, 108–109. 7. Tretjak, M. Ocena funkcije levega prekata z dvodimenzionalno in tridimenzionalno ehokardiografijo. Sodobna kardiologija. Zbornik prispevkov, Portorož, Slovenija, 9.–11. maj 2013, urednik Zlatko Fras, Združenje kardiologov Slovenije, 54–55. 8. Tretjak, M. Hipertrofična kardiomiopatija – smo pomislili na vse vzroke. Sodobna kardiologija. Zbornik prispevkov, Portorož, Slovenija, 9.–11. maj 2013, urednik Zlatko Fras, Združenje kardiologov Slovenije, 127–128. 9. Benko, D., Slemenik Pušnik, C., Marolt, A. Kardiološka dejavnost na Oddelku za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Sodobna kardiologija. Zbornik prispevkov, Portorož, Slovenija, 9.–11. maj 2013, urednik Zlatko Fras, Združenje kardiologov Slovenije, 91–93. 10. Marolt, A., Slemenik Pušnik, C., Kerbev Kotnik, M., Kladnik, M., Benko, D. Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem (SP) v SB Slovenj Gradec na lokalnem in v širšem slovenskem prostoru od 2000 do 2012. Sodobna kardiologija. Zbornik prispevkov, Portorož, Slovenija, 9.–11. maj 2013, urednik Zlatko Fras, Združenje kardiologov Slovenije, 72. 11. Vujasinović, M., Vujasinović, S., Djurišić, N., Keber, T. The sign of Leser-Trelat – a case report. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 149. 12. Vujasinović, M., Marolt, A., Tepeš, B., Makuc, J., Kikec, Z., Robač, N. Vpliv klinične poti na izid zdravljenja bolnikov z akutnim pankreatitisom. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 150–152. 13. Miljković, M., Vujasinović, M., Tretjak, M., Marolt, A., Tepeš, B., Klančnik, K. Ali so bolniki na antikoagulantni terapiji ustrezno zaščiteni pred krvavitvijo iz zgornjih prebavil? Gastroenterolog 2013; suplement 2: 153–154. 14. Robač, N., Vujasinović, M., Marolt, A., Tretjak, M. Rezultati obravnave bolnikov z akutno krvavitvijo iz zgornjih prebavil v splošni bolnišnici: analiza dveletnega obdobja. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 155–158. 15. Vujasinović, M., Klančnik, K., Kunst, G., Lavre, S. Biliarni ileus – prikaz dveh primerov. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 159– 160. 16. Popič, B., Vujasinović, M., Zaletel, J., Makuc, J., Epšek Lenart, M., Predikaka, M., Tepeš, B. Seroprevalenca celiakije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa I. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 161–162. 17. Vujasinović, M., Zaletel, J., Tepeš, B., Popič, B., Makuc, J., Epšek Lenart, M., Predikaka, M., Rudolf, S. Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 163–164. 18. Vujasinović, M., Tepeš, B., Rudolf, S. Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih s celiakijo. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 165–166. 19. Vujasinović, M., Tepeš, B., Makuc, J., Zaletel, J., Vidmar, T., Rudolf, S. Eksokrina in endokrina insuficienca pankreasa po akutnem pankreatitisu. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 167–169. 20. Vujasinović, M., Robač, N., Jeverica, S., Dolinar, U., Tepeš, B. Heliobacter pylori eradication rate in carinthian region of Slovenia, 2011–2012. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 170. 21. Vujasinović, M. Is adherence of guidelines in treatment of patients with celiac disease satisfactory? Gastroenterolog 2013; suplement 2: 171–172. 22. Popič, B., Klančnik, K., Vujasinović, M. Z liraglutidom povzročen akutni pankreatitis. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 177–178. 23. Vujasinović, M., Kaplan, P. Hematemeza zaradi erozivnega duodenitisa pri maratoncih – prikaz dveh primerov. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 179. 24. Vujasinović, M., Tretjak, M., Tepeš, B., Marolt, A., Miljkovič, M., Klančnik, K. Ustreznost predpisovanja zaviralcev protonske črpalke. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 183–184. 25. Vujasinović, M., Kikec, Z., Slemenik Pušnik, C. S kapecitabinom povzročen transmuralni miokardni infarkt – prikaz primera. Gastroenterolog 2013; suplement 2: 185–186. 26. Vujasinović, M., Tepeš, B., Rudolf, S. Exocrine pancreatic insufficiency in patients with celiac disease. Pancreatology 2013, volume 13, Number 3S May/June 2013. S43. 45th Annual Meeting of the European pancreatic Club, June 26–29, 2013, Zürich, Switzerland. 27. Vujasinović, M., Tepeš, B., Makuc, J., Zaletel, J., Vidmar, T., Rudolf, S. Exocrine and endocrine pancreatic insufficiency after acute pancreatitis. Pancreatology 2013, volume 13, Number 3S May/June 2013. S65. 45th Annual Meeting of the European pancreatic Club, June 26–29, 2013, Zürich, Switzerland. 28. Mravljak, M., Vizjak, A., Ferluga, D., Rigler, A. A., Kovac, D., Kveder, R. et al. N acetyl beta D glucosaminidase and urinary IGG are predictors of good therapeutic response to induction therapy in ANCA associated glomerulonephritis. In : Abstracts2view of the World congress of nephrology 2013, May 31–June 3, Hong Kong. WCN, 2013; SA323. 29. Karničnik, K., Mravljak, M. Novi kazalci za določanje sideropenije. Med Razgl 2013; 52: 345–52. 58 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 30. Vujasinović, Z. M., Tepeš, B., Makuc, J., Zaletel, J., Vidmar, T., Rudolf, S., Šeruga, Z. M., Birsa, B. Eksokrina in endokrina insuficienca pankreasa po akutnem pankreatitisu. Interna medicina 2013: zbornik predavanj IV. kongresa in 25. strokovnega sestanka Združenja internistov SZD; 2013 sept 27–28; Ljubljana: Združenje internistov SZD, 2013, 232–34. 31. Vujkovac, B., Mravljak, M., Pečolar, S., Plešivčnik, Z., Markovič, U., Gams, M. Procesni način obravnave kronične ledvične bolezni. Interna medicina 2013: zbornik predavanj IV. kongresa in 25. strokovnega sestanka Združenja internistov SZD; 2013 sept 27–28; Ljubljana: Združenje internistov SZD, 2013, 235–40. 32. Cokan Vujkovac, A., Vujkovac, B., Tretjak, M., Korat, V., Verovnik, F. Zdravljenje Fabryjeve bolezni – 10-letne izkušnje zdravljenja v bolnišnici Slovenj Gradec. Interna medicina 2013: zbornik predavanj IV. kongresa in 25. strokovnega sestanka Združenja internistov SZD; 2013 sept 27–28; Ljubljana: Združenje internistov SZD, 2013, 241–44. 33. Tretjak, M. Ultrazvok srca – 50 odtenkov sive. Interna medicina 2013: zbornik predavanj IV. kongaresa in 25. strokovnega sestanka Združenja internistov SZD; 2013 sept 27–28; Ljubljana: Združenje internistov SZD, 2013, 245–47. 34. Vujasinović, M., Marolt, A., Makuc, J., Kikec, Z., Robac, N., Tepeš, B. Impact of clinical pathway on treatment outcome in patients with acute pancreatitis. United European gastroenterology Journal 2013; 1(1S): A306. 21st United European Gastroenterology Week Berlin 2013. 35. Vujasinovic, M., Tretjak, M., Marolt, A., Tepes, B., Miljkovic, M., Klancnik, K. Are patients on anticoagulants adequately protected against upper gastrointestinal bleeding? United European Gastroenterology Journal 2013; 1(1S): A570. 21st United European Gastroenterology Week Berlin 2013. 36. Robač, N., Vujasinović, M., Marolt, A., Tepeš, B., Makuc, J., Kikec, Z. Vpliv klinične poti na izid zdravljenja bolnikov z akutnim pankreatitisom. 55. Tavčarjevi dnevi, Portorož, 7.–9. 11. 2013, zbornik prispevkov / urednika Fras Z, Poredoš P. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. 37. Robač, N., Vujasinović, M., Marolt, A., Tretjak, M. Obravnava bolnikov z akutno krvavitvijo iz zgornjih prebavil v splošni bolnišnici. 55. Tavčarjevi dnevi, Portorož, 7.–9. 11. 2013, zbornik prispevkov / urednika Fras Z, Poredoš P. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. 38. Markovič, U., Gams, M., Plešivčnik, Z., Vujkovac, B., Mravljak, M. Preobčutljivostna reakcija na sintetične dializne membrane – prikaz primerov. 55. Tavčarjevi dnevi, Portorož, 7.–9. 11. 2013, zbornik prispevkov / urednika Fras Z, Poredoš P. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. 39. Popič, B., Vujasinović, M., Zaletel, J., Makuc, J., Epšek Lenart, M., Predikaka, M., Tepeš, B. Seroprevalenca celiakije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1. 55. Tavčarjevi dnevi, Portorož, 7.–9. 11. 2013, zbornik prispevkov / urednika Fras Z, Poredoš P. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. 40. Miljković, M., Vujasinović, M., Tretjak, M., Marolt, A., Tepeš, B., Klančnik, K. Ali so bolniki, ki prejemajo antikoagulantno zdravljenje, ustrezno zaščiteni pred krvavitvijo iz zgornjih prebavil. 55. Tavčarjevi dnevi, Portorož, 7.–9. 11. 2013, zbornik prispevkov / urednika Fras Z, Poredoš P. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. 41. Vujasinovic, M., Kaplan, P. Hematemesis due to erosive duodenitis in marathon runners – a report of two cases. Eur Journ of Sports Med. Vol 1, Issue 1, sept. 2013: 47–49. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Izvajajo se programi usposabljanja in izobraževanja po trenutno veljavnih in predpisanih programih za študente, sekundarije in specializante. V letu 2013 smo na OIM izobraževali 13 študentov medicine, 19 sekundarijev in 21 specializantov. Imamo pet glavnih mentorjev za področje interne medicine. 59 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Redno izvajamo vaje za dijake Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, klinične vaje s področja geriatrične in internistične zdravstvene nege za študente 1. in 3. letnika Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec. Imamo 16 mentorjev in 21 somentorjev, dva sodelavca sta habilitirana v naziv strokovni sodelavec Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V letu 2013 je pod mentorstvom v ZN opravljalo: • pripravništvo 61 zdravstvenih tehnikov, • PUD 31 dijakov, • v šolskem letu 2012/2013 smo izvajali klinične vaje za 21 študentov. SPECIALISTIČNI IZPIT, DODATNA ZNANJA • Dr. Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol., specialistka interne medicine, je uspešno opravila specialistični izpit iz interne medicine. ČESTITAMO! • Špela Oberstar Meden, dr. med, specialistka interne medicine, je opravila specialistični izpit iz interne medicine. ČESTITAMO! • Simona Šipek, dr. med., specialistka interne medicine, je pridobila dodatna znanja iz paliativne oskrbe. ČESTITAMO! ORGANIZIRANA STROKOVNA SREČANJA • 13.–14. 9. 2013, Fabry workshop. Šola z mednarodno udeležbo. Organizator Center za dializo in OIM SB SG. Slovenj Gradec. ŠTUDIJE • OLFAS – Ocena ledvične funkcije pri asimptomatskih starostnikih Opis: epidemiološka, nekontrolirana, odprta, interventna raziskava. Namen: vpliv nadzora dejavnikov tveganja na zaplete in preživetje pri starostnikih. Glavni raziskovalec: B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: M. Mravljak, Z. Koželj Rekanović, M. Gams, U. Markovič, V. Korat. • RELYPSA Opis: multicentrična, odprta, enoročna študija (faza 2b). Namen: ocena titracijskega režima novega zdravila RLY5016 – močnega vezalca K iz črevesja pri bolnikih s srčnim popuščanjem in s pridruženo ledvično odpovedjo (GFR < 60). Glavni raziskovalec: M. Lainščak. Glavni raziskovalec v SB SG: A. Marolt. Ostali raziskovalci: C. Slemenik Pušnik, K. Mravljak, V. Korat. • REL 5016-205 Opis: multicentrična, randomizirana, odprta študija (faza 2b). Namen: ocena varnosti in učinkovitosti zdravila RLY5016 z variabilnim odmerjanjem, za zdravljenje hiperkaliemije pri bolnikh z arterijsko hipertenzijo in diabetično nefropatijo, ki se zdravijo z ACEI in/ali ARB ob sočasni uporabi ali brez spironolaktona. Glavni raziskovalec: Z. Fras. Glavni raziskovalec v SB SG: B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: M. Mravljak, U. Marković, S. Pečolar, K. Mravljak, T. Šmon, V. Korat. • WELCOME (Web-based Evaluation of Clinical Benefit of Mimpara in ESRD Patients) Opis: multicentrična, mednarodna, opazovalna raziskava. Namen: raziskava o kliničnih učinkih zdravila mimpara pri dializnih bolnikih. 60 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Nosilec v Sloveniji: Klinični oddelek za nefrologijo UKC Ljubljana. Glavni raziskovalec raziskave: prof. dr. J. Buturović-Ponikvar, UKC Ljubljana. Glavni raziskovalec v SB Slovenj Gradec: B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: Z. Plešivčnik, M. Gams, U. Markovič, M. Mravljak, S. Pečolar. Trajanje: 2006–2014. • Raziskava HGT REP 060 Opis: multicentrična, mednarodna, randomizirana, interventna. Namen: klinična ocena zdravljenja odraslih bolnikov s Fabryjevo boleznijo z replagalom kot nadomestnim encimskim zdravljenjem. Nosilec v Sloveniji: Oddelek za interno medicino in Fabry center Slovenj Gradec. Odgovorni raziskovalec v Sloveniji: B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: M. Tretjak, A. Cokan Vujkovac, V. Korat, K. Mravljak, S. Pečolar, T. Šmon. Trajanje: 2012–2013 (zaključena poleti). • Študija Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH): primerjava različnih shem zdravljenja Helicobacter pylori Opis: prospektivna, randomizirana, multicentrična. Namen: ugotavljanje primarne odpornosti bakterije Helicobacter pylori in ocena uspešnosti zdravljenja z različnimi shemami. Glavni raziskovalec raziskave: prof. dr. B. Tepeš. Ostali raziskovalci: v SB SG: M. Vujasinović. • Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih s celiakijo Opis: prospektivna, presečna. Namen: ugotavljanje incidence eksokrine insuficience pankreasa (EIP) pri bolnikih s celiakijo in ocena klinične pomembnosti EIP. Glavni raziskovalec raziskave: M. Vujasinović. • Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih po prebolelem akutnem pankreatitisu Opis: prospektivna, presečna. Namen: ugotavljanje incidence eksokrine insuficienca pankreasa (EIP) pri bolnikih po prebolelem akutnem pankreatitisu in ocena klinične pomembnosti EIP. Glavni raziskovalec raziskave: M. Vujasinović. Ostali raziskovalci: T. Vidmar. • Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo Opis: prospektivna, presečna. Namen: ugotavljanje incidence eksokrine insuficienca pankreasa (EIP) pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo in ocena klinične pomembnosti EIP. Glavni raziskovalec raziskave: M. Vujasinović. Ostali raziskovalci: B. Vujkovac, A. Cokan Vujkovac, M. Tretjak, M. Mravljak, B. Popič, V. Korat. • Eksokrina insuficienca pankreasa pri bolnikih s srčnim popuščanjem Opis: prospektivna, presečna. Namen: ugotavljanje incidence eksokrine insuficienca pankreasa (EIP) pri bolnikih s srčnim popuščanjem in ocena klinične pomembnosti EIP. Glavni raziskovalec raziskave: M. Vujasinović. Ostali raziskovalci: M. Tretjak, A. Marolt, M. Kotnik Kerbev, C. Slemenik Pušnik. • XALIA (Xarelto for Long-term and Initial Anticoagulation in Venous Thromboembolism (VTE)) Opis: prospektivna neintervencijska raziskava o dolgoročni in začetni antikoagulaciji pri VTE za zbiranje specifičnih podatkov o lastnostih bolnikov, učinkovitosti in/ali varnosti zdravljenje med opazovanjem v redni klinični praksi. Glavni raziskovalec raziskave: dr. M. Štalc, dr. med. Glavna raziskovalka v SG: I. Umek Bricman, dr. med. Ostali raziskovalci: A. Cokan Vujkovac, dr. med. Vključevanje bolnikov do konca leta 2013, zaključek študije do konca leta 2014. • Physician Adherence to Fondaparinux Prescribing Information For Patients with Suprficial Vein Thrombosis (SVT) of the Lower Limbs. Opis: neintervencijska, retrospektivna študija za zbiranje specifičnih podatkov o predpisovanju fondaparina v redni klinični praksi 61 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Glavni raziskovalec za Slovenijo: prof. M. Kozak, dr. med. Glavna raziskovalka v SG: A. Cokan Vujkovac, dr. med. Vključevanje bolnikov in zaključek študije do konca leta 2013. SKLEPNE MISLI OIM je oddelek, ki na vseh področjih delovanja še zagotavlja dober nivo zdravstvene oskrbe na področju internistične dejavnosti. Hkrati so vzpostavljeni pogoji za znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo, ki v bolnišnici ni sistemsko urejeno. Na žalost v letu 2013 nismo sledili trendu uvajanja novih diagnostičnih in terapevtskih metod kot v zadnjih letih. Vzrok je v nenakupu potrebne diagnostične opreme. Z nenadomeščanjem pokvarjene in zastarele smo začeli delati korake nazaj. Ob upoštevanju demografskih trendov, epidemioloških značilnosti v regiji, delitvi dela znotraj regije in hitrega razvoja internistične stroke je pričakovati še nadaljnje večanje obsega dela in nadaljnji razvoj oddelka, čemur morajo slediti tudi finančni in kadrovski predpogoji ter seveda nakupi nove diagnostične opreme. Hvala vsem, ki pri tem sodelujejo in vestno opravljajo svoje delo. 62 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec CENTER ZA ZDRAVLJENJE FABRYJEVE BOLEZNI VODJA CENTRA: prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. internist UVOD Že 9 let v naši bolnišnici deluje Center za zdravljenje Fabryjeve bolezni (FC), ki še vedno ostaja edini specializiran center za zdravljenje ene od redkih bolezni v Sloveniji. Naš FC postaja eden od pomembnih referenčnih centrov na področju zdravljenja Fabryjeve bolezni v širši regiji srednje in Vzhodne Evrope. Kot v prejšnjih letih smo se vključevali v mednarodne projekte, kar je pripeljalo do soavtorstva in objave strokovnih člankov v najuglednejših mednarodnih strokovnih revijah. V letu 2012 smo na povabilo tudi aktivno sodelovali pri pripravi novih evropskih smernic za zdravljenje, kar je nedvomno izjemno priznanje za naše delo. Smernice so bile objavljene v letu 2013. Člani centra se tudi aktivno vključujejo v najpomembnejše strokovne institucije na področju Fabryjeve bolezni v Evropi in svetu. V letu 2013 smo ponovno odkrili novo bolnico iz doslej znane družine. Na srečo bolnica še ne potrebuje encimskega nadomestnega zdravljenja. Nadaljevali smo tudi z diagnostično obdelavo sumljivih bolnikov. Dva naša bolnika si že tretje leto sama aplicirata zdravilo na domu in to brez večjih zapletov, na kar smo še posebej ponosni. Žal pa še vedno čakamo na odgovor ZZZS na naš predlog za ureditev potrebnih pravnih podlag za tak način zdravljenja. V letu 2013 smo prvič do sedaj, zaradi strokovnih razlogov, prekinili encimsko zdravljenje pri bolnici. Istega leta je umrl bolnik na encimskem zdravljenju. Uspešno pa smo zaključili pomembno mednarodno klinično raziskavo, ki je trajala kar 2 leti. BOLNIKI Na začetku leta 2013 je bilo na encimskem zdravljenju 20 bolnikov (vključno s tistimi v raziskavi). Žal pa je jeseni umrl eden pacient na encimski terapiji. Konec leta smo tudi prvič prekinili encimsko zdravljenje pri bolnici, ker smo ocenili, da ne more pričakovati izboljšanja bolezni. Bolnica in svojci so se strinjali s prekinitvijo zdravljenja. Tako je bilo konec leta na nadomestnem encimskem zdravljenju 18 bolnikov: 12 moških, 5 žensk in 1 deček. Pri slednjem smo v letošnjem letu opravili zamenjavo terapije zaradi hudih in stalnih bolečin. Odrasli se zdravijo oziroma vodijo v našem centru, otroci pa na Kliničnem oddelku za pediatrijo v Ljubljani, ki pa nam v skladu z dogovorom pošilja rezultate opravljenih preiskav in pregledov. Trenutno se v Ljubljani vodi pet otrok (dva fanta in tri deklice), od katerih 1 fant prejema nadomestno encimsko terapijo. Pri 2 bolnikih se že tri leta izvaja terapija na domu. Zdravljenje pri obeh poteka brez večjih zapletov, manjše težave pa večinoma sproti rešujemo s konzultacijo po telefonu. Seveda pa tem bolnikom nudimo 24-urno pomoč in nadzor. Dosedanje izkušnje so izjemno pozitivne, še vedno pa čakamo na odgovor ZZZS na naš predlog o ureditvi tega področja. Zdravljenje, ki se izvaja na drugih lokacijah, je potekalo brez večjih zapletov. Z vsemi izvajalci (sodelavci) že več let dobro sodelujemo. Vse vpletene zdravstvene delavce smo pred začetkom ENZ ustrezno usposobili, tako da na teh lokacijah sedaj uspešno izvajajo ENZ. Seznanili smo jih z zdravljenjem, možnimi zapleti in vodenjem dokumentacije. Na našem oddelku pa zagotavljamo 24-urno pripravljenost za reševanje zapletov pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo. Vsi odrasli bolniki pa tudi redno prihajajo v naš center na kontrolne preglede (vsake 3 mesece). 63 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Obravnava bolnikov poteka v skladu s sprejetimi mednarodnimi in slovenskimi smernicami. V letu 2013 smo nadaljevali delo iz preteklih let in razvijali in nadgrajevali multidisciplinarni pristop v našem centru. Vpeljali smo redne preglede specialistov različnih strok in na koncu še mnenje konzilija več specialistov, ki podajo mnenje s področja prizadetosti tarčnih organov in pomembnih področij (srce, ledvica, CŽS in ocena kvalitete življenja). Pacientom nudimo tudi genetsko svetovanje, primarno v našem centru v Slovenj Gradcu, nato pa še v Kliničnem centru v Ljubljani v ambulanti za humano genetiko. Leta 2013 smo svetovali enemu paru, ki pa se zaenkrat še ni odločil za vključitev v proces prenatalne diagnostike. Raziskovalna dejavnost Nadaljujemo projekte, ki smo jih začeli že prejšnja leta. Pri nekaterih smo v letu 2013 tudi objavili publikacije. A. Raziskovalni projekti: Nacionalni projekti: - Vloga in dolžina telomer pri bolnikih s Fabryjevo boleznijo – doktorska naloga Cokan Vujkovac, A. (SB Slovenj Gradec), Šabovič, M. (UKC Ljubljana) in Vujkovac, B. (SB Slovenj Gradec) - Vloga podocitov pri Fabryjevi bolezni Srebotnik Kirbiš, M., Ferluga, D. (oba Inštitut za patologijo, Ljubljana) in Vujkovac, B. (SB Slovenj Gradec) - Eksokrina insuficineca trebušne slinavke Vujasinović, M., Vujkovac, B., Cokan Vujkovac, A., Tretjak, M., Korat, V. (vsi SB Slovenj Gradec) Mednarodni projekti: 1. HGT REP-060 (Odprta podaljšana študija TKT028) Multicentrična, odprta, randomizirana študija o varnosti in kliničnih rezultatih zdravila replagal® v okviru nadomestnega encimskega zdravljenja pri odraslih bolnikih s Fabryjevo boleznijo) Glavni raziskovalec za Slovenijo: Vujkovac, B Ostali raziskovalci: Tretjak, M., Cokan Vujkovac, A., Mravljak, M., Korat, V., Šmon, T. Trajanje: zaključena maja 2013 Publikacije v letu 2013: Članki 1. Linthorst, G. E., Burlina A. P., Cecchi, F., Vujkovac, B., Mehta, A. et al. Recommendations on reintroduction of agalsidase Beta for patients with fabry disease in europe, following a period of shortage. JIMD Rep. 2013;8:51–6. Izvlečki iz kongresov 1. Cokan Vujkovac, A., Vujkovac, B., Tretjak, M., Kosi, I., Korat, V., Verovnik, F. Zdravljenje Fabryjeve bolezni – naše 10-letne izkušnje v SB Slovenj Gradec. 4. kongres društva internistov. Zbornik predavanj. Ljubljana 2013. 2. Vujkovac, B. Kako otkriti bolesnika s Fabryjevom bolešću? Sažeci – 1. Zagrebačka Fabry škola. Zagreb 2013. 3. Cokan Vujkovac, A. The role of the cardiologist in the diagnostic and treatment of Fabry disease. Sažeci – 1. Zagrebačka Fabry škola. Zagreb 2013. 64 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Pedagoška dejavnost Predavanja 1. Vujkovac, B. Fabryjeva bolest u Sloveniji. Prvo regijsko srečanje bolnikov z lizosomskimi boleznimi. Sarajevo, 5.–7. 4. 2013. 2. Tretjak, T. Hipertrofična kardiomiopatija – smo pomislili na vse vzroke? Srečanje Združenja kardiologov Slovenije. Sodobna kardiologija. Portorož, 9. 5. 2013. 3. Vujkovac, B. Živeti s Fabryjevo boleznijo. Škofijska gimnazija Ljubljana, 30. 8. 2013. 4. Vujkovac, B. Fabry Disease in Slovenia. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 5. Kosi, I. Management of Neurologic Aspects of Fabry Disease. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 6. Cokan Vujkovac, A. Adjuvant Therapy of Fabry Disease. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 7. Tretjak, T. Enzyme Replacement Therapy in Fabry Disease – Overview. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 8. Cokan Vujkovac, A., Tretjak, M., Vujkovac, B. Slovenian Guidelines for Management of Fabry Disease (Time for Change?). Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 9. Vujkovac, B. Treatment of Fabry Disease in Slovenia. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 10. Vujkovac, B., Cokan Vujkovac, A., Tretjak, M. Slovenian Guidelines for Treatment of Fabry Disease (Time for Change?). Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 11. Cokan Vujkovac, A., Vujkovac, B., Tretjak, M., Kosi, I., Korat, V., Verovnik, F. Zdravljenje Fabryjeve bolezni – naše 10-letne izkušnje v SB Slovenj Gradec. 4. kongres društva internistov. Ljubljana, 28. 9. 2013. 12. Vujkovac, B. Fabry disease management in Slovenia. CEE Fabry Advisory Board. Prague, 15. 11. 2013. 13. Vujkovac, B. Kako otkriti bolesnika s Fabryjevom bolešću? 1. Zagrebačka Fabry škola. Zagreb, 22. 11. 2013. 14. Cokan Vujkovac, A. The role of the cardiologist in the diagnostic and treatment of Fabry disease. 1. Zagrebačka Fabry škola. Zagreb, 22. 11. 2013. 15. Vujkovac, B. Fabryjeva bolest u Sloveniji. Prva nacionalna konferencija o retkim bolestima. Beograd, 5.–7. 12. 2013. Članstva v strokovnih mednarodnih združenjih 1. B. Vujkovac je član European Fabry Registry Advisory Board (15 članov). 2. A. Cokan Vujkovac je članica v Fabry Outcome Survey International Board (20 članov). 3. B. Vujkovac, 3rd update on Fabry nephropathy. Hongkong, 4.–6. 6. 2013. Član organizacijskega odbora simpozija (Steering commitee member). V letu 2013 smo imeli neformalni sestanek v Pragi (predstavniki Češke, Madžarske, Poljske, Hrvaške in Slovenije) z namenom večjega povezovanja in organiziranja držav srednje in Vzhodne Evrope. Načrtujemo formalni sestanek v letu 2014 in ustanovitev CEE Fabry Advisory Board. Naš center kandidira za organizacijo tega ustanovnega sestanka. Sodelovanje z društvom Fabryjevih bolnikov V letošnjem letu je zaradi različnih razlogov odpadlo redno letno srečanje v okviru Društva bolnikov s Fabryjevo boleznijo. Konec meseca avgusta pa je bilo organizirano predavanje učiteljskemu zboru Škofijske gimnazije v Ljubljani, ki jo obiskuje eden od naših bolnikov. Predstavljene so jim bile 65 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec bolezen in težave, s katerimi se srečujejo naši bolniki. Skupaj smo iskali rešitve za olajšanje težav našega bolnika; kasneje so zaradi tega namestili klimatsko napravo v učilnico, ki jo obiskuje naš bolnik. Realizacija programa in financiranje Z direkcijo ZZZS smo se v letu 2008 dogovorili za model obračunavanja storitev in vodenja bolnikov s Fabryjevo boleznijo, ki so na encimskem nadomestnem zdravljenju in brez specifičnega zdravljenja. Sklepi so povzeti tudi v Splošnem dogovoru za leto 2013, kjer je opredeljen tudi program. Program smo skoraj v celoti realizirali. Le ena bolnica ni opravila rednega letnega pregleda, saj se je preselila v tujino (v prihodnje želi še naprej biti pod našo kontrolo). Prav tako v analize in poročila niso zajeti otroci s FB, ki se kontrolirajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, saj nismo prejeli njihovih poročil. Žal teh težav še vedno nismo uspeli rešiti ali izboljšati. Konec leta 2013 smo imeli sestanek na direkciji ZZZS v Ljubljani, kjer smo dorekli spremembe načina financiranja zdravljenja in vodenja bolnikov s Fabryjevo boleznijo v našem centru. Dogovor je nedvomno korak naprej pri financiranju ene od redkih bolezni in bi lahko predstavljal model za ostale. ZDRAVLJENJE V Sloveniji uporabljamo obe zdravili, ki sta na trgu: fabrazyme (proizvajalec Genzyme) in replagal (proizvajalec Shire). Za ceno zdravila se s proizvajalci dogovarja ZZZS. Pri zdravljenju skrbno beležimo možne stranske učinke. Resnih stranskih učinkov v letu 2013 nismo zabeležili. Pri dečku, ki se je zdravil na pediatrični kliniki, pa je prišlo do poslabšanja bolezni, zato se je skupni konzilij, po pogovoru s starši, odločil za zamenjavo zdravila. Mladi bolnik je tako pričel z zdravljenjem s preparatom fabrazyme v začetku leta 2013. Konec leta 2013 pa je konzilij našega FC sklenil prenehati z encimskim nadomestnim zdravljenjem pri starejši bolnici, saj ni bilo za pričakovati izboljšanja njenega zdravstvenega stanja. Odločitev je bila v soglasju z našimi nacionalnimi smernicami. Seveda pa bomo bolnico še naprej zdravili in spremljali. Bolnica in njeni svojci so se s prenehanjem zdravljenja strinjali. V letu 2013 sedemkrat nismo aplicirali terapije zaradi različnih vzrokov (bolezen, dopust, služba itd.). ZAKLJUČEK Fabry center in njegovi člani so bili zelo aktivni tudi v letu 2013. Zaradi krize smo se bili prisiljeni odpovedati sodelovanju dodatnih strokovnjakov pri rednem delu centra. V letu 2013 smo ponovno odkrili novo bolnico iz doslej že znane družine, žal pa je eden od naših bolnikov v tem letu umrl. Pomemben dogodek v letu 2013 je bil dogovor z ZZZS o novem načinu financiranja zdravljenja in delovanja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Dogovor je nedvomno pomemben korak naprej za področje obravnave redkih bolezni pri nas in bi lahko predstavljal model za obravnavo tudi drugih redkih bolezni. Aktivno smo se vključili v mednarodne raziskave in strokovne skupine, doma pa smo razvijali organizacijske sheme in sodelovali pri pripravi načrta nacionalne strategije na področju redkih bolezni. Ponovno smo organizirali mednarodno šolo za zdravnike iz balkanskih držav. Širi se lastna raziskovalna dejavnost in sodelovanje z ostalimi referenčnimi centri v tujini. V letu 2014 pa načrtujemo številne aktivnosti, ki bi okrepile regionalno vlogo našega centra. 2014. leta bomo praznovali 10. obletnico našega centra, kar nameravamo proslaviti z organizacijo mednarodnega strokovnega srečanja in izdajo knjige o življenjskih izkušnjah članov našega društva. 66 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XV. ODDELEK ZA DIALIZO PREDSTOJNIK: prim. Bojan Vujkovac, dr. med., specialist internist UVOD Center za dializo SB Slovenj Gradec nadaljuje svoje poslanstvo in danes se v njem zdravijo bolniki s končno ledvično odpovedjo iz koroške regije in tudi večina bolnikov iz šaleškosavinjske regije. Z uvajanjem procesnih načinov dela na področju nefrologije vzpostavlja nove modele obravnave, ki so zelo dobro sprejeti v javnosti. V centru izvajamo vse rutinske metode s področja kronične in akutne hemodialize ter tudi s področja peritonealne dialize. Delovanje centra za dializo je od samega začetka tesno povezano s tukajšnjim Oddelkom za interno medicino. Sodelovanje je predvsem na področju nefrologije, saj isti zdravniki pokrivajo nefrološki odsek, opravljajo ambulantno delo s področja nefrologije, arterijske hipertenzije in ultrazvočne diagnostike ter še posebej delo v Centru za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Hkrati se vključujejo tudi v dežurno službo internega oddelka in stanje pripravljenosti na dializi. Po selitvi dializnega centra na začasno lokacijo v novogradnji (l. 2012) je nadaljnje delo potekalo brez večjih zapletov. Glavno težavo pa so predstavljale številne okvare iztrošene opreme (monitorjev in reverzne ozmoze), zaradi česar smo bili prisiljeni bistveno spremeniti strukturo dializ, saj nismo mogli izvajati zahtevnejših dializnih postopkov (predvsem hemodiafiltracije). Te težave naj bi se rešile v letošnjem letu, saj smo v letu 2013 začeli in zaključili zahteven 7-letni javni razpis nabave dializnega potrošnega materiala, ki vključuje tudi brezplačni najem in servis dializnih monitorjev. Pomembna novost v letu 2013 so redni tedenski timski sestanki zdravnikov in glavne sestre (ponedeljki), kjer obravnavamo vse bolnike z akutno ledvično odpovedjo v bolnišnici, problematične hospitalne bolnike in ambulantne bolnike ter vse dializne bolnike. V okviru teh sestankov se tudi seznanimo s poročili s strokovnih srečanj in obravnavamo strokovne novosti. Ob četrtkih pa smo uvedli tako imenovano »vikend predajo«, kjer obravnavamo vse problematične bolnike in se dogovorimo za diagnostične in terapevtske postopke. O obeh obravnavah se vodi zapisnik, ki je poslan vsem nefrologom in se tudi arhivira. V zadnjih mesecih pa smo uvedli tudi redne sestanke s predstavnicami zdravstvene nege, na katerih obravnavamo tekoče težave s tega področja. Na ambulantnem področju se je že lepo prijela ambulanta za bolnike s kronično ledvično boleznijo, ki je še vedno edina takšna v Sloveniji. Pomemben del v tej ambulanti je vključevanje medicinske sestre v delo in njena vloga v edukaciji bolnikov. Rezultate in analize smo predstavili širši strokovni in laični javnosti in za delo prejeli številna priznanja. VIZIJA RAZVOJA Vizija razvoja dejavnosti je usmerjena v tehnično posodobitev dializnega centra z novimi monitorji in ostalo opremo. Upamo, da se bomo v naslednjih letih končno preselili na dokončno lokacijo, kjer bo tudi nova reverzna ozmoza. V ambulantnem delu opravljamo vsebinske analize, ki bodo osnova za načrtovanje novih oblik ambulantne dejavnosti. Skupaj s kolegi internega oddelka bi želeli razviti nov model obravnave kroničnega bolnika. 67 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec REALIZACIJA PROGRAMA Konec leta 2013 smo dializirali 46 pacientov s končno ledvično odpovedjo s hemodializo in 6 pacientov s peritonealno dializo. Leto Št. pacientov na HD Št. pacientov na PD Skupaj pacientov 44 5 49 + 6,5 % 2011 49 5 54 +10,2 % 2012 46 6 52 – 3,8 % 2013 Število opravljenih dializ v letu 2013 po vrstah dialize: Vrsta dialize Število Število 2011 2012 HD I (kronična nekomplicirana) 1405 1809 HD II (akutna HD ) 114 156 HD III (kronična komplicirana) 4756 4502 PD IV (CAPD) 1136 1259 PD V (avtomatizirana PD) 447 366 Število 2013 2325 103 4109 1688 446 2012/2013 128,5 66,02 91,27 134,07 121,85 V letu 2013 smo dializirali malo manj kroničnih dializnih bolnikov kot v letu 2012, je pa višje skupno število opravljenih dializ. Delež kompliciranih hemodializ znaša 63,86 % vseh HD in je malo manjši kot lani; tudi zaradi dotrajane opreme, ki ne omogoča izvedbe kompliciranih dializnih metod. Leto Skupno število dializ Indeks 2010 9166 85,73 2011 7858 102,97 2012 8092 105,88 2013 8568 Skupno število opravljenih dializ je v primerjavi z letom 2012 višje za 5,88 % (toliko smo tudi načrtovali). Ambulantnih pregledov v centru za dializo (s presajeno ledvico IN po konstrukciji AVF) je bilo 323 (indeks 2012/13 je 125,19). Novi HD pacienti Novi PD pacienti Umrli HD pacienti Umrli PD pacienti Transplantirani pacienti Akutni pacienti Gostje iz drugih centrov Program preddializne edukacije Program prehranskega svetovanja Priprava za Tx – novi pacienti Skupaj vodeni na listi za Tx 2010 7 0 6 0 9 14 4 16 16 4 18 2011 9 2 8 2 0 12 6 18 19 7 13 2012 14 2 4 0 3 27 5 20 16 0 2013 9 2 7 0 3 23 2 15 35 7 15 68 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec KADROVSKA ZASEDBA Trenutno v bolnišnici pokrivamo nefrološko dejavnost 3 specialisti, 2 specializantki nefrologije pa sta na kroženju v Ljubljani. Konec leta 2013 so bili v centru za dializo zaposleni še 3 zdravstveni tehniki, 5 srednjih medicinskih sester s kombinirano pogodbo in 8 diplomiranih medicinskih sester. Že v letu 2012 smo premestili 2 sms na druge oddelke bolnišnice. STROKOVNI DOSEŽKI Publikacije Članki: 1. Mravljak, M., Vizjak, A., Ferluga, D., Ales Rigler, A., Kovac, D., Kveder, R., Pajek, J., Skoberne, A., Kosir, A., Lindic J. Urinary immunoglobulin G to albumin ratio and Nacetyl-beta-D-glucosaminidase as early predictors of therapeutic response in ANCAassociated glomerulonephritis. PLoS ONE 2013; 8(12): e81703. 2. Linthorst, G. E., Burlina, A. P., Cecchi, F., Vujkovac, B., Mehta, A. et al. Recommendations on reintroduction of agalsidase Beta for patients with fabry disease in europe, following a period of shortage. JIMD Rep. 2013;8:51–6. 3. Buturović-Ponikvar, J., Gubenšek, J., Arnol, M., Ponikvar, R., Vujkovac, B. et al. Renal replacement therapy in Slovenia: excerpts from 2011 data. Ther Apher Dial. 2013 Aug; 17(4):357–62. doi: 10.1111/1744-9987.12078. 4. Karničnik, K., Mravljak, M. Novi kazalci za določanje sideropenije. Med Razgl 2013; 52: 345–52. Izvlečki iz kongresov: 1. Mravljak, M., Vizjak, A., Ferluga, D., Ales Rigler, A., Kovac, D., Kveder, R, Pajek, J., Skoberne, A., Kosir, A., Lindic, J. N-acetyl-beta-D-glucosamnidase and urinary IgG are predisctor of good therapeutic response to induction therapy in ANCA-associated gloerulonephritis. In Book of Abstracts ISN World Congress of Nephrology, Hong Kong 2013. 2. Marković, U., Gams, M., Plešivčnik, Z., Vujkovac, B., Mravljak, M. Preobčutljivostna reakcija na sintetične dializne membrane – prikaz primerov. 55. Tavčarjevi dnevi. Zbornik prispevkov. Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, 2013. Posterji: 1. Mravljak, M., Vizjak, A., Ferluga, D., Ales Rigler, A., Lindic, J. et al. N-acetyl-beta-Dglucosamnidase and urinary IgG are predisctor of good therapeutic response to induction therapy in ANCA-associated gloerulonephritis. ISN World Congress of Nephrology, Hong Kong 2013. 2. Oprešnik, R. Emotional inteligence of employees in the department of dialysis. 42. EDTNA/ERCA conference. Malmo, 31. 8.–3. 9. 2013. 3. Pečolar, S. Dyalisis in Slovenia 42. EDTNA/ERCA conference. Malmo, 31. 8.–3. 9. 2013. Pedagoška dejavnost Predavanja za strokovno javnost: 1. Oprešnik, R. Vpliv čustvene inteligence na zadovoljstvo zaposlenih. 5. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved. Novo mesto, 6. 2. 2013. 2. Mravljak, M. Akutna ledvična okvara. OIM seminar, Slovenj Gradec, 15. 2. 2013. 3. Vujkovac, B. Urgentna stanja v nefrologiji. Šola za mlade zdravnike. Logarska dolina, 9. 3. 2013. 4. Vujkovac, B. Fabryjeva bolest u Sloveniji. Prvo regijsko srečanje bolnikov z lizosomskimi boleznimi. Sarajevo, 5.–7. 4. 2013. 69 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 5. Vujkovac, B. Fabry Disease in Slovenia. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 6. Cokan Vujkovac, A., Tretjak, M., Vujkovac, B. Slovenian Guidelines for Management of Fabry Disease (Time for Change?). Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 7. Vujkovac, B. Treatment of Fabry Disease in Slovenia. Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 8. Vujkovac, B,, Cokan Vujkovac, A., Tretjak, M. Slovenian Guidelines for Treatment of Fabry Disease (Time for Change?). Fabry School 2013. Otočec, 13. 9. 2013. 9. Vujkovac, B., Mravljak, M., Pečolar, S., Plešivčnik, Z., Marković, U., Gams, M. Obravnava kronične ledvične odpovedi – naše izkušnje. 4. kongres društva internistov. Ljubljana, 28. 9. 2013. 10. Cokan Vujkovac, A., Vujkovac, B., Tretjak, M., Kosi, I., Korat, V., Verovnik, F. Zdravljenje Fabryjeve bolezni – naše 10-letne izkušnje v SB Slovenj Gradec. 4. kongres društva internistov. Ljubljana, 28. 9. 2013. 11. Vujkovac, B. Obravnava kronične ledvične odpovedi – naše izkušnje. OIM seminar, Slovenj Gradec, 8. 10. 2013. 12. Vujkovac, B. Fabry disease management in Slovenia. CEE Fabry Advisory Board. Prague, 15. 11. 2013. 13. Vujkovac, B. Kako otkriti bolesnika s Fabryjevom bolešću? 1. Zagrebačka Fabry škola. Zagreb, 22. 11. 2013. 14. Vujkovac, B. Izkušnje z edukacijo bolnikov s KLB v SB Slovenj Gradec. Strokovni sestanek Slovenskega nefrološkega društva. Kranjska Gora, 22.–23. 11. 2013. 15. Vujkovac, B. Fabryjeva bolest u Sloveniji. Prva nacionalna konferencija o retkim bolestima. Beograd, 5.–7. 12. 2013. Predavanja za laike: 1. Vujkovac, B. Živeti s Fabryjevo boleznijo. Učiteljski zbor Škofijske gimnazije. Ljubljana, 30. 8. 2013. 2. Mravljak, M. Za zdrave ledvice. Društvo upokojencev SG. Slovenj Gradec, 28. 9. 2013. 3. Vujkovac, B. Celovita obravnava kroničnega bolnika – čas za spremembe? Koronarni klub Velenje. Velenje, 16. 10. 2013. RAZISKAVE Glede na povezanost z internim oddelkom se tako prepletajo tudi raziskave s člani tega oddelka ter seveda tudi s Centrom za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Trenutno potekajo naslednje raziskave: 1. OLFAS (Ocena ledvične funkcije pri asimptomatski starostnikih). Interni oddelek SB Slovenj Gradec. Glavni raziskovalec B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: M. Mravljak, Z. Koželj Rekanović. 2007–2017. 2. WELCOME (multicentrična, mednarodna, opazovalna raziskava o kliničnih učinkih zdravila mimpara pri dializnih bolnikih). Glavni raziskovalec J. Buturović-Ponikvar, UKC Ljubljana, glavni raziskovalec v SB Slovenj Gradec: B. Vujkovac Ostali raziskovalci: Z. Plešivčnik, M. Gams, U. Markovič, M. Mravljak, S. Pečolar. Trajanje: podaljšana do 2015. 3. REP HGT 060 (multicentrična, mednarodna, prospektivna, randomizirana raziskava o varnosti in kliničnih rezultatih zdravila replagal® v okviru nadomestnega encimskega zdravljenja pri odraslih bolnikih s Fabryjevo boleznijo). Glavni raziskovalec za Slovenijo B. Vujkovac. Ostali raziskovalci: M. Tretjak, A. Cokan Vujkovac, M. Mravljak, V. Korat, T. Šmon. 2012–maj 2013. 70 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ZAKLJUČEK V letu 2013 smo nadaljevali z našo strateško usmeritvijo v smislu razvijanja celovitega procesnega načina dela s področja ne le dializne, ampak tudi nefrološke dejavnosti. V načrtih za naslednja leta imamo še tesnejše povezovanje in morda tudi združevanje v nove organizacijske celote, ki bi lahko zagotavljale lažjo izvedbo teh strateških usmeritev. V letu 2013 smo predstavili tudi strokovne analize našega dela, ki so pokazale na kvaliteto dela v nefroloških ambulantah. Rezultati se bili zelo dobro sprejeti v laični in strokovni javnosti. 71 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XVI. ODDELEK ZA PEDIATRIJO PREDSTOJNICA: Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. ped. 1. UVOD Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec od leta 1958, ko je bil ustanovljen, pokriva vse potrebne zdravstvene storitve na sekundarnem nivoju za otroško populacijo in mladino, do izpolnjenega 18. leta starosti, za koroško-šaleško regijo. Osnova dela je splošna pediatrija, neonatologija, urgentna obravnava otrok z velikim deležem infekcijskih bolezni. Kot drugi pediatrični oddelki splošnih bolnišnic imamo delo razdeljeno na različne subspecialnosti. Upoštevamo delitev dela med primarno pediatrično mrežo, pediatričnimi oddelki splošnih bolnišnic in terciarnem nivojem ljubljanske in mariborske pediatrične klinike, v skladu z dokumentom o Sodelovanju na področju pediatrije v Sloveniji, ki je bil nazadnje usklajen 28. 11. 2011. Pediatrični tim našega oddelka sledi pri obravnavi otrok hospitalno in v subspecialističnih ambulantah slovenskim in svetovnim smernicam ter doktrinam. Od leta 2009 izpolnjujemo vizijo o humani hospitalizaciji otrok z zagotavljanjem sobivanjem starša in otroka. Ves čas se zavedamo in uresničujemo pravice otrok, zapisanih v magni karti. V središču naše pozornosti je otrok, ki ga sledimo tudi ob odpustu z oddelka. 2. VIZIJA ODDELKA, LETNI STROKOVNEGA DELA IN PETLETNI PLAN Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je in ima namen ostati temeljni oddelek Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, strokovno visoko usposobljen, v skladu z razvojem pediatrične stroke, s sprotnim in kvalitetnim uvajanjem potrjenih strokovnih novosti, organizacijsko optimalno urejen, z možnostjo prožnega prilagajanja glede na trenutne potrebe otroške populacije v starosti od 0 do 18 let v koroško-šaleški regiji. Vizija oddelka je, da postane na področju pediatrije vodilni regijski center. V letu 2014 želimo razširiti predvsem področje funkcionalne diagnostične obravnave otrok, in sicer s pridobitvijo znanj za opravljanje UZ urgentnega pregleda, UZ ščitnice, UZ ledvic in UZ glavice. Prioriteta na področju izobraževanja v letu 2014 bo pediatrična nevrologija, infektologija, neonatologija in funkcionalna diagnostika – UZ-diagnostika. V letu 2014 bomo pričeli na področju nefrologije z opravljanjem preiskave UMCG na Oddelku za pediatrijo. Na področju alergološke diagnostike bomo pričeli s kožnimi testi na antibiotike. Z IBCLC svetovalko dojenja bomo nadaljevali aktivnosti v smeri pridobivanja certifikata dojenju prijazne ustanove. Na področju razvojne ambulante bomo pri obravnavi otrok z motnjami v razvoju nadaljevali s terapevtsko obravnavo v obliki specialne telovadbe in treningov juda za otroke z motnjami v razvoju. Dogovarjamo se za vključitev v evropski projekt Centra za zgodnje obravnave otrok z motnjami v razvoju na Koroškem. Predviden je pričetek delovanja ambulante za pedopsihiatrijo za otroke s pedopsihiatričnimi obolenji, vključitvijo pedopsihiatra v timsko delo in zdravljenje debelosti in motenj v adolescetnem obdobju ter v razvojni ambulanti. Veliko pozornosti bomo še naprej posvečali področju racionalne antibiotične terapije pri otrocih. Nadaljevali bomo z aktivnim izobraževanjem mladih 72 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec specializantov na področju urgentne medicine v pediatriji in ohranjali sodelovanje s specializanti pediatrije s primarnega nivoja ter našimi specializanti, ki so na kroženju v terciarnih ustanovah. V naslednjih petih letih želimo na oddelek vpeljati razširjeno funkcionalno diagnostiko na področju UZ (UZ sečil, UZ trebuha, urgentnega UZ, UZ glavice). S pridobitvijo CMCRFaparata želimo vpeljati diagnostiko motenj dihanja v spanju. Pridobiti želimo usposobljenega subspecialista iz pediatrične kardiologije (zaradi upokojitve kardiologa). Pridobiti želimo certifikat za Unicefov naziv – Dojenju prijazna ustanova, uvesti metodo ocenjevanja spontanega gibanja novorojenčkov po Prechtlu ter opazovanje novorojenčkovega vedenja s pomočjo Braselotonovih lestvic. Na področju šolske in adolescentne medicine želimo pričeti projekt ustanovitve centra za obravnavo in zdravljenje debelosti otrok in mladostnikov ter pričeti šolo zdravega prehranjevanja. Razširiti želimo tudi diagnostiko in zdravljenje bolezni ščitnice. V sodelovanju s pediatri primarnega nivoja koroško-šaleške regije želimo speljati organizacijo urgentnega pediatričnega regijskega centra za zagotavljanje 24-urne urgentne obravnave otrok s strani pediatrov. 3. DELO V LETU 2013 – BOLNIŠNIČNA IN AMBULANTNA OBRAVNAVA 3.1 AKUTNA BOLNIŠNIČNA OBRAVNAVA Realizirali smo 2152 primerov akutne bolnišnične obravnave in dosegli večji SPP glede na planiranega (dosežen 0,7754). 3.2 SPECIALISTIČNE AMBULANTE Pediatrija in klinični psiholog: realiziranih 35.392 točk (indeks 98,58) in 3.617 obiskov (indeks 110,21 %) Alergologija: realiziranih 14.664 točk (indeks 101,91 %) in 917 obiskov (indeks 96,12 %) Kardiologija: realiziranih 7.737 točk (indeks 91,84 %) in realiziranih 501 primerov (indeks 108,91 %) Gastroenterološka ambulanta: realiziranih 6.226 točk (indeks 105,36 %) in realiziranih 567 primerov (103,85 %) 3.3 FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA Opravljenih je bilo 29 fetalnih ehokardiografij, 62 ehokardiografij v opoju, 194 ehokardiografij brez opoja, 13 cikloergomerij, 56 UZ ščitnice, 1228 UZ kolkov pri novorojenčkih in dojenčkih, 913 presejalnih UZ-pregledov ledvic pri novorojenčkih, 165 UZ abdomna, 49 24-urnih merjenj EKG-ja, 54 24-urnih merjenj RR-a ter 446 spirometrij in 67 metaholinskih testiranj, od tega 592 spirometrij, 442 kožnih testiranj, 46 gastroskopij v opoju, 44 gastroskopij brez opoja. 3.4 PREMESTITVE V TERCIARNO USTNOVO 3.4.1 Neonatalno obdobje Tudi v letu 2013 je glede na prejšnja leta opazen porast prirojenih anomalij pri novorojenčkih. 7 novorojenčkov je bilo po rojstvu kritično bolnih in so bili premeščeni v enoto intenzivne terapije (6 x KOOKIT, 1 x intenzivna Pek Mb), 38 novorojenčkov je potrebovalo dodatno diagnostično obravnavo na terciarnem nivoju (KONEO Pek Lj). Skupno je bilo premeščenih 45 novorojenčkov (4,9 % vseh rojenih otrok v porodnišnici SG v letu 2013). 3.4.2 Izven neonatalnega obdobja V terciarno ustanovo smo v letu 2013 premestili skupno 49 otrok. 28 otrok je bilo premeščenih v Pek Lj, 9 otrok je bilo premeščenih na Infekcijsko kliniko v Ljubljani, 3 otroci so bili premeščeni na KOOKIT, 4 premestitve smo opravili v Pek Mb, 3 otroci so bili premeščeni na intenzivno nego v Maribor, 1 otrok je bil premeščen na maksilofac. kirurgijo v Lj in 1 otrok v Stično. 73 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Koroška reševalna služba je opravila 33 transportov, od tega 25 z njihovimi ZT, 4 transporte z oddelčnimi DMS, MS, 3 transporte z oddelčnim zdravnikom in 1 transport z oddelčnim zdravnikom in oddelčno sestro. KOOKIT je opravil 3 transporte, intenzivna terapija Maribor pa tudi 3. V letu 2013 je na Oddelku za pediatrijo umrl 1 novorojenček, in sicer je šlo za ekstremno nedonošenost (rojen v 22–23 t. g. s.). V terciarni ustanovi je umrla z našega oddelka premeščena 3-mesečna deklica (zaradi prirojene neoperabilne srčne napake). 4. STROKOVNI DOSEŽKI V letu 2013 smo pridobili novega subspecialistično izobraženega pediatra gastroenterologa in večino gastroskopij pri otrocih (pri vseh, ki so to želeli) opravili v sedaciji. Večino UZ sečil pri otrocih in novorojenčkih po uroinfektih in ob ugotovljenih prirojenih anomalijah sečil pri novorojenčkih na presejalnem pregledu UZ ledvic smo opravili na oddelku. Z IBCLC izobraženo svetovalko dojenja smo zagotavljali promocijo dojenja na oddelku. Pediatrični kardiolog prim. Krevs je v skladu z rezultati zadnjih mednarodnih raziskav o odkrivanju prirojenih srčnih obolenj pri porodu opravljal fetalne ehokardiograme pri nosečnicah v zgodnji nosečnosti (13.–14. teden nosečnosti). Na področju alergologije smo nadaljevali z izvajanjem subingvalne imunoterapije in provokacijskimi testi na prehranske alergene. Na oddelku smo veliko delali na področju racionalne uporabe antibiotikov, kar se izraža na nizki cenovni porabi antibiotikov. V letu 2012 smo za antibiotično terapijo porabili 8.537 evrov, v letu 2013 pa 5.424 evrov. Po strokovnih smernicah ljubljanske infekcijske klinike smo popolno omejili uporabo cefalosporinov druge in tretje generacije. Na strokovnem kolegiju je bila sprejeta nova klinična pot – provokacijski test na prehranske alergene. Na oddelku so v pripravi klinični poti nedonošenček in perinatalni infekt ter medoddelčna klinična pot obravnava otroka pred/med in po operativnem posegu. Sestra in zdravnik sta se udeležila izpopolnjevanja nove metode zdravljenja bronhiolitisov z ZVP (visoko pretočni kisik) na Oddelku za pulmologijo Pek Lj. Omenjeno zdravljenje z izposojenim aparatom (podjetje RAM) teče od konca leta 2013 na Oddelku za pediatrijo. Redno smo spremljali zahtevane kazalnike kakovosti. Od januarja do decembra smo zabeležili 1 RZP, 0 poškodb z ostrimi predmeti, 0 MRSA in 3 padce. Za zagotavljanje kakovosti smo uvajali smernice JCI sprotno in z rednimi mesečnimi sestanki celotnega tima Oddelka za pediatrijo na temo različnih standardov kakovosti. 5. DEŽURNA IN KONZILIARNA MEDODDELČNO SODELOVANJE SLUŽBA TER 24-urno zdravstveno varstvo otrok na Oddelku za pediatrijo opravljajo zdravniki pediatri, zdravniki specializanti pediatrije ter diplomirane medicinske sestre. Zdravniki specializanti pediatrije so dežurni pod nadzorom specialista pediatra. Zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra in nenadomeščene upokojitve enega specialista pediatra so nam v dežurni službi pomagali 3 specialisti pediatri iz KOOKIT-a. Dežurni zdravnik pediater zagotavlja 24-urno oskrbo vseh pediatričnih pacientov v naši bolnišnici (na Oddelku za pediatrijo, na vseh oddelkih za kirurgijo ter na porodnem oddelku). 24 ur na dan smo preko telefona dostopni za informacije, nasvete, tako za zdravnike kot tudi za starše otrok. V letu 2013 smo (dva pediatra in klinična psihologinja) sodelovali pri izvajanju Šole za starše na Oddelku za ginekologijo in porodništvo. Pediatri smo konziliarno vključeni v obravnavo vseh otrok s kirurškimi obolenji (travmatologija, splošna kirurgija, urologija). V letu 2013 smo opravili 296 konziliarnih pregledov. Na področju neonatologije pediatri skrbimo za vse zdrave in bolne novorojence v 74 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec porodnišnici Slovenj Gradec, redno sodelujemo pri vseh urgentnih carskih rezih in ob prisotnosti neonatologa tudi na planiranih carskih rezih. Pediater neonatolog je vsakodnevno udeležen na jutranjih raportih na porodnem oddelku in sodeluje v organizaciji in uvajanju strokovnih novosti v porodnišnici. V letu 2013 smo zdravniki pediatri oskrbeli 914 novorojenčkov, sodelovali pri 161 carskih rezih. Negovalni kader iz enote za neonatologijo je sodeloval pri 81 carskih rezih. S kolegi anesteziologi smo sodelovali na področju gastroskopij, opravljenih v sedaciji, na področju obravnave kritično bolnih novorojenčkov in otrok (7 novorojenčkov in 1 večji otrok). 6. KADRI Na dan 31. 12. 2013 je bilo na Oddelku za pediatrijo zaposlenih: 15 zdravnikov (5 specialistov pediatrije, 1 specialist pediater, usmerjen v neonatologijo, 7 specializantov pediatrije, 2 specializantki pedopsihiatrije), 1 klinična psihologinja, 8 dipl. m. s. + 1 dipl. babica, 21 ZT, 2 poslovni sekretarki, 3 ekonomski tehniki, 1 diplomirana delovna terapevtka, 1 nevrofizioterapevt. Na porodniškem dopustu je bilo 5 sodelavk in v zdravstvenem timu smo imeli 8 daljših bolniških odsotnosti. Predvidene kadrovske potrebe v letu 2014 in v naslednjih dveh letih: V letu 2013 pričakujemo nadomestilo za že upokojeni sms in za 3 sms, ki se bodo upokojile v letu 2014, za upokojenega specialista pediatra, potrebujemo pa tudi dodatnega nevrofizioterapevta. 7. PROSTORI IN OPREMA Od junija 2012 smo preseljeni v nove prostore prizidka C1. Prostorsko imamo, glede na star oddelek, manj sob (prej 22, sedaj 15), skupno imamo tako prostora za 39 bolnikov, prej za 47. Na novem oddelku je manj možnosti izolacije otrok. Težava se izrazi predvsem v zimskih mesecih. Z donacijskimi sredstvi smo v letu 2013 pridobili počivalnike puro tehnika proizvajalca Koval, ki nam omogočajo boljše izolacijske ukrepe. Na izposojo smo pridobili ZVP-aparat podjetja RAM. Z donacijskimi sredstvi smo nabavili tudi ročni plinski analizator krvi (analizator ISTAT, Mark Medical), ki omogoča hitro, obposteljno laboratorijsko diagnostiko krvnih parametrov; količine krvi, potrebne za analizo, so zelo majhne. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Tabela 1: Število člankov v revijah in udeležb na izobraževanjih Število objav v revijah IF < 1 IF 1–2 IF > 2 ZDRAVNIKI Ustna predstavitev Posterji Število pasivnih udeležb 9 42 DIPL. M. S. 1 16 SPECIALIZANTI 5 4 OSTALI / 12 15 64 SKUPAJ 1 Število aktivnih udeležb 1 75 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec STROKOVNI ČLANKI: - K. Rednak Paradiž. Congenital cytomegalovirus infection in Slovenia- abstract. Nurol Croat Vol 62, 2013: 157. - R. Orel, J. Zapušek, M. Sedmak, G. Nosan, T. Kersnik Levart, ARC-sindrom – klinični primer, Gastroenterolog, 17, 2013: 180–2. - U. Aljaž, K. Rednak Paradiž. Zgodnja sepsa novorojenčka, rojenega v porodnišnici na sekundarnem nivoju – prikaz primera. Urgentna medicina. Izbrana poglavja, 2013. VABLJENA PREDAVANJA IN AKTIVNA UDELEŽBA NA STROKOVNIH SREČANJIH: - K. Rednak Paradiž – vabljena predavateljica na okrogli mizi Medbolnišnični prevozi kritično bolnih in poškodovanih otrok na 20. mednarodnem simpoziju iz urgentne medicine 2013 v Portorožu. - K. Rednak Paradiž – predavanje z naslovom Congenital cytomegalovirus infection in Slovenia. Simpozij o intenzivni medicini z međunarudnim sudjelovanjem, junij 2013, Brijoni, Hrvaška. - A. Kušej Jošt – predavanje v nevrološki sekciji z naslovom Razvojni zaostanek pri sorojencih – na x vezana lizencefalija, november 2013. - E. Miler Mojškerc – Ponavljajoče se anafilaktične reakcije pri mladostniku, december 2013 (aktivna udeležba v sekciji za pediatrijo). - E. Miler Mojškerc – Motnje mikcije pri otrocih, maj 2013 (predavanje v ZD Ravne na Koroškem, preko Koroškega zdravniškega društva). - E. Miler Mojškerc – Debelost pri otrocih, maj 2013 (OŠ Dravograd). - L. Gangl Žvikart – Zdravljenje uroinfektov – najnovejše smernice, diagnostika, terapija, marec 2013 (Koroško zdravniško društvo). - L. Gangl Žvikart – Gibanje rotavirusnih okužb na Oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vpliv cepljenja na pojavnost okužb, maj 2013 (Koroško zdravniško društvo). - L. Gangl Žvikart – Okužbe črevesja v otroškem obdobju, maj 2013 (predavanje v ZD Velenje za pediatre velenjske regije). Seminarji na Pediatrični kliniki v Ljubljani (specializanti): - U. Aljaž – januar 2013, Specifična imunoterapija. - U. Aljaž – februar 2013, Travmatska vročica. - U. Aljaž – oktober 2013, Nefritis v sklopu Henochschonlein purpure. - A. Valcl – december 2013, Motnje dihanja v spanju v zgodnjem razvojnem obdobju (seminar na podiplomskem študiju). - A. Valcl – maj 2013, Fetalne motnje ritma (seminar na podiplomskem študiju). KLINIČNI SEMINARJI NA ODDELKU ZA PEDIATRIJO Na oddelku smo organizirali 13 kliničnih seminarjev, opravili 2-krat tečaj reanimacije novorojenčka in 2-krat tečaj reanimacije otroka. Klinična psihologinja je pričela z izobraževanji pediatričnega tima o profesionalni komunikaciji v zdravstvu. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Mentorji zdravniki: Katarina Rednak Paradiž, dr. med., spec. ped., Ljuba Gangl Žvikart, dr. med., spec. ped. – glavni mentorici specializantov pediatrije Mentorji na področju ZN: Anica Vogel, dipl. m. s. – glavna mentorica V okviru specializacije je kroženje na našem oddelku v letu 2013 opravljalo 8 zdravnikov specializantov. V okviru pripravništva je enotedensko kroženje na našem oddelku opravilo 15 76 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec zdravnikov pripravnikov. Dve študentki sta opravljala voluntersko delo. Pripravništvo na področju zdravstvene nege sta opravila 2 ZT. Na oddelku se je izobraževalo 74 dijakov iz srednje strokovne zdravstvene šole, 2 dijaka in 15 študentov Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec je opravljalo praktično usposabljanje. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO V zaključni fazi je doktorska naloga s področja neonatologije. Specializantka pediatrije je v letu 2013 nadaljevala podiplomski doktorski študij iz biomedicine na MF v Ljubljani. 11. SKLEPNE MISLI V letu 2013 smo presegli planirano akutno in bolnišnično obravnavo otrok, ciljno povprečno SPP utež in realizirali planirane subspecialistične ambulantne obravnave. Ob pomanjkanju pediatrov na primarnem nivoju, epidemioloških značilnostih, hitrem strokovnem razvoju pediatrične stroke, potreb po uvajanju novosti je še naprej pričakovati podoben in še večji obseg dela na Oddelku za pediatrijo. V letu 2013 smo veliko energije in dela usmerili v zagotavljanje kakovostne in varne obravnave najmlajših pacientov po standardih JCI, s čimer bomo nadaljevali tudi v letu 2014. Naš skupen cilj je zagotoviti strokovno, varno, kakovostno, hitro in pacientom prijazno ter geografsko neoddaljeno zdravstveno oskrbo. Vse to bomo lahko zagotavljali z našim timskim pristopom k delu in predanostjo. Naše delo bodo nadaljevali specializanti, ki so našli svojo poklicno pot na področju pediatrije. V letu 2014 se bomo borili, da ohranimo pridobljen in usposobljen kader na področju zdravstvene nege, ki je zaposlen na oddelku za določen čas. Dobra strokovna usposobljenost, dobro timsko delo, bogate izkušnje pri delu z bolnimi otroki vseh udeleženih v zdravljenju otrok se kažejo v kratki ležalni dobi in nizki umrljivosti. Viden je porast patologije pri novorojencih in otrocih, ki potrebujejo dodatno diagnostično obravnavo na terciarnem nivoju. Naša strokovna usposobljenost in rast, sledenje novostim za prepoznavo različnih pogostih in redkih bolezenskih stanj pri otrocih je zelo velikega pomena. Z dovolj številčnim kadrom na oddelku, strokovnostjo, dobrim timskim sodelovanjem, natančnostjo, varnim in kakovostnim delom po JCI standardih in dobro organizacijo delovnih procesov bomo nadaljevali v smeri optimalne zdravstvene obravnave najmlajše in najbolj ranljive populacije – otrok. Vsem zaposlenim na Oddelku za pediatrijo se za predano in strokovno odlično opravljeno delo v letu 2013 iskreno zahvaljujem. 77 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XVII. ODDELEK ZA RADIOLOGIJO PREDSTOJNICA: mag. Simona Lavre, dr. med., spec. radiolog 1. PREDSTAVITEV ODDELKA Osnovna dejavnost Oddelka za radiologijo je slikovna diagnostika z uporabo klasičnih rentgenskih aparatov, ultrazvoka in računalniške tomografije. Na oddelku opravljamo tudi interventne posege na arterijah. Dejavnost Oddelka za radiologijo obsega: • rentgensko diagnostiko skeleta, prsnih organov, sečil, prebavil, • diagnostiko bolezni dojk (mamografija, ultrazvok, diagnostične punkcije, predoperativne markacije netipljivih sprememb v dojkah), • interventne posege (perkutana transluminalna angioplastika arterij spodnjih okončin), • slikovno vodene diagnostične punkcije (vodene ultrazvočno in stereotaktično z mamografijo), • ultrazvočno diagnostiko (abdomna, dojk, skrotuma, mišično-kostnega sistema, vratu, glave in ožilja, UMCG), • računalniško tomografijo (CT) glave in vratu, prsnega koša, trebušnih organov, skeleta, CT angiografije, CT kolonoskopije in CT srca. Preiskave opravljamo za potrebe oddelkov in enot ter specialističnih ambulant bolnišnice in za potrebe zunanjih splošnih in specialističnih ambulant. Bolnišnica nima lastnega MR-aparata, preiskave z njim za naše bolnike opravljajo v Medicinsko-termalnem centru Fontana v Mariboru. 2. VIZIJA, LETNI IN PETLETNI PLAN STROKOVNEGA DELA Strokovni razvoj je na Oddelku za radiologijo močno odvisen od možnosti nabave nove opreme ter zamenjave dotrajane. V letu 2014 se bodo nadaljevale aktivnosti za uvedbo magnetnoresonančne diagnostike; ostajamo edina regionalna bolnišnica brez MR-aparata. Načrtovana je gradnja prizidka za MR-aparat, že pričeti postopki priprave razpisov pa so se ustavili zaradi neugodne finančne situacije. Načrtujemo sodelovanje v nacionalnem programu zgodnjega odkrivanja raka dojke DORA, do njegove uvedbe v naši regiji pa bomo tako kot do sedaj opravljali presejalni in diagnostični program mamografij za pretežni del regije (dokler bo to z obstoječim klasičnim aparatom še mogoče). Smo ena redkih regij, ki še nima na voljo digitalnega mamografskega aparata, kar je pogoj za sodelovanje v nacionalnem presejalnem programu. Kot prednostna je bila nabava digitalnega mamografa potrjena s strani sveta zavoda v letu 2013. Prizadevali si bomo za potrebno obnovo ali zamenjavo CT-aparata, ki je po 7 letih že amortiziran, predvsem pa tehnološko ne omogoča izvedbe preiskav z nizko dozno obremenitvijo, kar je nujen pogoj za podaljšanje licence za delo aparata po letu 2014. Radiološka slikovna diagnostika je danes nepogrešljiv del multidisciplinarne obravnave bolnikov. Na oddelku si bomo prizadevali za priznanje specialistov radiologov kot enakovrednih članov multidisciplinarnega tima bolnišničnih specialistov pri zagotavljanju kakovostne in varne obravnave bolnikov v skladu s slovenskimi in evropskimi smernicami ter smernicami kakovosti JCI. 78 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Nadaljnjega razvoja oddelka ni mogoče načrtovati brez ustrezne kadrovske zasedbe, naš cilj je pridobitev zadostnega števila specialistov radiologov, da bomo lahko ob odhodih specialistov in predvidenih upokojitvah zagotavljali kvalitetno radiološko diagnostiko. 3. OPRAVLJENO DELO V LETU 2013 Z 20 % manjšim številom radiologov kot v letu 2011 smo ob prekomernih obremenitvah in dodatnem delu tudi v letu 2013 uspeli ohraniti zagotavljanje stanja pripravljenosti radiologov z dostopnostjo za nujne primere 24 ur dnevno in 365 dni v letu. Opravili smo tudi celotni dogovorjeni ambulantni program radioloških slikanj, ultrazvočnih, računalniškotomografskih ter mamografskih preiskav. 3.1 RTG-slikanja in preiskave V letu 2013 je bilo opravljenih 34.404 rentgenskih slikanj, kar je za 4 % več kot v letu 2012. Največji delež predstavljajo slikanja skeleta ter prsnih organov. Pogodbeno dogovorjeni ambulantni program je bil v celoti opravljen, za ambulantne bolnike je bilo opravljenih 83 % vseh slikanj oz. 28.597 slikanj (za 4,5 % več kot v letu 2012). Največ slikanj za ambulantne bolnike smo opravili za travmatološko in urgentno travmatološko ambulanto (13.005 slikanj, 45 %) ter za internistično prvo pomoč (4.269 slikanj slikanj, 15 %). Za hospitalizirane bolnike je bilo opravljenih skupno 17 % vseh slikanj oz. 5.807 slikanj (za 1,6 % več kot v letu 2012). Največji delež slikanj za hospitalizirane bolnike smo opravili za Oddelek za interno medicino (2.171 slikanj, 37 %), Oddelek za travmatologijo in ortopedijo (1.945 slikanj, 33 %) ter za Oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo (1.537 slikanj, 26 %). 3.2 Ultrazvočne preiskave V letu 2013 smo opravili 5.931 UZ-preiskav, od tega 65 % za ambulantne bolnike (3.868 preiskav) ter 35 % za hospitalizirane bolnike (2063 preiskav). Pogodbeno dogovorjeni ambulantni program je bil v celoti opravljen. Največji delež ambulantnih ultrazvočnih preiskav smo opravili za ambulante Oddelka za abdominalno in splošno kirurgijo (1224, 31 %). Največji delež UZ-preiskav pri hospitaliziranih bolnikih smo opravili za OIM (1018 preiskav, 49 %), OSAK (523 preiskav, 2%) ter Oddelek za pediatrijo (294 preiskav, 14 %). 3.3 CT-preiskave V letu 2013 smo opravili 3.569 CT-preiskav, od tega 58 % za ambulantne bolnike (2.089 preiskav) ter 42 % za hospitalizirane bolnike (1.480 preiskav). V letu 2013 smo opažali upad ambulantno napotenih bolnikov na CT-preiskave, po opravljenem prestrukturiranju in zmanjšanju programa je bil le-ta v celoti opravljen. Zadnja leta se nekoliko povečuje delež hospitaliziranih bolnikov, pri katerih se opravljajo CTpreiskave. Največji delež CT-preiskav za hospitalizirane bolnike smo opravili za OIM (968 preiskav, 65 %), OTO (197 preiskav, 13 %) ter OSAK (128 preiskav, 9 %). 3.4 Interventni posegi na arterijah PTA-posegi na arterijah so se na našem oddelku, zaradi odhoda interventnega radiologa, opravljali s pogodbenim izvajalcem ob ponedeljkih, prav tako je ob ponedeljkih potekalo delo žilnega konzilija. Kljub zadostnemu številu terminov za PTA in velikemu številu opravljenih CTA-preiskav pa je bilo v letu 2013 opravljenih le 9 PTA-posegov na arterijah spodnjih okončin, kar je za 50 % manj kot v letu 2012 in za 75 % manj kot v letu 2011; razlog je v premajhnem številu za poseg primernih in pripravljenih bolnikov. 79 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Glede na zelo majhno število posegov ne bo mogoče več zadostiti kriterijem minimalnega števila posegov na izvajalca. Če ne bo porasta števila bolnikov za PTA-poseg v letu 2014, bomo to dejavnost ukinili. 3.3 Mamografije V letu 2013 je bilo opravljenih 3522 mamografskih slikanj, kar je za 23 % več kot v letu 2012. 4. STROKOVNI DOSEŽKI, KAZALNIKI KAKOVOSTI V letu 2013 novih preiskovalnih metod nismo uvajali. Dejstvo, da smo ob pomanjkanju specialistov radiologov na oddelku uspeli ohraniti organizirano službo pripravljenosti in da smo poleg hospitalnega uspeli opraviti celoten pogodbeni ambulantni program, je za nas v letu 2013 največji strokovni dosežek. V omenjenem letu smo spremljali kazalnik kakovosti – čakalna doba za računalniško tomografijo za hospitalizirane bolnike; kazalnik pomeni delež hospitaliziranih bolnikov, pri katerih je bila CT-preiskava opravljena v več kot 24 urah po njenem naročilu. Kazalnik kakovosti se je v posameznih mesecih gibal med 2 % (november) ter 45 % (februar), povprečno pa je v letu 2013 znašal 14,1 %, kar pomeni, da je imelo skoraj 86 % hospitaliziranih bolnikov CT-preiskavo, ki ni bila nujna, opravljeno še isti dan. 5. DEŽURNA IN KONZILIARNA SLUŽBA TER MEDODDELČNO SODELOVANJE Specialisti radiologi imamo organizirano službo pripravljenosti med tednom od 14. do 7. ure zjutraj ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za potrebne preiskave se s specialistom radiologom neposredno dogovarjajo dežurni specialisti bolnišnice. Radiološki inženirji imajo organizirano delo v dopoldanskem turnusu, do 21. ure sta prisotna dva radiološka inženirja, od 21. do 7. ure pa 1 dežurni radiološki inženir. V letu 2013 smo sodelovali na interdisciplinarnih konzilijih – gastroenterološko-kirurškem, onkološkem, mamarnem onkološkem ter angiološkem. 6. KADRI Na oddelku so zaposleni 4 specialisti radiologi (od tega 1 že upokojen). Od odhoda specialista na delo k zasebniku v februarju 2012 se spopadamo s hudo kadrovsko stisko. Kljub zmanjšanemu številu radiologov smo na oddelku tako v letu 2012 kot tudi 2013 še uspeli ohraniti organizirano službo pripravljenosti radiologov. Opozoriti je potrebno, da delovne obremenitve posameznih specialistov radiologov močno presegajo priporočene delovne omejitve ter ne zagotavljajo normalnega dnevnega in tedenskega počitka. Kljub številnim prizadevanjem v zadnjih dveh letih nismo uspeli zaposliti novih specialistov radiologov, ker jih zaradi hudega pomanjkanja na trgu dela ni. Specialistka se je po končani specializaciji odločila za delo v celjski regiji; največjo težavo s pridobivanjem mladih specialistov predstavlja neustrezna regulacija sistema specializacij v Sloveniji, saj se specialisti po končani specializaciji brez finančnih posledic izognejo zaposlitvi v regiji, za katero so specializirali. Tako ZZZS kot plačnik ter Zdravniška zbornica 80 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slovenije kot regulator ne poskrbita za ustrezno nadomestilo kadrov ob odhodu v drugo regijo. V letu 2014 bo – če ne bo zaposlitev dodatnih specialistov radiologov – potrebno zmanjšati delovni program in omejiti delo radiologov preko rednega delovnega časa na sprejemljivo raven, kar bo nedvomno pomenilo bistveno zmanjšane možnosti konzultacije ter diagnostične obdelave bolnikov izven rednega delovnega časa oddelka. V letu 2013 je bila 1 diplomirana medicinska sestra prerazporejena na delo v operacijski blok, ekipa se je zmanjšala tudi za 1 diplomiranega radiološkega inženirja. Odsotnosti zaradi bolniških in porodniških dopustov ne nadomeščamo, diplomirani radiološki inženirji na Oddelku za radiologijo skrbijo tudi za nadomeščanje inženirke odseka za nuklearno medicino. 7. PROSTORI IN OPREMA Obstoječi delujoči aparati na oddelku so bili redno vzdrževani in servisirani. Kljub več let trajajočim načrtom načrtovane investicije in nabave novih aparatov niso bile realizirane. Razlog za neizvajanje programa obnove opreme so nezadostna finančna sredstva za redno menjavo amortizirane opreme. Opozoriti je potrebno, da sta zadnjih 15 let v bolnišnici na Oddelku za radiologijo vedno bila na voljo dva transportabilna in dva diaskopska RTG-aparata, kar je omogočalo neprekinjeno zagotavljanje diagnostičnih RTG-slikanj in ustrezno varnost za bolnike, sedaj imamo na voljo le en transportabilni ter en diaskopski aparat. V primeru okvare obstoječega transportabilnega RTG-aparata, za katerega niso več mogoča servisna popravila, ne bo več mogoče slikanje bolnikov v sobah in intenzivnih enotah bolnišnice. V primeru okvare edinega preostalega diaskopskega RTG-aparata ne bo mogoče izvajati diaskopskih preiskav na našem oddelku. Prav tako se spopadamo z dotrajanostjo mamografskega aparata, s katerim bolnišnica ne bo mogla sodelovati v programu DORA. CT-aparat je star 7 let, tehnološko ne omogoča izvedbe preiskav z nizkimi dozami, zaradi zmanjševanja priporočenih doz v Sloveniji v zadnjih letih, po letu 2014 je nujno potrebna posodobitev aparata za pridobitev dovoljenja za delo. Smo tudi edina regionalna bolnišnica brez lastnega MR-aparata. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Zdravniki specialisti radiologi: število aktivnih udeležb 2, število pasivnih udeležb 5. Diplomirani radiološki inženirji: število pasivnih udeležb 6. 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V letu 2013 so v okviru specializacije iz radiologije kroženje opravljali Gregor Petrun, dr. med., Katarina Pezdevšek, dr. med., in Zala Tovšak, dr. med. Na oddelku so opravljali del izobraževanja študenti radiološke tehnologije ter pripravniki dipl. radiol. inženirji. 81 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 10. SKLEPNE MISLI Radiološka slikovna diagnostika je danes nepogrešljiv del multidisciplinarne diagnostične obravnave bolnikov. Ali bo v naši bolnišnici še tako dostopna, kot je bila v preteklih letih, je močno odvisno od zaposlitve dodatnih specialistov radiologov ter finančnih možnosti menjave dotrajane opreme. 82 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ODDELEK ZA LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO XVIII. PREDSTOJNICA: Tanja Lađić, univ. dipl. kem., spec. med. biokem. 1. PREDSTAVITEV ODDELKA Oddelek za laboratorijsko diagnostiko je organizacijsko samostojna enota v okviru skupnih medicinskih služb. Naš oddelek zagotavlja visok nivo izvajanja preiskav na področju laboratorijske diagnostike. Osnovna dejavnost našega oddelka je izvajanje analiz v različnih bioloških materialih: v serumu, urinu, humanem blatu, punktatih telesnih votlin, znoju, semenskem izlivu in likvorju. Na našem oddelku izvajamo 229 preiskav. Pri vsakodnevnem delu uporabljamo različne metode, kot so fotometrija, spektrofotometrija, potenciometrija, osmometrija, nefelometrija, turbidimetrija, encimske imunološke tehnike, elektroimunokemoluminiscenca, afinitetna kromatografija, aglutinacija in mikroskopija. 2. VIZIJA ODDELKA PREDVIDENI STROKOVNI RAZVOJ: Posodobitev iztrošenega analizatorja za imunokemijo Immulite 2000 z novejšim in zmogljivejšim Centaur XP. Posodobili bomo iztrošen analizator za koagulacijo BCT z novejšim Sysmex CA 660. Uvedli bomo novo preiskavo za kvalitativno določanje IgA in IgG protiteles proti tkivni transglutaminazi. V letu 2014 je predvidena uvedba osnovne presejalne preiskave v diagnostiki proteinov: elektroforeza proteinov v serumu in urinu, imunotipizacija v serumu in urinu (kapilarna elektroforeza, Minicap). V laboratorijski informacijski sistem je potrebno uvesti program za spremljanje kontrole kakovosti in program za vodenje zaloge reagentov v povezavi z lekarno. Uvedba programa za spremljanje pošiljanja vzorcev v zunanje zavode. Uvesti povezavo z UKC Ljubljana za elektronski prenos rezultatov poslanih vzorcev. 3.DELO V LETU 2013 Število najpogostejših preiskav: Preiskava 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Krvna slika CRP Elektroliti Kreatinin Sečnina PČ Kalcij Osnovna urinska analiza GGT ALT Število 2013 42255 30201 28211 29100 28683 26737 24902 18217 14434 13143 preiskav 83 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela: Število opravljenih točk in preiskav 2010 2011 543568 565164 Število preiskav 2012 564826 2013 568691 V letu 2013 smo opravili za 0,6 % več preiskav kot v letu 2012. Osnovne rutinske preiskave so se rahlo povečale: hemogram (+1,2 %), sečnina (+1,9 %), kreatinin (+2,3 %), AST (+1,8 %). Laboratorijska dejavnost na oddelkih: redno izvajamo kontrolo kvalitete glukometrov na posameznih oddelkih in plinskega analizatorja na Oddelku za interno medicino (ITI). ANALIZA PORABE REAGENTOV IN ZDRAVSTVENEGA MATERIALA V letu 2013 smo za reagente in zdravstveni material porabili 18 % manj finančnih sredstev kot leta 2012. Razlog je znižano število dražjih preiskav: protitelesa TG (–6,5 %), protitelesa TPO (–11 %), Tg (–8 %), valproat (–25 %), cistatin C (–65 %), CEA (–16 %), CA 19–9 (–11 %), CA 125 (–14 %), CA 15–3 (–8 %), PSA (+7 %), specifični alergeni (–40 %). PORABA (EUR) 2010 2011 2012 2013 656.044 705.406 740.054 606.423 KRITERIJI KAKOVOSTI Pri svojem delu vsakodnevno izvajamo notranjo kontrolo kvalitete dela ter tako ugotavljamo morebitne odklone. V letu 2013 smo bili z večino preiskav vključeni v zunanjo oceno kakovosti: RIQAS (Randox laboratories, Anglija) in INSTAND (Gesellschaft zur Förderung der Qualitätssicherung in medizinischen Laboratorien e. V., Nemčija). Na osnovi rezultatov opravljenih analiz smo prejeli certifikat za opravljene preiskave. Vključeni smo tudi v Slovensko nacionalno shemo za zunanjo oceno kakovosti SNEQAS, ki jo organizira Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo na UKC v Ljubljani. Le-ti certifikatov ne podeljujejo, izdajo pa analizo rezultatov s komentarji o kvaliteti opravljenih storitev. Poročilo o neželenih dogodkih: 2 neželena dogodka. 4. STROKOVNE NOVOSTI V 2013 Na oddelku smo uvedli nove preiskave za preverjanje terapije z nizkomolekularnim heparinom (anti Xa NMH) in novimi antikoagulantnimi zdravili (anti Xa rivaroksaban, TČ – dabigatran). V decembru 2013 smo uvedli kvalitativen test za določanje kalprotektina v blatu. Uvedli smo test resorbcije železa kot preiskavo na elektronsko naročilnico. Karmen Gros Hrastnik in Ines Kralj sta se udeležili izobraževanja Odvzem krvi in pridobili potrdilo o usposobljenosti za odvzem venozne in kapilarne krvi. V interno izobraževanje na 84 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec področju priprave razmaza kostnega mozga pri punkcijah na OIM smo dodatno vključili štiri laboratorijske delavke. Za določene bolnišnične oddelke in ambulante smo ukinili tiskanje laboratorijskih izvidov. 5. DEŽURNA IN KONZILIARNA SLUŽBA TER MEDODDELČNO SODELOVANJE Oddelek izvaja laboratorijske preiskave 24 ur dnevno, delo je organizirano v turnusni obliki dela. Sodelovanje poteka vsakodnevno z izvajanjem laboratorijskih preiskav z vsemi oddelki, v izrednih primerih tudi z odgovornimi medicinskimi sestrami in zdravniki pri laboratorijski obravnavi posameznih bolnikov. Na oddelku imamo redne interne strokovne sestanke, poročila s strokovnih izobraževanj. Darja Žvikart, dipl. ing. lab. med., se redno udeležuje strokovnih sestankov ZBNO. 6. KADROVSKA ZASEDBA Na dan 31. 12. 2013 je bilo zaposlenih 17 delavcev: 2 specialista medicinske biokemije (1 porodniški stalež), 3 analitiki, 4 dipl. ing. lab. medicine (2 za določen čas), 6 laboratorijskih tehnikov, 1 dipl. med. sestra, 1 srednja med. sestra (bolniški stalež od aprila 2013). Skozi vse leto smo imeli težave s kadrovskim primanjkljajem, saj smo nadomeščali samo bolniško in porodniško odsotnost zaposlenih, ne pa odhodov z oddelka. PRIHOD: pripravništvo Ines Kralj, 1. 4. 2013 ODHOD: bolniška odsotnost Jožica Kogelnik, 18. 4. 2013 KADROVSKE POTREBE: Nadomestiti primanjkljaj 4 zaposlenih (2 odhoda v letu 2012, 1 bolniška od aprila 2013, 1 porodniška odsotnost od marca 2014) z zaposlitvijo diplomiranih ing. laboratorijske medicine. 7. PROSTORI IN OPREMA 7.1 PROSTORI IN OPREMA – PRIDOBITVE V LETU 2013 Analizator Cobas 6000 je postal po 5-letni najemni pogodbi last bolnišnice. Zaradi iztrošenosti in okvare smo posodobili klimatsko napravo. V sklopu varnostnega programa smo pridobili postajo za spiranje oči v primeru kontaminacije. Gasilni aparat smo pritrdili na steno. 7.2 PREDVIDENA NOVA OPREMA V bodoče načrtujemo posodobitve: analizator Immulite 2000 (že odobreno v letu 2013, novi analizator Centaur XP), nefelometer BN Prospec, avtomatski analizator za sedimente urina, analizator za koagulacijo (posodobitev iztrošenega BCT – že odobreno v letu 2013, novi analizator Sysmex CA 660), analizator za sedimentacijo, analizator za HbA1c, avtomatski analizator za barvanje krvnih razmazov, polarizacijski mikroskop, vrtljivi stoli za sedeče opravljanje dela na odvzemu krvi – 2 kom., nabava pomivalnega stroja za pranje laboratorijske steklovine, posodobitev obstoječe postaje za cevno pošto za transport biološkega materiala. 85 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 7.3 PREDVIDENA POSODOBITEV PROSTOROV 2014–2019 Potrebno bo posodobiti iztrošeno laboratorijsko pohištvo, nujno urediti prostor za shranjevanje končanih laboratorijskih izvidov. Vse prostore našega oddelka je potrebno prepleskati ter posodobiti zastarelo električno in računalniško napeljavo. 8. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Zaposleni se redno udeležujemo strokovnih srečanj, ki jih organizirajo SZKK (Slovensko združenje za klinično kemijo), ZLMS (Zbornica laboratorijske medicine Slovenije), hematološko društvo, DLM (Društvo lab. medicine). Udeležba na strokovnih srečanjih Število revijah SKUPAJ objav v Število aktivnih udeležb IF > 5 IF < 5 Ustna predstavitev 0 0 1 Posterji 0 Število pasivnih udeležb 24 9. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Karmen Gros Hrastnik je 27. 7. 2013 opravila strokovni izpit, Ines Kralj pa 18. 12. 2013. Redna poročila z udeležb na strokovnih seminarjih posredujemo vsi zaposleni na internih strokovnih sestankih. Predstavitev organizacije in metod dela na oddelku študentom, specializantom medicine, študentom Visoke šole za zdravstvene vede SG in dijakom Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Tanja Lađić je predavateljica na Visoki šoli za zdravstveno nego v Slovenj Gradcu, predmet Laboratorijska medicina. Na oddelku potekajo vaje študentov Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec. 10. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO Oddelek sodeluje z izvajanjem laboratorijskih preiskav v študijah in kliničnih raziskavah: EXIP ... Darja Žvikart in Renata Blazinšek, obe dipl. ing. lab. biomed., nadaljujeta podiplomski študij Laboratorijska biomedicina (Fakulteta za farmacijo, LJ). Nadaljuje se podiplomska naloga, ki jo izvaja Tanja Lađić, spec. med. biokem. 11. SKLEPNE MISLI Prav vsi zaposleni na oddelku si prizadevamo slediti strokovnemu razvoju in novostim na področju klinične biokemije in laboratorijske medicine, uvajanju in upoštevanju standardov kakovosti v vseh procesih dela na oddelku. Naš cilj je zagotoviti strokovno, kakovostno in 86 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec hitro laboratorijsko storitev. Tu pa je bistvenega pomena sprotno izobraževanje kadra, skrb za dobro timsko delo, spodbujanje kakovosti, dobra organizacija dela in konstruktivno sodelovanje z vsemi oddelki bolnišnice. Vsem zaposlenim na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko se za predano, strokovno odlično opravljeno delo iskreno zahvaljujem, posebej ob dejstvu, da smo bili tudi v tem letu kadrovsko podhranjeni. XIX. ODDELEK ZA MIKROBIOLOGIJO PREDSTOJNICA: Irena Piltaver Vajdec, dr. med., spec. med. mikrobiologije UVOD Predstavitev enote Mikrobiološki laboratorij bolnišnice deluje za potrebe bolnišnice, v manjšem obsegu pa tudi za Zdravstveni dom Slovenj Gradec in zasebne ambulante. Opravljamo tudi preiskave za potrebe ZD Ravne na Koroškem in pridružene ambulante. Delo je organizirano v času delovnih dni, ob nedeljah in praznikih. Delo poteka od 6.30 do 14.30, ob sobotah od 7. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa je organizirano od 5. do 10. ure. Kadrovska zasedba: Irena Piltaver Vajdec, dr. med., spec. med. mikrobiologije • Romana Habot, univ. dipl. mikrobiolog • Barbara Orozel, univ. dipl. mikrobiolog • Zdenka Kramljak, univ. dipl. mikrobiolog • Damjana Šumah, univ. dipl. mikrobiolog • Petra Poročnik, univ. dipl. mikrobiolog • Darja Uranc, lab. tehnik • Mojca Zaveršnik, lab. tehnik • Simona Gašper, lab. tehnik OPRAVLJENO DELO Opravljeno delo v letu 2013 v primerjavi s preteklimi leti V letu 2013 smo pregledali 37.960 mikrobioloških vzorcev, v letu 2012 pa 33.828 (slika 1). Med mikrobiološkimi vzorci, ki jih prejemamo, so najpogostejše urokulture, različni brisi in hemokulture. MRSA smo ugotovili pri 26 bolnikih, od tega je 1 prenos, ESBL E.coli in K. pneumoniae smo ugotovili pri 75 bolnikih (55 E. coli in 22 K. pneumoniae – 2 bolnika sta imela obe bakteriji). MRSA iz hemokultur nismo izolirali (sliki 2, 3). V letu 2013 nismo imeli nobenega primera VRE, PRSP smo ugotovili pri 4 bolnikih (3 na pediatriji, 1 na internem oddelku)(slika 4). 87 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Na sliki 4 je prikazano število bolnikov, pri katerih smo ugotovili odporne bakterije na antibiotike v letu 2013 in v primerjavi s preteklimi leti. Na sliki 5 je razvidno število odvzetih nadzornih kužnin v letu 2013 in primerjava s preteklimi leti. Na slikah 6 in 7 je razvidna razporeditev MRSA in ESBL pri bolnikih na posameznih oddelkih. KRITERIJI KAKOVOSTI V letu 2013 smo bili vključeni v sistem EARS-Net (European Antimicrobial Resistance Surveillance Network-EARS-Net), kjer poteka primerjava odpornosti bakterij proti antibiotikom v različnih evropskih državah. Vzporedno s tem je vključena tudi eksterna kontrola laboratorija (External quality Surveillance System in collaboration with UK NEQAS-UK National Quality Assurance Sheme). Prejeli smo certifikat kakovosti, ki sta ga podelila UK NEQAS in ECDC za leto 2012. V zunanji kontroli smo bili v letu 2013 vključeni tudi preko programa Viral Marker EQA Programme na področju serologije luesa. Prejeli smo certifikat Viral Marker EQA program. Izvajali smo interni nadzor kvalitete dela v skladu s pravilnikom, ki zajema identificiranje, kontroliranje in dokumentiranje vseh segmentov dela. Kontrola procesa dela poteka ob sprejemu vzorca, pri nacepitvi kužnin, pregledu gojišč, nastavitvi testov, odčitavanju testov in izdaji izvidov. RAZISKAVE Uvedli smo metodologijo za spremljanje karbapenemaz pri enterobakterijah. Slika 1: Število mikrobioloških vzorcev v SB Slovenj Gradec – pregled od leta 2004 do leta 2013 88 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 2: Pojavljanje E. coli ESBL, E. coli in S. aureus ter MRSA iz hemokultur pri bolnikih v SB Slovenj Gradec v letih 2005–2013 Slika 3: Pojavljanje meticilin rezistentnega S. aureus (MRSA) in pojavljanje meticilin sensitivnega S. aureus (MSSA) iz hemokultur pri bolnikih SB Slovenj Gradec v letih od 1994 do 2013 89 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 4: Prikaz števila bolnikov, pri katerih smo ugotovili ESBL, MRSA, VRE in PRSP v letih 2004–2013 Slika5: Prikaz števila nadzornih kužnin na MRSA, VRE in ESBL v letih od 2007 do 2013 90 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 6: Število bolnikov z ESBL (E. coli in Klebsiella pneumoniae) po posameznih oddelkih za leto 2013 Slika 7: Pojavljanje števila bolnikov z MRSA po posameznih oddelkih v letu 2013 IZOBRAŽEVANJE Pasivna udeležba: Irena Piltaver Vajdec, dr. med. • Infektološki simpozij, 22. 3. 2013 • VITEK 2 implementing EUCAST, MIKRO + POLO, Ljubljana, 12. 12. 2013 Aktivna udeležba: Irena Piltaver Vajdec, dr. med. • Ambulantno predpisovanje antibiotikov v regiji Ravne na Koroškem v humani medicini in veterini: Odpornost in trendi odpornosti bakterij v regiji Ravne na Koroškem (24. 10. 2013) • Članek Shewanella algae sepsis and cellulitis-case report, soavtorica (dec. 2013) • Klinični seminar: Preprečevanje okužb s krvjo (11. 12. 2013) 91 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec • Predavateljica na Visoki šoli za zdravstvene vede Slovenj Gradec v študijskem letu 2013/14 • Aktivno sodelovanje v KOBO • Aktivno sodelovanje v komisiji za antibiotike • Aktivno sodelovanje v komisiji za oskrbo ran • Uskladitev POBO z akreditacijo JCI Udeležba univerz. diplomiranih mikrobiologov • Romana HABOT: - E-poslovanje, MIKRO + POLO, Maribor, 13. marec - VITEK 2 implementing EUCAST, MIKRO + POLO, Ljubljana, 12. december • Zdenka KRAMLJAK: - Delavnica/prezentacija nove tehnologije QuickFISH za identifikacijo patogenih mikroorganizmov direktno v pozitivnih hemokulturah, Medias International, d. o. o., Golnik, 2. december • Damjana ŠUMAH: - 5. Baničevi dnevi – okužbe, povezane z zdravstvom, Šempeter pri Novi Gorici, 22. in 23. november Tabela1: Izobraževanje – aktivna in pasivna udeležba v letu 2013 ZDRAVNIKI UNIV. DIPLOMIRANI MIKROBIOLOGI ZDRAVSTVENI TEHNIKI OSTALI SKUPAJ Število objav v Število aktivnih udeležb revijah Število pasivnih udeležb Ustna IF > 5 IF < 5 Posterji predstavitev 1 3 2 3 1 3 5 SODELOVANJE Z ODDELKI IN ENOTAMI Sodelovanje z zdravniki bolnišnice poteka pri obravnavi posameznih bolnikov in sestavi ciljane antibiotične terapije, pri pripravi statistike opravljenega dela in načrtovanju antibiotične terapije na posameznih oddelkih. Sodelovanje poteka s KOBO, komisijo za zdravila, komisijo za antibiotike in Kliniko za infektivne bolezni in vročinska stanja Ljubljana. 92 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec PREDVIDEN RAZVOJ V LETU 2014 Potrebno je zaposliti specialista klinične mikrobiologije. Na enega specialista se je v letu 2013 zvrstilo 37 828 mikrobioloških preiskav, kar je preko zmogljivosti. Nadaljevati je potrebno dobro kontrolo vseh postopkov dela na vseh nivojih v laboratoriju, da bomo ohranili stabilnost dobrih rezultatov. Ohranjati in spodbujati je potrebno medsebojno sodelovanje znotraj oddelka in med oddelki ter drugimi ustanovami. Klinična mikrobiologija pa je tudi smer, ki se mora še naprej povezovati z vsemi, ki so vpleteni v rabo antibiotikov, in prenašati znanje in izkušnje in jih tudi sprejemati. V letu 2014 prehajamo na nove smernice EUCAST – evropske smernice, do sedaj smo 2 desetletji sledili CLSI – ameriškim smernicam. Novim smernicam so se pridružili vsi slovenski laboratoriji. Priprave so se začele konec leta 2013. Bakterije razvijajo nove in nove mehanizme odpornosti proti antibiotikom, konec leta 2013 smo začeli spremljati in ugotavljati prisotnost karbapenemaz pri enterobakterijah, o čemer bomo poročali v SKOUPS. Nadaljevati in razvijati je potrebno projekt usklajene porabe antibiotikov: Antibiotiki naša skrb in odgovornost danes in jutri. Zaradi razvoja novih vrst mehanizmov odpornosti bakterij proti antibiotikom se moramo zelo aktivirati na področju preprečevanja okužb. ZAKLJUČNE MISLI V zadnjem desetletju je kritično narastla odpornost bakterij proti antibiotikom. Generacije, ki so zrastle z antibiotiki, ne poznajo več krutosti nekaterih bakterijskih okužb, ki so v preteklosti veljale za smrtne. Pri mnogih bakterijskih okužbah bi medicina tudi danes bila nemočna brez antibiotikov. Razvoja novih antibiotikov pa ni. Na pohodu so enterobakterije, odporne proti karbapenemom, pojav prikritih genov pri enterobakterijah, ki razvijejo svoje lastnosti šele v času antibiotičnega zdravljenja, bo v veliki meri prispeval k oteženemu zdravljenju. Vsi, ki se nas kakorkoli dotika delo z antibiotiki, si moramo v največji možni meri prizadevati za ohranitev občutljivosti bakterij na antibiotike in s tem ohranjati možnost zdravljenja bakterijskih okužb z antibiotiki. Pri tem je najpomembnejše, da zmanjšamo porabo antibiotikov in se držimo strokovnih smernic, ki so prilagojene rezultatom testiranj iz našega okolja, to velja tako za bolnišnice, primarno zdravstvo in veterino. V bolnišnici Slovenj Gradec smo v preteklih letih veliko naredili na področju preprečevanja bolnišničnih okužb z dobrim programom, ki ga ima bolnišnica, in tudi zelo veliko je bilo narejenega na področju usklajene porabe antibiotikov. Rezultati kažejo zelo dobro obvladovanje MRSA v bolnišnici, kar nas veseli. To nas tudi opogumlja, da je kontrola širjenja rezistentnih bakterij na antibiotike in težkih okužb možna z dobrimi programi preprečevanja bolnišničnih okužb in usklajeno porabo antibiotikov. 93 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XX. ODDELEK ZA PATOLOGIJO PREDSTOJNIK: doc. dr. Srečko KOVAČIČ, dr. med. UVOD Oddelek za patologijo in citologijo je odgovoren za izvajanje bioptične, citološke in obdukcijske dejavnosti za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec ter za bioptično diagnostiko ter sanitarne obdukcije za potrebe zdravstvenih domov koroške regije. Naš oddelek vključuje sprejem in obdelavo bioptičnega materiala, obdukcijsko dejavnost ter postavljanje patohistoloških in obdukcijskih diagnoz. Z drugimi oddelki sodelujemo tudi v obliki kliničnih konzilijev (mamarni konzilij, gastrointestinalni konzilij). Zadnja leta zaznamuje močan porast števila tkivnih vzorcev z Oddelka za urologijo, interno medicino pa tudi kirurgijo, začeli so izvajati pediatrično endoskopijo, kar narekuje subspecialistično izobraževanje na področjih uropatologije in gastrointestinalne patologije. 1. VIZIJA Vizija oddelka je nenehno izboljševati laboratorijski servis kliničnim oddelkom, ki k nam pošiljajo material z namenom izvajanja tkivne diagnostike. Strokovni napredek je omejen z dejstvom, da službo vodi in izvaja 1 nosilec, specialist patolog. 2. OPRAVLJENO DELO V letu 2013 smo obdelali tkivne vzorce 7541 bolnikov, kar pomeni 220 tkivnih vzorcev več kot leta 2012. V strukturi operativnega materiala še vedno najbolj izstopata oddelka za urologijo in interno medicino (endoskopija), v porastu je tudi število kožnih biopsij (kirurgija). Prikaz opravljenega obsega dela za leto 2013 v primerjavi z letom 2012: 2012 2013 Št. biopsij 7321 7541 Št. umrlih 381 368 Št. obduciranih 60 41 Št. preparatov 40.000 42.500 V naši bolnišnici je leta 2013 umrlo 368 bolnikov, od tega smo obducirali 41 pokojnikov. 94 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 3. MEDODDELČNO SODELOVANJE Oddelek za patologijo sodeluje z ostalimi oddelki skozi interdisciplinarne konzilije (mamarni, gastrointestinalni). 4. KADRI Na oddelku so redno zaposleni zdravnik patolog, laboratorijski tehnik, univ. biokemik, kemijski inženir, medicinski tehnik, obdukcijski pomočnik ter administratorka. Kadrovska zasedba v laboratoriju ni optimalna, upokojeno delavko bo potrebno nadomestiti z ustreznim kadrom (inženir laboratorijske medicine). Optimalno bi bila na oddelku potrebna dva specialista patologa, zlasti zaradi širitve obsega dejavnosti (urologija, interna, kirurgija). Specializantka patologije, ki je začela specializacijo novembra 2011, se bo na oddelek vrnila šele leta 2017. Obseg dela na Oddelku za patologijo se iz leta v leto širi (preko 7500 napotnic letno), v nam primerljivih bolnišnicah (SB Celje, SB Novo mesto, SB Izola) je na oddelku redno zaposlenih 3–5 patologov. Obseg dela v administraciji se vsako leto veča, in da ne bo prihajalo do zaostankov oz. nepravočasnega opravljanja dela, potrebujemo v administraciji delavko, zaposleno za polni delovni čas. 5. PROSTORI IN OPREMA V letu 2012 smo se preselili v nove, sodobne prostore prizidka C1. Tehnološka posodobitev se nanaša na avtomatični barvalec preparatov ter aparat za avtomatično barvanje v imunohistokemiji. V novih prostorih sta urejena odzračevanje ter sodobna oprema v prostoru za sprejem in narezovanje tkiv kakor tudi v področju obdukcijske diagnostike. 6. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE • 44. memorialni sestanek prof. Janeza Plečnika, Ljubljana • Sodelavec pri monografiji dr. Branka Zorna (Andrologija) 95 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 7. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST Na oddelku poteka izobraževanje specializantov v okviru kroženja. Predstojnik je bil v letu 2013 tudi predstojnik katedre za temeljne medicinske predmete na Fakulteti za zdravstvene vede v Novem mestu. 8. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO Zdravnik patolog sodeluje v raziskovalni nalogi na področju reprodukcije človeka (UKC Ljubljana). 9. ZAKLJUČNE MISLI V prihodnjih letih bo potrebno okrepiti kadrovsko zasedbo z zaposlitvijo specialista patologa ter enega laboranta, saj bomo le tako uspeli zadostiti naraščajočim pričakovanjem kliničnih oddelkov. 96 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XXI. DERMATOVENEROLOŠKA DEJAVNOST VODJA: Jožica Kotnik, dr. med., spec. dermatovenerologije Dermatovenerologija je bolnišnično-ambulantna dejavnost. 90 % programa je namenjenega bolnikom, napotenih s primarnega nivoja, 10 % za hospitalne bolnike – konzilij. Vizija dejavnosti: 1. Dermatologija bo še naprej ostala ambulantno-konziliarna dejavnost. 2. Sodelovali bomo pri timski obravnavi nekaterih obolenj, predvsem kronične rane, Fabryjeve bolezni in rakavih bolezni kože. 3. Postopna uvedba fotodinamskega zdravljenja aktiničnih keratoz in nekaterih kožnih rakov. 4. Uvedba digitalne dermoskopije in laserske terapije. 5. Sami bomo delali probatorne biopsije kože. Letni program obravnav je bil dosežen, tako kot v letu 2012. Največ je bilo obravnav bolnikov iz občin koroške regije, približno 10,5 % (7,7 % v letu 2012) pa iz savinjsko-šaleške in 5,5 % (4,6 % v letu 2012) iz drugih delov Slovenije. Večina bolnikov je bila obdelana ambulantno, na oddelka za kožne bolezni v Maribor in Celje je bilo napotenih le 0,5 % (enako kot v letu 2012) od vseh pregledanih. Ponovno zelo visok je bil odstotek pod »nujno« napotenih bolnikov na prvi pregled, in sicer 21,7 % (19,0 % v letu 2012), pod »hitro« napotenih pa je bilo kar 43,6 % (36,3 % v letu 2012). Iz drugih specialističnih ambulant bolnišnice je bilo pod »nujno« napotenih 34 (42 leta 2012) bolnikov, pod »hitro« pa 77 (69 leta 2012). Konziliarnih pregledov je bilo 140 (v letu 2012 pa 174). Bolnikov s Fabryjevo boleznijo sem pregledala 28. Glede na diagnoze obravnavanih bolnikov je razmerje podobno kot leta 2012. Največ je bilo obravnav bolnikov s kroničnimi luščečimi dermatozami (luskavica in druge), sledijo bolniki z alergijami, vključno z atopijskim dermatitisom, nato pa bolniki z znamenji na koži. Na četrtem mestu so maligna obolenja kože in kontrolni pregledi po zdravljenju le-teh. Novoodkritih bazaliomov je bilo 124, skvamoznih 22 in malignih melanomov 18. Sledijo bolniki z glivičnimi obolenji, obolenji kot posledico vplivov sonca na kožo in kronično vensko insuficienco s komplikacijami (hipostazični dermatitisi, ulkusi). Nekaj manj je bilo bolezni lojnic. V ambulanti opravljamo več laboratorijskih storitev: mikroskopske preiskave 97 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec kože na parazite, barvanih in nebarvanih preparatov na bakterije in glivice (brisi sluznic) in postržkov kože, nohtov in las za nativni pregled na glive. Približno enako število je površinske mikroskopije kože – dermatoskopije obarvanih znamenj, saj je bila narejena pri več kot 10 % vseh pregledanih. In običajno imajo taki bolniki številna znamenja. Porast je posledica v letu 2010 sprejete klinične poti zdravljenja in spremljanja bolnikov z malignim melanomom. Pregledov z Woodovo svetilko je bilo približno enako kot leta 2012 (glivična obolenja – mikrosporija …). Izvajamo merjenje perfuzijskih pritiskov spodnjih okončin. Izvajamo krioterapijo s tekočim dušikom, odstranjujemo različne kožne izrastke z elektroskalpelom. S sodobnimi oblogami in kompresijsko terapijo (dolgoelastični in kratkoelastični povoji) zdravimo venske golenje razjede. Izvajamo fototerapijo kroničnih kožnih bolezni – UVB 311. V letu 2013 je bilo obsevanih 43 bolnikov (55 v letu 2012). Preiskave, ki jih ne moremo opravljati sami (epikutana testiranja, specialne laboratorijske preiskave, histologija), za naše potrebe opravljajo na oddelku za kožne bolezni UKC Maribor in SB Celje, ZZV Celje, na patologiji ter mikrobiologiji ter na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko v tukajšnji bolnišnici. Specifično histologijo dermatoz nam od druge polovice leta 2013 delajo na Patološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. V timu smo zdravnica, specialistka dermatovenerologije, srednja medicinska sestra in administratorka. Na specializaciji iz dermatovenerologije je že tretje leto kolegica Iza Jonko. Delovni čas je enoizmenski, od srede do petka od 7. do 15. ure, v ponedeljek od 11. do 19. in v torek od 9. do 17. ure. Opremljenost ambulante je dobra. Dotrajan je elektroskalpel, v prihodnjih letih bo potrebno razmišljati tudi o novi svetilki za fototerapijo. Da lahko obdržimo dosežen strokovni nivo obravnav naših bolnikov, se redno izobražujemo, znanje pa posredujemo tudi drugim. 10. in 11. 10. 2013, SB Slovenj Gradec: Mediacija v zdravstvu 24. 10. 2013, Ravne na Koroškem: Ambulantno predpisovanje antibiotikov v regiji Ravne na Koroškem v humani medicini in veterini – kje smo in kaj moramo izboljšati Udeležila sem se X. dermatoloških dnevov v Mariboru (9. in 10. 11. 2013). 98 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 10. 12. 2013, SB Slovenj Gradec: Epidemiologija okužb s HIV v Sloveniji in Preprečevanje okužb s krvjo Sodelujem v timu zdravnikov pri obravnavi bolnikov s Fabryjevo boleznijo. Z dobro ambulantno dejavnostjo lahko v dermatovenerologiji obravnavamo večino napotenih bolnikov. Ko/če se bomo preselili v obnovljene prostore, pa bo oskrba bolnikov lahko še kvalitetnejša. 99 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec XXII. ODDELEK KA ZA FIZIKALNO TERAPIJO IN MEDICINSKO REHABILITACIJO V. D. PREDSTOJNICE: MELITA TOVŠAK, dipl. fiziot. 1. UVOD Oddelek za fizikalno terapijo in medicinsko rehabilitacijo je samostojna organizacijska enota Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Ima enoto za ambulantno dejavnost in enoto za bolnišnično dejavnost. V ambulantni dejavnosti izvajamo fizioterapevtske storitve na primarni ravni za paciente občine Slovenj Gradec, dela občine Dravograd in dela občine Mislinja. K nam prihajajo tudi pacienti iz drugih občin, predvsem zaradi terapije ročne limfne drenaže in razgibavanja na kinematični opornici za koleno. V bolnišnici s svojo dejavnostjo pokrivamo vse bolnišnične oddelke, kjer s pomočjo fizioterapevtskih metod in tehnik vzpostavljamo, izboljšujemo in vzdržujemo psihofizične sposobnosti hospitaliziranih pacientov. 2. VIZIJA ODDELKA Vizija našega oddelka je ponuditi strokovno fizioterapijo, ki bo enakovredna podobnim ustanovam. Pri svojem delu se bomo ravnali po etičnih načelih zdravstvenih delavcev in upoštevali vrednote, kot so skrb za bolnika, kakovost opravljenih storitev, nenehno izobraževanje, odgovornost in gospodarnost, timsko delo ter zadovoljnost pacientov in zaposlenih. 3. OPRAVLJENO DELO V LETU 2013 Ambulantno je bilo planiranih 83 714 točk, opravili pa smo jih 83 949, kar pomeni, da smo plan presegli za 0,28 %, v letu 2012 smo plan presegli za 1,5 %, v letu 2011 pa za kar 34 %. 100 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Opravljene storitve – klinični postopki po ICD 10 po bolnišničnih oddelkih: Oddelki Št. postopkov v letu 2011 Št. postopkov v letu 2012 Št. postopkov v letu 2013 CIT 2837 2344 2690 Oddelek za kirurgijo 6300 6861 4420 16774 14338 15184 Oddelek za ginekologijo in porodništvo 9128 4820 3399 Oddelek za urologijo 172 260 72 Oddelek za pediatrijo 820 428 351 ITI 1376 1330 1105 Interni oddelek 12173 10744 7915 Oddelek travmatologijo ortopedijo za in 4. STROKOVNI DOSEŽKI V okviru kakovosti in varnosti v naši bolnišnici smo na našem oddelku pripravili 22 standardov oziroma postopkov v fizioterapiji. Že nekaj let uporabljamo enoten fizioterapevtski list in odpustno pismo fizioterapevta, v letu 2013 pa smo ju pripravili za posodobitev. Naši standardi še čakajo na potrditev. 5. KADROVSKA STRUKTURA Oddelek, ki ga vodi diplomirana fizioterapevtka, je imel v letu 2013 zaposlenih 9 fizioterapevtov (5 diplomiranih fizioterapevtk in 4 višje fizioterapevtke), od tega je bila ena diplomirana fizioterapevtka na porodniškem dopustu. Za ambulantno dejavnost ZZZS prizna 4,5 fizioterapevta. Delovni čas oddelka je od 7.00 do 17.30 (1 fizioterapevt po razporedu od 15.00 do 17.30 – popoldanska ambulantna dejavnost). Ob sobotah izvajata fizioterapevtske storitve 2 fizioterapevtki za bolnišnične oddelke od 8. do 12. ure. Presežek delovnih ur se koristi kot proste ure. Zaradi omejitev 3 fizioterapevtke ne morejo biti razporejene za sobotno delo. Fizioterapevtskega kadra zaradi premajhnega števila zaposlenih in zaradi boljše izrabe delovnega časa ni mogoče deliti na dve povsem ločeni enoti (ambulantna in bolnišnična dejavnost). Vsi fizioterapevti izvajajo delo v obeh dejavnostih. Na oddelku je zaposlena zdravnica Kristina Janše, dr. med., specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki je v okviru svoje specializacije na kroženju v Splošni bolnišnici Celje in na Inštitutu za rehabilitacijo Republike Slovenije (predviden zaključek specializacije maj 2015). 101 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Oddelek ima zaposleno administratorko, Ivano Vogrin. DELOVIŠČE I: Ambulanta (1. 1.–31. 12. 2013) 1. Melita Tovšak, dipl. fiziot. (do 21. 9. porodniški dopust) 2. Nada Horjak, viš. fiziot. 3. Petra Majcen, viš. fiziot. (2 uri invalidsko upokojena) 4. Stanislava Meh, viš. fiziot. 5. Saša Polh, dipl. fiziot. 6. Svjetlana Pejkunović, dipl. fiziot. 7. Jožica Strmčnik, dipl. fiziot. 9. Ivica Šuler, viš. fiziot. 10. Nina Temnikar (zaposlitev za določen čas do 20. 9. 2013 – nadomeščanje porodniškega dopusta) 11. Barbara Sušec, dipl. fiziot. (pripravnica od 1. 11. 2013) DELOVIŠČE II: Bolniški oddelki Vsi zaposleni iz DELOVIŠČA I. 6. PROSTORI IN OPREMA Prostori za ambulantno dejavnost so že vrsto let enaki, premajhni in neustrezni. Letos smo s pomočjo dotacijskih sredstev delno preuredili naše prostore. Večina aparatov, ki jih uporabljamo pri svojem delu, je sodobnih. V letu 2013 smo zaradi okvare aparata Compex cefar rehab 4 dobili nov aparat Compex Tetha 400. Prav tako smo 17. 4. 2013 dobili nov aparat za pasivno razgibavanje ramena, ki je bil v finančnem planu že kar nekaj let. V mesecu novembru pa se je okvaril še aparat Primedico sono, ki po pregledu serviserja ni bil več popravljiv in tako smo ga nadomestili z aparatom Medio sono 2 eco. Zaradi velike frekvence tako ambulantnih kot tudi hospitalnih pacientov bi bilo nujno potrebno razširiti prostore fizioterapije, saj bi na ta način zagotovili večjo kakovost in zasebnost pacientom. Pri svojem delu bi nujno potrebovali aparat za presoterapijo, ki bi nadomestil ročno limfno drenažo po poškodbah, ki je zaradi preobremenitve in pomanjkanja specialnih znanj ne izvajamo. 7. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V letu 2012 smo postali partner pri izvedbi kliničnega usposabljanja študentov fizioterapije na Evropskem centru Maribor. V letu 2013 smo to partnerstvo nadaljevali. Klinično prakso (4 tedne) so pri nas opravili študent 2. letnika fizioterapije, 6 študentov 3. letnika (3 tedne), 5 študentov 3. letnika (4 tedne). Pasivne udeležbe na izobraževanjih za leto 2013: IME IN PRIIMEK NASLOV NAČIN KRAJ IN DATUM 102 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec IZOBRAŽEVANJA Kakovostna fizioterapiji 1 obravnava v predavanje Laško, 26. 10. 2013 SAŠA POLH, dipl. fiziot. SVJETLANA PEJKUNOVIĆ, fiziot. 2 ŠULER, dipl. viš. Kolk iz prakse za prakso simpozij Ortopedska medicina in manualna terapija – modul kolk in koleno tečaj Ortopedska medicina in manualna terapija – modul komolec in zapestje tečaj Obravnava poškodb in obolenj ledvene hrbtenice učna delavnica učna delavnica 3 IVICA fiziot. 4 MAJCEN PETRA viš. fiziot. Uporaba elastičnega traku, terapevtske žoge ter ravnotežne blazine v terapevtske namene 5 MELITA TOVŠAK, dipl. fiziot. Kakovostna fizioterapiji obravnava v Ljubljana, 8. 3. 2013 Izola, predavanje 3.–21. 2013 3. Izola, 30. 9.–3. 10. 2013 Celje, 20. 9. 2013 Naklo, 25.–26. 10. 2013 Laško, 26. 10. 2013 Tekom leta smo se udeleževali kliničnih predavanj, ki so bila organizirana v naši bolnišnici. Aktivne udeležbe na izobraževanjih za leto 2013: 1 IME IN PRIIMEK ORGANIZATOR NASLOV TEME NAČIN SAŠA POLH, dipl. fiziot. Koroško zdravniško društvo Fizioterapevtska obravnava ramena predavanje KRAJ IN DATUM Slovenj Gradec, 18. 4. 2013 PLAN IZOBRAŽEVANJ NA PODROČJU FIZIOTERAPIJE ZA LETO 2014 V letu 2014 želimo strokovno izobraziti specialnega limfoterapevta, pričeti z izobraževanjem respiratornega fizioterapevta, ki bi pokrival delo v intenzivnih terapijah, in Bobath terapevta za odrasle, ki bi pokrival potrebe fizioterapije na nevrološkem oddelku. Glede na trenutno kadrovsko zasedbo bo mogoče ta izobraževanja izvesti samo ob novi zaposlitvi vsaj dveh fizioterapevtov. Drugih strokovnih izpopolnjevanj se bomo udeležili v okviru finančnih zmožnosti oddelka. 8. SKLEPNE MISLI Na oddelku za fizikalno medicino in medicinsko rehabilitacijo smo kljub kadrovskim izpadom z dobro organizacijo in strokovnim delom ter dobrimi medsebojnimi odnosi zagotovili maksimalni izkoristek kadrovskih in materialnih resursov in s tem nudili kvalitetne storitve na področju ambulantne in hospitalne fizioterapije. 103 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 15. PODROČJE ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE POMOČNICA DIREKTORJA ZA ZDRAVSTVENO IN BABIŠKO NEGO TER OSKRBO: Bojana Zemljič, dipl. m. s. DEJAVNOST ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE Dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe obsega zdravstveno in babiško nego pri pacientih kot temeljno dejavnost na hospitalnih oddelkih, v ambulantni in funkcionalni dejavnosti in oskrbovalno dejavnost, ki obsega preskrbo s perilom, prehrano, higieno prostorov in transport ter centralno sterilizacijo. ZBNO v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je organizacijsko in strokovno opredeljena kot enovita dejavnost, ki je funkcionalno tesno povezana z vsemi dejavnostmi zavoda. Opravlja se v okviru organizacijskih enot v zavodu in predstavlja njihov neločljivi del. VIZIJA IN POSLANSTVO ZDRAVSTVENE NEGE Osnovna vrednota v zdravstveni in babiški negi je skrb za drugega, kot moralna vrednota, in služi kot etični standard pri opravljanju poklica. Zaposleni v zdravstveni negi v SB Slovenj Gradec si za cilj zastavljamo izvajanje kakovostne in varne ter individualno usmerjene zdravstvene nege v sklopu celostne obravnave pacientov, ki so vedno v centru naše pozornosti. Postopki in posegi, ki jih pri svojem delu s pacienti izvajamo, so izvedeni skladno s strokovnimi standardi, ki vsebujejo najnovejše strokovne smernice in izsledke najboljših kliničnih praks. Pri svojem delu upoštevamo etična načela in pacientove pravice. Krepimo in ohranjamo načelo enakosti in enakopravnosti ter paciente varujemo pred neetičnim obravnavanjem na kateremkoli področju zdravstvene obravnave. Eno izmed vodilnih načel pri obravnavi pacientov je kakovostna, prijazna, strokovna in za paciente razumljiva komunikacija. Želimo si ustvariti pozitivno, varno in zdravo delovno okolje, saj bomo le tako pacientom nudili kakovostne usluge, ki se bodo odražale v njihovem zdravju in zadovoljstvu, posledično pa tudi v zadovoljstvu osebja, ki izvaja zdravstveno nego. KADRI NA PODROČJU ZBNO V LETU 2013 Tabela 1: Primerjava števila zaposlenih na področju zdravstvene in babiške nege na dan 31. 12. v letih 2011–2013 SB SG – ZAPOSLENI NA PODROČJU Leto ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE 2011 Leto 2012 Leto 2013 105 127 129 Diplomirane babice 14 14 14 Zdravstveni tehniki 222 201 194 341 342 337 Diplomirane medicinske sestre Skupaj redno zaposleni zdravstvene in babiške nege na področju 104 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 4 10 5 345 352 342 PRIPRAVNIKI zdravstveni tehniki SKUPAJ IZVAJALCI ZBN Opomba: Povečanje števila diplomiranih medicinskih sester v letu 2012 gre na račun sistemske ureditve plačnih razredov na najzahtevnejših deloviščih, na državnem nivoju (v porodni sobi, v intenzivnih terapijah in na dializi), kjer je zahtevana visoka strokovna izobrazba. V letu 2008 je bilo po navodilu Ministrstva za zdravje kar 7 izkušenih babic s srednjo izobrazbo premeščenih na delovišče diplomirane babice in imajo pogodbo o delu s plačnim razredom dipl. babice, 16 zdravstvenih tehnikov s srednjo izobrazbo pa je bilo leta 2011 v enotah intenzivne terapije in dialize premeščenih na kombinirana delovišča, ki so plačana v določenem odstotku (60–80 %) plačnega razreda diplomiranih medicinskih sester. V sistemu evidenc kadrovske službe pa so se vodili kot zdravstveni tehniki. Tabela 2: Kadri na področju oskrbovalnih dejavnosti SB SG – ZDRAVSTVENA IN BABIŠKA NEGA TER OSKRBA ZAPOSLENI NA PODROČJU OSKRBOVALNIH DEJAVNOSTI 31. 2013 Enota za preskrbo s prehrano 29 Centralna sterilizacija 8 Čiščenje in transport 16 Enota za preskrbo s perilom 6 COB – op strežnice 10 SKUPAJ 69 12. Tabela 3: Skupno število zaposlenih na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe 31. 12. 2013 SB SG – ZAPOSLENI NA PODROČJU ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE IN OSKRBE SKUPNO 31. 2013 Zdravstvena in babiška nega 342 Oskrbovalne dejavnosti 12. 69 SKUPAJ 411 Delež glede na vse zaposlene v SB SG 57 % Skupno število kadra zdravstvene in babiške nege (brez pripravnikov) je bilo na dan 31. 12. 2013 za 5 zaposlenih manjše kot leta 2012, kar predstavlja zmanjšanje za 1,5 %, na 105 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec področju oskrbovalnih dejavnosti pa se je število zaposlenih v letu 2013 zmanjšalo za 3 %. Kategorizacija pacientov je povprečen dnevni prikaz kategorije zahtevnosti pacientove zdravstvene nege in njegova odvisnost od pomoči izvajalcev zdravstvene nege, dnevno spremljane na bolnišničnih oddelkih, (kategorija I je najmanj zahtevna, IV je najzahtevnejša v intenzivnih terapijah). V letu 2013 je bilo v bolnišnici povprečno dnevno hospitaliziranih več pacientov kot v letu poprej. Kategorizacijo smo dnevno opravili pri 183,2 pacientih oz. za 4 % več kot v letu 2012 (176,5). Nekoliko se je povečalo število pacientov v I. (10 %) in II. kategoriji zahtevnosti, kar pripisujemo večjemu poudarku nadzora nad izvedbo, prav tako se je povečalo število najzahtevnejših pacientov v IV. kategoriji (za 10 %). Kategorizacija pacientov po zahtevnosti zdravstvene nege je metoda, po kateri se izračunajo kadrovski normativi, potrebno število izvajalcev zdravstvene nege za vsako kategorijo pacientov posebej, in ti so bili sprejeti in potrjeni na zdravstvenem svetu, najvišjem strokovnem posvetovalnem organu ministra za zdravje, v l. 2012, vendar jih bivši minister še ni potrdil, prav tako kot ni sprejel kadrovskih normativov za zdravnike in ostale profile v zdravstvu. Tabela 4: Primerjava administrativno zaposlenih kadrov ZBN v ambulantni dejavnosti s številom kadra, ki ga prizna ZZZS KADER ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI SLOVENJ GRADEC NA DAN 24.9.2013 PRIZNANO ŠTEVILO KADRA - ZZZS ADMINISTRATIVNO ZAPOSLENI SB SG 24.9.2013 RAZLIKA: SB SG - ZZZS dipl.m.s./ dipl.zn. / dipl.bab. ZT / SMS dipl.m.s./ dipl.zn. / dipl.bab. ZT / SMS dipl.m.s./ dipl.zn. / dipl.bab. ZT / SMS Dnevna bolnišnica 1,403 0,198 5 1 3,597 0,802 ambulante Oddelek za travmatologijo in ortopedijo urgenca (za OTO, OSAK, UROL) ambulanta Oddelek za urologijo ambulanta Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok ambulanta 0,748 3,603 3 3 2,252 -0,603 0 0,726 5,985 2,43 1 10 2 1 -0,726 4,015 -0,43 1,268 0,793 1 2 -0,268 1,207 0,087 1,073 1 -0,087 -0,073 PRIMERJAVA ADMINISTRATIVNO ZAPOSLENIH V AMBULANTNI DEJAVNOSTI S ŠTEVILOM KADRA, KI GA PRIZNA ZZZS Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo Oddelek za ginekologijo in porodništvo ambulanta 1,973 Oddelek za interno medicino ambulanta + endoskopija 12,929 IPP - urgentna 2,191 1,363 2 1 0,027 -0,363 7,673 1,095 13 2 10 6 0,071 -0,191 2,327 4,905 1,667 8,388 1,535 0,868 3,521 0,535 0,45 33,365 0,45 29,587 2 8 1 0 38 1 8 1 1 47 0,333 -0,388 -0,535 -0,45 4,635 0,132 4,479 0,465 0,55 17,413 Oddelek za pediatrijo ambulanta Oddelek za dializo Oddelek za radiologijo Ambulanta za dermatovenerologijo SKUPAJ 106 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Dokler kadrovski normativi ne bodo potrjeni, se bo še naprej dogajalo, da se bo naš plačnik, zavarovalnica ZZZS, še naprej obnašal nerealno in nerazumno, kajti naše storitve plačuje po nekih svojih zastarelih kadrovskih normativih. Iz tabele 4 je razvidno, da nam ZZZS za najzahtevnejšo ambulantno dejavnost – URGENCO operativnih dejavnosti – ki smo jo dolžni zagotavljati 24 ur na dan, priznava 0 dipl. m. s. in 5,985 ZT, minimalno število kadra za pokrivanje vseh treh izmen in nedelj ter praznikov pa je v tej enoti 1 dipl. m. s. in 10 ZT skupaj z mavčarji. V internistični prvi pomoči nam priznava le 2,1 dipl. m. s. in 1,095 ZT, kar bi zadostovalo le za dopoldansko izmeno, minimalne potrebe pa so 2 dipl. m. s. in 8 ZT. Vlada se je v pogajanjih s sindikati zavezala, da bo potrdila kadrovske normative za področje zdravstvene in babiške nege najkasneje do marca 2014, kar je nujno potrebno, saj je za druge profile kadrov v javnem sektorju kadrovske normative potrdila že davno prej. Tabela 5: Skupaj vsi oddelki SB SG, povprečen dnevni prikaz kategorije zahtevnosti zdravstvene nege za leto 2013 Kategorizacija hospitaliziranih pacientov v SB Slovenj Gradec v l. 2013 Povprečno št. Opomba: kategoriziranih ODDELKI pacientov na dan I. II. III. IV. hospitalizirani so bili še: OSAK 26,8 3,3 13,1 10,4 0,0 OTO 31,0 3,0 14,7 13,3 0,0 OUROL 17,6 6,3 7,2 4,1 0,0 IMO CIT 3,7 0,0 0,0 1,1 2,6 OGIP 16,5 4,2 9,8 2,5 0,0 OIM: B, C, D, F 67,3 24,7 20,6 22,0 0,0 EIIM ITI 4,9 0,0 0,0 1,4 3,5 OPED 15,4 1,3 9,7 4,4 0,0 Skupaj 183,2 42,8 75,1 59,2 6,1 1,7 doječe matere 9,3 spremljevalci otrok Tabela 6: Število administrativno zaposlenih kadrov zdravstvene in babiške nege na bolnišničnih oddelkih brez intenzivnih enot na dan 31. 12. 2013 v primerjavi z BRUTO kadrovskim normativom SB SG na 31. 12. 2013 HOSPITALNI ODDELKI Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo Oddelek za travmatologijo in ortopedijo Oddelek za urologijo Število pacientov na dan Administrativno število zaposlenih zdravstvena in babiška nega povprečno kategoriziranih pacientov na dan dipl. m. s. ZT BRUTO kadrovski NORMATIV dipl. m. s. ZT DOSEGANJE BRUTO kadrovskega NORMATIVA dipl. m. s. ZT 26,8 6 20 13,5 21,8 44,8 % 91,7 % 31 6 16 16,5 25,6 36,4 % 62,5 % 17,6 4 12 6,5 12,5 61,5 % 96 % 107 Splošna bolnišnica Oddelek za ginekologijo in porodništvo 16,5 Oddelek za interno medicino (B, C, D, F) 67,5 Oddelek za pediatrijo SKUPAJ Slovenj Gradec 5 15 5,7 12,5 87,7 % 120 % 9,5 36 28,2 47,7 33,7 % 75,5 % 15,4 7 20 7,0 156,3 % 174,8 37,5 119 77,4 12,8 100 % 132, 9 48,4 % 89,5 % V tabeli 6 je prikazano doseganje BRUTO kadrovskega normativa za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene nege glede na zahtevnost zdravstvene nege na hospitalnih oddelkih, ki bi predvsem pri zdravstvenih tehnikih povsem zadoščalo glede na to, da imamo od skupno 194 zdravstvenih tehnikov na bolnišničnih oddelkih zaposlenih 119 ZT, kar predstavlja 89,5 % BRUTO kadrovskega normativa. Iz tabele 7 pa je razvidno, da ko od skupne številke odštejemo 122 zaposlenih, ki imajo zakonsko pridobljene pravice, s katerimi so oproščeni nočnega dela in dela preko polnega delovnega časa (24 invalidov, 67 starejših delavcev, 17 mater z majhnimi otroki, 2 starševska varstva s skrajšanim delovnim časom, 3 na porodniškem dopustu in 9 dolgotrajno odsotnih zaradi bolniške) dobimo 72 zaposlenih ZT, ki nimajo priznanih nobenih omejitev. Pri diplomiranih medicinskih sestrah je situacija podobna, od skupno 143 (129 dipl. m. s. in 14 dipl. babic) na hospitalnih odsekih z 38,85 zaposlenimi dosegamo le 48,4 % BRUTO kadrovski normativ; ko odštejemo 81 zaposlenih, ki imajo zakonsko pridobljene pravice, s katerimi so oproščeni nočnega dela in dela preko polnega delovnega časa (2 invalida, 36 starejših, 27 mladih mamic, 10 odsotnih zaradi porodniškega dopusta in 4 dolgotrajno bolniško odsotni), jih ostane »za polno delo« le še 62. K sreči smo proti koncu leta uspeli motivirati nekaj starejših delavcev in mladih mamic, da ne uveljavljajo vseh zakonsko pridobljenih pravic, tako omejitve iz tega naslova na hospitalnih odsekih skupaj uveljavlja 9 dipl. m. s. in 10 ZT (iz naslova starosti) in pri mladih mamicah 5 dipl. m. s. in 8 ZT, sicer bi razpis službe v vseh treh turnusih sploh ne bil možen. V zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in dežurstev preko polnega delovnega časa se pri dipl. m. s. vključujejo tudi vsi zaposleni iz ambulantne dejavnosti, ki to delo še lahko opravljajo. Na delovišča ambulantne dejavnosti, kjer ni izmenskega in nočnega dela, smo že premestili večino zaposlenih z omejitvami in prostih mest zanje nimamo več. Iz zgoraj opisanih dejstev jasno sledi, da so preostali zaposleni, ki nimajo priznanih nobenih omejitev, prepogosto razporejeni v nočno in dežurno službo ter ob nedeljah in praznikih in zato nesporno preobremenjeni, saj zaradi pomanjkanja kadra in zaradi pokrivanja še dodatne odsotnosti krajših bolniških izostankov (ki zgoraj niso všteti) mnogokrat ne morejo koristiti po zakonu pripadajočih prostih dni. Ob vsaki dodatni krajši bolniški odsotnosti jih namreč s prostih dni pokličemo v službo, saj hospitaliziranih pacientov na bolniških oddelkih ne moremo pustiti samih. Menimo, da bi se zaradi specifike, ki jo zahteva kontinuirano 24-urno delo na bolnišničnih oddelkih, moralo nadomeščanje odsotnih (na državnem nivoju) nujno sistemsko urediti na drugačen način kot v javnih službah, v katerih zaposleni delajo samo dopoldan ali v pisarnah. Tabela 7: Število zaposlenih, ki so odsotni zaradi bolniškega ali porodniškega dopusta ali imajo priznane delovne omejitve BOLNIŠNIČNI ODDELKI POSEBNOSTI, ODSOTNOSTI 31. 12. Dipl. m. s. ZT 2013 108 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ODSOTNI PORODNI DOPUST ODSOTNI DALJŠA BOLNIŠKA INVALIDI STAREJŠI DELAVCI SKUPAJ STARŠEVSKO VARSTVO SKUPAJ MLADE MAMICE SKUPAJ 10 4 2 36 2 27 81 3 9 24 67 2 17 122 Tabela 8: Stanje števila neizkoriščenih prostih ur in števila dni letnega dopusta, ki se prenaša v leto 2014 na področju zdravstvene in babiške nege ZDRAVSTVENA IN BABIŠKA NEGA Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo Oddelek za travmatologijo in ortopedijo Oddelek za urologijo Oddelek za anesteziologijo … Oddelek za ginekologijo in porodništvo Oddelek za interno medicino Oddelek za pediatrijo Centralni operacijski blok Oddelek za dializo Oddelek za dermatovenerologijo SKUPAJ SKUPNO dipl. m. s./ ŠTEVILO dipl. zn./ PROSTIH dipl. bab. UR ZT/ SMS ŠTEVILO DNI dipl. m. s./ LANSKEGA dipl. zn./ LETNEGA DOPUSTA dipl. bab. NA DAN 31. 12. 2013 ZT/ SMS 1181,5 25 1156,5 250 50 200 2560 257 2303 364 73 291 988 421 139 389 849 32 272 113 91 60 181 53 1133 754 379 407 220 187 4761,5 286 40,5 790 823 123 20,5 441,25 3938,5 163 20 348,75 1131 502 108 166 322 129 86 77 809 373 22 89 3 9 9192,75 3322 3 12164,5 2971,75 9 1108 2214 Tabela 9: Stanje števila neizkoriščenih prostih ur in števila dni letnega dopusta, ki se prenaša v leto 2014 na področju oskrbovalnih dejavnosti SB SG – STANJE ŠTEVILA PROSTIH UR V OSKRBOVALNI DEJAVNOSTI, ŠE NEIZKORIŠČENIH, PO NEDELJSKI SLUŽBI, TER ŠTEVILO DNI LANSKEGA DOPUSTA, KI SE PRENAŠA V LETO 2014 21,5 ŠTEVILO DNI LANSKEGA LETNEGA DOPUSTA NA DAN 31. 12. 2013 78 Enota za preskrbo s prehrano 2230,5 470 Enota za preskrbo s perilom 38 39 COB – strežnice 669,5 75 Čistilno-transportna služba SKUPAJ 756,5 3716 176 OSKRBOVALNE DEJAVNOSTI Centralna sterilizacija SKUPNO ŠTEVILO PROSTIH UR 838 109 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Stanje števila neizkoriščenih prostih ur in neporabljenih dni letnega dopusta iz l. 2013 V tabelah 8 in 9 so prikazani zaostanki neizkoriščenih prostih ur in letnega dopusta kadra ZBN iz leta 2013; za koriščenje 12.164,5 prostih ur bi morali zagotoviti 5,2 odsotna vsak dan v letu 2014, za koriščenje 26.576 ur lanskega letnega dopusta, ki ga je potrebno izkoristiti do konca junija 2014, pa bi morali zagotoviti odsotnost kar 25,4 zaposlene s področja ZBN prav vsak dan do 30. 6. 2014, za kar že danes vemo, da ob številu zaposlenih in ob opisanih omejitvah, ki jih uveljavljajo, to nikakor ne bo mogoče. Delovna inšpekcija seveda ne bo upoštevala teh, z natančnimi izračuni podprtih in argumentiranih dejstev, temveč bo, ne glede na predpisane, za zdravstvo nerealne ukrepe ZUJF-a, predpisovala kazenske sankcije še naprej. 110 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 10: Število administrativno zaposlenih na področju zdravstvene in babiške nege v SB SG, odsotnosti in omejitve pri delu, po oddelkih in enotah, 31. 12. 2013 31. 12. 2013 SB SG – ZAPOSLENI NA PODROČJU ZBN Z OMEJITVAMI PRI DELU PONOČI, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo Oddelek za travmatologijo in ortopedijo Oddelek za urologijo Oddelek za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok Oddelek za ginekologijo in porodništvo Oddelek za interno medicino Oddelek za pediatrijo Centralni operacijski blok Oddelek za dializo Centralna sterilizacija Oddelek za lab. diagnostiko Oddelek za radiologijo Oddelek za dermatovenerologijo Oddelek za patologijo Upravne službe SKUPAJ Pripravniki ŠTEVILO ADMINISTRATIVNO ZAPOSLENIH NA PODROČJU ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE V SB SG, ODSOTNOSTI IN OMEJITVE PRI DELU ADMINISTRATIVNO ZAPOSLENI BOLNIŠKI STALEŽ NAD 30 DNI STAROST NAD 50 LET INVALIDI skupaj PORODNIŠKI DOPUST UVELJAVLJANJE STARŠEVSTVA (delo v skrajšanem delovnem času) MLADE MAMICE dipl. m. s./ dipl. ZT/ zn./ dipl. SMS bab. dipl. m. s./ dipl. m. s./ dipl. m. s./ dipl. m. s./ dipl. m. s./ dipl. m. s./ ZT/ ZT/ ZT/ ZT/ ZT/ ZT/ dipl. zn./ dipl. zn./ dipl. zn./ dipl. zn./ dipl. zn./ dipl. zn./ SMS SMS SMS SMS SMS SMS dipl. bab. dipl. bab. dipl. bab. dipl. bab. dipl. bab. dipl. bab. 14 24 0 1 3 2 0 2 0 1 0 0 3 2 7 28 0 4 1 9 0 2 0 0 0 1 3 0 8 16 0 3 3 6 0 1 1 0 0 0 0 3 24 10 0 1 6 1 0 0 2 0 0 0 4 1 19 16 0 0 10 10 1 0 0 1 1 1 4 0 37 9 9 13 0 1 1 0 0 2 144 337 5 342 59 21 4 3 8 1 1 1 1 0 193 2 0 12 1 4 1 1 5 23 11 1 1 2 1 0 0 2 2 3 0 1 0 0 0 0 8 3 7 1 1 2 0 1 1 2 9 10 2 2 24 1 1 1 36 67 4 1 2 2 3 2 2 27 17 0 111 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU ZBNO V L. 2013 Interna izobraževanja: 26 predavanj se je udeležilo 438 udeležencev. Pasivna udeležba izven zavoda: v letu 2013 se je 148 strokovnih predavanj izven zavoda udeležilo 265 udeležencev (189 dipl. m. s., 55 ZT in 21 babic). Aktivna udeležba: 9 aktivnih udeležb s predavanji in članki naših zaposlenih izven bolnišnice, na državnem nivoju. NOVOSTI IN REALIZIRANI CILJI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE NA PODROČJU IZBOLJŠAV V PRAKSI V L. 2013 - - - - - - - Analizirali in obravnavali smo pohvale in pritožbe (pacientov, svojcev in zaposlenih) na vseh oddelkih. Po izdelanih navodilih za pripravo in sledljivost dokumentacije v sistemu kakovosti smo posodabljali dokumente (standardni operativni postopki – SOP, strokovne in tehnične standarde, klinične smernice, klinične poti, algoritme, protokole). V teku poskusne vpeljave v prakso sta tudi dokumenta negovalna anamneza in načrt zdravstvene nege (ko bosta usklajena na vseh oddelkih, jih bomo pripravili še za uporabo v računalniški obliki). Nadaljevali smo s sodelovanjem z medicinskimi sestrami v domovih starostnikov in zdravstvenih domovih. Nadaljevali smo z izobraževanjem osebja v domovih starostnikov na področju kompresijskega povijanja nog. Organizirali smo sestanke s patronažnimi med. sestrami Mežiške doline, katerim so naše svetovalke za dojenje in medicinske sestre svetovale s področja promocije dojenja in jim pomagale razrešiti strokovne dileme, s katerimi se srečujejo pri obiskih otročnic na domu, v zvezi z dojenjem in poporodno zdravstveno nego. Z mednarodno izobraženo svetovalko za dojenje smo uspešno zagotavljali promocijo dojenja tudi na Oddelku za pediatrijo. Po navedbah mater je vzrok za opuščanje dojenja predvsem pomanjkanje kvalificirane osebe, ki lahko odpravi dvom in težave pri dojenju. Dipl. babice so obiskovale izobraževanja in delavnice o shiatsu masaži (akupresura) za lajšanje bolečin med porodom, nova znanja so že vpeljale v klinično prakso. Dipl. babice so pričele tudi z elektronskim vnašanjem vseh podatkov v zvezi z odvzemom popkovne krvi za ohranjanje/shranjevanje novorojenčkovih matičnih celic. Medicinske sestre in babice so skupaj z drugimi strokovnjaki izvedle predavanja na 42 srečanjih z 829 udeleženci Šole za starše. Aktivno smo sodelovali z Visoko šolo za zdravstvene vede in Društvom MS, babic in ZT. V vsakdanjo prakso smo na vseh oddelkih vpeljali redno beleženje in spremljanje ter vrednotenje bolečine, kar je pomemben korak k preprečevanju in zdravljenju bolečine pri odraslih in otrocih. Posodobili smo interni priročnik za zdravstveno nego travmatološko-ortopedskega pacienta. V letu 2012/2013 smo v bolnišnici na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo aktivno uvedli pilotski projekt in redno uporabo elektronskega temperaturno-terapevtskega lista (TTL). Na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo smo vzpostavili kontrolne liste za nadzor nad porabo narkotikov, nadzor nad vozički za preveze ter nadzor nad vozički za terapijo. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica - - - - - - - - - - - Slovenj Gradec Pripravili smo obrazec za oceno dializnega pacienta in prenovili dializno knjigo, ki smo jo v klinični praksi pričeli uporabljati leta 2013. Pripravili in posodobili smo razna navodila za delo: za čiščenje, razkuževanje, delovanje in testiranje aparatur. Pripravili smo zdravstvenovzgojne strokovne vsebine na zloženki za urološke paciente, ki imajo vstavljen urinski kateter, ter zloženko s strokovnimi vsebinami za paciente, ki si samostojno praznijo in menjavajo urinske vrečke. Pripravili smo delavnice za zaposlene v ZBN o rokovanju z urinskimi drenažami. Uvedli smo kirurški varnostni kontrolni seznam s »time out«, s pomočjo katerega tik pred endoskopskim posegom še enkrat preverimo vse potrebno za varno izvedbo posega pri pacientih tudi v enotah endoskopije. Izboljšali smo elektronsko vnašanje podatkov o operacijah in zasedenosti operacijskih dvoran v Birpis. Inštrumentarke od začetka leta 2013 skrbijo, da so časi o zasedenosti op. dvoran, podatki o rezu, šivanju in zaključku operacij redno vneseni. Zaradi večje varnosti otrok na Oddelku za pediatrijo smo začeli ponovno dostavljati obroke hrane njihovim spremljevalcem na oddelek in s tem zadostili tudi zahtevam in standardom, ki jih za potrebe akreditacije predpisuje JCI. Izdelali smo zdravstvenovzgojno zloženko za starše/spremljevalce otrok Navodila staršem pri ravnanju s perifernim venskim kanalom. Za spremljevalce otrok smo izdelali zloženki o sprejemu otroka na Oddelek za pediatrijo in v enoto za neonatologijo. S tem smo staršem/spremljevalcem podali podrobne informacije glede hišnega reda in varnosti otrok. V informacijskih pisarnah smo za paciente, svojce ter obiskovalce izboljšali dostopnost do želenih informacij. Z uporabo telemetrije smo povečali varnost pacientov z motnjami srčnega ritma. Na področju zdravljenja srčnega popuščanja smo s pridobljenim projektom United4 Health pridobili dodatna finančna sredstva, tako da smo dodatno zaposlili diplomirano medicinsko sestro skupaj z Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem, ki se že dodatno izobražuje za potrebe edukacije pacientov s srčnim popuščanjem. Na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo imamo v delo vključene tudi prostovoljke, ki po predhodnem dogovoru z oddelčno medicinsko sestro obiščejo paciente. Pacientke z rakom dojke obišče prostovoljka iz skupine Pot k okrevanju, paciente s izpeljanim črevesjem pa prostovoljka iz Društva stomistov. Skupaj s srednjo zdravstveno šolo smo organizirali prihod dijakov prostovoljcev. V prakso smo uvedli izpolnjevanje vprašalnikov za mentorje (o študentih) in pripravnike (o mentorjih), s katerimi želimo prakso študentov še izboljšati. Za zaposlene v zdravstveni negi smo organizirali 6 predavanj in delavnic (URINSKE DRENAŽE IN PREDSTAVITEV PROGRAMA ZA PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB S POUDARKOM NA KAZALNIKU KAKOVOSTI HIGIENA ROK). Dodatno smo izvedli štiri predavanja in delavnici: DELAVNICA UPORABA BREZIGELNIH KONEKTOV, DELAVNICA KOMPRESIJSKO POVIJANJE, NOVOSTI NA PODROČJU ANTIKOAGULANTNEGA ZDRAVLJENJA, PREDAVANJE – LIST SLEDENJA EPIDURALNE ANALGEZIJE. Zelo aktivno smo zaposleni na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe sodelovali pri pisanju politik, protokolov in navodil ter priprav na uvedbo v prakso vseh dokumentov, potrebnih pri postopku akreditacije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec po standardih Joint Commission International. V maju 2013 smo spremenili način logistike razdeljevanja bolniškega perila; oddelki ne naročajo več perila v pralnico. Po izračunih porabe perila in z upoštevanjem števila Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica - Slovenj Gradec pacientov na posameznih oddelkih skrbijo za zadostne količine potrebnega bolniškega perila na oddelkih in enotah zaposlene v pralnici, ki ga tudi same zložijo v njihove omare. Izvedli smo preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja (dipl. san. inž.) o postopkih čiščenja pri vseh strežnicah. Vse so ga uspešno prestale. PORABLJENA FINANČNA SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE V L. 2013 V letu 2013 smo za izobraževanje na področju ZBNO porabili 25.535,36 €, kar predstavlja 14 % porabljenih skupnih bolnišničnih sredstev, ki so v l. 2013 znašala skupno 183.014,7 € (l. 2012 – 34.855 € ali 26 %, l. 2011 – 49.585,61 € ali 39 %). Ugotavljamo, da se finančna sredstva za izobraževanje zadnja leta zmanjšujejo samo na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe, od 39 % vseh porabljenih bolnišničnih sredstev v letu 2011 na zgolj 14 % v letu 2013. DODATNO PRIDOBLJENA FINANČNA SREDSTVA IN PRIHRANKI Z ZNIŽANJEM STROŠKOV NA PODROČJU ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE TER OSKRBE V LETIH OD 2011 DO 2013: skupaj 1.076.180,67 € Dodatna finančna sredstva, ki smo jih pridobili na področju zdravstvene in babiške nege in oskrbe v letih od 2011 do 2013, znašajo 375.473,26 €, pridobljena pa so bila po pogodbah z visokošolskimi zavodi za zagotavljanje mentorstva študentom, s pridobljenim razpisom za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, pri Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendij in s pogodbami z zdravstvenimi in socialnimi zavodi za stroške pripravništva. Znižanja finančnih stroškov, ki smo jih dosegli od 2011 do 2013, pa skupno znašajo 700.707,41 €: - odpadki, enota preskrbe s prehrano, enota preskrbe s perilom, čiščenje in transport skupaj: prihranek 175.962,6 €, - izobraževanje za zaposlene v ZBN: skupaj prihranek 28.460,2 €, - znižanje stroškov za sanitetni in potrošni material v 3 mesecih drugega polletja 2013, po novem razpisu skupaj prihranek: 17.783,8 € (obvezilni material: 8.081,61 €, rokavice: 4.192,29 €, razkužila in mila: 5.509,9 €). Znižanje stroškov dela iz naslova dežurstev na področju zdravstvene nege skupaj prihranek: 479.490,68 € (referenčni količnik COB in anestezija 1. 4. 2011, ukinjeno dežurstvo COB in 1. 7. 2009 uvedeno stanje pripravljenosti, plačilo po referenčnih količnikih za 6 dežurnih mest od 1. 9. 2013). Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec REALIZIRANI CILJI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE NA PODROČJU PEDAGOŠKEGA DELA V L. 2013 Strokovno poročilo pomočnice glavne medicinske sestre za pedagoško dejavnost ter razvoj in kakovost na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe za leto 2013 KATJUŠA MRAVLJAK, dipl. m. s., menedžerka kakovosti Področje dela pomočnice glavne medicinske sestre za pedagoško dejavnost ter razvoj in kakovost na področju zdravstvene in babiške nege in oskrbe zajema poleg organiziranja, izvajanja izobraževanj za zaposlene v zdravstveni in babiški negi in oskrbi, dijake, študente, novozaposlene tudi organizacijo usposabljanj za vse profile na področju ZBNO ter pripravo in koordinacijo vseh strokovnih vsebin za sprejem strokovnih standardov s področja ZBN in vpeljavo najnovejših strokovnih smernic v klinično prakso zdravstvene in babiške nege. Je članica razširjenega kolegija ZBNO in kolegija ZBN, komisije za kakovost, etične komisije, komisije za izobraževalno dejavnost in komisije za raziskovalno dejavnost. Klinične vaje za študente zdravstvene nege V SB SG sodelujemo z naslednjimi visokošolskimi zavodi in fakultetami: Visoka šola za zdravstvene vede SG, Fakulteta za zdravstvene vede Maribor, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Zdravstvena fakulteta Ljubljana (smer zdravstvena nega in babištvo). Zadolžitve: • • • • • • • • • • Skrbnik pogodbe z učno ustanovo – koordinator učne baze Razpored študentov po oddelkih, izdelava seznama študentov za malico, idente in evidenčne kartice Razpored garderobnih omaric Organizacija in predavanja na uvajalnem seminarju za študente Pregled in podpis šolske dokumentacije, posredovanje le-te visoki šoli Sodelovanje na preizkusih znanja študentov Sprotno reševanje težav v sodelovanju s šolskim mentorjem in mentorji na oddelkih Organizacija izobraževanj za mentorje Vodenje seznama mentorjev v SB SG Posredovanje seznama študentov (po opravljenih urah kliničnega usposabljanja) finančni službi, na podlagi seznama se izda račun za izvedbo pogodbeno dogovorjenega plačila Tabela 1: Število študentov ZN v SB SG 2009–2013 Visokošolska ustanova 2009/10 Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj 35 Gradec Fakulteta za zdravstvene vede Maribor 91 Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice 1 Zdravstvena fakulteta Ljubljana (ZN in 3 (ZN) babištvo) Skupaj 130 2010/11 109 2011/12 109 2012/13 88 48 3 3 (babištvo) 163 31 2 2 (babištvo) 144 26 0 0 Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si 114 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 2: Pridobljena sredstva za SB SG s strani visokošolskih ZBN Visokošolska ustanova 2009/10 2010/11 Visoka šola za zdravstvene vede 20.000 ur Slovenj Gradec 3190,41 € 7818,24 € Fakulteta za zdravstvene vede 7333,56 2046,5 ur Maribor 1831,09 € Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice Zdravstvena fakulteta Ljubljana (ZN in babištvo) Skupaj pridobljena finančna 10.523,87 sredstva zavodov za delo s študenti 2011/12 21,876 ur 8400,38 € 2790,0 ur 1359,53 € 2012/13 20.000 ur 7680,00 € 3304 ur 1.619,59 € 84,00 9.734,64 9.759,91 9.299.91 Število mentorjev študentom v SB SG v letu 2013: 57 mentorjev, diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov Zastavljeni cilji za leto 2013: Izboljšanje kakovosti izvajanja kliničnih vaj z organizacijo izobraževanja za mentorje in z boljšo informiranostjo študentov. Že v letu 2013 smo v sodelovanju z VŠZV SG planirali organizacijo izobraževanja za mentorje, vendar je bila izvedba tega cilja prestavljena na januar 2014. V šolskem letu 2013/14 smo na novo organizirali predavanja študentom z vsebinami: predstavitev organizacije Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in njenega delovanja, preprečevanje bolnišničnih okužb v SB SG in rokovanje z odpadki za študente drugega letnika VŠZV SG. Plan 2014: • Povečati število mentorjev na oddelkih • Z VŠZV SG organizacija izobraževanja za mentorje • Udeležba mentorjev na izobraževanju za mentorje na FZV Maribor • Izdelava dokumenta Mentorstvo v SB SG na področju zdravstvene in babiške nege in oskrbe z natančnim seznamom mentorjev in izobraževanj, ki se izvajajo na področju mentorstva Pripravništvo za tehnike zdravstvene nege V bolnišnici organiziramo pripravništvo za tehnike zdravstvene nege, ki so zaposleni v SB SG, in za tehnike zdravstvene nege, zaposlene v zdravstvenih in socialnih zavodih, ki pri nas opravljajo pripravništvo na tistih področjih, ki jim jih matični zavodi ne morejo zagotoviti (trenutno sodelujemo s 15 zavodi). Zaradi dobre organizacije in dostopnosti sodelujemo z vse večjim številom zavodov. Zadolžitve: • Na podlagi odredbe o pripravništvu razporejanje pripravnikov TZN na oddelke v SB SG (zunanje in naše) • Organizacija in aktivno sodelovanje pri uvajalnih seminarjih za naše in zunanje pripravnike Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica • • • • Slovenj Gradec Nadzor nad potekom pripravništva na oddelkih in izdelava vseh navodil v zvezi s potekom pripravništva (za zaposlene v SB SG in za zunanje zavode) Sprotno reševanje težav, za posameznega pripravnika Stalno izboljševanje kakovosti poteka pripravništva (uvedba vprašalnikov za mentorje in pripravnike) Sodelovanje z Ministrstvom za zdravje Tabela 3: Število pripravnikov v SB SG PRIPRAVNIKI TEHNIKI ZN Pripravniki SB SG Zunanji pripravniki Skupaj 2010 2011 2012 2013 22 48 70 3 72 75 13 73 86 10 85 95 Zastavljeni cilji za leto 2013: • Pogodbena ureditev sodelovanja z zunanjimi zavodi V letu 2013 smo na pobudo pomočnice glavne medicinske sestre za pedagoško dejavnost, s pomočjo pravne službe (Alenka Jezernik) pripravili in podpisali pogodbo za izvedbo pripravništva z zunanjimi zavodi. Odtlej pravna služba redno pripravi anekse na podlagi seznamov pripravnikov. Na podlagi pogodbe nam zavodi povrnejo stroške izvajanja pripravništva v višini stroškov mentorstva, in sicer 72,35 € bruto bruto na mesec za 1 pripravnika. V letu 2013 smo na novo pridobili teh sredstev v znesku 6.202,11 €; • Izdelava seznama predavanj in delavnic za pripravnike tehnike ZN, ki so v času pripravništva zaposleni v SB SG. Do sedaj so se ti pripravniki udeležili predavanj, ki jih imamo za novozaposlene – vanje smo v letu 2013 vključili vse vsebine, ki jih pripravnik potrebuje za strokovni izpit. Poleg zdravstvene nege in prve pomoči, ki smo jih izvajali do sedaj, smo na novo vključili še pripravo na izpit za pravno področje in področje socialnega zdravstva. Naši pripravniki se udeležijo tudi vseh predavanj, ki jih na področju internistike in kirurgije organiziramo za študente zdravstvene nege; • Izdelava specifičnih strokovnih vsebin po strokah na oddelkih, s katerimi se mora pripravnik v času pripravništva seznaniti. Konec leta 2013 nam za dopolnitev manjkajo samo še vsebine za endokrinologijo in urgentno medicino operativnih strok. • Pričeli smo z ocenjevanjem mentorjev s strani pripravnikov. Plan 2014: • Izdelati navodila za izvedbo pripravništva za tehnike zdravstvene nege in navodila za opravljanje strokovnih izpitov v SB SG in jih objaviti na internetni strani SB SG. • Izdelati dokument Pripravništvo na področju zdravstvene nege. Strokovni izpiti v SB SG Pripravnike pripravljamo na strokovni izpit, ki ga opravljajo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tabela 4: Strokovni izpiti v zdravstveni negi – število opravljenih izpitov po letih IZOBRAZBA 2010 2011 2012 2013 Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Tehnik zdravstvene nege Bolničar Skupaj Slovenj Gradec 77 1 78 75 4 79 67 10 77 105 14 119 »Uvajanje v delo« za diplomirane medicinske sestre/zdravstvenike Zadolžitve: • V sodelovanju z glavnimi medicinskimi sestrami izdelava razporeda za uvajanje v delo po določenih oddelkih • Organizacija in izvedba zaključnih razgovorov • Po potrebi organizacija uvajanja zunaj Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Tabela 5: Število diplomiranih medicinskih sester na uvajanju v delo 2010 2011 2012 Število diplomiranih MS, ki je 4 13 4 opravilo uvajanje v delo 2013 9 Plan 2014: Vsebinsko in organizacijsko izboljšati uvajanje v delo za diplomirane medicinske sestre/zdravstvenike. Zaradi kadrovske stiske ga je mnogokrat težko organizirati po ustaljenih pravilih, potrebno bo tudi posodobiti dokument Uvajanje v delo diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Praktično usposabljanje z delom – PUD PUD je organizirana oblika usposabljanja dijakov 3. in 4. letnikov v SB SG, brez prisotnosti šolskih mentorjev, ki poteka od šolskega leta 2010/11. Zadolžitve: • Skrbnik pogodbe z učno ustanovo – koordinator učne baze • Razpored dijakov po oddelkih, izdelava seznama dijakov za malico, razdelitev identifikacijskih kartic • Organizacija uvajalnega seminarja za vse dijake 3. letnikov • Pregled in podpis dijaške šolske dokumentacije, posredovanje šoli • Sprotno reševanje težav v sodelovanju s šolskim koordinatorjem in mentorji na oddelkih • V sodelovanju s SZŠ organizacija izobraževanj za somentorje • Vsakoletna prijava zavoda SB SG na javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendij Izdelava predloga izplačila pridobljenih sredstev mentorjem in dijakom in posredovanje vseh potrebnih podatkov finančni službi. Tabela 6: Število dijakov na PUD in pridobljena sredstva SB SG PUD – PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM Št. dijakov na PUD 2010/11 2011/12 2012/13 62 97 117 Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Novopridobljena finančna sredstva na razpisu 16.005,00 € 18.490,97 € V SB SG imamo 171 somentorjev, tj. srednjih med. sester/zdravstvenih tehnikov. V letu 2013 opažamo, da v četrtem letniku SZŠ upada število dijakov, ki opravljajo PUD v naši bolnišnici. Vzroke za upad števila še raziskujemo. Plan 2014: • Organizacija izobraževanja za somentorje v skupni organizaciji SB SG in SZŠ Izobraževanja v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec na področju ZBNO Zadolžitve: • Izdelava letnega plana izobraževanj za zaposlene v ZBNO • Izvedba izobraževanj • Leta 2011 in 2012 prijava izobraževanj za licenčno vrednotenje, posredovanje seznamov udeležencev z vsemi potrebnimi podatki na zbornico zdravstvene nege • Zbir realiziranih izobraževanj za preteklo leto Tabela 7: Organizirana izobraževanja za zaposlene v ZN v SB SG PREDAVANJE 2010 2011 2012 Predavanja in delavnice za zaposlene 5 predavanj/ delavnic; 275 udeležencev 11 predavanj/ delavnic; 581 udeležencev 7 predavanj/ delavnic; 305 udeležencev Predavanja za novozaposlene in pripravnike tehnike zdravstvene nege 2-krat po 5 dni 47 udeležencev 2-krat po 5 dni 50 udeležencev 2-krat po 5 dni 2-krat po 5 dni 66 udeležencev 94 udeležencev 1 predavanje in Predavanja s delavnica za vse področja zaposlene v SB bolnišnične higiene SG, 101 za dijake, študente udeleženec Uvajalno predavanje za dijake in študente Skupno število vseh udeležencev 323 2013 6 predavanj/ delavnic; 229 udeležencev 4 predstavitve za 6 predstavitev za dijake, dijake, 10 za študente 15 za študente ZN 15 udeležencev 641 386 Organizacija internih strokovnih predavanj v letu 2013: Za zaposlene v zdravstveni negi smo organizirali 6 predavanj in delavnic: Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si 438 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec URINSKE DRENAŽE IN PREDSTAVITEV PROGRAMA ZA PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB S POUDARKOM NA KAZALNIKU KAKOVOSTI HIGIENA ROK); dodatno smo izvedli štiri predavanja in delavnici: DELAVNICA UPORABA BREZIGELNIH KONEKTOV, DELAVNICA KOMPRESIJSKO POVIJANJE, NOVOSTI NA PODROČJU ANTIKOAGULANTNEGA ZDRAVLJENJA, PREDAVANJE LIST SLEDENJA EPIDURALNE ANALGEZIJE. Skupna udeležba vseh zaposlenih: 229 Za dijake in študente ZN smo organizirali uvajalna predavanja, ki se jih je udeležilo 115 udeležencev, od tega 92 dijakov in 23 študentov. Za pripravnike in novozaposlene smo organizirali dva sklopa: 189 za vse dni, 94 na dan Skupno vseh udeležencev na vseh predavanjih: 533 Plan 2014: • Izvedba izobraževanj, ki jih nismo uspeli izvesti v letu 2014 • Izvedba izobraževanj za seznanitev z zahtevami JCI • Izvedba izobraževanj za negovalno dokumentacijo • Izdelava matrike znanj za področje ZBNO Pregled in potrditev anket, ki jih študentje visokošolskih zavodov želijo razdeliti zaposlenim na področju zdravstvene in babiške nege za potrebe dodiplomskega in magistrskega študija. V ZBNO pregledamo in na kolegiju zdravstvene nege korespondenčno potrdimo vse ankete, ki jih študentje ali diplomanti na področju zdravstvene nege želijo izvesti med zaposlenimi v bolnišnici ali med pacienti – v tem primeru mora soglasje podati tudi etična komisija. Za vsako obravnavano anketo naredimo po korespondenčni seji zapisnik in vsakemu kandidatu posredujemo uradni pisni odgovor in dovoljenje za opravljanje raziskave. Tabela 8: Število pregledanih in potrjenih anket 2010–2013 2010 2011 2012 15 anket 18 anket 24 anket 2013 14 anket Potrjeni strokovni standardi v ZBNO Aktivno pišemo, pregledujemo, potrjujemo in šifriramo vse negovalne standarde v ZN. Že leta 2011 smo s pomočjo službe za informatiko izdelali skupen dostop do mape negovalni standardi. Ta dostop sedaj tudi koristimo za akreditacijo JCI, ker so v njej tudi vsi dokumenti, ki so bili potrjeni preko komisije za kakovost in varnost v SB SG. Tabela 9: Število potrjenih standardov v zdravstveni negi 2010 27 negovalnih standardov 2011 47 negovalnih standardov 2012 76 negovalnih standardov 2013 103; 83 potrjenih negovalnih standardov + 20 jih čaka na pregled Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Plan 2014: • Izdelava in potrditev 20 standardov na različnih področjih ZBNO • Vpeljava negovalne dokumentacije v prakso • Preverjanje uporabe in upoštevanje standardov v praksi (vsaj enkrat v letu 2014) Zdravstvenovzgojno delo Konec leta 2013 smo pričeli z aktivnostmi poenotenja in zagotovitve dokumentiranja zdravstvenovzgojnega dela v ZBN. Izdelali smo seznam vseh zdravstvenovzgojnih aktivnosti po oddelkih. Z analitsko službo in službo za informatiko smo določili šifre za evidenco zdravstvenovzgojnega dela v Birpisu. Ugotovili smo, da imamo izdelano in urejeno dokumentacijo na naslednjih zdravstvenovzgojnih področjih: srčno popuščanje, sladkorna bolezen, antikoagulantno zdravljenje in zdravljenje prekomerne debelosti. Plan 2014: • Po izdelanem seznamu v potrjenih rokih pripraviti dokumentacijo za vsa zdravstvenovzgojna področja v SB SG Tabela 10: Število zaposlenih, ki se dodatno izobražujejo na visokošolskih zavodih in fakultetah ODDELEK Dodiplomski študij OTO / OSAK GIN CIT 3 (pred diplomo) / 2 (1 absolvent) COB OIM UROL PED DIALIZA / 5 UPRAVA / SKUPAJ 10 / / Končalo Končalo dodiplomski študij podiplomski v letu 2013 študij v letu 2013 3 (pred magistrsko 1 Tina Vetter nalogo) / / / / 2 (pred magistrsko 3 / nalogo) / / / 2 2 / Podiplomski študij / / 2 (pred magistrsko / nalogo) 2 (pred magistrsko / nalogo) 11 6 / / Katjuša Mravljak 2 Tabela 11: Število predavanj in udeležencev na predavanjih, organiziranih izven SB SG Oddelek Pasivna Udeleženci Aktivna Aktivna udeležba Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica 148 predavanj OTO OSAK GIN CIT COB OIM UROL PED DIALIZA CS UPRAVA SKUPAJ 189 dipl. m. s., 55 SMS, 21 babic 7 predavanj 52 dipl. m. s., 11 SMS 9 predavanj 11 dipl. m. s., 2 SMS 10 predavanj 6 dipl. m. s., 2 SMS, 21 babic 19 predavanj 25 dipl. m. s., 9 SMS 1 predavanje 1 dipl. m. s., 1 SMS 52 predavanj 52 dipl. m. s., 11 SMS 14 predavanj 13 dipl. m. s., 1 SMS 16 predavanj 23 dipl. m. s., 10 SMS 4 predavanja 3 dipl. m. s., 5 SMS 2 predavanji 3 SMS 6 Katjuša Mravljak, 3 dipl. m. s. 3 Marijana Plaznik, 5 Bojana Zemljič 148 predavanj 265 udeležencev (189 dipl. m. s., 55 SMS, 21 babic) Slovenj Gradec 1 predavanje na predavanjih zunaj bolnišnice 9 dipl. m. s. Petrisha Robnik 2 predavanji Snježana Valcl / 2 predavanji / / Janja Pungartnik, Lenče Nikolova / 2 predavanji Majda Kladnik / / / / 3 predavanja Rudolfa Oprešnik, Sonja Pečolar / Bojana Zemljič, Katjuša Mravljak (soavtorica) 9 dipl. m. s. / 1 predavanje 11 predavanj Za zaključek Zaposleni v ZBNO imamo pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov. Naš izziv je razvoj znanja, izobraževanja in izkušenj vseh zaposlenih v ZBNO, kar posledično pozitivno vpliva na kakovost in varnost obravnave pacientov. Medicinske sestre morajo imeti vse več znanja, ki mora biti kompleksno in zajemati različna področja (od profesionalnosti, strokovnosti do komunikacije). V letu 2014 moramo natančno opredeliti profesionalno kulturo obnašanja v ZBNO, ki se bo skladala tudi z zahtevami JCI. Vse aktivnosti morajo biti usmerjene v pridobivanje akreditacije in vsi zaposleni v ZBNO se morajo s tem seznaniti. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo glavne medicinske sestre oddelkov in enot, ki morajo strategijo, sprejeto na sejah RKZBNO, vpeljati v prakso in z njo seznaniti prav vsakega zaposlenega. V letu 2014 bi morali pričeti z uvajanjem novih kazalnikov kakovosti na področju ZBNO, npr. KK na področju razdeljevanja zdravil, KK na področju varovanja intimnosti pacientov. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Na koncu bi želela še enkrat poudariti moč znanja in moč na dokazih podprte zdravstvene nege. Na področju zdravstvene nege bo potrebno določili projektno skupino, ki bo pričela z raziskovanjem v zdravstveni negi. 1. ENOTA ZA PRESKRBO S PERILOM Strokovno poročilo o delu za leto 2013: Mojca Knez, dipl. san. inž., menedžerka kliničnih tveganj Pranje perila izvaja od aprila 2011 zunanji izvajalec. Naloge enote za preskrbo s perilom so: - oddaja nečistega perila v pranje in spremljanje količin po oddelkih - sprejem čistega perila - razdelitev perila na oddelke - nadzor nad količinami perila in planiranje potreb po perilu v skladu s standardom porabe perila - popravila perila v šiviljski delavnici - izločanje dotrajanega in neuporabnega perila ter predlaganje za odpis - koordinacija z zunanjim izvajalcem - v maju 2013 smo spremenili način logistike perila; oddelki ne naročajo več perila v pralnico – glede na izračune porabe perila in število pacientov na posameznih oddelkih za zadostne količine skrbijo in zlagajo v omare zaposlene v pralnici KADRI, DELOVIŠČA, DELOVNI ČAS Do junija 2011 je bilo v enoti za preskrbo s perilom zaposlenih 16 oseb, potem pa 6. V letu 2014 je planirana ena upokojitev, ki je ne bomo nadomeščali. Trenutno je v enoti zaposlenih 6 oseb (4 osebe za logistiko perila + 1 invalid 6 ur + 1 šivilja). Delovni čas: Pon.–pet.: 6.–20. ure; sobota: 6.–11. in 15.–20. ure, po potrebi tudi ob praznikih (15.–20. ure) Delovišča: Pon.–pet. dopoldne: 2 ×7 ur logistika perila na oddelkih + 1 × 7 ur priprava perila v pralnici + 1 oseba 6 ur (delovna oblačila) + 1 šivilja Pon.–pet. popoldne: 1 × 7 ur (čiščenje prostorov pralnice, sprejem čistega in oddaja umazanega perila, sortiranje perila, nujne dostave perila na oddelke) Sobota dopoldne: 2 × 5 ur logistika perila na oddelkih + 1 × 5 ur priprava perila v pralnici Sobota popoldne: 1 × 5 ur (čiščenje prostorov pralnice, sprejem čistega in oddaja umazanega perila, sortiranje perila, nujne dostave perila na oddelke) V letu 2013 smo s perilom delali 309 dni, od tega 8 dni na praznik. Za potrebe inventure perila smo opravili 40 efektivnih ur, za delo v drugih popisnih komisijah pa še dodatnih 40 efektivnih ur. KOLIČINE OPRANEGA PERILA IN STROŠEK ZA STORITEV PRANJA Leto 2013: 403.818,60 kg perila v pranje; povprečno: 33.651,55 kg/mesec oz. 1.307 kg/dan Strošek pranja se deli na posamezne oddelke glede na težo nečistega perila (tehtanje nečistega perila ob dostavi v nečisti del pralnice). Pri obračunu storitve pranja se upošteva nečista teža perila (teža perila ob vstopu v pralnico). Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 1: Količine opranega perila in strošek za storitev pranja Leto 2011 (4–12) 2012 Količina perila (kg) 295.417,20 kg 421.600,50 kg Povprečno kg/mesec 33.268,58 kg 35.133,38 kg Strošek pranja 312.591,56 € 272.802,59 € Strošek povprečno/mesec 34.732,40 € 27.280,26 € 2013 403.818,60 kg 33.651,55 kg 327.348,01 € 27.279,00 € Tabela 2: Količine in deleži opranega perila – bolniško in operacijsko perilo količina PREJETEGA perila bolniško / SKUPAJ OP perilo nov.13 35521,5 kg dec.13 31041,1 kg količina PREJETEGA perila OPERACIJSKO 5695,9 kg (16%) 4770,5 kg (15%) količina PREJETEGA perila BOLNIŠKO 29825,6 kg (84%) 26270,6 kg (85%) REKLAMACIJE Leto 2012: 26 reklamacijskih zapisnikov (70 % tuje perilo, 15 % madeži, 11 % poškodbe perila, 4 % likanje) Leto 2013 (1–10): 33 reklamacijskih zapisnikov (52 % tuje perilo, 21 % madeži, 12 % poškodbe perila, 12 % likanje, 3 % neustrezno zlaganje) NAJDENI PREDMETI V letu 2013 je izvajalec pranja med perilom našel 18 vrednih predmetov: 2 bančni kartici, 5 dozimetrov, 4 zdravstvene izkaznice, 4 evidenčne kartice, 1 USB-ključek, 1 prijemalko in 1 škarje. POPIS PERILA Vsako leto pripravimo natančen plan popisa perila, ki zaradi pranja pri zunanjem izvajalcu traja 2 dneva. Zunanji izvajalec našega perila ne šteje, ker ne pozna našega poimenovanja posameznih artiklov. Pri popisu perila aktivno sodelujemo. NABAVA PERILA Za zagotavljanje zadostne količine perila na vseh oddelkih in ustrezno planiranje nabave perila uporabljamo standard ZBN/NS 5/7; velja od 8. 12. 2011: PORABA POSTELJNEGA PERILA GLEDE NA KATEGORIJO ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE HOSPITALIZIRANEGA PACIENTA Izvedene nabave perila – stroški nabave v letu 2013: V letu 2013 je znašal skupen strošek nabave perila 49.593,23 €. Preko javnega naročila je bilo nabavljeno minimalno število bolniškega in operacijskega perila, samo tisti artikli, ki so najbolj primanjkovali, medtem ko v letu 2012 nabave perila, kljub potrebam, ni bilo. Plan nabave za leto 2014: Planirali smo nabavo perila, delovnih oblačil in obutve, kar smo tudi stroškovno ovrednotili: - bolniško perilo: 29.180,16 € z DDV - operacijsko perilo: 18.752,62 € z DDV - filter obleke: 5.938,89 € z DDV - obutev in delovna oblačila za zaposlene: 96.609,57 € z DDV Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec skupaj: 150.481,24 € z DDV 2. ČISTILNO-TRANSPORTNA SLUŽBA ŠTEVILO KADRA Na dan 30. 11. 2008 je bilo v SB SG v čistilno-transportni službi zaposlenih 59 oseb, 31. 12. 2013 pa 16. ŠTEVILO DNEVNO PRISOTNIH za izvajanje čiščenja in transporta je bilo 54 v letu 2008 oz. 50 oseb v letu 2013. RAZPIS ZA IZVAJANJE ČISTILNO-TRANSPORTNIH STORITEV je bil objavljen na portalu javnih naročil dne 23. 12. 2013. Spremembe v razpisni dokumentaciji glede na način sedanjega izvajanja storitev so: - Oddelek za dializo: Vsi prostori oddelka se čistijo/razkužujejo v popoldanskem času. Poleg tega se po vsakem odklopu (1 × dopoldne, 1 × popoldne) izvede še: • praznjenje košev z odpadki z menjavo vrečke v košu, • razkuževanje tal in vodoravnih površin na dosegu rok – vlažno čiščenje v bolniških sobah. - od ponedeljka do petka popoldne; dopoldne, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa nujna čiščenja na klic: • Oddelek za mikrobiologijo • Oddelek za radiologijo • Oddelek za laboratorijsko diagnostiko • Oddelek za patologijo • Zavod za transfuzijsko medicino • Enota za nuklearno medicino - vsak dan – po končanem dežurstvu – dežurne sobe - čiščenje 2 × na teden: vratarnica, knjižnice in sejne sobe, pisarne na oddelkih, prostori za administracijo na oddelkih, zdravniške sobe, pisarne na upravi (vsak dan: prostori direkcije, uprava: čajne kuhinje, hodniki, stopnišča), sejna soba po uporabi Opis del in nalog, opredeljen v razpisni dokumentaciji: - čiščenje vseh bolnišničnih prostorov, razen centralnega operacijskega bloka in pralnice (čiščenje po tehnologiji predpripravljenih krp), - izvajanje internega transporta za celotno bolnišnico, - zagotavljanje opreme, pripomočkov, čistil za čiščenje in interni transport, - zagotavljanje higienskega programa za celotno bolnišnico (tudi pralnico in operacijske prostore), - zagotavljanje vrečk za odpadke, - čiščenje težje dostopnih oken in steklene fasade (1 × letno). REZULTATI MESEČNIH ANKET O ZADOVOLJSTVU S STORITVIJO ČTE Ankete mesečno izpolnjujejo glavne medicinske sestre oddelkov/vodje enot. Z ocenami je sproti seznanjen tudi vodja ČTE, ob oceni 3 ali manj z vodjo ČTE dogovorimo ukrepe za izboljšanje. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 3: Ocena dela čistilno-transportne službe v SB SG v letu 2013 OCENA DELA ČISTILNO TRANSPORTNE SLUŽBE V SB SG V LETU 2013 (ocenjevanje od 1 - 5; 1= zelo slabo, 5= zelo dobro) povprečje OCENA VODJE POSLOVNE ENOTE 4,34 DOSEGLJIVOST 4,33 ODZIVNOST 4,37 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,42 REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ 4,25 OCENA VODIJ IZMEN 4,37 DOSEGLJIVOST 4,41 ODZIVNOST 4,40 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,38 REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ 4,29 OCENA IZVAJANJA TRANSPORTNIH DEL 4,37 ODNOS DISPEČERJA OB SPREJEMU NAROČILA 4,46 ODZIVNOST TRANSPORTNIH DELAVCEV 4,35 ODNOS TRANSPORTNIH DELAVCEV OB PRIHODU NA ODDELEK 4,37 ZANESLJIVOST TRANSPORTNIH DELAVCEV 4,28 ODNOS DO PACIENTOV 4,41 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,37 PREVOZ POKOJNIKOV 4,49 TRANSPORT PERILA 4,49 TRANSPORT ODPADKOV 4,40 TRANSPORT HRANE 4,12 OCENA ČIŠČENJA NA ODDELKU 4,11 KVALITETA ČIŠČENJA BOLNIŠKIH SOB 4,10 KVALITETA ČIŠČENJA SANITARIJ 3,94 KVALITETA ČIŠČENJA AMBULANT IN PREISKOVALNIH PROSTOROV 3,84 KVALITETA ČIŠČENJA ČAJNIH KUHINJ 4,10 KVALITETA ČIŠČENJA PROSTOROV ZA OSEBJE 3,88 KVALITETA ČIŠČENJA HODNIKOV, ČAKALNIC, STOPNIŠČ 4,03 STROJNO ČIŠČENJE HODNIKOV 4,06 UREJENOST ČISTILNE OPREME 4,24 UREJENOST ČISTILNEGA OSEBJA 4,26 ZANESLJIVOST ČISTILNEGA OSEBJA 4,14 ODNOS DO PACIENTOV 4,34 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,37 USPOSABLJANJE DELAVCEV IN PREVERJANJE ZNANJA V septembru 2013 smo pričeli s preverjanjem teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga potrebuje oseba za opravljanje storitev čiščenja, razkuževanja in internega transporta v bolnišnici. Znanje smo preverili pri 19 osebah iz ČTE; vse so bile uspešne. Tabela 4: STROŠKI 2009–2013 (plačilo zunanjemu izvajalcu) Leto 2010 2011 2012 STROŠKI ČTE (plačilo zunanjemu 972.544,30 € 1.010.600,30 € 948.059,80 € izvajalcu) 2013 948.600,40 € Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Priprava ključa za delitev stroškov Ključ za delitev stroškov smo pripravili glede na dejansko opravljene ure čiščenja na teden. Glede na deleže efektivnih ur na posameznem stroškovnem mestu smo razdelili tudi ure čiščenja skupnih površin in drugih storitev, tudi internega transporta, ki se izvaja za celotno bolnišnico. 3. RAVNANJE Z ODPADKI VRSTE ODPADKOV V SB SG nastaja 20–25 vrst različnih odpadkov, od tega je 6 vrst odpadkov iz zdravstvene dejavnosti, za katere velja posebna uredba za odpadke iz zdravstva. Ločeno zbiramo 4 vrste odpadne embalaže. Ostale odpadke, ki nastajajo v SB SG, opredeljujemo kot komunalne odpadke in jih je 10–15 vrst. DOKUMENTACIJA Pripravili smo Načrt za gospodarjenje z odpadki za obdobje 2013–2016. V njem so opredeljene vrste odpadkov, mesta nastanka, način ravnanja s posameznimi vrstami odpadkov, transport odpadkov znotraj bolnišnice in začasno shranjevanje odpadkov, količine odpadkov in stroški v zvezi z odpadki ter plan dela na področju ravnanja z odpadki. SPREMEMBE ODDAJE ODPADKOV IN POVEČANI STROŠKI ZARADI ZAPRTJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Zaradi zaprtja odlagališča za nenevarne odpadke v Mislinjski Dobravi od 1. 3. 2013 dalje odpadek 18 01 04 – nenevarni odpadki iz zdravstva, ki ga zbiramo v zelene vrečke, oddajamo pooblaščenemu zbiralcu omenjenega odpadka. Že v letu 2012, kot tudi ob spremembi, smo opozorili na povečanje stroška, ki je posledica zaprtja deponije odpadkov v Mislinjski Dobravi. (predvideno povečanje stroška: za nenevarne odpadke iz zdravstva: +50 %; za mešane komunalne odpadke: +20 %) Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 5: KOLIČINE ODPADKOV količina odpadkov, nastalih v letu 2013 (kg) KOMUNALNI ODPADKI ODPADKI IZ ZDRAVSTVA ODPADNA EMBALAŽA SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC klasifikacijs ka številka 07 66 99 08 03 18 09 01 07 15 01 01 15 01 02 15 01 04 15 01 07 18 01 02 18 01 03* 18 01 04 18 01 06* 18 01 06* 18 01 08* 18 01 09 / 18 01 08* 20 01 08 20 01 11 20 01 21* 20 01 23* 20 01 25 20 01 33* 20 01 35* 20 01 36 20 01 40 20 02 01 20 03 01 20 03 07 VRSTA ODPADKA odpadna pralna in čistilna sredstva Odpadni tiskarski tonerji RTG filmi karton in papir plastična embalaža kovinska embalaža steklena embalaža Anatomski odpadki Infektivni odpadki nenevarni odpadki iz zdravstva kemikalije, ki vsebujejo nevarne snovi razvijalci, fiksirne raztopine odpadna citotoksična in citostatična odpadna zdravila biorazgradljivi kuhinjski odpadki odpadni tekstil odpadki, ki vsebujejo živo srebro zavržena OEEO, ki vsebuje odpadna jedilna olja odpadne baterije OEEO, ki vsebuje nevarne snovi OEEO kovine odpadki iz vrtov in parkov, primerni za mešani komunalni odpadki kosovni odpadki skupaj leto 2008 157 82 21660 leto 2009 leto 2010 leto 2011 leto 2012 1101 22350 2460 1158 7458 124 375 486 39190 11930 324 5320 1071 25019 76160 1624 6635 71 435 150 39780 14760 175 8360 962 20269 95590 1851 5197 169 415 62 35840 19330 340 6330 1142 17072 92320 1371 2887 131 336 6 34510 23190 230 5910 1298 16881 91460 1811 1790 77 106640 115 134623 94 135182 112 140529 467 128653 145 58 350 197680 361423 33 1240 45 22 695 3000 2280 920 73700 690 385568 2 1280 315 26 510 70 1420 58070 2430 387095 360 150 750 985 3710 60410 2630 386876 522 146 1550 7370 72470 388679 indeks 2013 / leto 2012 2013 633 369 1,10 245 40,83 41100 1,19 24990 1,08 460 2,00 4490 0,76 1314 1,01 15948 0,94 94500 1,03 1341 0,74 1285 0,72 153 1,99 469 116106 995 1 1,00 0,90 1230 2,36 20 470 51820 20000 377306 leto leto 2012 2013 delež delež 16% 19% 29% 30% 54% 51% 0,50 0,30 0,72 Tabela 6: STROŠKI ZA RAVNANJE Z ODPADKI (2008–2013) indeks leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 13/12 Strošek oddaje odpadkov 86.670,16 € 92.134,38 € 76.070,92 € 71.576,86 € 56.298,20 € 66.138,23 € 1,17 strošek embalaže za odpadke (za infektivne odpadke, ostre infektivne odpadke, stekleno embalažo, ostanke zdravil) 10.241,37 € 14.086,86 € 20.383,62 € 30.285,82 € 21.845,92 € 14.605,52 € 0,67 skupaj 96.911,53 € 106.221,24 € 96.454,54 € 101.862,68 € 78.144,12 € 80.743,75 € 1,03 Priprava ključev za delitev stroškov za odpadke Za odpadke, ki jih tehtamo, je ključ teža odpadka, ki nastane na posameznem oddelku (infektivni odpadki, citostatični odpadki; nenevarne zdravstvene odpadke bomo pričeli tehtati ob novi pogodbi za ČTE); strošek za ostale odpadke razdelimo glede na število zaposlenih na posameznem oddelku. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 2. PODROČJE HOSPITALNE HIGIENE IN ENOTE ZA STERILIZACIJO Pomočnica glavne medicinske sestre za higiensko področje in oskrbo: Marijana Plaznik, dipl. m. s. Pregled dela s področja hospitalne higiene • Usklajevanje programa obvladovanja bolnišničnih okužb z JCI akreditacijo: o Popravki o Dopolnitve o Nova navodila o Pregled in uskladitev s standardi JCI • Spremljanje standardov kakovosti – okužbe pacientov z visoko odpornimi bakterijami na antibiotike – MRSA o Spremljanje in beleženje okužb po posameznem primeru o Nadzor na oddelkih ob posebnih primerih o Določitev ukrepov, kadar pride do izrednih situacij Tabela 1: Kazalnik kakovosti – MRSA Št. primerov, LETO ugotovljenih ob sprejemu 2009 26 2010 25 2011 16 2012 20 2013 25 Št. prenosov v bolnišnici Skupaj 8 7 / 2 1* 34 32 16 22 26 *En primer, ki smo ga v letu 2013 zabeležili kot prenos, je epidemiološko spremljano težko opredeliti kot čisti bolnišnični prenos. Ob sprejemu pacienta so bile pobrane vse nadzorne kužnine, tudi bris rane. Prvi rezultati preiskav so bili negativni kar se tiče MRSA. Iz rane so bili sicer izolirani naslednji mikroorganizmi – Candida in P. mirabilis. Pri naslednji kontroli brisa rane (po 10 dneh) pa je že bil izoliran tudi MRSA. o Epidemiološko spremljamo vsak primer od sprejema do odpusta z vsemi ukrepi, o katerih se posebej dogovorimo z lečečim zdravnikom in ZOBO. o Primer, kjer določene situacije niso jasne ali obstajajo težave pri pacientu ali svojcih, se tako ZOBO kot SOBO oglasita na oddelkih in poskušata pomagati pri reševanju težav. o Določijo se tudi posebni ukrepi, če so še potrebni. o V primerih, ko se lečeči zdravnik in ZOBO dogovorita za izvajanje dekolonizacije na domu, izvedemo strokovni razgovor s pacientom in svojci, damo jim pisna navodila, kako ravnati doma, in praktično pokažemo pravilen postopek razkuževanja rok. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec • Spremljanje okužb na oddelkih in enotah, ki so se pojavljale v večjem številu – primer črevesnih infektov v spomladanskih mesecih na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo, v jesenskih in zimskih mesecih na OIM, odseku D (skupno čez dvajset primerov): o Obisk in nadzor na oddelku o Pregled situacije o Določitev ukrepov o Nadzor nad izvajanjem ukrepov o Epidemiološko spremljamo vsak primer od sprejema, pojava infekta, do rezultata izida, z vsemi ukrepi, o katerih se posebej dogovorimo z lečečim zdravnikom in ZOBO. o O dodatnih ukrepih se pri vsakem pojavu različnih primerov infektov pogovorimo z vsemi udeleženci, ki pridejo v stik s takšnim pacientom ali pri njem izvajajo potrebne aktivnosti. • Spremljanje poškodb pri delu, kjer obstaja možnost okužbe (konzultacije in nasveti po telefonu, kjer obstajajo nejasnosti; posveti o konkretnem primeru z ZZV Ravne). V letu 2013 je bilo uradno prijavljenih 11 primerov poškodb z ostrimi predmeti, pri katerih je obstajala nevarnost okužbe. • Pregled mikrobioloških kontrol nadzora okolja na oddelkih in enotah, kjer je potreben poseben režim čiščenja in razkuževanja. Za odvzeme brisov in kontrole čiščenja in razkuževanja z RODAK ploščami so zadolženi vodje teh oddelkov in enot in naj bi to izvajali po navodilih KOBO, ki so v bolnišnici v veljavi že nekaj let. Takšne rutinske kontrole se morajo izvajati 4 × letno oziroma ob vsakem izrednem dogodku, po čiščenju in razkuževanju. V letu 2013 so medicinske sestre odvzele 323 vzorcev s površin in pripomočkov v okolici pacientov in 276 vzorcev z dializnih aparatov. (Glej Priloga št. 1!) Mikrobiološko kontrolo nad sistemom čiščenja zunanjega partnerja ISS Facility servisa pa po pogodbi izvaja zunanji partner. Mikrobiološke kontrole opravlja akreditiran laboratorij ZZV Celje. Odvzeli so 2 x 40 (štirideset) vzorcev ob naši prisotnosti. Posebnih odstopanj pri rezultatih ni bilo. o Ob izrednih situacijah nadzor na oddelku in posvet o morebitnih dodatnih ukrepih, če so potrebni za izboljšanje stanja. • Nadzor nad kvaliteto pitne vode o Dvakrat letno na zahtevo zdravstvenega inšpektorja izvajamo kontrolo pitne vode v sodelovanju z zunanjim akreditiranim laboratorijem – ZZV Maribor. o Dvakrat letno izvajamo kontrolo pitne vode na prisotnost legionele – IVZ Ljubljana, rezultati niso pokazali epidemiološko nevarnih situacij. o Predhodno je potrebno zamenjati vse potrebne mrežice na pipah in poškodovane tuš ročke in izvesti toplotni šok. o Redne kontrole tople in hladne vode na vseh izlivkah po sistemu rotacije o Vse meritve, vsi podatki so zabeleženi in arhivirani. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec • Organizacija, dogovori s pogodbenimi partnerji o izvedbi rednih letnih deratizacij in dezinsekcij in po potrebi tudi izrednih o Deratizacija – redna – maj, december o Dezinsekcija – redna – junij, september; izredna – februar 2013 • Organizacija in izvedba cepljenja proti sezonski gripi Tabela 2: Število cepljenih proti sezonski gripi LETO 2009 2009 – nova gripa 2010 2011 2012 2013 Št. cepljenih – zaposleni Št. cepljenih – dializni pacienti Skupaj 297 zaposleni, svojci, dializni pacienti 170 156 137 119 40 340 952 39 39 46 42 209 195 183 161 Za cepilno leto 2013/14 podatki še niso dokončni, saj cepljenje še ni zaključeno. Tabela 3: Izobraževanje pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih Predavanja v letu 2013 Higiena rok in preprečevanje bolnišničnih okužb Higiena rok – 5 korakov Skupaj Predavatelj Število Št. predavanj udeležencev Marijana Plaznik Marijana Plaznik, Irena Piltaver Vajdec 8 171 9 17 104 275 3. Enota za centralno sterilizacijo (CS) Kadrovska zasedba v CS na dan 31. dec. 2013: Vodilna medicinska sestra enote CS dodatno opravlja dela in naloge pomočnice glavne medicinske sestre za hospitalno higieno in je ob enem tudi SOBO (medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb). V centralni sterilizaciji je zaposlenih 8 delavcev; 7 za polni delovni čas in ena za polovični delovni čas. Dve zaposleni delavki sta na kroženju v op. sobah v substerilizacijah, ena v COB, druga v url. op. Dejansko jih v CS dela 5 + ena, ki je večino časa na bolniškem dopustu. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec V enoti centralne sterilizacije poteka delo od ponedeljka do sobote v dveh izmenah, ob sobotah pa samo dopoldne. Če traja praznik 2 dneva ali se navezuje na nedeljo, je eden od zaposlenih razporejen v stanje pripravljenosti. Delavci v CS so razporejeni na dve delovišči: v sterilizaciji v 4. nadstropju in pri pripravi operacijskega perila v kletnih prostorih bolnišnice. Zaradi prostorskih zmožnosti ali »nezmožnosti« srce naše bolnišnice, kakor imenujejo sterilizacijo, deluje na zelo omejenem področju. Strokovno nam je uspelo prostor razdeliti na nečisti, čisti in sterilni del, ločen transport nesterilnega in sterilnega materiala pa izvajamo v zaprtih kontejnerjih in škatlah, ki so barvno ločene. Tako lahko zagotavljamo, da ne pride do križanja čistih in nečistih poti, kar je absolutna zahteva standarda transporta materialov v in iz CS in tudi predmet nadzora zdravstvenega inšpektorja. Pri teh omejenih prostorskih zmožnostih in z aparaturami, ki so že skoraj amortizirane, zaposleni v CS naredijo zelo veliko kakovostnih storitev za potrebe centralnega operacijskega bloka (COB) in vseh ostalih oddelkov in enot v bolnišnici. Sterilizatorji, ki jih imamo v uporabi: dva parna sterilizatorja ODELGA s kapaciteto 300 l ena komora, plazma sterilizator STERRAD 100S s 100-litrsko komoro. V letu 2013 se je v CS izvedlo: 4201 sterilizacija v parnih sterilizatorjih in 847 sterilizacij v plazma sterilizatorju. Številke so zelo suhoparne, zato nekaj primerjav z obstoječimi normami, in sicer: NORME ZA STERILNI MATERIAL (Vir: Sterilizacija i dezinfekcija u medicini; Vladka Bojić Turčić, Zagreb, 1994.) Norma sterilnega materiala: 1 postelja__________________________0,30 sterilizacijskih enot/dan 1 postelja________________________ 14,80 l sterilnega materiala/dan Sterilizacijska enota je 50 x 50 x 60 – 50 l sterilnega materiala Stanje v CS splošne bolnišnice: Komora enega parnega sterilizatorja v CS – 96 x 62 x 50 – 300 l x 2 – 600 l Naše kapacitete – ene komore – 6 sterilizacijskih enot Kapaciteta plazma sterilizatorja – ena komora – 2 sterilizacijski enoti 4.365 sterilizacij na leto pomeni – 924 sterilizacij v plazmi pomeni – 50.412 sterilizacijskih enot oz. 2.520.600 l sterilnega materiala letno 1.694 sterilizacijskih enot oz. 84.700 l sterilnega materiala letno Skupno število opravljenih: 52.106 sterilizacijskih enot/leto Količina sterilnega materiala: 2.605.300 l/leto Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Parna sterilizatorja sta v procesu povprečno 15-krat dnevno, plazma sterilizator pa 5-krat dnevno (od ponedeljka do petka, sobote dopoldne). Iz teh številk je razvidno, da že v CS presegamo postavljene normative. Ne zajemajo pa ti podatki količin steriliziranega materiala, ki ga izvajajo operacijske medicinske sestre v substerilizacijah med rednim tedenskim programom in v času dežurstev. To so samo zapisane številke, s katerimi lahko operiramo, vse ostalo delo, ki ga ni mogoče prikazati s številkami, pa je prikazano v procesiranju inštrumentov in materialov, ki gredo skozi proces dela delavcev, zaposlenih v CS. Vsi procesi dela se morajo zapisovati, voditi se morajo natančne fizikalne, kemične in biološke kontrole, ki morajo biti zabeležene v sterilizacijske protokole, ki se vodijo za vsak sterilizator posebej. Poleg morajo biti shranjeni tudi vsi indikatorji procesa in šaržni zapisi vsebine sterilizatorja, kar je pomembno za sledljivost sterilnega materiala. Taki protokoli se morajo shranjevati 5 let. Pri vse večji širitvi operativnih programov je potrebno opozoriti, da postaja sterilizacija vse bolj ozko grlo, ki zaradi strojne opreme z omejeno zmožnostjo in že kar častitljivo starostjo ter prostorske stiske ne bo več zmogla dohajati zastavljenih programov. Zato se vsi zaposleni v centralni sterilizaciji zavedamo, morali pa bi se tudi vsi zaposleni v bolnišnici, predvsem na operativnem področju, da lahko zaradi dotrajanosti sterilizatorjev naenkrat obstojimo, če ne bo v doglednem času končan projekt adaptacije stavbe C2. Ostala opravljena dela: • Sodelovanje z republiškim inšpektorjem za zdravje • Sodelovanje pri obisku inšpektorice Inšpektorata za okolje in prostor RS, OE Maribor, Oddelek Dravograd • Raziskava testnih razkužil za razkuževanje zaprtih prostorov • Sodelovanje pri javnih razpisih (zdravstveni potrošni material, bolniško perilo, zaščitna obleka in obuvala, operacijsko perilo, odpadki – pridobitev ocene odpadkov, pogodbe s pooblaščenimi partnerji …) V prvem delu javnega naročila, kjer je bil podpisan 4-letni dogovor in so sodelovali zdravstvena nega, ZOBO in SOBO, smo v sodelovanju z zaposlenimi v lekarni pregledali, označili, po uporabi smiselno razdelili in dali v testiranje na oddelke in enote več tisoč vzorcev različnih materialov. Glede na ocene dejanskih uporabnikov na oddelkih in enotah je bil narejen izbor materialov. • • • • • • Sodelovanje v komisiji za zdravila in antibiotike Sodelovanje v komisiji za oskrbo rane Sodelovanje v komisiji za javna naročila Sodelovanje v delovni skupini za dokončno uskladitev (tlorisi, razporeditev prostorov, opreme, inštalacije …) projektne dokumentacije za novo investicijo Sodelovanje v delovni skupini za razpis opreme novogradnje Objekt C + C2 (centralna sterilizacija) Sodelovanje v delovni skupini za razpis opreme novogradnje urgentni center Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Priloga št. 1 KONTROLA PROSTOROV KATEGORIJE 1 42 51 Učinek čiščenja in razkuževanja kategorija I* oz. gojišča so ostala sterilna 38 23 2 6 2 22 IMO – bronhoskop Anestezija URL. ODD. + AMB. URL. OP. POR. SOBA OTR. ODD. – ML. KUHINJA OTR. ODD. – CENTER ZA NED. OTR. ODD. DIALIZA 3 12 12 57 9 33 3 12 8 52 6 32 2 2 1 1 2 1 3 / 22 16 2 4 9 11 4 5 / 6 5 3 DIALIZA – DIALIZNI APARATI OIM – EIIM – rodak – brisi OIM – ENDOSKOPIJA 276 275 / 1 – obvezen servis 29 13 2 4 42 38 2 2 OIM – ENDOSKOPIJA – fleksibilni endoskopi 64 64 S K U P A J – kontrole površin 323 250 24 48 Zap. št. ODD./ENOTA 1 2 COB IMO 3 4 5 6 7 Število pobranih vzorcev Učinek čiščenja in razkuževanja kategorija II* Učinek čiščenja in razkuževanja kategorija III* Opomba: GOJIŠČA SO OSTALA STERILNA. UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA I* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE IZREDNO DOBER. UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA II* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE SREDNJE DOBER. UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA III* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE SLAB. Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica 4. Slovenj Gradec ENOTA ZA PRESKRBO S PREHRANO VODJA ENOTE: FRANC JAVORNIK, univ. dipl. inž. živ. teh. 1. UVOD Enota za preskrbo s prehrano je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec organizirana kot samostojna enota znotraj zdravstvene in babiške nege ter oskrbe. Dejavnost enote obsega: - zagotavljanje celodnevne prehrane za vse paciente v bolnišnici, - pripravo in razdeljevanje vseh dnevnih obrokov za paciente vse dni v letu, - pripravo in izvajanje celodnevnih prehranskih načrtov (jedilniki) za vse vrste diet, - prehransko svetovanje strokovnjaka za dietetiko za paciente v bolnišnici, - prehransko svetovanje za ambulantne paciente na osnovi napotnice, - v sodelovanju z zdravnikom pripravo prehranske slike pacienta in izbiro ustrezne diete, - pripravo in razdeljevanje posameznih obrokov za zaposlene v bolnišnici, - pripravo hrane za zunanje naročnike, - pripravo hrane in napitkov po posebnem naročilu za potrebe reprezentance, - naročanje in prevzem živil od dobaviteljev v skladu s potrebami, - obvladovanje strokovnega razvoja in napredka enote za preskrbo s prehrano, - ažurno izvajanje administrativnih nalog, - zagotavljanje ustrezne komunikacije in sodelovanja z oddelki in enotami, - izvajanje strokovnega razvoja v enoti v skladu s smernicami razvoja, ki jih dajejo strokovni organi zavoda in vodstveni organi zavoda, - načrtovanje in nadzor porabe živil in potrošnih materialov, - racionalno uporabo delovnih sredstev in uporabo drobnega inventarja, - načrtovanje in nadzor porabe denarnih sredstev za delovanje enote, - poslovanje enote v skladu z zakonodajo s področja priprave hrane in lastnim programom HACCP, - zagotavljanje pogojev za varno delo in zdravje zaposlenih v enoti. 1. PRIPRAVA OBROKOV ZA PACIENTE V letu 2013 smo v enoti za preskrbo s prehrano pripravili in razdelili 203491 posamičnih obrokov za paciente. Od tega 65560 zajtrkov ali 32,2 %, 67332 kosil ali 33,1 % in 70599 večerij ali 34,7 %. Poleg glavnih obrokov je bilo pripravljenih in razdeljenih tudi 10332 beljakovinskih dodatkov, predvsem za otroški oddelek, oba oddelka ginekologije in porodno sobo. Prav tako redno pripravljamo tudi dopoldanske malice, ki jih razdelimo skupaj z zajtrkom, popoldanske malice za posamezne diete, ki jih razdelimo skupaj s kosilom, in dodatke, predpisane na dietnih karticah. Iz tabele je razvidno število razdeljenih obrokov za posamezne oddelke v bolnišnici: Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ŠTEVILO RAZDELJENIH OBROKOV V LETU 2013 PRIMERJALNO Z LETOM 2012 ZAJTRK KOSILO VEČERJA 2012 2013 STALEŽ BOLNIKI 2012 2013 1610 14573 13920 8891 9145 8825 9901 8 15184 15435 5078 5260 4336 4020 1818 1742 19734 22133 ¸6195 6902 19546 20484 6501 6727 18216 17949 6019 6125 5445 15047 15725 4131 3886 2135 8615 9455 2762 2438 16 11249 9983 5482 4840 4 15757 15330 6062 5775 17832 19189 7459 8219 13628 13398 3607 3646 15028 16046 6772 7134 852 1370 1500 1338 1948 2673 72277 73177 BELJ. DOD. ODDELEK ŠIFRA 2012 2013 2012 2013 2012 2013 2012 OTROŠKI 1, 2, 3, 4 PE1,2 4144 4160 4410 4270 4023 3880 1996 SPREMLJEVALCI 3042 3399 2970 3357 2813 3145 INTERNI A IN 1 5017 5089 5115 5187 5048 5159 INTERNI INTENZ. INI 1487 1376 1469 1371 1380 1273 INTERNI C IN 2 6469 7298 6613 7393 6652 7442 IN 3 6405 6797 6628 6886 6513 6801 INTERNI F IN 4,5 5984 5869 6152 6135 6053 5945 27 GINEKOLOGIJA I PO 1 4035 3527 4123 3609 3731 3144 3158 GINEKOLOGIJA II GI 1 2482 2378 2580 2566 2529 2376 1024 KIRURGIJA I KAS 1 3592 3265 3900 3480 3741 3238 KIRURGIJA II KAS 2 5084 5002 5418 5307 5251 5021 TRAVMA I KT 6038 6553 6082 6477 5712 6159 TRAVMA II KO 4505 4434 4536 4495 4577 4469 UROLOGIJA KUR 1,2 4801 5118 5337 5716 4890 5212 INTENZ. TER. IMO 269 451 297 470 270 449 16 10 PORODNA SOBA PO 535 565 543 551 410 433 460 1124 DIALIZA DIAL 6154 5966 6154 5966 FABRY FABRY 326 279 719 550 207569 213823 INTERNI D DNEVNA BOL. 326 64215 10 279 DNEVNA SKUPAJ 4 2013 SKUPAJ VSE 65560 69563 62 719 487 67332 67076 70599 6715 10332 Delež prvih deset diet po pogostnosti je razviden iz tabele: Zap. ŠIFRA št. 1 A1 2 B1 3 H2 4 J1 5 B2 6 B3 7 O2 8 B4 9 A4 10 G2 SKUPAJ OPIS DIETE Osnovna A 8,4 MJ (2000 kcal) Varovalna B 7,5 MJ (1800 kcal) Diabetična 7,5 MJ (1800 kcal) Lahka VKB 9,2 MJ (2200 kcal) Varovalna B z zeleno solato 7,5 MJ Sekljana B Žolčna 2 Tekoča B (krožnik) Otroška 2 7,0 MJ (1600 kcal) Dializa 8,4 MJ (2000 kcal) ŠTEVILO SKUPAJ 57516 30590 29889 13133 8886 4974 3905 3690 3025 2713 158321 Za pripravo obrokov za paciente smo v letu 2013 porabili živil v vrednosti 292.688,59 €. Povprečni stroški porabljenih živil na pripravljen obrok na mesec so razvidni iz naslednje tabele: Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ŠTEVILO OBROKOV IN STROŠKI PRIPRAVE ŽIVIL PO MESECIH OD 2009 DO 2013 LETO 2009 LETO 2010 MESEC ŠT. OBROK. SKUPAJ STROŠKI SKUPAJ € STROŠKI NA OBROK ŠT. OBROK. SKUPAJ JANUAR 18754 27.266,97 1,45 € FEBRUAR 18147 26.257,59 MAREC 21388 APRIL LETO 2011 STROŠKI SKUPAJ € STROŠKI NA OBROK ŠT. OBROK. SKUPAJ 18693 26.732,61 1,43 € 1,45 € 20117 28.074,41 30.269,44 1,42 € 21350 18431 31.865,52 1,73 € MAJ 19505 24.695,27 JUNIJ 18036 JULIJ LETO 2012 STROŠKI SKUPAJ € STROŠKI NA OBROK ŠT. OBROK. SKUPAJ 20099 25.505,88 1,27 € 1,40 € 18643 25.477,92 30.581,37 1,43 € 20662 18861 27.400,89 1,45 € 1,27 € 20054 27.469,50 30.553,41 1,69 € 18300 16321 27.217,70 1,67 € AVGUST 16133 17.412,60 SEPTEMBER 18369 OKTOBER LETO 2013 STROŠKI SKUPAJ € STROŠKI NA OBROK ŠT. OBROK. SKUPAJ STROŠKI SKUPAJ € STROŠKI NA OBROK 16959 22.804,48 1,34 € 19310 27.634,98 1,43 1,37 € 16856 22.622,40 1,34 € 17656 24.950,21 1,41 26.975,11 1,31 € 19004 24.278,88 1,28 € 19617 29.099,50 1,48 17707 25.587,90 1,44 € 17158 23.720,36 1,38 € 18179 27.191,82 1,50 1,37 € 18714 25.614,13 1,37 € 17620 24.727,53 1,40 € 17811 27.365,37 1,54 27.918,82 1,53 € 19179 26.514,80 1,38 € 17087 25.875,20 1,51 € 17342 26.456,36 1,53 15982 25.639,73 1,60 € 16420 24.074,45 1,47 € 15962 24.785,82 1,55 € 16003 25.489,42 1,59 1,08 € 16525 24.414,85 1,48 € 16124 21.698,47 1,35 € 15673 24.437,27 1,56 € 16231 23.804,77 1,47 29.223,89 1,59 € 19046 25.608,06 1,34 € 18927 23.941,13 1,26 € 17475 26.251,82 1,50 € 17822 23.258,08 1,31 20476 28.197,97 1,38 € 21432 26.635,47 1,24 € 19471 24.924,35 1,28 € 18870 27.463,25 1,46 € 19437 20.085,23 1,03 NOVEMBER 18257 25.731,38 1,41 € 19881 24.326,45 1,22 € 18180 23.350,97 1,28 € 17781 27.042,31 1,52 € 17837 18.661,50 1,05 DECEMBER 16425 25.181,85 1,53 € 18804 26.722,40 1,42 € 17300 23.895,71 1,38 € 17133 26.043,64 1,52 € 16578 18.691,35 1,13 SKUPAJ 220242 323.873,32 1,47 € 229045 321.524,56 1,40 € 221123 297.560,82 1,34 € 207578 299.858,6 1,44 213823 292688,59 1,37 Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, ID : SI34697390 Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Kot je razvidno iz tabele, je skupno število izdanih obrokov za leto 2013 za 6245 ali za 3 % večje kot v letu 2012. Stroški za živila so v enakem obdobju nižji za 2,39 %, kar smo, kljub višjim cenam v povprečju za 10 %, dosegli z restriktivno porabo in racionalizacijo obrokov predvsem v zadnjem četrtletju leta 2013. 2. PRIPRAVA OBROKOV ZA RESTAVRACIJO 2013 MESEC Strošek živil (€) JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER SKUPAJ 11.480,50 10.188,35 11.601,05 11.748,81 12.931,48 11.526,06 10.306,90 9.097,34 11.196,95 11.980,90 11.158,51 11.751,05 134.967,90 Finančni promet (€) blagajna 15.573,80 14.249,40 16.019,50 15.440,50 18.070,00 18.205,60 17.279,20 14.567,40 18.195,20 19.667,70 18.098,90 19.022,40 204.389,60 Stroški za živila so prikazani glede na dejansko porabo, pri finančnem prometu pa je od 1. junija upoštevana tudi brezgotovinska prodaja za krvodajalce, dijake in študente na praksi ter zdravnike na kroženju. Podatke o številu nam mesečno posreduje kadrovska služba. Za pripravo količin posameznih jedi se odločamo na osnovi predvidene prodaje in izkušenj iz preteklih dni, kljub temu pa še vedno prihaja do določenih razlik med številom pripravljenih obrokov in dejansko prodajo. Zaradi boljšega nadzora nad porabo živil in bolj transparentnega poslovanja smo s 1. junijem 2013 uvedli dodatno dnevno evidenco izdanih in odpisanih obrokov za restavracijo. Za krvodajalce smo v dogovoru s centrom za transfuzijsko dejavnost spremenili sestavo ponujenih obrokov; krvodajalci imajo na izbiro hladno malico s sendvičem ali topel dnevni obrok. Še vedno pa ne dobimo vnaprej podatkov o predvidenem številu malic. 3. KADRI Skupno število zaposlenih na 31. 12. 2013 je 28 delavcev za polni delovni čas in en delavec za polovični delovni čas. Dve delavki sta zaposleni za določen delovni čas (nadomeščanje delavk). 138 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Zaposleni v kuhinji so razporejeni na naslednja delovna mesta: • • • • • • • • • Vodje preskrbe s prehrano – živilski tehnolog Dietetik Skladiščnik – ekonom Vodja izmene Dietni tehnik Dietni kuhar Slaščičar Kuhar Kuhinjski pomočnik SKUPAJ 1 delavec 1 delavka 1 delavec 2 delavca 2 delavki 4 delavke 0,75 delavke 7,5 delavcev 10 delavcev 29,25 delavcev Primerjava števila zaposlenih po urah 2008–2012 LETO 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Št. zaposlenih po urah Bolniška v urah 34,25 3880 31,25 4536 30,25 4930 29,75 3807 29,25 6359 28,5 4684 V spodnji tabeli je prikazano skupno število opravljenih delovnih ur in odsotnosti z dela: DOP. POP. Nadure LETO D. + P. praz. DOP. praz. LD lanski LD letošnji Prosto Prosti praz. Proste ned. Izred. dop. Bolniška Plač. nadur SKUPAJ 2013 22195 14214 2661 3533 733 463 515 -6646 217 1022 38 4556 1806 SKUPAJ 2012 21428 16291,5 2800,5 4030 363,5 386 501 -6134 232 1086,5 8 6359 2144 SKUPAJ 2011 21938 16808 2746 3869 436 332 587 -7008,5 177 1000 59 3807 2080 SKUPAJ 2010 22985 16933 2967,5 3803,5 602 394 677 -7949 162 1075 51 4893 2089 SKUPAJ 2009 24732 17904 3281 4218 684,5 534 697 -9558 231 1217 18 4522 2205 INDEKS 13/09 0,90 0,79 0,81 0,84 1,07 0,87 0,74 0,69 0,93 0,84 1,01 0,82 POVPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV V IZMENI DOP. POP. LETO PR. + NED. PR.+ NED. D. + P. DOP. PROSTI PRAZ. PROSTE NED. POVPREČJE 2013 10,5 6,7 7,0 1,6 13,6 19,7 POVPREČJE 2012 10,2 7,7 7,9 0,8 19,3 20,5 POVPREČJE 2011 10,3 7,9 8,0 1,0 13,3 19,2 POVPREČJE 2010 10,8 8,0 8,0 1,4 17,6 20,7 POVPREČJE 2009 11,6 8,5 8,5 1,6 21,0 23,4 INDEKS 13/09 0,91 0,79 0,82 1,00 0,64 0,84 139 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Stanje prostih ur in dopusta 31. 12. 2009–31. 12. 2012 Odsotnost zaradi bolniškega dopusta 2009–2012 31. 12. 31. 12. 31. 12. 31. 12. 2009 2010 2011 2012 DATUM Stanje prostih ur skupaj (ure) Stanje LD za letos (dni) Stanje prostih ur in LD skupaj (dni) 1503 429 644 1069 370 523 1094 417 573 MESEC 2210 511 827 Bolniška skupaj (ur) Bolniška glede na opravljene ure v % LETO LETO LETO LETO LETO 2009 2010 2011 2012 2013 4522 4893 3807 6359 4684 10,6 12,25 9,83 16,86 4. INVESTICIJE, OSNOVNA SREDSTVA, DROBNI INVENTAR V letu 2011 sta bila izdelana tehnološki in gradbeni projekt in opravljen popis opreme za sanacijo kuhinje in razdeljevalnice hrane z jedilnico. Do realizacije še ni prišlo. V letu 2012 je bila v okviru energetske sanacije bolnišnice izvedena energetska sanacija kuhinje z ureditvijo sistema prezračevanja. Opravljena je bila izolacija zunanjosti objekta, poleg te pa še zamenjava oken in priprava montaže prezračevalnega stropa v kuhinji. Prezračevanje v kuhinji je od ureditve učinkovito. V nadaljevanju sanacije restavracije smo v letu 2013 uredili razdeljevalnico hrane z dodatnimi ustreznimi pulti in konec leta postavili nov ustrezen stroj za pomivanje posode. Drobni inventar za potrebe v kuhinji in jedilno posodo za paciente smo v manjših količinah nabavljali skozi celo leto. 5. OSTALI MATERIALNI STROŠKI Stroški po skupinah 2011–2013: SKUPINA Stroški Stroški 2010 (€) 2011 (€) Drobni inventar 20.434,74 8.906,38 Potrošni material 5.579,33 4.516,86 Tehnični material 4.115,00 3.340,79 Čistilni material 10.695,55 13.263,37 Pisarniški material Lekarniški material SKUPAJ Stroški 2012 (€) 4.583,71 2.844,03 2.498,76 8.877,37 Stroški 2013 (€) 5. 466,10 5.019,83 3.502,47 12.535,84 3.680,41 4.655,22 4.335,80 4.189,02 2.678,76 2.808,00 2.933,31 2.386,00 47.183,79 37.490,62 26.072,98 33.099,26 OPOMBE inventar za uporabo v kuhinji poraba v kuhinji, embalaža, popravila mehansko in elektro vzdrževanje čiščenje, pomivanje posode, pripomočki, serviete papir, tonerji, pisala, pisarniški pripomočki zaščitne rokavice, kape, razkužilo 140 12,86 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 6. POROČILO O DELU DIETETIKA – POROČILO ZA LETO 2013 KLINIČNO DELO 1. Obravnava hospitaliziranih bolnikov na oddelkih a) konziliarni listi, gastro konzilij Mesec Konzil. Napotnice Individual. Individual. listi specialistov programi pisna bolnikov priporočila JANUAR 14 18 2 2 FEBRUAR 24 41 2 2 MAREC 16 37 2 1 APRIL 20 33 3 1 MAJ 31 30 4 5 JUNIJ 11 25 2 1 JULIJ 23 18 3 1 AVGUST 24 17 3 1 SEPTEMBER 30 33 3 3 OKTOBER 26 28 6 2 NOVEMBER 31 30 5 3 DECEMBER 14 18 2 / SKUPAJ 264 328 37 22 2. Izvedena strokovna predavanja Datum 1. 3. 2013 26. 11. 2013 Izvedena strokovna predavanja Društvo diabetikov Slovenj Gradec ZZV Ravne – sestanek z izvajalci zobozdravstvene vzgoje in Šole za starše: PREPOZNANE TEŽAVE PRI PREHRANI OTROK 3. Udeležba na izobraževanju, usposabljanju Datum Marec Marec Oktober November December Udeležba na izobraževanjih Komunikacija Higiena dela 2. kongres klinične prehrane in presnovne podpore – Portorož Klinični seminar v SB SG Klinični seminar v SB SG 141 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 4. Dietetsko delo Diete, jedilniki – posodobitve Leto 2013 opis izvedenih sprememb (katalog diet, posodobitev dietnih izhodišč, jedilniki …) JANUAR izdelava osnutka dokumenta za dietne zajtrke, dopoldanske malice in popoldanske malice po dietah FEBRUAR obravnava tridentinskega jedilnika skupaj z vodjo EPP izdelava osnutka dokumenta za solate (sveže in kuhane) po dietah katalog diet v Birpisu – dodana dieta B2 Varovalna B (z zeleno solato) MAREC dokument o naboru jedi za zajtrke, dopoldanske malice in popoldanske malice po dietah APRIL tedensko spremljanje in strokovne pripombe in korekcije jedilnikov – dietni tehniki MAJ tedensko spremljanje in strokovne pripombe in korekcije jedilnikov – dietni tehniki uskladitev sladkornih diet JUNIJ oblikovanje dietnih jedilnikov v sodelovanju z dietnimi tehniki JULIJ oblikovanje dietnih jedilnikov v sodelovanju z dietnimi tehniki OKTOBER spremljanje dietetske ustreznosti po sestavi pri racionaliziranih jedilnikih NOVEMBER / – racionalizirani jedilniki DECEMBER / – racionalizirani jedilniki 5. Degustacije jedi po programu kontrol EPP JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER Št. degustacij / 3 2 2 2 3 2 / 4 / redno vsakodnevno (delavniki) redno vsakodnevno (delavniki) Št. degustiranih jedi / 12 7 5 5 12 8 / 13 / 1–2 jedi: približno 20 jedi 1–2 jedi: približno 20 jedi SKUPAJ 142 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 6. Standarda JCI, HACCP Leto 2013 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER opis posodobitve obstoječe dokumentacije EPP, izdelava nove dokumentacije po zahtevah standardov JCI, HACCP udeležba na HACCP sestanku EPP / izobraževanje o higieni dela / prilagoditev obrazca NRS 2002 – ocena bolnikov ob sprejemu ureditev dokumentov individualne dietetske obravnave pacientov ureditev dokumentov individualne dietetske obravnave pacientov / ureditev dokumentacije za delo kliničnega dietetika – dopolnitev / izdelava poročila o večjih odstopanjih glede na zahteve JCI v enoti EPP / 7. Ostale aktivnosti Letno 10 srečanj – vsak zadnji torek v mesecu Po planu izvedbe Šole za starše JUNIJ, DECEMBER AVGUST SEPTEMBER DECEMBER strokovno delo v klubu bariatričnih bolnikov – udeležba v mesecih 9-krat Šola za starše 5-krat izobraževanje pripravnikov – predstavitev nabora diet v programu Birpis 2-krat priprava računalniško podprte čakalne knjige za prehransko obravnavo, izpis vabil in izpis dodatnih izvidov prehranske obravnave v okviru Birpisa redno izvajanje računalniško podprte čakalne knjige za prehransko obravnavo, izpis vabil in izpis dodatnih izvidov prehranske obravnave v okviru programa Birpis za paciente, napotene iz bolnišničnih specialističnih ambulant in zunanjih ambulant na osnovi napotnice zdravnika izdelava predloga za nabavo aparata za merjenje sestave telesa BODYSTAT 4000 izdelava projekta Ambulanta za klinično prehrano v sodelovanju s finančno službo bolnišnice za predstavitev strokovnemu svetu. Pripravila: mag. Marjetka Škorja, univ. dipl. inž. živ. teh. Poročilo pripravil: Franc Javornik, univ. dipl. inž. živ. teh. 143 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 16. CENTRALNA LEKARNA PREDSTOJNICA: DARJA GRAH, mag. farm. 1. UVOD Osnovna naloga centralne lekarne je preskrba bolnišnice z zdravili, medicinskimi pripomočki, razkužili, reagenti in drugimi zdravstvenimi materiali. Večino navedenih izdelkov nabavimo pri številnih dobaviteljih, nekatere pripravke pa izdelujemo v lekarni kot galenske ali magistralne izdelke. Skrbimo za nemoteno oskrbo oddelkov in drugih enot bolnišnice, tako da vzdržujemo optimalno zalogo zdravil in drugega zdravstvenega materiala. Posebej zahtevni področji dela v lekarni sta priprava zdravil s citotoksičnimi učinkovinami ter izdelava zdravil po aseptičnem postopku, za kar pa žal nimamo primernih prostorskih in kadrovskih pogojev. Lekarna opravlja materialno knjigovodstvo ter druga statistična in administrativna dela v zvezi z nabavo in izdajo zdravil in drugega zdravstvenega materiala ter sodeluje pri pripravi in izvedbi javnih naročil. Pomembno področje našega dela je tudi posredovanje strokovnih informacij in sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci bolnišnice v prizadevanju za večjo varnost in stroškovno učinkovitost terapije z zdravili. Lekarna še ni verificirana, zaradi predvidene prenove vseh prostorov in opreme ter dela na več začasnih lokacijah se bo postopek verifikacije verjetno še podaljšal. 2. VIZIJA CENTRALNE LEKARNE Leto 2014 in leta za njim nam prinašajo številne izzive in odločitve, ki bodo bistveno vplivale na nadaljnji razvoj lekarne. Selitvi celotne lekarne v juniju 2012 je septembra 2013 sledila še ena selitev skladišča zdravil v prostore ob pisarnah. S to selitvijo so se pogoji za naše delo nekoliko izboljšali, še vedno pa smo delali na več začasnih lokacijah. Ob hkratnem pomanjkanju kadra smo zelo težko izpolnjevali vsakodnevne obveznosti. Začasne prostore smo, kolikor je bilo v naši moči, uredili tako, da smo lahko nadaljevali z vsemi našimi aktivnostmi, vključno s pripravo zdravil s citotoksičnimi učinkovinami in pripravo zdravil po aseptičnem postopku. Prav tako smo v nezmanjšanem obsegu ohranili proizvodnjo galenskih in magistralnih izdelkov, kot so mazila, alkoholna razkužila, praški, geli in drugi izdelki v skladu s potrebami oddelkov in enot. Lekarna se že vrsto let sooča s pomanjkanjem kadrov, ki ob močno povečanem obsegu dela na prevzemu in izdaji materiala postaja vedno težje. Za potrebe proizvodnje zdravil bi potrebovali farmacevta specialista iz oblikovanja zdravil in farmacevta specialista iz analize zdravil. Za bolnišnico pa bi bila prav tako nujna zaposlitev enega ali več specialistov iz klinične farmacije. V okviru prenove bolnišnice pričakujemo obsežno adaptacijo celotne centralne lekarne, česar se zaposleni zelo veselimo. Predvidena je prenova vseh prostorov lekarne z novim pohištvom in opremo. Predvideni so tudi novi ustrezni prostori za pripravo zdravil s citotoksičnimi učinkovinami in prostori za pripravo zdravil po aseptičnem postopku. Po zaključeni prenovi upamo na uspešno verifikacijo za vsa našteta področja strokovnega dela. 3. DELO V LETU 2013 Nabava, skladiščenje in izdaja zdravil in ostalega materiala V letu 2013 smo na oddelke in enote izdali za 9.206.137 € zdravil in ostalega materiala. To smo zagotovili z izvedbo 8.631 prejemov in 20.757 izdajnic. Število vseh postavk na izdajnicah za l. 2013 znaša 114.113. Mesečno smo imeli na zalogi povprečno po 1896 vrst različnih artiklov. 144 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Število različnih vrst izdanih artiklov na mesec znaša povprečno 1800. Skupno smo v letu 2013 izdali na oddelke in enote 4147 različnih vrst artiklov, večino od teh seveda po večkrat. Kljub občutno zmanjšanemu številu zaposlenih v primerjavi z letom 2010 smo uspeli slediti potrebam bolnišnice in smo zagotavljali nemoteno oskrbo z zdravili in ostalim zdravstvenim materialom ob skrbi za racionalno porabo in čim manjše zaloge. V primerjavi z letom 2012 se je povečalo tako število dobav kot tudi število izdajnic. Zaloga lekarne pa se je povečala zaradi nekaterih protitumornih zdravil, ki jih v preteklem letu v bolnišnici nismo nabavljali. Primerjavo z letom 2012 prikazuje naslednja preglednica: 2012 2013 Izdaja v € 9.124.698 9.206.137 Število prejemov 8.083 8.631 Število izdajnic 18.615 20.757 Število postavk na izdajnicah 116.027 114.113 Število izdelkov na zalogi 1.912 1.896 Število izdanih izdelkov na mesec 1.839 1.800 Zaloga 31. 12. v € 228.962 231.303 Indeks 2013/2012 1,01 1,07 1,12 0,98 0,99 0,98 1,01 Proizvodnja zdravil v lekarni Proizvodnja zdravil v lekarni poteka na več med seboj ločenih lokacijah v nezmanjšanem obsegu kljub kadrovskim in prostorskim težavam. Ime pripravka Rivanoli sol. 0.1 % 100 ml Aethanolum 40 % 500 ml Aethanolum 70 % 500 ml Alkohol za masažo 500 ml Alkohol 70 %, glicerol 2 % 500 ml Skupaj Alkohol aceton 600 g Citronska kislina 30 % 10 l Chloralhidrat sirup Aqua carminativa 500 ml Formalin s fosfati 1000 ml, 10.000 ml Hydrogeni peroksidi sol. 3 % 500 ml Xylocain gel 2 %, 5 % 500 ml Borax glicerol 10 % sol. Hidrokortizonska klizma Skupaj Antidecubitus ung. 100 g Cinkovo olje 100 g, 200 g Krema za otroke 50 g, 100 g Krema za roke 50 g Mazilo za ustnice 10 g 2012 274 90 3977 13 6477 10831 10 10 10 6 646 138 184 232 15 1251 14 24 1796 639 66 2013 60 73 3988 0 6776 10897 12 9 15 0 696 121 249 224 35 1361 21 9 1520 600 56 Indeks 2013/2012 0,22 0,81 1,00 0,00 1,05 1,01 1,20 0,90 1,50 0,00 1,08 0,88 1,35 0,97 2,33 1,09 1,50 0,38 0,85 0,94 0,85 145 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Quimbo krema 50 g Sapo kalinus 100 g Tull gross 100 g Ung. emoliens 50 g Jecoris ung. 50 g Vaselinum album 50 g, 100 g Olivae oleum 200 ml Cinkovo negovalno mazilo 50 g Skupaj Teracortil gel Sol. hydrogen. perox. 3 % ster. 250 ml Targesini 1 % gtt. Metaholin 10 % raztopina 20 ml Skupaj Paracetamol supp. 0,06 Paracetamol supp. 0,12 Paracetamol supp. 0,25 Skupaj Natrii hydrogencarb. pulv. Fosfatni praški Tocoferol plv. Praški za čiščenje Rehidracijski praški Natrii sulphas anhydr. 10 g Goliteli praški Natrijev klorid praški 15 x 3 g Glucosum anhydr.praški 50 g, 75 g, 100 g Lactosum praški 50 g Skupaj 44 372 68 339 774 211 99 235 4681 45 45 24 4 118 150 680 730 1560 2068 330 80 2600 498 35 278 37 173 185 6284 0 457 68 358 541 220 94 306 4250 40 0 25 3 68 0 0 800 800 1529 0 40 300 414 30 248 34 29 5 2629 0,00 1,23 1,00 1,06 0,70 1,04 0,95 1,30 0,91 0,89 0,00 1,04 0,75 0,58 0,00 0,00 1,10 0,51 0,74 0,00 0,50 0,12 0,83 0,86 0,89 0,92 0,17 0,03 0,42 V lekarni še vedno poteka centralizirana priprava pripravkov s protitumornimi zdravili, čeprav za to dejavnost nimamo ustreznih kadrovskih in prostorskih pogojev. Število pripravkov iz leta v leto narašča. Njihovo število za zadnjih nekaj let je prikazano v preglednici: Citostatiki Število pripravkov 2007 156 2008 275 2009 290 2010 360 2011 180 2012 379 2013 393 4. SODELOVANJE V BOLNIŠNICI IN NAVZVEN Zaposleni v lekarni tvorno sodelujemo z vsemi oddelki in enotami bolnišnice, smo člani različnih komisij, kot so komisija za zdravila, komisija za nadzor porabe antibiotikov, KOBO, delovna skupina za kakovost, delovna skupina za informacijski sistem bolnišnice, komisija za javna naročila in skupina za izredne razmere. Aktivno smo se vključili v priprave za akreditacijo bolnišnice. 146 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Sodelujemo tudi z drugimi bolnišnicami, predvsem preko sekcije bolnišničnih farmacevtov v okviru Lekarniške zbornice Slovenije ter Slovenskega farmacevtskega društva. Na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije smo sodelovali pri pripravi skupnega javnega naročila za zdravila. 5. KADRI Pomanjkanje kadrov v centralni lekarni ostaja velik problem. Čeprav smo prenehali s proizvodnjo sterilnih raztopin, se je občutno povečal obseg dela na prevzemu in izdaji materiala. Dodatno veliko delo predstavljata sprejem in izdaja materiala z več različnih lokacij. Še posebej veliko dodatnega dela nastaja zaradi neupoštevanja navodil za naročanje v lekarno, redna naročila neredko prihajajo v lekarno po 14. uri. Zaradi tega se podvaja delo tudi pri naročanju dobaviteljem. Kadrovske težave lekarne ostajajo iz preteklih let: - še vedno nismo nadomestili manjkajočega farmacevtskega tehnika, za določen čas smo zaposlili samo dve farmacevtski tehnici – pripravnici - lekarna je še vedno brez farmacevta – specialista - po številu farmacevtov izrazito zaostajamo za drugimi primerljivi bolnišnicami v Slovenji, še posebej, če upoštevamo področja dela, ki jih izvajamo. V juliju smo za določen čas zaposlili farmacevtko, žal pa se je že novembra število farmacevtov spet zmanjšalo zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti. - zaradi povečanega števila prostorov in oteženega čiščenja je še bolj izrazito pomanjkanje delavke čistilno-transportne ekipe, ki je delala v lekarni samo 7 ur dnevno. 6. PROSTORI IN OPREMA Lekarna je v l. 2013 delovala na več začasnih lokacijah: novi prostori v kleti stavbe C1, prostori bivše patologije in še nedokončano skladišče ob jedilnici. Delo na toliko lokacijah, ob nespremenjenem obsegu dela, je za nas predstavljalo veliko težav, saj smo delali v izrednih razmerah. Prostori niso prilagojeni za delo lekarne, še posebej neprimerna sta prostor za pripravo citostatikov in prostor za pripravo zdravil po aseptičnem postopku. Skladišče pri jedilnici ni dokončno izdelano in nam služi kot prostor za prevzem in skladišče obenem. V septembru 2013 smo uspeli preseliti glavno skladišče zdravil iz prostorov bivše patologije v nove prostore v stavbi C1. Pogoji za delo in za shranjevanje zdravil so se tako vsaj delno izboljšali. Uporabljamo dotrajano, preko 20 let staro opremo. Večina pohištva je iz naših starih prostorov, nekatere omare smo predelali in selili že dvakrat. Lekarna nima več lastne proizvodnje prečiščene vode. 7. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Zaposlene v lekarni smo se udeležile več izobraževanj v okviru Lekarniške zbornice Slovenije, Slovenskega farmacevtskega društva, internih izobraževanj v bolnišnici in drugih. Podatki o številu udeležb na izobraževanjih so predstavljeni v tabeli: Število izobraževanj 2013 – pasivna udeležba Farmacevti 27 Inženir farmacije 13 Farmacevtski tehniki 23 Poslovni sekretar 2 147 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 8. IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V lekarni sta opravljali pripravništvo dve farmacevtski tehnici, omogočili smo usposabljanje farmacevtu. Darja Grah, mag. farm., poučuje farmakologijo v okviru diagnostično-terapevtskega programa na Visoki šoli za zdravstvene vede Slovenj Gradec in na ESM Maribor v programu Zdravstvena nega kot visokošolska učiteljica – predavateljica. 9. SKLEPNE MISLI Zaposlene v lekarni si želimo večjega sodelovanja z oddelki in drugimi enotami bolnišnice in še naprej zavzeto opravljati svoje delo v korist bolnikov in vseh zaposlenih v bolnišnici. Zavedamo se, da je področje zdravljenja z zdravili eno izmed ključnih področij, kjer bo v bolnišnici potrebno še veliko narediti. Zaradi tega bi bila še posebej nujna zaposlitev enega ali več farmacevtov, specialistov klinične farmacije. Upamo na čimprejšnjo ureditev naših prenovljenih prostorov, kadrovsko okrepitev in zaključeno verifikacijo. 148 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec IV. KAKOVOST ZDRAVSTVENE OSKRBE IN VARNOST PACIENTOV 1. POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST IN VARNOST PREDSEDNICA: BRANKA VERDNIK GOLOB, dr. med., pomočnica direktorja za strokovne zadeve 1. UVOD V letu 2010 je vodstvo bolnišnice sprejelo odločitev o nujnosti uvajanja mednarodno priznanega sistema kakovosti in varnosti v skladu z nacionalno strategijo kakovosti in varnosti; sledila je tudi odločitev o izbiri standardov za akreditacijo bolnišnic Joint Commission International. V letu 2011 je bila ustanovljena komisija za kakovost in varnost (KKV) v sestavi: predsednica Branka Verdnik Golob, dr. med., in člani: Katarina Rednak Paradiž, dr. med., Alenka Jezernik, univ. dipl. pravnica, Bojana Zemljič, dipl. m. s., mag. Ivan Tandler, dipl. zn., Katjuša Mravljak, dipl. m. s., Mojca Knez, dipl. san. inž., Elizabeta Jelenko, poslovna sekretarka, v letu 2013 se je pridružila še Danijela Dretnik, univ. dipl. ekonomistka. Naloge komisije so: izvajanje nalog, ki jih zahtevajo odbor za kakovost oz. vodstvo bolnišnice, nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti, nacionalna strategija s področja kakovosti in varnosti ter strokovna telesa; vodstvu bolnišnice predlaga osnovne usmeritve za program in plan kakovosti in varnosti; vzpostavitev sistema upravljanja s kliničnimi tveganji (vzpostavitev registra kliničnih tveganj, analize kliničnih tveganj, predlogi za zmanjševanje ali odpravljanje kliničnih tveganj, spremljanje izvajanja ukrepov); pregled in analiza poročil posameznih oddelkov, svetovanje oddelkom glede izboljševanja kakovosti in varnosti; predlaga ukrepe za izboljšave odboru za kakovost oz. vodstvu, spremlja izvedbo ukrepov, pripravlja navodila za varnostne vizite, pogovore o varnosti, spremljanje oz. analiziranje popisov bolezni; skrbi za vzpostavitev in nadzor vodenja sistema poročanja o neželenih dogodkih ali incidentih in spodbuja ter zagovarja kulturo nekaznovanja; spodbuja in podpira izvajanje morbiditetnih in mortalitetnih konferenc in uvajanje kliničnih poti, protokolov; organizira izobraževanja o kakovosti in varnosti; spodbuja in nadzira uvajanje, spremljanje in analiziranje kazalnikov kakovosti in varnosti ter uvajanje ukrepov za izboljšanje; vodi, spodbuja, načrtuje, koordinira in usmerja ter nadzira vse dejavnosti in procese, ki so potrebni za nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti in so v skladu z mednarodnimi standardi JCI in načeli kakovosti; deluje v tesni povezavi s skupino za kakovost in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki oddelkov in enot po poklicnih profilih, ter predstavniki upravnih služb. Njeni člani so neposredno odgovorni za svoje delo vodstvu oddelkov in enot ter komisiji za kakovost in 149 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec varnost. Znotraj skupine za kakovost in varnost so organizirane skupine za posamezne standarde; vodi notranjo presojo glede izpolnjevanja minimalnih standardov za akreditacijo; o svoji dejavnosti redno poroča vodstvu bolnišnice, ki je odgovorno za razvoj sistema kakovosti in varnosti. 2. KLJUČNO DELO v letu 2013 Tudi v letu 2013 je bilo delo vseh, ki si prizadevamo za nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti in vzpostavitev sistematičnega vodenja kakovosti v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, usmerjeno v vzpostavitev in udejanjanje mednarodno priznanega sistema vodenja kakovosti Joint Commission International s ciljem zadostiti minimalnim zahtevam na področju večine standardov. Kultura varnosti in miselnosti, da kakovost in varnost nista posebni dejavnosti bolnišnice, ampak sta vpleteni v vsakdanje zdravstveno in poslovno delo, sta napredovali, čeprav so vodstvo oddelkov in drugi zaposleni zaradi zaostrenih pogojev poslovanja bolnišnice in ukrepov racionalizacije pogosto opozarjali, da brez zadostnih materialnih in kadrovskih virov ne bo mogoče zadostiti zahtevam standardov v krajšem času. Nedokončana investicija (rekonstrukcija in novogradnja) in dveletni zamik dokončanja sta prav tako eden izmed pomembnih vzrokov, da zaradi neizpolnjevanja prostorskih pogojev ne moremo zadostiti nekaterim zahtevam standardov, nujna je predvsem preselitev bolnišnične lekarne v ustrezne prostore in njena verifikacija ter preselitev in vzpostavitev delovanja centralnega operacijskega bloka, vključno z nabavo opreme. Zaradi zahteve 23. člena Priloge BOL II/b SD 2013, da mora izvajalec specialistične bolnišnične dejavnosti v letih 2012 in 2013 pristopiti v proces pridobitve akreditacije (do 1. januarja 2014 formalno zaključiti predhodno oceno), sicer se mu priznana vrednost programa specialistične bolnišnične dejavnosti (ABO, psihiatrija, rehabilitacija) za koledarsko leto 2014 v okviru končnega letnega obračuna za leto 2014 enkratno zmanjša za 0,3 %, se je vodstvo bolnišnice na predlog komisije obrnilo z dopisom na Akreditacijski svet pri Ministrstvu za zdravje. Na vprašanje, ali lahko kljub zahtevam SD 2013 naša bolnišnica k predpresoji JCI pristopi šele ob preselitvi svojih dejavnosti v novogradnjo (predvidoma ob koncu leta 2014), ne da bi bila za to kakorkoli finančno sankcionirana v skladu z navedenim določilom SD, smo prejeli pozitivni odgovor, s predpostavko, da predložimo terminski plan aktivnosti za pristop k akreditaciji v letu 2014. Komisija za kakovost in varnost je vodila, usmerjala, koordinirala, nadzirala in spodbujala dejavnosti na naslednjih področjih standardov: I. STANDARDI ZA POTREBE PACIENTOV Mednarodni cilji varnosti pacientov (MCVP) (pravilno opredeliti paciente, izboljšati učinkovito komunikacijo, izboljšati varnost zdravil z visokim tveganjem, zagotoviti pravi kirurški poseg, na pravem mestu ali na pravi strani, na pravem pacientu, zmanjšati tveganje bolnišničnih okužb, zmanjšati tveganje poškodb pacientov zaradi padcev) Ravnanje z zdravili in njihova uporaba (RZU) Dostopnost do oskrbe in njena stalnost (DSO) Pravice pacientov in njihovih družin (PPD) Izobraževanje pacientov in njihovih družin (IPD) Ocena pacientov (OCP) 150 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Oskrba pacientov (OSP) Anestezija in kirurška oskrba (AKO) II. STANDARDI UPRAVLJANJA BOLNIŠNIC Izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov (IKVP) Preprečevanje in obvladovanje okužb (POBO) Upravljanje, vodenje in usmerjanje (UV) Upravljanje objekta in varnost (UOV) Kvalificiranost osebja in izobraževanje (KOI) Upravljanje s komunikacijami in informacijami (UKI) Komisija za kakovost in varnost se je tudi v letu 2013 na delovnih sestankih formalno zbrala 23krat, večinoma ob ponedeljkih, in svoje delo dokumentirala v zapisnikih, ki jih je redno prejemalo tudi vodstvo bolnišnice, poleg tega se je delo odvijalo še na več neformalnih srečanjih in posvetovanjih. Spodbujala, svetovala in sodelovala je pri pripravi dokumentov in jih v potrditev predlagala članom strokovnega sveta. Člani KKV so sodelovali tudi s posameznimi skupinami za standarde znotraj skupine za kakovost in varnost. Skozi vse leto so spodbujali uvajanje in izvajanje posameznih standardov in nadzirali izvajanje načrtov, s stanjem posameznih projektov je KKV seznanjala tudi strokovni svet. Člani skupine za kakovost so bili dejavni znotraj skupin za standarde in projekte. V mesecu aprilu 2013 je na delovnem srečanju celotne skupina za kakovost in varnost, koordinatorjev posameznih projektov in članov KKV bilo predstavljeno stanje uvajanja in izvajanja standardov, izpostavljeni so bili kritične točke in napredek v primerjavi z ugotovitvami zunanje presoje v mesecu septembru 2012. S ciljem, da bi pospešili aktivnosti, je bila sprejeta pobuda za projekt April in maj – meseca aktivnosti za kakovosti in varnost v SB SG (izdelati vse politike in dokumentacijo, prehod na spremljanje in nadzor izvajanja standardov, spremljanje kazalnikov kakovosti, priprave na drugo zunanjo presojo, izboljšati informiranje – izdelati vsaj tri vrste plakatov na temo standardov, delovni obisk v LKH Beljak, izobraževanje na temo kakovosti). V drugi polovici leta, predvsem od meseca septembra dalje, se je delo oziroma uspešnost izvajanja, kar se tiče pravočasnosti glede na načrtovane cilje, upočasnilo. Vzrok za takšno stanje v bolnišnici so bile aktivnosti, usmerjene v ukrepe varčevanja in iskanja rešitev za uravnoteženo poslovanje, kar je v precejšnji meri prispevalo k manjši motivaciji za sodelovanje pri prizadevanjih za izpolnjevanje zahtev standardov oziroma so tudi aktivni sodelavci bili časovno obremenjeni z navedenim. Komisija za kakovost in varnost ugotavlja velik napredek pri uvajanju sistema kakovosti in varnosti, še vedno pa je precej pomanjkljivosti oz. kritičnih točk na naslednjih področjih standardov: • Upravljanje, vodenje in usmerjanje (GLD) • Upravljanje objekta in varnost (FMS) • Upravljanje informacij in komunikacij (MCI) • Usposobljenost osebja in izobraževanje (SQE) • Izboljševanje kakovosti in varnosti (QPS) • Informacijska podpora procesom merjenja in analiz • Materialni in kadrovski viri za izvajanje nekaterih dejavnosti, kot so: dejavnost lekarne, izvajanje tečajev Temeljnih postopkov oživljanja, Manchester triage sistema, kakovostna in zadostna sestava timov za posamezne dejavnosti, nujna nadomestitev iztrošenih aparatur z novimi … 151 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Na področju standardov, osredotočenih na pacienta, so še pomanjkljivosti v implementaciji in nadzoru ter vpeljavi ukrepov za izboljšanje. Člani KKV so si v tem času prizadevali, da bi se dejavnost prenesla na čim širši krog sodelavcev vseh profilov, o napredku je KKV redno poročala članom strokovnega sveta in poslovodstvu in opozarjala na pomanjkljivosti. Druge zunanje presoje, ki smo jo na začetku leta načrtovali v jeseni 2013, po temeljiti analizi stanja in tehtanju koristi nismo izvedli. Osredotočili smo se na sodelovanje z LKH Beljak. Na povabilo direktorice zdravstvene nege bolnišnice Beljak in presojevalke JCI, gospe Kornelije Fiausch, smo se člani KKV in nekateri koordinatorji projektov udeležili delovnega sestanka, katerega tema je bila dokumentacija in politike za posamezne standarde. Pridobili smo veliko koristnih informacij. Dosegli smo tudi dogovor za sodelovanje gospe Fiausch kot predavateljice na delavnici, na kateri bi bile predstavljene novosti 5. izdaje standardov za akreditacijo bolnišnic JCI. Izvedbo delavnice smo zaradi zasedenosti nosilke morali prestaviti na januar 2014. Zaradi velikega obsega dela in potrebe po pospešitvi aktivnosti, da bi v optimalnem času dosegli pozitivno opravljeno predpresojo s strani akreditacijske hiše, je KKV že v začetku leta 2013 predlagala vodstvu in poslovodstvu potrebo po osebi, ki bi polni delovni čas (ali za začetek vsaj polovični) opravljala delo koordinatorja za kakovost po zgledu vseh drugih akreditiranih javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji in tujini. Do konca leta ta potreba še ni bila realizirana. Poudarjamo, da se bo dejavnost za kakovost in varnost z dosego prve akreditacije še razširila, zato je ustrezna kadrovska podprtost nujno potrebna in splošno koristna za celotno bolnišnico. V mesecu novembru smo se v naši bolnišnici sestali z vodji kakovosti štirih akreditiranih slovenskih bolnišnic: SB Jesenice, SB Novo mesto, URI Soča in Bolnišnica Golnik – KOPA. Vse bolnišnice, katerih predstavniki so nas obiskali, so že pridobile standard ISO 9001:2008 in akreditacijo DIAS (DNV/NIAHO). Nekatere ugotovitve: - Strinjali smo se, da vsebinsko tako DIAS kot JCI pokrivata enaka področja, razlika je v tem, da so pri DIAS zahteve razvrščene po poglavjih, medtem ko ima JCI posamezne standarde. Tudi pri standardu DIAS je velik poudarek na varnosti, vzdrževanju objektov. - Za popis procesov so v njihovih bolnišnicah odgovorni predstojniki, saj imajo pristojnost in odgovornost, da odločajo, kako organizirati delo in aktivnosti na oddelku, zato morajo biti tudi skrbniki procesov. V finančnem načrtu so dolžni upoštevati in načrtovati aktivnosti za izboljševanje kakovosti. - Vpeljanih imajo 100–150 kazalnikov kakovosti, s katerimi merijo bodisi varnost, zadovoljstvo ali izide. Vsi ti kazalniki se spremljajo na oddelkih (le-ti so odgovorni zanje), eni redno, drugi občasno. O njih poročajo vodstvu. Kazalnike kakovosti izberejo na oddelkih. (Zadovoljstvo staršev otrok npr. spremljajo preko vprašalnika dr. Groligarjeve.) Najbolje je poiskati mednarodno primerljive vprašalnike. V SB Jesenice imajo popisanih 27 procesov, za vsak proces so definirani vsaj trije kazalniki. Torej, poročanje o kakovosti in varnosti poteka predvsem s pomočjo kazalnikov kakovosti. - Presojevalci DIAS so klinično pot sprejeli kot načrt zdravljenja. - Na Golniku – kjer imajo vpeljane klinične poti, so ukinili terapevtske liste, poglavje s kazalniki kakovosti rešujejo s pomočjo diplomskih nalog. - Izvajanje notranjih nadzorov oz. notranjih presoj: po neki teoriji naj bi število potrebnih notranjih presojevalcev ustrezalo kvadratnemu korenu števila zaposlenih dotične organizacije. Sistem notranjih presoj v SB Jesenice: imajo 50 (da že na ta način za »kakovost« motivirajo čim več zaposlenih) notranjih presojevalcev (glavne sestre morajo biti vse notranje presojevalke), ki jih ustrezno izobrazijo (v ta namen organizirajo 2-krat po 4-urno izobraževanje), izobraževanje je potekalo tudi preko SIQ. Enkrat letno (običajno v oktobru ali novembru) izvajajo planirane notranje presoje s pomočjo »presojevalnih 152 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec skupin«. Na končnem sestanku so obvezno udeleženi tudi vsi predstojniki, glavne sestre in vodstvo bolnišnice. Ob koncu izvedenih notranjih presoj posebej izpostavijo tudi pohvale in dobre prakse (tudi z objavo na intranetu). Spodbujajo kulturo neobtoževanja. SB Novo mesto ima 60–70 notranjih presojevalcev, ki jih razdelijo v skupine. Posameznik lahko postane vodja skupine šele po treh letih izkušenj na tem področju. Najpomembnejši dosežki na področju standardov v letu 2013: - - - - - - - Dopolnitev kirurškega varnostnega kontrolnega seznama, vključena je priprava pacienta na oddelku, pred predajo v centralni operacijski blok, in njegova uporaba. Uveden je bil tudi v enoti za endoskopijo in v dnevni bolnišnici; Izdelava in uvedba več kliničnih poti in protokolov po potrditvi s strani strokovnega sveta; Priprava obrazcev za splošna soglasja, skladno s standardom pravice bolnikov in njihovih družin, in uvajanje le-teh v prakso ter spodbujanje in svetovanjem oddelkom o pripravi specialnih soglasij; delo na tem področju bo potrebno dokončati v prvi polovici leta 2014; Uvedba temperaturno-terapevtskega lista s poenotenim sistemom beleženja podatkov o pacientu in podatkov o zdravstveni obravnavi na vse oddelke, skladno z več standardi, kot so: ravnanje z zdravili in njihova uporaba (RZU), ocena pacientov (OCP), oskrba pacientov (OSP), anestezija in kirurška oskrba (AKO), izobraževanje pacientov in njihovih družin (IPD), mednarodni cilji varnosti pacientov (MCVP); Uvedba elektronskega temperaturno-terapevtskega lista na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo po enoletnem poskusnem obdobju; Izdelava in potrditev politike anestezije in sedacije; Izdelava in potrditev standarda za transplantacijsko dejavnost; Izdelava in potrditev politike in postopka uporabe in dajanja krvi in krvnih pripravkov; Izdelava in potrditev standarda DSO 3.3 Oskrba kroničnih bolnikov (Povzetek medicinske dokumentacije za kroničnega ambulantnega bolnika); Izdelava in potrditev standarda dostopnost do oskrbe in njena stalnost (DSO); Izdelava in potrditev standarda ocena pacientov (OCP); Povečana aktivnosti skupine za standard upravljanje objekta in varnost (FMS). Za sprotno vzdrževanje objekta in naprav se oblikuje plan; prioritete sprotnega vzdrževanja se opredelijo tudi v vsakoletnem finančnem načrtu. Za medicinsko in nemedicinsko opremo je potrebno opredeliti pogostnost potrebnih sprotnih kontrol in način njihove izvedbe (bodisi interno bodisi eksterno preko pooblaščenih servisnih služb). Za »redne kontrole«, ki bi jih v pretežni meri izvajalo osebje na oddelkih, določene pa tudi predstavniki tehničnih služb, se morajo zapisati poročila; Izvajanje tečajev reanimacije otroka; Priprava politike o oskrbi nujnih stanj in reanimaciji v bolnišnici ter načrta o rednih izobraževanjih o temeljnih postopkih oživljanja, predstavljena je bila KKV, v letu 2014 je načrtovana predstavitev strokovnemu svetu in uvedba v prakso; Priprava natančnega pregleda stanja skladnosti obstoječih standardov s standardi JCI po merljivih prvinah, izdelava načrta za doseganje skladnosti in predlog časovnega poteka aktivnosti v procesu pridobitve certifikata kakovosti JCI v sodelovanju vseh odgovornih za kakovost in varnost; delo bo predvidoma zaključeno v prvi tretjini leta 2014; V okviru izobraževanja na področju kakovosti in varnosti so dve diplomirani medicinski sesti (Katjuša Mravljak, Tina Vetter) in diplomirani zdravstvenik (Ivan Tandler) zaključili podiplomsko mednarodno izobraževanja z naslovom Quality Management in the European Health Care Systems. 153 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 4. KLINIČNE POTI, SMERNICE IN PROTOKOLI 2013 Cilj kliničnih poti je poenotenje zdravstvene obravnave pacientov z enako diagnozo. Skladno s smernicami jih uvajamo za najpogosteje obravnavane bolezni ali za bolezni, katerih obravnava je tvegana, ali za tiste bolezni, kjer se strokovni ali organizacijski problemi pojavljajo pogosteje. V letu 2013 smo vpeljali štiri klinične poti, poročilo o dveh smo posredovali ZZZS, kot je določeno v splošnem dogovoru: Tabela 1: Uvedene in na ZZZS posredovane klinične poti v letu 2013 ODDELEK KLINIČNA POT Oddelek za anestezijo in intenzivno medicino Klinična pot za perkutano traheotomijo operativnih strok Oddelek za pediatrijo Klinična pot: provokacijski test na prehranske alergene Izdelani in uvedeni protokoli v letu 2013: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Protokol za spremljanje bolnišničnih okužb Protokol za obravnavo onkoloških pacientov na področju raka dojke Protokol za obravnavo onkoloških pacientov na področju raka prebavil Protokol za obravnavo onkoloških pacientov na področju uroloških rakavih obolenj Protokol za obravnavo onkoloških pacientov na področju ginekoloških rakavih obolenj Protokol za obravnavo bolečine v SB Slovenj Gradec List (protokol) sledenja epiduralne anestezije SEZNAM PRIPRAVLJENIH KLINIČNIH POTI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI SLOVENJ GRADEC DO DECEMBRA 2013 1. Klinična pot za obravnavo bolnika s krupom 2. Klinična pot za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) pri odraslih 3. Klinična pot obravnave krvavečih varic 4. Klinična pot za preventivo kontrastne nefropatije 5. Klinična pot za obravnavo bolnika z rakom želodca 6. Klinična pot za obravnavo bolnika z rakom debelega črevesa in danke (RDČD) 7. Klinična pot za operacijo dimeljske kile (enodnevna obravnava) 8. Protokol pri artroplastiki kolkov 9. Klinična pot – patološka debelost 10. Klinična pot za prilagodljiv želodčni trak 11. Klinična pot za obvod želodca 12. Klinična pot za rokavasto resekcijo želodca 13. Klinična pot za endoprotezo kolka 14. Klinična pot za male ginekološke posege 15. Klinična pot za MRSA 16. Klinična pot za histeroskopsko sterilizacijo z Essure mikrovložkom 17. Klinična pot za diabetično rano 18. Klinična pot za kronično vensko razjedo 19. Endoskopija zgornjih prebavil v sedaciji 154 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 20. Ultrazvočni mikcijski cistouretrogram UMCG/MCG 21. Klinična pot za perkutano traheotomijo 22. Klinična pot: provokacijski test na prehranske alergene 23. Klinična pot za obravnavo pacienta za poseg v dnevni bolnišnici operativnih strok (za posredovanje na ZZZS v letu 2014) 24. Klinična pot za tipljive tumorje dojk (za posredovanje na ZZZS v letu 2014) Uporaba več kliničnih poti je v klinični praksi pomanjkljiva, nedosledna je tudi analiza ali pa še ni bila izvedena. Spodbudno pa je, da se pri uporabnikih kliničnih poti vedno pogosteje pojavlja potreba po določitvi kazalnikov kakovosti že na samem začetku uvajanja. Za izboljšave je veliko priložnosti. Na Oddelku za interno medicino so v letu 2013 preko skrbnikov redno spremljali in analizirali klinično pot za pankreatitise in svoje rezultate uspešno predstavili v domačih in tujih revijah. 5. KAZALNIKI KAKOVOSTI V letu 2013 smo redno spremljali in poročali o razširjenem naboru obveznih kazalnikov kakovosti, ki ga je oblikovala delovna skupina na Ministrstvu za zdravje. Sodelovali smo tudi s poročanjem kazalnikov kakovosti v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Zdravniške zbornice Slovenije. V letu 2014 načrtujemo uvedbo več kazalnikov kakovosti v skladu s standardi JCI za nenehno izboljševanje našega dela za paciente. Cilj merjenja in spremljanja kazalnikov kakovosti je izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov s spremljanjem kazalnikov izidov in drugih kazalnikov kakovosti ter uvajanje ukrepov za izboljšave. V prilogi se nahaja tabela kazalnikov kakovosti, ki jih je bila bolnišnica dolžna poročati Ministrstvu za zdravje. Podrobnejše poročilo o kazalnikih kakovosti je podano v posebnem poročilu. 6. STROKOVNI NADZORI Na podlagi 17. in 22. člena Statuta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, po predhodni obravnavi na Strokovnem svetu SB Slovenj Gradec, 12. 9. 2012 sprejel posodobljen Pravilnik o internem strokovnem nadzoru, ki opredeljuje splošne določbe, redni in izredni interni strokovni nadzor in interni strokovni nadzor, ki se izvaja pri izvajalcu zdravstvenih storitev, zoper katerega je vložena druga zahteva. REDNI INTERNI STROKOVNI NADZORI Izvajajo jih predstojniki in strokovne vodje zdravstvene nege, služb in oddelkov v obliki varnostnih vizit in dnevnih konferenc ali raportov. Obe obliki sta uveljavljeni na vseh oddelkih in enotah. Varnostne vizite vseh na delu navzočih zdravnikov v obeh intenzivnih enotah (intenzivna internistična terapija in center za intenzivno terapijo kirurških strok) se pod vodstvom predstojnikov izvajajo dnevno. V centru za intenzivno terapijo kirurških strok je vizita multidisciplinarna, saj poleg operaterjev različnih strok (splošni in abdominalni kirurgi, urologi, travmatologi in ortopedi, ginekologi) sodelujejo tudi zdravniki specialisti anesteziologi in intenzivisti. 155 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Vsakodnevne skupne vizite so tudi v vseh enotah za polintenzivno nego, ki so organizirane na vseh oddelkih in enotah operativnih strok, po jutranjem raportu in predaji službe na oddelku. Na vseh oddelkih se poleg navedenih dnevnih varnostnih vizit izvajajo varnostne vizite tudi enkrat tedensko. Rednih internih strokovnih nadzorov, ki bi jih izvajala komisija za redni interni strokovni nadzor, tudi v letu 2013 še nismo uvedli. Pomembna oblika timskega dela so tematske in timske konference ali konziliji. V skladu s priporočili stroke in evropskimi direktivami celostno pristopamo k obravnavi raka in ostalih bolezni na področju gastrointestinalnega trakta (želodec, tanko in debelo črevo in danka) in dojke. V bolnišnici že nekaj let redno delujeta kirurško-internistični gastroenterološki konzilij za celostno obravnavo bolnikov z obolenji prebavil in onkološki konzilij za obravnavo onkoloških bolnikov. Od leta 201l poteka redni onkološki konzilij vsak ponedeljek za predoperativno in pooperativno obravnavo pacientov z rakom prebavil in dojke. Sodelujejo onkologinja dr. Cvetka Bilban Jakopin, lečeči kirurg, specialist interne medicine Zdenko Kikec, z dodatnim znanjem iz internistične onkologije, kirurg, radiolog, dietetičarka. V primeru nejasnosti se pisno obrnejo na konzilij za abdominalne tumorje na OI ali telefonsko kontaktirajo onkologa na OI v primeru tumorja dojk. Načrtujejo, da bodo v letu 2014 začeli vse bolnike obravnavati z onkologi na OI preko videokonference. Več let deluje tudi žilni konzilij, na katerem zdravniki specialisti več strok obravnavajo bolnike z boleznimi arterij. IZREDNI INTERNI STROKOVNI NADZORI V letu 2013 je bilo na osnovi pritožb pacientov, ki so se zdravili v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ali njihovih svojcev, odrejenih 10 izrednih internih strokovnih nadzorov v skladu s Pravilnikom o internem strokovnem nadzoru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter Pravilnikom o reševanju pritožb bolnikov. V enem primeru je prišlo tudi do zunanjega, ekspertnega strokovnega nadzora s strani Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS). Ekspertni nadzor z mnenjem komisije, imenovane s strani ZZS, je bil izveden tudi v primeru iz leta 2012 in se je zaključil v letu 2013. V večini primerov se je pritožba nanašala na postopek in izid zdravljenja pacientov, v enem primeru je šlo za zaplet pri zlomu igle za regionalno anestezijo, v dveh primerih za posledice padca pacientov. V enem primeru je bila poleg pritožbe na izid zdravljenja podana tudi pritožba pacienta zaradi neprimernega odnosa lečečega zdravnika. Naloga komisij je bila opraviti izredni interni strokovni nadzor, v okviru katerega je bilo potrebno raziskati vse okoliščine v zvezi z zdravstveno obravnavo pacientov v času zdravljenja v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, preučiti skladnost postopkov z veljavnimi smernicami ter predlagati ukrepe za preprečevanje varnostnih zapletov in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Komisije so takoj po imenovanju opravile strokovni nadzor s preučitvijo poteka dogodkov in vseh okoliščin v zvezi z zdravljenjem ter opravile razgovor z zdravstvenim osebjem, udeleženim v procesu zdravstvene obravnave, in s pacienti oziroma svojci. Komisije so sestavile pisno poročilo s predlogi za izboljšanje zdravstvene obravnave, če so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Dva izredna interna strokovna nadzora iz leta 2012 sta bila zaključena v začetku leta 2013, dva iz leta 2013 pa bosta zaključena v letu 2014. Odprte odškodninske zadeve Ob koncu leta 2013 je na sodišču še 7 odprtih odškodninskih zadev, 29 pa je takih, ki še niso na sodišču. 156 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 7. MORBIDITETNA IN MORTALITETNA KONFERENCA (MM) MM-konferenca je ena izmed metod izboljševanja kakovosti in varnosti. Namen njenega izvajanja je učenje in nenehno izboljševanje sistemov in procesov v bolnišnici. Pomembni cilji so: vzpostavitev kulture varnosti brez obtoževanja, večdisciplinarni pristop ter izboljševanje procesov in sistemov, razprave o varnosti pacientov in s tem izboljšanje izida zdravljenja. Bistveno je sodelovanje celotnega zdravstvenega tima, ki je pacienta obravnaval (zdravniki, patologi, medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti itd.). Za izvedbo MM-konference je odgovoren predstojnik oddelka, o njej poroča komisiji za kakovost in varnost in pomočniku za strokovne zadeve. Informacije so zaupne narave in dostopne le udeležencem konference, komisiji za interne strokovne nadzore, komisiji za kakovost in varnost, notranjim in zunanjim presojevalcem kakovosti in varnosti ter odboru za kakovost v bolnišnici oz. vodstvu. Na MM-konferenci se obravnavajo: nepričakovana smrt pacienta ali nepričakovan potek zdravljenja ali bolezni, zapleti bolezni ali postopkov in škodljivi dogodki. Po predstavitvi pacienta, pregledu izidov preiskav in zdravljena in razpravi sledijo priporočila in načrt ukrepov ter vpeljava sprememb v vsakdanje delo po preizkusu sprememb. Za ugotavljanje dejavnikov, ki so pripeljali do dogodka, uporabljamo analizo izvora vzrokov. V letu 2013 sta bili izvedeni dve MM-konferenci, za kateri obstajata tudi poročili. Obravnave nepredvidenih izidov se izvajajo pogosteje, a še vedno brez sistematične analize in zapisa predlaganih morebitnih ukrepov, zato je tudi na tem področju veliko priložnosti za izboljšanje. 8. ZAKLJUČEK Ponovno lahko ugotovimo, da so osnova za izboljševanje kakovosti in varnosti merjenje in dokumentiranje procesov ter iskanje globljih vzrokov za neželene in nepredvidene dogodke oz. odklone, ob poznanih in vzpostavljenih standardih. Stopili smo na pot izgradnje sistema celovite kakovosti, v katerem so interdisciplinarno sodelovanje in timski pristop, poznavanje procesov, izobraževanje o kakovosti in varnosti, predhodne ocene tveganj, poročanje o kazalnikih kakovosti in skorajšnjih napakah ter kultura nekaznovanja in še veliko drugih elementov nepogrešljivega pomena. Za udejanjanje kakovostnih procesov so vsekakor pomembni tudi osnovni pogoji, tako kadrovski kot materialni, prostorski, na področju katerih v bolnišnici občutimo pomanjkanje in v obstoječi situaciji predstavljajo tveganje za upočasnitev razvoja stroke, še posebej ob kaotičnih razmerah v nacionalni zdravstveni politiki. Kljub vsemu menimo, da prizadevanja za izboljševanje kakovosti in varnosti dolgoročno pomenijo veliko priložnost za razvoj in obstoj Splošne bolnišnice Slovenj Gradec kot kakovostne in konkurenčne zdravstvene ustanove tako v slovenskem kot evropskem prostoru, s predpostavko, da v središče našega dela postavimo pacienta in da z dobro komunikacijo in spoštljivostjo do vsakega člana tima premagamo nasprotja. 157 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 2. KAZALNIKI KAKOVOSTI Pomočnica direktorja za strokovne zadeve, Branka Verdnik Golob, dr. med., spec. ginekologije in porodništva V letu 2013 smo redno spremljali in poročali o razširjenem naboru obveznih kazalnikov kakovosti, ki ga je oblikovala delovna skupina na Ministrstvu za zdravje (MZ). V prvih mesecih leta je MZ organiziralo več delavnic na temo poročanja o kazalnikih kakovosti, predvsem zaradi nejasnih definicij in zato pomanjkljivega poročanja. Na osnovi zaključkov delavnice o kazalniku kakovosti učinkovitost operativne dejavnosti so bila sprejeta navodila za poročanje po metodologiji spremljanja učinkovitosti operativne dejavnosti, ki je bila pripravljena s strani dr. Dominike Oroszy iz UKC Ljubljana. Obširnejša izhodiščna metodologija predstavlja priporočilo za nadaljnji razvoj spremljanja tega kazalnika v vseh bolnišnicah, zato smo o tem obvestili tudi programsko hišo Infonet, da bi v Birpis vnesli prilagoditve, vendar se ni odzvala. Na pobudo KKV je bila imenovana delovna skupina za izboljšanje beleženja podatkov o operativni dejavnosti v obstoječi obliki, dosežene so bile izboljšave, vendar podatki še niso bili dovolj zanesljivi za poročanje. Cilj v letu 2014 je izboljšanje obveznega poročanja kazalnika kakovosti 23 – učinkovitost dela v COB, med drugim tudi število odpadlih načrtovanih operativnih posegov. Sodelovali smo tudi s poročanjem kazalnikov kakovosti v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Zdravniške zbornice Slovenije. V letu 2014 načrtujemo uvedbo več kazalnikov kakovosti v skladu s standardi JCI za nenehno izboljševanje našega dela za paciente. Cilj merjenja in spremljanja kazalnikov kakovosti je izboljševanje kakovosti in varnosti pacientov s spremljanjem kazalnikov izidov in drugih kazalnikov kakovosti ter uvajanje ukrepov za izboljšave. V prilogi se nahaja tabela kazalnikov kakovosti, ki jih je bila bolnišnica dolžna poročati Ministrstvu za zdravje. V nadaljevanju so v poročilu predstavljeni realizirani cilji zdravstvene in babiške nege na področju kakovosti in obvezni kazalniki kakovosti, ki jih spremljamo v ZBN. 158 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Pomočnica direktorja za področje zdravstvene in babiške nege ter oskrbe, Bojana Zemljič, dipl. m. s. REALIZIRANI KAKOVOSTI CILJI ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE NA PODROČJU OBVEZNI KAZALNIKI KAKOVOSTI, KI JIH SPREMLJAMO V ZBN V l. 2013 smo spremljali naslednje obvezne kazalnike kakovosti: PADCI PRI PACIENTIH Padci, ki so se pripetili našim pacientom, so v upadu. Leta 2013 smo jih zabeležili 73, (l. 2012 – 82), prevalenca vseh padcev je 1,074, incidenca padcev s postelje 0,486 (33). V bolnišnici gradimo pristop izdelave celovitega programa obvladovanja tveganja nastopa padcev in preprečevanja poškodb po njih. Od leta 2005 dalje uporabljamo orodje MLP – Morsejeva lestvica padcev – za ugotavljanje tveganja nastopa padcev pri pacientih, z usmerjenimi navodili z aktivnostmi preprečevanja padcev pri pacientih z zmernim in visokim tveganjem. Brez poškodb se je v l. 2013 končalo 25 padcev ali 66 % (l. 2012 – 67 %), padcev z manjšimi poškodbami je bilo 22 ali 30 % (l. 2012 – 27 ali v 32,9 %), v treh primerih je prišlo do težjih poškodb – zlomov večjih kosti (l. 2012 ni bilo težjih poškodb). Izdali smo priporočila za varno uporabo posteljnih ograjic in protokol preprečevanja padcev. Načrtujemo preverjanje zaužitih zdravil, ki lahko povzročijo večje tveganje za nastop padca, in preprečevanje polifarmacije pri pacientih ter izboljšave pri spremljanju in analizi dogodkov pri pacientih po padcu. RAZJEDE ZARADI PRITISKA – RZP Skupno število pacientov, pri katerih smo v l. 2013 obravnavali razjedo zaradi pritiska, je bilo 127 (l. 2012 – 164), kazalnik kakovosti (KK) 1,159, od tega je RZP pri nas pridobilo 25 pacientov, KK – 0,228 (l. 2012 – 36), že ob sprejemu smo ugotovili 102, KK – 0,931 (l. 2012 – 128). BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V letu 2013 smo obravnavali 26 oseb (l. 2012 – 23), koloniziranih z MRSA, od tega je prišlo v bolnišnici do prenosa okužbe v enem primeru (l. 2012 – 2), preostali pacienti (25) so imeli ugotovljeno kolonizacijo z MRSA že ob sprejemu. POŠKODBE Z OSTRIMI PREDMETI Zabeležili smo 11 (l. 2012 – 27) poškodb z ostrimi predmeti. Na področju kakovosti smo v l. 2013 spremljali obvezne kazalnike kakovosti (padce pri pacientih, razjede zaradi pritiska, bolnišnične okužbe; z obvezno analizo le-teh na skupnih timskih sestankih in sprejemom ukrepov za njihovo preprečevanje v bodoče) kot tudi dodatne kazalnike kakovosti: spremljanje ostalih neželenih dogodkov pri pacientih, z obvezno analizo le-teh na skupnih timskih sestankih in sprejemom ukrepov za njihovo preprečevanje v prihodnje: aplikacija terapije (napačna doza, način, opustitev), druge poškodbe pri pacientih, nasilje (psihično, fizično nad pacienti), kraje, pobegli pacienti, izguba zobne proteze, zaužitje razkužila, opustitev laboratorijskih preiskav, nepravilno izpolnjena dokumentacija). 159 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec DODATNI KAZALNIK KAKOVOSTI: NEŽELENI DOGODKI Tabela 1: NEŽELENI DOGODKI pri pacientih v SB Slovenj Gradec 2007–2013 NEŽELENI DOGODKI pri pacientih v SB Slovenj Gradec 2007–2013 Aplikacija napačne terapije – izvajalci ZBN Aplikacija napačne doze terapije – izvajalci ZBN Napaka pri odredbi terapije (zdravnik) Opustitev terapije – izvajalci ZBN Aplikacija terapije na napačen način – izvajalci ZBN, časovno napačna Napačna identifikacija pacienta – izvajalci ZBN Aplikacija napačnega krvnega pripravka nekaj ml Instrument, pozabljen v telesu pacienta Sum na možno uporabo nesterilnega materiala Pomanjkljivo navodilo svojcem otroka Pobegli pacienti Samomor pri pacientu Poskus samomora pri pacientu Kraja Druge poškodbe pri pacientih SKUPAJ NEŽELENI DOGODKI PRI PACIENTIH Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 6 10 5 12 7 5 14 2 9 3 8 3 8 19 / / 1 / / / / 2 4 3 10 4 4 4 1 0 2 1 2 5 2 3 7 5 4 / 4 2 / / / / / 1 / / / / / / 1 / / / / / / 1 / / / / / / 1 / 0 / / 12 1 3 / / 2 5 1 1 1 0 8 2 / / 1 3 4 / / 3 6 / / / 1 10 / / / 1 5 27 40 30 41 29 41 47 V l. 2013 je za 13 % (47 dogodkov) porastlo število zabeleženih neželenih dogodkov, ki so se pripetili pacientom (l. 2012 – 41), kar pripisujemo pozitivni kulturi varnosti, ki jo vpeljujemo v vsakdanjo prakso. Zaposlenim se pri delu lahko pripetijo neželeni dogodki, vzroki zanje so največkrat sistemski, morebiti tudi zaradi premalo vstavljenih sistemskih varoval med opravljanjem procesov dela. Pomembno je, da zaposleni vsak tak dogodek prijavijo prostovoljno, brez strahu in bojazni, da bodo kaznovani ali kako drugače izpostavljeni. Le tako lahko dosežemo, da se bodo vse takšne sistemske napake v kar največji meri tudi odpravile. Vsak neželen dogodek analiziramo, skušamo ugotoviti vzroke za nastop le-tega, nato pa sprejmemo ukrepe, da z njimi najbolj zmanjšamo tveganje za ponovni pojav. Spremljali smo tudi neželene dogodke, ki so se pripetili zaposlenim izvajalcem (vbodi z uporabljenimi ostrimi predmeti, poškodbe, prometne nesreče na poti na delo in z dela, nasilje nad izvajalci). Teh dogodkov je bilo v l. 2013 za 46 % manj (29) kot v letu 2012 (54). Menimo, da je številka nižja zaradi nedoslednega beleženja omenjenih podatkov, seveda zaradi preobremenjenosti kadra. 160 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Tabela 2: Vrsta neželenega dogodka pri izvajalcih ZBN v SB Slovenj Gradec 2007–2013 VRSTA NEŽELENEGA Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj Skupaj DOGODKA 2008 2009 2010 2011 2012 2013 pri izvajalcih ZBN v SB 2007 Slovenj Gradec 2007–2013 Brizg pacientovih izločkov in 1 0 1 / / 1 / krvi po izvajalcu ZBN Prehitro odstranjen trajni urinski kateter – / / / / 2 / / nerazumljivo naročilo zdravnika Vbodi z uporabljenimi iglami 14 16 16 22 22 27 7 – izvajalci ZN Poškodbe z ostrimi predmeti 2 3 1 7 6 5 11 – izvajalci ZN Druge poškodbe – izvajalci 2 2 6 3 5 6 6 ZN (padci) Nasilje pacientov nad 2 6 1 7 3 7 1 izvajalci ZN Nasilje nad izvajalci (fizično) / / / / 1 / / Nasilje nad izvajalci / / / / 1 / / (verbalno) Nepravilno shranjen biološki / / / / 1 / / material Napaka v zvezi z izvidi – informacijski sistem, / / / / 2 4 3 transport Poškodba, okvara aparatur 3 / Drugo / / 2 8 3 1 1 Skupaj neželeni dogodki 21 27 27 47 46 54 29 pri izvajalcih ZBN 161 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 3. POROČILO POOBLAŠČENE OSEBE ZA PACIENTOVE PRAVICE IVAN TANDLER, mag. z. n., spec. inf. v zdravstvu in z. n., dipl. zdravstvenik APOLON MAROLT, dr. med., spec. interne medicine V letu 2013 je prišlo na naslov pooblaščenih oseb za pacientove pravice 17 pritožb, pobud in vprašanj. Štiri pritožbe so bile posredovane s strani zastopnice za pacientove pravice, ena s strani MZ in ZZZS, ostale so vložili pacienti oz. njihovi svojci. Vrste pritožb so bile naslednje: • pritožbe glede čakalnih seznamov, čakalne dobe, čakanja na preiskavo (štiri pritožbe), • pritožbe do primerne, varne, kakovostne, pravočasne, ustrezne zdravstvene oskrbe (osem pritožb), • pritožbe zoper zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca (pet pritožb), • pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi (ena pritožba), • pobude in vprašanja (dva primera). Razpisanih je bilo osem prvih obravnav, uspešno izvedenih pa šest prvih obravnav. V dveh primerih nismo dosegli dogovora. V enem primeru pa pritožnik ni želel sodelovati na prvi obravnavi pritožbe in je posredoval zastopnika s pooblastilom. Poslanih je bilo šest pisnih zaznamkov. V dveh primerih smo posredovali odgovor zastopnici za pacientove pravice. V enem primeru smo odgovorili na Ministrstvo za zdravje. Pritožba, ki je bila poslana s strani ZZZS v anonimni obliki, pa je bila zavrjena, ker v zakonsko določenem roku nismo prejeli njene dopolnitve. Predlagani so bili tudi štirje interni strokovni nadzori, ki so bili tudi izvedeni. Pritožbe so bile posredovane vodstvu bolnišnice z namenom seznanitve glede pritožb in izvajanjem kurativnih ukrepov in sprememb procesov dela ter izboljšanja kakovosti in varnosti opravljenih storitev. Vsem pritožnikom je bil posredovan pisni odgovor. Vse pritožbe za leto 2013 so bile zaključene, tako da v leto 2014 ni bilo prenesenih pritožb. V letu 2014 je cilj zagotoviti učinkovito in kvalitetno reševaje pritožb pacientov in iz njihovih rešitev predlagati ukrepe, ki bodo izboljševali kakovost zdravstvene oskrbe. 4. POROČILO ODBORA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC 162 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec PREDSEDNICA: IRENA UMEK BRICMAN, dr. med., spec. internist, hematolog Člani: Lidija Bohnec Strmčnik, dr. med., Miran Sagmeister, dr. med., Jasna Uranjek, dr. med., Marijan Lužnik, dr. med., Ljubo Koršič, dr. med., Zala Plešivčnik, dr. med., Mihaela Nahtigal, dr. med., Miloš Milošević, dr. med., Bojana Zemljič, dipl. m. s., Ivanka Linasi, univ. dipl. ekon. 1. UVOD Bolnišnični odbor za transfuzijo krvi se sestane enkrat letno, lahko pa po potrebi (glede na aktualne zahteve). Naloge odbora so: - spremljanje smotrne rabe krvi in krvnih pripravkov v bolnišnici, - spremljanje celotne poti od naročanja krvnega pripravka do končne aplikacije pripravka, - vzpodbujanje transfuzije le tiste sestavine krvi, ki trenutno primanjkuje bolniku, - vrednotenje želenih in neželenih učinkov oziroma zapletov zdravljenja s krvnimi pripravki, - po potrebi spremljanje ukrepov za izboljšanje stanja. 2. DELO ODBORA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO V LETU 2013 Odbor se v tekočem letu ni sestal, a je pregledal delovanje za leto 2013 na svojem sestanku 18. 2. 2014. Sestanka se je poleg petih članov odbora udeležila tudi vabljena Branka Verdnik Golob, dr. med., pomočnica direktorja za strokovne zadeve. Ugotovitve odbora: - Iz poročila Centra za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec je razvidno, da se je v letu 2013 blago znižala poraba naročenih koncentriranih eritrocitov, izrazito pa je upadla poraba trombocitne plazme. Upadla je tudi poraba sveže zamrznjene plazme. Prav tako je opazen trend zmanjševanja terapevtskih odvzemov (sedaj se opravljajo na OIM), prav tako tudi avtotransfuzij. Glede krvnih preiskav pa je število le malo znižano glede na predhodne leto 2012. - Število vrnjenih izdajnic krvnih pripravkov, ki služijo kot zagotovilo, da so bili krvni pripravki infundirani, se je v letu 2013 povišalo kar na 99 %, kar pomeni izrazito izboljšanje in je pohvalno. - V letu 2013 so bile prijavljene tri reakcije v bolnišnici, in sicer ena vročinska nehemolitična ter dve alergijski z urtikarijo. Po simptomatski terapiji so vse reakcije za bolnike minile brez zapletov. - Odbor za transfuzijo je bil seznanjen tudi s standardom za aplikacijo krvnih komponent, ki so ga pripravili: Irena Umek Bricman, dr. med., Frosina Krstanoska, dr. med., Rozalija Klinc, dipl. m. s., Katjuša Mravljak, dipl. m. s. Zavezali smo se, da se po oddelkih preuči in uskladi stanje s standardi. Člani transfuzijskega odbora bodo ob pomoči vodstva odbora seznanili ostalo osebje, tako da bi v letu 2014 povsem usvojili in vnesli kakovostno in varno uporabo krvnih komponent na vseh bolnišničnih oddelkih. - V zvezi z naročanjem in izpolnjevanjem dokumentov je na pobudo osebja Centra za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec že v decembru 2012 in v letu 2013 steklo dodatno izobraževanje vodilnih sester oddelkov v bolnišnici, da se ponovno opozori na pomanjkljivosti. Rezultati so bili vidni predvsem pri vračanju izdajnic. Pri pregledu naročilnic za transfuzijske komponente pa so še opazne občasno pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Izpolnjevanje mora biti dosledno, natančno. 163 Splošna bolnišnica - Slovenj Gradec Ponovno je bilo opozorjeno na pomen določanja krvne skupine na ploščici, kar se je izkazalo za izredno pomembno pri množičnih poškodbah in nesrečah. Shranjevanje dokumentacije in izvidov je pomembno zaradi sledljivosti. Dogovor je potreben tudi glede možnosti skeniranja krvne skupine in vnosa podatkov v sistem Birpis. 3. PLAN DELA ODBORA ZA TRANSFUZIJO - Odbor za transfuzijo bo še naprej bdel nad kakovostno in varno uporabo krvnih pripravkov. Člani odbora bodo preko leta skušali odpraviti pomanjkljivosti in čim bolj uskladiti delo na vseh oddelkih. Za varno uporabo bi ponovno opozorili na potrebo po nakupu aparata za kontrolirano odtaljevanje sveže zamrznjene plazme. Ponovno apeliramo na vodstvo, da sedanji postopki niso v skladu s strokovnimi priporočili in tudi ne z izdelanimi priporočili JCI. Nabava je NUJNA, na kar smo opozarjali zadnja leta, predsednica odbora za transfuzijo pa je 10. 12. 2013 seznanila vodstvo bolnišnice in člane strokovnega kolegija na predstavitvi standarda. Transfuzija krvnih pripravkov prinaša tveganje za možnost neželenih učinkov, zapletov in reakcij. Dobro poznavanje teh zapletov in reakcij lahko izboljša varnost transfuzij. Pri tem pa so pomembni vsi koraki od naročanja krvnega pripravka do transfuzije komponente. Prav člani transfuzijskega odbora bolnišnice imajo nalogo stalnega spremljanja stanja, opozarjanja na nedoslednosti, izobraževanja vseh izvajalcev v transfuzijski verigi, da transfuzija krvnih pripravkov ostaja varen način zdravljenja. 164 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 5. SKUPINA RAZISKOVALCEV SB SG VODJA: dr. MARTIN TRETJAK, dr. med., spec. internist V letu 2013 smo nadaljevali z zastavljenimi nalogami iz leta 2012 in 7. marca organizirali tretjo sejo skupine raziskovalcev, na kateri je prof. dr. Danijel Petrovič, dr. med., predstavil napotke za pisanje strokovnih in znanstvenih člankov, gospa Tatjan Berger, univ. dipl. biol., pa pomen urejene bibliografije v COBISS-u in navodila za njeno urejanje. Dogovorili smo se, da bo koordinatorka za raziskovalno dejavnost do poletja zbrala neurejene bibliografije posameznih oddelkov, ki bi jih kasneje posredovali za ureditev in vnos v COBISS. Vodja skupine raziskovalcev je pomen urejene bibliografije predstavil na strokovnem svetu. Izpostavljen je bil problem nadaljnjega financiranja raziskovalne dejavnosti (ureditev bibliografije je povezana z določenimi stroški). Strokovni svet je predlagal, da se za to nameni del sredstev, ki jih bolnišnica pridobi z izvajanjem raziskav. V zvezi z izvajanjem raziskav v bolnišnici smo pripravili predlog dopolnitve Pravilnika o znanstvenoraziskovalni dejavnosti SB Slovenj Gradec, ki ga je potrebno še potrditi. Predlog določa navodila za pripravo vloge za izvajalce raziskav, delitev finančnih sredstev in način spremljanja raziskav. 8. marca se je sestala tudi komisija za raziskovalno dejavnost (prof. dr. Danijel Petrovič, dr. med., dr. Martin Tretjak, dr. med., Branka Verdnik Golob, dr. med., in Tatjana Berger, univ. dipl. biol.) in obravnavala štiri nove vloge za dodelitev raziskovalnega naziva. Vse vloge so bile popolne in pozitivno ocenjene. Naziv asistent sta prejeli Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., in Marija Mravljak, dr. med., asistent z magisterijem mag. Miroslav Vujasinović, dr. med., in asistent z doktoratom dr. Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol. K oddaji vloge za podelitev naziva so bili pozvani tudi ostali člani raziskovalne skupine (predhodno so s sklepom direktorja prejeli le začasni raziskovalni naziv), a popolne vloge so oddali le trije. Te so bile posredovane članom komisije za raziskovalno dejavnost, ki pa jih še ni obravnavala. Vodja raziskovalne skupine in pomočnica direktorja za strokovne zadeve sta bila v skladu z novim predlogom pravilnika seznanjena z več raziskavami, ki se bodo začele izvajati v bolnišnici. Asist. mag. Miroslav Vujasinović, dr. med., je podal vlogo za sodelovanje v raziskavi CIC3, Darja Kasnik, dr. med., v raziskavi ETPOS, Irena Umek Bricman, dr. med., v raziskavi Xalia in prim. mag. Maja Cesar Komar, dr. med., v raziskavi Doloris. Kot vodja raziskovalne skupine sem z opravljenim delom v letu 2013 le delno zadovoljen. Uspešno smo pripravili nekaj pomembnih izhodišč za nadaljnje delo, vendar pa zaradi premajhnega interesa za sodelovanje in finančne krize v bolnišnici zastavljenega nismo realizirali. Bibliografije bolnišnice, ki nedvomno predstavlja temelj za nadaljnje raziskovalno delo, nismo uredili (preko zunanjih virov je urejena le za posamezne raziskovalce), do konca nismo izvedli potrebne podelitve raziskovalnih nazivov preteklim članom skupine raziskovalcev. 165 Splošna bolnišnica V. Slovenj Gradec PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB STROKOVNO POROČILO KOMISIJE ZA OBVLADOVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (KOBO) ZA LETO 2013 PREDSEDNICA KOMISIJE: IRENA PILTAVER VAJDEC, dr. med., spec. med. mikrobiol. POROČILO PRIPRAVILE: Irena Piltaver Vajdec, dr. med. Marijana Plaznik, dipl. m. s. Mojca Knez, dipl. san. inž. UVOD KOBO (komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb) je strokovna komisija v bolnišnici, ki jo imenuje direktor. V skladu z zakonodajo so imenovani predsednik KOBO, zdravnik za obvladovanje okužb (ZOBO) in sestra za obvladovanje okužb (SOBO), ki morata imeti dodatna izobraževanja s področja bolnišnične higiene in okužb (podiplomsko izobraževanje s področja preprečevanja bolnišničnih okužb). V bolnišnici zaposlen sanitarni inženir je strokovno odgovoren KOBO, ki je strokovno odgovorna strokovnemu svetu. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb pripravlja strokovna pisna navodila za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Sodeluje pri pogovorih o novogradnji, adaptacijah, svetuje glede opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih in negovalnih postopkih, skrbi za izobraževanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev na področju bolnišnične higiene. Spremlja izvajanje dogovorjenih zaščitnih ukrepov, pri odstopanjih izda na podlagi internega strokovnega nadzora dodatne ukrepe in spremlja njihove rezultate. Izvaja vse aktivnosti za vzdrževanje oziroma izboljšanje razmer na področju bolnišnične higiene. Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb vsako leto dopolnjuje program obvladovanja bolnišničnih okužb v skladu z razmerami in potrebami v bolnišnici. V letu 2013 je izboljševala program tudi vezano na akreditacijo JCI. Njeni člani so: dr. Martin Tretjak, dr. med., spec. internist, Branka Verdnik Golob, dr. med., pomočnica direktorja za strokovne zadeve, spec. ginek. in por., Ivo Bricman, dr. med., spec. ortoped, Marijana Plaznik, dipl. m. s., SOBO, Bojana Zemljič, dipl. m. s., pomočnica direktorja za zdravstveno in babiško nego, Ksenija Mohorko, dr. med., spec. ginek. in por., Silva Zupančič, dr. med., spec. anestezist, Pawel Leskiewicz, dr. med., spec. kirurg, Marjeta Kašnik, dipl. m. s., Mojca Knez, dipl. san. inž., Lidija Gjurin, inž. pharm., Marjeta Bosilj, VMS, Aljoša Kraševec, dipl. m. s., vodilna operacijska med. sestra, Irena Piltaver Vajdec, dr. med., spec. med. mikrobiologije, ZOBO, predsednica komisije. V letu 2013 smo se sestali 3-krat, izvajali smo naslednje aktivnosti: • program POBO, dopolnitve in uskladitve z JCI, • spremljanje bolnišničnih okužb, 166 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec • merjenje in nadzor nad razkuževanjem rok, • plan razkuževanja v SB SG, • okužbe bolnikov z bakterijami, visoko odpornimi na antibiotike MRSA, ESBL, VRE, PRSP, enterobakterije rezistentne na karbapeneme – spremljanje, nadzor, ukrepi, • mikrobiološki nadzor okolja na oddelkih, kjer je potreben poseben režim čiščenja in razkuževanja, • nadzor nad kvaliteto pitne vode, • poškodbe pri delu, kjer obstaja možnost okužbe, spremljanje, nadzor, • cepljenje proti sezonski gripi, • nadzor dela v centralni sterilizaciji, • nadzor dela v enoti s preskrbo s prehrano, • nadzor nad kvaliteto dela čistilno-transportne službe, • nadzor nad zbiranjem, transportom in odlaganjem odpadkov, • spremljanje epidemioloških situacij, • cilji na področju bolnišnične higiene in obvladovanja okužb za leto 2013, • izobraževanje. Pripravljeni so bili naslednji pisni dokumenti: • Dopolnitev programa POBO v skladu z JCI • Potrditev kratkih navodil obnašanja v operacijskih prostorih • Plan razkuževanja v bolnišnici • Načrt gospodarjenja z odpadki • Kontrolni list za pripravo izolacije • Navodila za dekolonizacijo MRSA v domačem okolju • Potrjeno je bilo mnenje KOBO iz leta 2003 o presterilizaciji inštrumentov za 1-kratno uporabo. • Podano je bilo mnenje KOBO o uporabi varnostnih igel (»safety igle«). 167 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec PROGRAM POBO, DOPOLNITVE IN USKLADITVE Z JCI (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik) Na naslednjih področjih je bilo potrebno dopolniti program: • Razširiti je bilo potrebno izobraževanje za vse profile zdravstvenih delavcev iz programa preprečevanja okužb. • Pripraviti je bilo potrebno program izobraževanja za bolnike in obiskovalce. • Spremljanje bolnišničnih okužb je bilo potrebno vključiti v redni nadzor. • Poostriti je bilo potrebno higieno v kuhinji. • V program preprečevanja okužb je potrebno vključiti tudi gostinski lokal in pedikuro. • Pripraviti je bilo potrebno navodila za preprečevanje okužb bolnikov, ki jih transportiramo v druge ustanove. Za izobraževanje zdravstvenih delavcev so bile sprejete naslednje vsebine: • Nastanek in vrsta bolnišničnih okužb in dejavniki tveganja • Higiena rok in osebna higiena • Varovanje bolnika pred okužbo, varovanje zdravstvenih delavcev in sodelavcev pred okužbo na delovnem mestu • Predstavitev dejavnikov tveganja za prenos okužb pri posameznih postopkih in posegih, postopkov dela pri bolnikih v izolaciji, preprečevanje stika s krvjo in izločki • Čiščenje, razkuževanje, sterilizacija in vzdrževanje pripomočkov za delo • Čiščenje bolnikove neposredne okolice in neposredne okolice delovnega področja • Higiena vode in prehrane ter problemi prezračevanja • Varno ravnanje z odpadki v ustanovi • Izpolnjevanje obvezne dokumentacije Predvidene ure izobraževanja so v skladu s pravilnikom: • • • • • • • osnovni izobraževalni program vsaj 10 ur (obnovitveni vsakih 5 let) za zdravnika (ZOBO) 90 ur za druge zdravnike, specialiste in specializante vsaj 20 ur za študente medicine 10 ur za med. sestro (SOBO) 90 ur za ostale medicinske sestre in zdravstvene tehnike najmanj 20 ur za sanitarne inženirje vsaj 10 ur SPREMLJANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB (dr. Martin Tretjak, Ivo Bricman) Na strokovnem svetu je bil sprejet predlog KOBO o spremljanju bolnišničnih okužb, in sicer: ventilatorska pljučnica, urinarne okužbe, povezane s trajnimi katetri, okužbe, vezane na žilne katetre, bolnišnične sepse, okužbe ran. Spremljanje bolnišničnih okužb poteka preko diagnoz zapleti, ki so že v Birpisu. Menimo, da je ta način zelo pristopen in sprejemljiv. Začetek spremljanja bolnišničnih okužb je bil 1. 2. 2013. 1. Bolnišnične okužbe v SB SG 2. Analiza podatkov v BIRPIS-u za obdobje 1. 2.–30. 4. 2013 (tri mesece) Število zapisov po posameznih diagnozah: 168 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec J.95.8 – ventilatorska pljučnica – 4 primeri T.83.5 – simptomatska okužba ob trajnem urinskem katetru – 5 primerov T.08.2. – okužba zaradi venskega katetra – 2 primera T.81-84 – okužbe kirurških ran – 22 primerov 3. Zaključki ob pregledu dokumentacije: 5 diagnoz je bilo neustrezno šifriranih (obe okužbi krvi ob katetru) Dejansko 28 okužb pri 25 bolnikih Zaradi okužbe je umrla ena bolnica (urosepsa ob TUK), umrljivost 4 % Verjetno veliko nešifriranih okužb 4. Analiza podatkov v BIRPIS-u za obdobje 1. 5.–5. 12. 2013 (7 mesecev) Število zapisov po posameznih diagnozah: J.95.8 – ventilatorska pljučnica – 7 primerov T.83.5 – simptomatska okužba ob trajnem urinskem katetru – 4 primeri T.08.2. – okužba zaradi venskega katetra – 1 primer T.81-84 – okužbe kirurških ran – 26 primerov 5. Zaključki ob preglede podatkov: Skupno 38 okužb Kot vzrok smrti navedena ena sepsa po okužbi kirurške rane, umrljivost 2,6 % Verjetno še več nešifriranih okužb (prvo obdobje 3 mesece, sedaj 7 mesecev) Verjetno je več nešifriranih okužb, ponovno je potrebno »zadevo« spodbuditi preko strokovnega sveta. Potrebno je tudi dogovoriti način indeksiranja in vključiti epidemiologa. V bolnišnici pa je z mesecem aprilom 2013 začela potekati tudi raziskava o spremljanju okužb ob carskih rezih na ginekologiji, ki jo je za slovenske bolnišnice pripravil IVZ. MERJENJE IN NADZOR NAD RAZKUŽEVANJEM ROK – USMERITVE MZ (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik) WHO je razglasil 5. maj za svetovni dan razkuževanja rok; ob tem je bil pripravljen program 5 korakov za razkuževanje rok. 5 korakov je 5 indikacij za razkuževanje rok, ki so najpomembnejše pri preprečevanju okužb v bolnišnici. Protokoli so pripravljeni tako, da je primerjava možna po odstotkih ustreznosti razkuževanja rok. Ministrstvo za zdravje je to sprejelo kot nov kazalnik kakovosti. Komisija za preprečevanje okužb je odgovorna za izvajanje izobraževanja in nadzor. V okviru Ministrstva za zdravje in NAKOBO so organizirane delavnice za izvajanje nadzora nad razkuževanjem rok. V bolnišnici smo že začeli izvajati nadzore razkuževanja rok po protokolu WHO. Odstotek ustreznosti je zelo različen. Na vseh oddelkih smo izvajali kratke predstavitve za zdravnike (na jutranjih sestankih) in medicinske sestre (na dogovorjenih sestankih). 169 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec PLAN RAZKUŽEVANJA V BOLNIŠNICI (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik, Lidija Gjurin) Pripravljen je bil obnovljen plan razkuževanja v bolnišnici, usklajen s strokovnimi zahtevami, uporabo v praksi, z razpisom, in potrjen na strokovnem svetu. Pomembno je ponovno izpostavljeno razkuževanje rok pred in po delu z vsakim bolnikom (velja za vse zdravstvene delavce). OKUŽBE BOLNIKOV Z BAKTERIJAMI, VISOKO ODPORNIMI NA ANTIBIOTIKE MRSA, ESBL, VRE, PRSP (Irena Piltaver Vajdec, dr. med., Marijana Plaznik, dipl. m. s.) V letu 2013 smo v bolnišnico sprejeli 25 bolnikov, pri katerih smo ob sprejemu z nadzornimi kužninami ugotovili prinešeno MRSA, zabeležili smo tudi primer prenosa v bolnišnici (slika 1). Število MRSA bolnikov in razporeditev po oddelkih je razvidna s slike 2. Predstavljeno je tudi število odpornih bakterij na antibiotike v letu 2013 in primerjalno s preteklimi leti (slika 3). V decembru 2013 smo začeli redno testiranje enterobakterij na prisotnost karbapenemaz. Slika 1: Število MRSA koloniziranih bolnikov in število prenosov v letih 2006–2013 170 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 2: Število MRSA pozitivnih bolnikov na posameznih oddelkih v letu 2013 Slika 3: Število bolnikov, pri katerih so bile ugotovljene rezistentne bakterije MRSA, ESBL, VRE, PRSP v letih od 2004 do 2013 V okviru nadzora in spremljanja odpornih mikroorganizmov je prikazano število odvzetih nadzornih kužnin v letu 2013 primerjalno s preteklimi leti (slika 4). 171 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 4: Število pregledanih nadzornih kužnin na MRSA, VRE in ESBL v letih od 2007 do 2013 MIKROBIOLOŠKI NADZOR OKOLJA (RODAK) NA ODDELKIH, KJER JE POTREBEN POSEBEN REŽIM ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA (Irena Piltaver Vajdec, dr. med., Marijana Plaznik, dipl. m. s.) V bolnišnici Slovenj Gradec je že leta uveljavljen visok kriterij, ki opredeljuje stanje higiene bolnikovega okolja. V kategoriji I so vzorci, kjer je bil učinek čiščenja in razkuževanja zelo dober, v kategoriji II so vzorci, kjer je bil učinek čiščenja in razkuževanja srednje dober, v kategoriji III pa so vzorci, kjer je bil učinek čiščenja in razkuževanja slab. Oddelki, na katerih je tveganje za prenos okužb višje, so: COB, vse enote intenzivne terapije in intenzivne nege, Oddelek za urologijo (operacijska, sobe za intenzivno nego, sanitarije), Oddelek za dializo, porodna soba, mlečna kuhinja, center za nedonošenčke, otroški oddelek, sobe za izolacijo, endoskopija. Za odvzeme brisov in kontrole čiščenja in razkuževanja z RODAK ploščami so zadolžene vodje teh oddelkov, ki to izvajajo po navodilih KOBO, ki so v veljavi že več let. Takšne rutinske kontrole se morajo izvajati 4 × letno oziroma ob vsakem izrednem dogodku, po čiščenju in razkuževanju. V letu 2013 so medicinske sestre odvzele 322 vzorcev s površin in pripomočkov v okolici pacientov in 276 vzorcev z dializnih aparatov. KONTROLA PROSTOROV KATEGORIJE 1 Tabela 1: Kontrola prostorov za razkuževanje – kategorija 1 Zap. št. ODD./ENOTA ŠT. POBRANIH VZORCEV UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA KATEGORIJA I* oz. GOJIŠČA SO OSTALA STERILNA UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA KATEGORIJA II* UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA KATEGORIJA III* 1 2 3 4 COB IMO Anestezija URL. ODD.+ AMB. URL. OP. POR. SOBA 42 51 12 12 57 12 38 23 12 8 52 9 2 6 2 22 2 4 1 2 1 2 5 172 Splošna bolnišnica 6 7 8 OTR. ODD. – ML. KUHINJA OTR. ODD. – CENTER ZA NED. OTR. ODD. DIALIZA OIM – RODAK EIIM Slovenj Gradec 33 32 1 / 22 16 2 4 9 11 4 5 / 3 5 3 13 2 4 38 2 2 250 25 47 – 19 OIM – 42 ENDOSKOPIJA S K U P A J – kontrole 322 površin Opomba: GOJIŠČA SO OSTALA STERILNA UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA I* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE IZREDNO DOBER. UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA II* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE SREDNJE DOBER. UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA – KATEGORIJA III* – UČINEK ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA JE SLAB. Slika 5: Primerjava mikrobioloških kontrol med letoma 2010 in 2013 173 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Slika 6: Primerjava mikrobioloških kontrol v prostorih kategorije I v letu 2013 Ugotavljamo rezultate čiščenja in razkuževanja, ki predstavljajo dobro izbrano metodologijo čiščenja in razkuževanja. Več kot 80 % vzorcev ima ugodne rezultate kljub visokemu kriteriju ocenjevanja. Mikrobiološko kontrolo nad sistemom čiščenja zunanjega partnerja ISS Facility servisa pa po pogodbi izvaja zunanji partner. Mikrobiološke kontrole je v letu 2013 opravljal laboratorij ZZV Celje. Odvzeli so 2 x 40 (štirideset) vzorcev ob naši prisotnosti. Posebnih odstopanj pri rezultatih ni bilo. NADZOR NAD KVALITETO PITNE VODE (Marijana Plaznik, Irena Piltaver Vajdec, Mojca Knez) o Dvakrat letno na zahtevo zdravstvenega inšpektorja izvajamo kontrolo pitne vode v sodelovanju z zunanjim laboratorijem – ZZV Maribor. o Vsak mesec je izvedeno eno vzorčenje s strani lastnika vodooskrbnega sistema, tj. Komunalnega podjetja Slovenj Gradec. o Dvakrat letno izvajamo kontrolo pitne vode na prisotnost ligionele – IVZ Ljubljana, rezultati niso pokazali epidemiološko nevarnih situacij. o Predhodno je potrebno zamenjati vse potrebne mrežice na pipah in poškodovane tuš ročke in izvesti toplotni šok. o Redno kontroliramo toplo in hladno vodo na vseh izlivkah po sistemu rotacije. o Vse meritve, vsi podatki so zabeleženi in arhivirani. POŠKODBE Z OSTRIMI PRIPOMOČKI, KJER OBSTAJA MOŽNOST PRENOSA OKUŽB (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik) Namen prijavljanja poškodb z ostrimi pripomočki je zmanjševanje tveganja za tovrstne poškodbe, pri tem pa je potrebno predhodno pridobiti informacije o številu poškodb, vrsti ostrega predmeta, 174 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec postopkih in posegih, pri katerih je do poškodbe prišlo. Na podlagi zbranih informacij je možno preučiti vzroke za poškodbe in vpeljati potrebne varnostne mehanizme ali spremeniti določen postopek dela. Slika 8: Število poškodb z ostrimi predmeti, kjer obstaja možnost prenosa okužbe, po poklicnih skupinah, v letu 2013 V splošni bolnišnici je bilo v letu 2008 prijavljenih 12 poškodb, kjer je obstajala nevarnost okužbe, v letu 2009 je bilo 13 prijav, v letu 2010 16 prijav, v letu 2011 19 prijav poškodb, v letu 2012 je bilo zabeleženih 27 prijav poškodb, v letu 2013 pa je bilo zabeleženih 11 poškodb z ostrimi predmeti (slika 8). CEPLJENJE (Marijana Plaznik) • Organizacija cepljenja proti sezonski gripi Število cepljenih proti sezonski gripi LETO 2009 2009 – nova gripa 2010 2011 2012 2013 Št. cepljenih – zaposleni 297 zaposleni, svojci, dializni pacienti 170 156 137 119 Št. cepljenih – dializni pacienti 40 Skupaj 340 952 39 39 46 42 209 195 183 161 NADZOR DELA V CENTRALNI STERILIZACIJI (Marijana Plaznik) Kadrovska zasedba v CS na dan 31. 12. 2013 Zap. št. IME IN PRIIMEK STOPNJA IZOBRAZBE Marijana Plaznik Vodja enote, službe, dipl. m. s. 1 Marina Garb VI. stop., MS 2 INVALIDNOST in drugo 175 Splošna bolnišnica 3 4 Patricija Nemec, kroži v COB – OSAK Zvonka Matičko 5 Mojca Plešivčnik 6 7 8 Matej Topler Štefka Vaukan Ines Srebre 9 Darja Pungartnik, kroži v url. op. Slovenj Gradec V. stop., ZT od maja 2013 COB – OSAK V. stop., ZT V. stop., ZT invalidsko upok. 4 ure od 19. 3. 2010; od tega v letu 2013 126 dni v BS V. stop., ZT V. stop., MS V. stop., ZT V. stop., ZT invalidsko ocenjena – dela 8 ur – od junija 2013 url. op. V centralni sterilizaciji je skupno zaposlenih 8 delavcev, in sicer 7 za polni delovni čas in ena za polovični delovni čas. Dve zaposleni delavki sta na kroženju v op. sobah v substerilizacijah, ena v COB, druga v url. op. Vodilna medicinska sestra enote CS dodatno opravlja dela in naloge pomočnice glavne medicinske sestre za hospitalno higieno in je obenem tudi SOBO. Dejansko pa jih v CS dela 5 in ena, ki je večji del časa v BS. V enoti centralne sterilizacije poteka delo od ponedeljka do sobote v dveh izmenah, ob sobotah pa samo dopoldne. Če traja praznik 2 dneva ali se navezuje na nedeljo, je eden od zaposlenih razporejen v stanje pripravljenosti. Delavci v CS so razporejeni na dve delovišči: v sterilizaciji v 4. nadstropju in pri pripravi operacijskega perila v kletnih prostorih bolnišnice. Zaradi prostorskih zmožnosti ali »nezmožnosti« srce naše bolnišnice, kakor imenujejo sterilizacijo, deluje na zelo omejenem področju. Strokovno nam je uspelo prostor razdeliti na nečisti, čisti in sterilni del, ločen transport nesterilnega in sterilnega materiala pa izvajamo v zaprtih kontejnerjih in škatlah, ki so barvno ločene. Tako lahko zagotavljamo, da ne pride do križanja čistih in nečistih poti, kar je absolutna zahteva standarda transporta materialov v in iz CS in tudi predmet nadzora zdravstvenega inšpektorja. Pri teh omejenih prostorskih zmožnostih in z aparaturami, ki so že skoraj amortizirane, zaposleni v CS naredijo zelo veliko kakovostnih storitev za potrebe centralnega operacijskega bloka (COB) in vseh ostalih oddelkov in enot v bolnišnici. Sterilizatorji, ki jih imamo v uporabi: dva parna sterilizatorja ODELGA s kapaciteto 300 l ena komora, plazma sterilizator STERRAD 100S s 100-litrsko komoro. V letu 2013 se je v CS izvedlo: 4201 sterilizacija v parnih sterilizatorjih in 847 sterilizacij v plazma sterilizatorju. Številke so zelo suhoparne, zato nekaj primerjav z obstoječimi normami, in sicer: 176 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec NORME ZA STERILNI MATERIAL (Vir: Sterilizacija i dezinfekcija u medicini; Vladka Bojić Turčić, Zagreb, 1994.) Norma sterilnega materiala: 1 postelja__________________________0,30 sterilizacijskih enot/dan 1 postelja________________________ 14,80 l sterilnega materiala/dan Sterilizacijska enota je 50 x 50 x 60 – 50 l sterilnega materiala Stanje v CS splošne bolnišnice: Komora enega parnega sterilizatorja v CS – 96 x 62 x 50 – 300 l x 2 – 600 l Naše kapacitete – ene komore – 6 sterilizacijskih enot Kapaciteta plazma sterilizatorja – ena komora – 2 sterilizacijski enoti 4.365 sterilizacij na leto pomeni – 924 sterilizacij v plazmi pomeni – 50.412 sterilizacijskih enot oz. 2.520.600 l sterilnega materiala letno 1.694 sterilizacijskih enot oz. 84.700 l sterilnega materiala letno Skupno število opravljenih: 52.106 sterilizacijskih enot/leto Količina sterilnega materiala: 2.605.300 l/leto Parna sterilizatorja sta v procesu povprečno 15-krat dnevno, plazma sterilizator pa 5-krat dnevno (od ponedeljka do petka, sobote dopoldne). Iz teh številk je razvidno, da že v CS presegamo postavljene normative. Ne zajemajo pa ti podatki količin steriliziranega materiala, ki ga izvajajo operacijske medicinske sestre v substerilizacijah med rednim tedenskim programom in v času dežurstev. To so samo zapisane številke, s katerimi lahko operiramo, vse ostalo delo, ki ga ni mogoče prikazati s številkami, pa je prikazano v procesiranju inštrumentov in materialov, ki gredo skozi proces dela delavcev, zaposlenih v CS. Vsi procesi dela se morajo zapisovati, voditi se morajo natančne fizikalne, kemične in biološke kontrole, ki morajo biti zabeležene v sterilizacijske protokole, ki se vodijo za vsak sterilizator posebej. Poleg morajo biti shranjeni tudi vsi indikatorji procesa in šaržni zapisi vsebine sterilizatorja, kar je pomembno za sledljivost sterilnega materiala. Taki protokoli se morajo shranjevati 5 let. Pri vse večji širitvi operativnih programov je potrebno opozoriti, da postaja sterilizacija vse bolj ozko grlo, ki zaradi strojne opreme z omejeno zmožnostjo in že kar častitljivo starostjo ter prostorske stiske ne bo več zmogla dohajati zastavljenih programov. Zato se vsi zaposleni v centralni sterilizaciji zavedamo, morali pa bi se tudi vsi zaposleni v bolnišnici, predvsem na operativnem področju, da lahko zaradi dotrajanosti sterilizatorjev naenkrat obstojimo. 177 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec NADZOR DELA V ENOTI ZA PRESKRBO S PREHRANO (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik, Mojca Knez) V letu 2013 so bili opravljeni 3 pregledi prostorov in opreme s strani ZOBO in SOBO in opravljeni pogovori z vodjo enote. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti higiene prostorov in opreme; zadeve so se uredile v skladu z zahtevami. Brise na snažnost smo odvzeli 5-krat, skupaj 49 brisov, neustreznih je bilo 27 %, v zvezi s tem smo zavzeli določene ukrepe za izboljšanje stanja. Težave so se pojavljale pri solatnem stroju, ki zaradi tega ni bil v uporabi pol leta. Ko so bile odpravljene pomanjkljivosti in mikrobiološki brisi ustrezni, se je solatni stroj ponovno začel uporabljati. V mesecu juniju je bila uvedena evidenca periodičnega čiščenja v kuhinji, ki ga izvaja osebje kuhinje. Evidenca je bila izdelana na podlagi plana periodičnega čiščenja, ki je sestavni del HACCP dokumentacije. NADZOR DELA NAD KVALITETO DELA ČISTILNO-TRANSPORTNE SLUŽBE (Mojca Knez) Čistilno-transportno službo (v nadaljevanju: ČTS) v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec vodi podjetje ISS Facility service, d. o. o., Tržaška cesta 37a, 2000 Maribor. Omenjeno podjetje vodi ČTS po seznamu storitev od 1. 5. 2009 dalje. V skladu s seznamom storitev zunanji izvajalec izvaja: - storitve čiščenja v vseh prostorih bolnišnice, razen v pralnici in operacijskih prostorih, ki jih oskrbuje s čistilnimi pripomočki in sredstvi za čiščenje, - storitve notranjega transporta, ki obsega transport biološkega materiala, izvidov, pacientov, pokojnikov, zdravil, hrane, perila in smeti. Ocena dela ISS Ocena dela ISS je izdelana na podlagi mesečnih anket, ki jih izpolnjujejo vodje oddelkov in enot na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe. Redno spremljanje in mesečno dokumentiranje izvajanja dela ISS nam omogoča boljši pregled nad delom zunanjega izvajalca, učinkovitostjo dela in skladnostjo z dogovori in vsebino pogodbe med izvajalcem in naročnikom. Razlogi za morebitne napake ali pomanjkljivosti se ugotavljajo skupaj z vodjem ČTE, s katerim tudi dogovorimo potrebne ukrepe za izboljšanje stanja. REZULTATI MESEČNIH ANKET O ZADOVOLJSTVU S STORITVIJO ČTE Ankete mesečno izpolnjujejo glavne medicinske sestre oddelkov/vodje enot. Z ocenami je sproti seznanjen tudi vodja ČTE, ob oceni 3 ali manj z vodjo ČTE dogovorimo ukrepe za izboljšanje. 178 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec OCENA DELA ČISTILNO TRANSPORTNE SLUŽBE V SB SG V LETU 2013 (ocenjevanje od 1 - 5; 1= zelo slabo, 5= zelo dobro) povprečje OCENA VODJE POSLOVNE ENOTE 4,34 DOSEGLJIVOST 4,33 ODZIVNOST 4,37 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,42 REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ 4,25 OCENA VODIJ IZMEN 4,37 DOSEGLJIVOST 4,41 ODZIVNOST 4,40 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,38 REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ 4,29 OCENA IZVAJANJA TRANSPORTNIH DEL 4,37 ODNOS DISPEČERJA OB SPREJEMU NAROČILA 4,46 ODZIVNOST TRANSPORTNIH DELAVCEV 4,35 ODNOS TRANSPORTNIH DELAVCEV OB PRIHODU NA ODDELEK 4,37 ZANESLJIVOST TRANSPORTNIH DELAVCEV 4,28 ODNOS DO PACIENTOV 4,41 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,37 PREVOZ POKOJNIKOV 4,49 TRANSPORT PERILA 4,49 TRANSPORT ODPADKOV 4,40 TRANSPORT HRANE 4,12 OCENA ČIŠČENJA NA ODDELKU 4,11 KVALITETA ČIŠČENJA BOLNIŠKIH SOB 4,10 KVALITETA ČIŠČENJA SANITARIJ 3,94 KVALITETA ČIŠČENJA AMBULANT IN PREISKOVALNIH PROSTOROV 3,84 KVALITETA ČIŠČENJA ČAJNIH KUHINJ 4,10 KVALITETA ČIŠČENJA PROSTOROV ZA OSEBJE 3,88 KVALITETA ČIŠČENJA HODNIKOV, ČAKALNIC, STOPNIŠČ 4,03 STROJNO ČIŠČENJE HODNIKOV 4,06 UREJENOST ČISTILNE OPREME 4,24 UREJENOST ČISTILNEGA OSEBJA 4,26 ZANESLJIVOST ČISTILNEGA OSEBJA 4,14 ODNOS DO PACIENTOV 4,34 ODNOS DO OSEBJA BOLNIŠNICE 4,37 USPOSABLJANJE DELAVCEV IN PREVERJANJE ZNANJA V septembru 2013 smo pričeli s preverjanjem teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga potrebuje oseba za opravljanje storitev čiščenja, razkuževanja in internega transporta v bolnišnici. Znanje smo preverili pri 19 osebah iz ČTE in vse so bile uspešne. NADZOR NAD ZBIRANJEM, TRANSPORTOM IN ODLAGANJEM ODPADKOV (Mojca Knez) Odpadki so pomemben del programa preprečevanja okužb (POBO). Načrt gospodarjenja z njimi je skrbno pripravljen in usklajen z zakonodajo. • Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Ur. l. RS, št. 74/1999) • Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o pogojih za 179 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (Ur. l. RS, št. 10/2011) • Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/2011) Ravnanje z odpadki SPREMEMBE ODDAJE ODPADKOV IN POVEČANI STROŠKI ZARADI ZAPRTJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Zaradi zaprtja odlagališča za nenevarne odpadke v Mislinjski Dobravi od 1. 3. 2013 dalje odpadek 18 01 04 – nenevarni odpadki iz zdravstva, ki ga zbiramo v zelene vrečke, oddajamo pooblaščenemu zbiralcu omenjenega odpadka. Količine odpadkov: V letu 2013 je v SB SG nastalo 114.541 kg odpadkov iz zdravstvene dejavnosti. Količina infektivnih odpadkov se od leta 2009 znižuje, v letu 2013 je nastalo 15.948 kg infektivnih odpadkov, kar je 6 % manj kot v letu 2012 in 36,3 % manj kot v letu 2009. V trendu zmanjševanja količin so zaradi spremembe tehnologije na Oddelku za radiologijo razvijalci in fiksirne raztopine. ODPADKI IZ ZDRAVSTVA, nastali v letu 2013 18 01 02 18 01 03* 18 01 04 18 01 06* 18 01 06* 18 01 08* 18 01 09 / 18 01 08* 18 01 Anatomski odpadki Infektivni odpadki nenevarni odpadki iz zdravstva kemikalije, ki vsebujejo nevarne snovi (alkohol, formalin) razvijalci, fiksirne raztopine odpadna citotoksična in citostatična zdravila odpadna zdravila (brezlačna oddaja odpadka v okviru sheme za odpadna zdravila (Kemofarmacija) skupaj leto indeks 2012 leto 2013 2013/2012 1298 1314 1,01 16881 15948 0,94 91460 94500 1,03 leto 2008 1101 22350 2460 leto 2009 1071 25019 76160 leto 2010 962 20269 95590 leto 2011 1142 17072 92320 1158 7458 1624 6635 1851 5197 1371 2887 1811 1790 1341 1285 0,74 0,72 124 71 169 131 77 153 1,99 34651 115 110695 94 124132 112 115035 ni 467 podatka 113784 114541 1,01 SPREMLJANJE EPIDEMIOLOŠKIH SITUACIJ V LETU 2013 (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik) o Spremljanje okužb na oddelkih in enotah, ki so se pojavljale v večjem številu – primer črevesnih okužb v spomladanskih mesecih na Oddelku za travmatologijo in ortopedijo, v jesenskih in zimskih mesecih na OIM, odseku D (skupno čez dvajset primerov). o Obisk in nadzor na oddelku o Pregled situacije o Določitev ukrepov o Nadzor nad izvajanjem ukrepov o Epidemiološko spremljamo vsak primer od sprejema do izida, z vsemi ukrepi, o katerih se posebej dogovorimo z lečečim zdravnikom in ZOBO. o O dodatnih ukrepih se pri vsakem pojavu različnih primerov okužb pogovorimo z vsemi udeleženci, ki pridejo v stik s takšnim bolnikom ali pri njem izvajajo potrebne aktivnosti. o Ob izrednih situacijah nadzor na oddelku in posvet o morebitnih dodatnih ukrepih, če so potrebni za izboljšanje stanja. 180 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec CILJI NA PODROČJU BOLNIŠNIČNE HIGIENE IN OBVLADOVANJA OKUŽB ZA LETO 2014 (Irena Piltaver Vajdec, Marijana Plaznik) • Zmanjšali bomo prenose večkratno odpornih mikroorganizmov na bolnike. • Več aktivnosti bomo posvetili higieni rok in uvedli nadzor nad pravilnim razkuževanjem rok. • Nadaljevali bomo s spremljanjem okužb in uvedli ukrepe za njihovo preprečevanje. • Dopolnili in razširili bomo plan izobraževanja za zdravstvene delavce in sodelavce na področju preprečevanja BO. IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN SODELAVCEV S PODROČJA BOLNIŠNIČNE HIGIENE IN PREPREČEVANJA OKUŽB (Marijana Plaznik, Irena Piltaver Vajdec) Namen izobraževanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih v bolnišnici s področja preprečevanja in obvladovanja BO je zagotoviti poznavanje osnov higiene ter nastanka in preprečevanje prenosa okužb. Izobraževanja morajo potekati kontinuirano, od sprejema v službo in nato naprej v procesu dela, na podlagi strokovnega nadzora izvajanja higienskih navodil v bolnišnici in ob spremembi ali dopolnitvah strokovnih smernic za preprečevanje in obvladovanje BO. Tovrstna izobraževanja (aktivna izvedba Marijana Plaznik) so potekala po skupinah za: - delavce čistilno-transportne službe, - novozaposlene delavce na področju zdravstvene nege in oskrbe, - vse pripravnike in novozaposlene zdravstvene delavce in sodelavce, - vse študente na področju zdravstvene in babiške nege in medicine. Izobraževanje za zdravstvene delavce in sodelavce s področja preprečevanja okužb Predavanji v letu 2013 Predavateljica Higiena rok in preprečevanje bolnišničnih okužb Marijana Plaznik Higiena rok – 5 korakov Skupaj Marijana Plaznik, Irena Piltaver Vajdec Število predavanj Št. udeležencev 8 171 9 17 104 275 IZOBRAŽEVANJE ČLANOV KOBO S PODROČJA BOLNIŠNIČNIH OKUŽB REALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 2013 – PODROČJE HOSPITALNE HIGIENE 181 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Marijana Plaznik Zap. št. ORGANIZATOR 1 Sekcija MS in ZT v sterilizaciji 2 Sekcija medicinskih sester v menedžmentu NASLOV SEMINARJA KRAJ IN DATUM IZVAJANJA ŠTEV. UDELEŽENCEV Izzivi, priložnosti in možnosti Dolenjske Toplice, 21. in 22. marec 2013 Ni bilo realizirano Sporočena naknadno Ni bilo realizirano 8. 3 UKC Ljubljana – Klinični oddelek za kirurške okužbe simpozij o rani z mednarodno udeležbo – Konzervativno in kirurško zdravljenje mehkih tkiv in kosti 4 MZ SLO in NAKOBO 5 trenutkov higiene rok Ljubljana, 11. 4. in 18. 6. 2013 1 5 KOBO SB SG 5 trenutkov higiene rok SB Slov. Gradec, 26. 4. 2013 1 6 Ecolab Strokovno srečanje o preprečevanju okužb Rimske Toplice, 4. 12. 2013 1 Brdo pri Kranju, 23. 4. 2013 1 Portorož, 25. in 26. april 2013 1 Mojca Knez 1 Strokovna konferenca – Okolje in odpadki 2013 Forum Media 2 MZ SLO in NAKOBO 5 trenutkov higiene rok Ljubljana, 31. 1, 11. 4. in 18. 6. 2013 1 3 Ecolab Strokovno srečanje o preprečevanju okužb Rimske Toplice, 4. 12. 2013 1 4 KOBO SB SG 5 trenutkov higiene rok SB Slov. Gradec, 26. 4. 2013 1 REALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 2013 CENTRALNA STERILIZACIJA Zap. št. 1 2. ORGANIZATOR Sekcija MS in ZT v sterilizaciji Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec (obvezne vsebine za licenco) 3. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec NASLOV SEMINARJA Izzivi, priložnosti in možnosti Poklicna etika Zdravstvena zakonodaja TPO Novosti na področju antikoagulantnega zdravljenja KRAJ IN DATUM IZVAJANJA Dolenjske Toplice, 21. in 22. marec 2013 Slovenj Gradec, datum javljen naknadno Slovenj Gradec, datum javljen naknadno Slovenj Gradec, datum javljen naknadno Slovenj Gradec, 16. 5. 2013 ŠTEV. UDELEŽENCEV Darja Pungartnik, Mojca Plešivčnik Ni bilo realizirano Ni bilo realizirano Ni bilo realizirano Darja Pungartnik PLAN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 2014 – PODROČJE HOSPITALNE HIGIENE Marijana Plaznik 182 Splošna bolnišnica Zap. št. ORGANIZATOR Slovenj Gradec NASLOV SEMINARJA KRAJ IN DATUM IZVAJANJA ŠTEV. UDELEŽENCEV Zreče, 20.–21. 3. 2014 1 POLOŽAJ MENEDŽMENTA V ZN DANES Ljubljana, 29. 5. 2014 1 OKUŽBE, POVEZANE Z NARAVO Ljubljana, 26. 9. 2014 1 Sporočena naknadno (tri dni) 1 1 Sekcija MS in ZT v sterilizaciji VARNOST NI NAKLJUČJE 2 Sekcija medicinskih sester v menedžmentu 3 Sekcija MS in ZT na internistično-infektološkem področju Mojca Knez 1 Strokovnjak za ravnanje z odpadki Forum Media PLAN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 2014 CENTRALNA STERILIZACIJA Zap. št. ORGANIZATOR 1 Sekcija MS in ZT v sterilizaciji 2 Sekcija MS in ZT v operativni dejavnosti 3 Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenj Gradec NASLOV SEMINARJA VARNOST NI NAKLJUČJE PRIBLIŽAJMO OPERACIJSKO ZN PACIENTU Poklicna etika Zdravstvena zakonodaja (obvezne vsebine za licenco) TPO KRAJ IN DATUM IZVAJANJA ŠTEV. UDELEŽENCEV Zreče, 20.–21. 3. 2014 2 ZT Ptuj, 11.–12. 4. 2014 2 ZT Slovenj Gradec, datum javljen naknadno Slovenj Gradec, datum javljen naknadno Slovenj Gradec, datum javljen naknadno 1 ZT 1 ZT 1 ZT IZOBRAŽEVANJE ZOBO JE V STROKOVNEM POROČILU ODDELKA ZA MIKROBIOLOGIJO. OSTALE NALOGE (Marijana Plaznik, Irena Piltaver Vajdec) • • Sodelovanje z republiškim inšpektorjem za zdravje Sodelovanje pri obisku inšpektorice Inšpektorata za okolje in prostor RS, OE Maribor, Oddelek Dravograd • Raziskava testnih razkužil za razkuževanje zaprtih prostorov • Sodelovanje pri javnih razpisih (zdravstveni potrošni material, bolniško perilo, zaščitna obleka in obuvala, operacijsko perilo, odpadki – pridobitev ocene odpadkov, pogodbe s pooblaščenimi partnerji …) V prvem delu javnega naročila, kjer je bil podpisan 4-letni dogovor in je sodelovala zdravstvena nega, ZOBO in SOBO, smo v sodelovanju z zaposlenimi v lekarni pregledali, označili, smiselno po uporabi razdelili in dali v testiranje na oddelke in enote več tisoč vzorcev različnih materialov. Glede na ocene uporabnikov na oddelkih in v enotah je bil narejen izbor materialov. • Sodelovanje v komisiji za zdravila in antibiotike • Sodelovanje v komisiji za oskrbo rane 183 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Sodelovanje v komisiji za javna naročila Sodelovanje v delovni skupini za razpis opreme novogradnje Objekt C + C2 (centralna sterilizacija) (Marijana Plaznik) • Sodelovanje v delovni skupini za razpis opreme novogradnje urgentni center • Organizacija, dogovori s pogodbenimi partnerji o izvedbi rednih letnih deratizacij in dezinsekcij in po potrebi tudi izrednih (Marijana Plaznik) o Deratizacija – redna – maj, december o Dezinsekcija – redna – junij, september; izredna – februar 2013 • • ZAKLJUČEK Bakterije so razvile nove mehanizme odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, novih antibiotikov pa nimamo. V prihodnosti bo potrebno še okrepiti preventivne dejavnosti in nadzor. V bolnišnici je še posebej pomemben nadzor nad higieno rok. Ker mikrobov ne vidimo s prostim očesom, še vedno premalo upoštevamo pomembnost razkuževanja rok. Zdravstveni delavci se moramo truditi, da bolniki med bivanjem v bolnišnici ne dobijo BO. Pri tem smo lahko uspešni le, če imamo dovolj znanja in usposobljenosti, dovolj kadra ter prostorskih in materialnih zmožnosti. Pri svojem delu moramo upoštevati načela za preprečevanje in obvladovanje BO. Mikroorganizmi v bolnišničnem okolju si bodo vedno poiskali nove možnosti in poti za širjenje, zato moramo pri uvajanju novih aktivnosti, načinov in pristopov pri bolnišničnem zdravljenju pomisliti tudi na nevarnost tveganja za BO. Povečuje se število invazivnih posegov, bolniki so vedno bolj imunsko kompromitirani in hitreje zbolijo za okužbo. 184 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec VI. OBVLADOVANJE UPORABE ZDRAVIL IN POTROŠNEGA MEDICINSKEGA MATERIALA KOMISIJA ZA ZDRAVILA IN ANTIBIOTIKE PREDSEDNICA: Cirila Slemenik - Pušnik, dr. med. Člani: Irena Piltaver Vajdec, dr. med. Rajko Golobinek, dr. med. Darja Kasnik, dr. med. Mihaela Nahtigal, dr. med. Cirila Slemenik - Pušnik, dr. med. Darja Grah, mag. pharm. Marijana Plaznik, dipl. m. s. Ivanka Linasi, univ. dipl. ekon. Ljubo Koršič, dr. med. Stanislav Ovnič, dr. med. Branka Verdnik Golob, dr. med. Komisija za zdravila in antibiotike se je v letu 2013 sestala štirikrat (5. 2. 2013, 23. 5. 2013, 17. 10. 2013, 18. 12. 2013). Na sejah komisije za zdravila in antibiotike smo tudi v letu 2013 obravnavali prošnje z vseh oddelkov bolnišnice o nabavi novih zdravil, materialov in medicinskih pripomočkov za čim bolj varno, strokovno delo in tudi cenovno sprejemljivo. Uvajanje novih zdravil in s tem tudi novih načinov obravnav je postala utečena praksa v bolnišnici. Odobrili smo nov antibiotik, cefalosporin 5. generacije zinforo, za uporabo pri hudih okužbah kože, mehkih tkiv, diabetičnih ran in za MRSA odporne klice. Ob uvajanju novih antikoagulacijskih zdravil je nujen laboratorijski nadzor za bolnike, ki to zdravilo prejemajo in so predvideni za operativen poseg ali krvavijo. V ta namen smo odobrili reagente za faktor anti Xa za rivaroksaban, faktor anti Xa za nizkomolekularne heparine in Hemoclot test za pradaxo. Za hitro določevanje MRSA imamo predviden PCR-test za MRSA (za določene primere) in Pneumoslide Vircel teste za ugotavljanje okužb s parainfluenco 1, 2, 3, influenca A in B, RSV, adenovirusi, klamidija, Coxiela Bruneti, Mycoplasma Pneumonije, legionela. Predvsem za namene bariatrične kirurgije smo obravnavali prineo lepilni trak. Prvič smo v tukajšnji bolnišnici uporabili ploščice za artrodezo zapestja. Za urološki oddelek so bili odobreni vsadki za sečnico ob zožitvah na mestu ureterovezikalne anastomoze, kjer z minimalno invazivnim posegom razrešijo zožitev, in testikularne proteze po operacijah testisov. Predvideli smo zmanjšanje zdravil na osnovi liste zamenljivih zdravil. V dogovoru z lekarno, ki se trudi za pridobitev najcenejše ponudbe za zdravila, izbiramo na osnovi strokovnih utemeljitev le-te. Sodelovali smo pri letnem poročilu o ravnanju z zdravili. 185 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec Komisija je obravnavala problem polipragmazije – kako in kdo naj obravnava bolnike z več kot 8 zdravili. Naše mnenje je, da v bolnišnici trenutno ni osebe, ki bi bila strokovno usposobljena za prevzemanje omenjenih nalog in odgovornosti. Za obseg dela, ki bi pokrival to področje, bi rabili najmanj 2 klinična farmacevta. Na ta račun bi se zmanjšali stroški porabe zdravil in zdravstvenega materiala, izboljšala bi se varnost pri dajanju medikamentozne terapije. Obravnavali smo izdajo nujnih zdravil v času, ko je lekarna zaprta, in pripravili poti za nemoteno oskrbo z nujnimi zdravili. Podali smo predloge za naročanje rezervnih protimikrobnih zdravil z vključitvijo v Lirpis. Pri vračanju zdravil v lekarno mora biti zagotovljena sledljivost zdravil. Priloženi morajo biti obrazci, znan izvor in sledljivost zdravila, saj se v nasprotnem primeru zdravilo zavrže. Po priporočilu strokovnega sveta smo obravnavali financiranje raziskovalne dejavnosti tudi s sredstvi, ki bi se pridobila od proizvajalcev zdravil ob uvajanju novih izdelkov v našo bolnišnico. Menimo, da je potrebno pridobiti pravno mnenje za takšen način prejemanja donacij. Ker se je v letu 2013 povečala poraba rezervnih antibiotikov, smo ponovno zaprosili komisijo za antibiotike za strokovno presojo porasta porabe. Poraba sanitetnega materiala v letu 2013 se ne zmanjšuje, zato opozorilo, da se upoštevajo klinične poti pri negi bolnikov. V komisiji za zdravila in antibiotike ugotavljamo, da v bolnišnici, kljub težki finančni situaciji, razpolagamo s kvalitetnimi materiali, smo v koraku s časom pri zdravilih in bolnike obravnavamo po strokovnih smernicah. Da bomo lahko ohranili takšno raven, pa je potrebno varčno, strokovno ravnanje vseh posameznikov v procesu dela z bolniki ter porabi zdravil in zdravstvenega materiala. 186 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec VI. Priloge 1. STANJE ZAPOSLENIH NA DAN 31. 12. 2013 187 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 2. ČAKALNE DOBE V LETU 2013 188 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 189 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 190 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 191 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 192 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 3. KAZALNIKI KAKOVOSTI V LETU 2013 193 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec 194
© Copyright 2026