1. No category

Dragi devetošolci!
Šolsko leto hiti proti koncu, s tem se končuje tudi vaše osnovnošolsko
izobraževanje. Vašo brezskrbno mladost je v tem letu zmotilo odločanje o tem,
kje boste nadaljevali svoje šolanje.
Kljub temu da se najverjetneje veselite zaključka svojega osnovnošolskega
izobraževanja, pa je vseeno čutiti nekaj vznemirjenja. Pred vami so novi izzivi, za
katere upam, da se jih boste lotili z veliko zagnanostjo in željo po uspehu. Dobili
boste nove sošolce, prijatelje in učitelje. Na osnovno šolo pa bodo ostali le
spomini. Verjamem, da lepi, saj ste poleg tega, da ste osvojili veliko znanja, tu
preživeli prijetne trenutke s svojimi sošolci. Ostali pa bodo tudi spomini na
kakšne »lumparije«, za katere je morda bolje, da o njih ne govorimo preveč na
glas.
Tudi v šoli se vas bomo spominjali po marsičem. Bili ste prva generacija, ki je
morala skozi celotno devetletko. Zapomnili si vas bomo po lepih rezultatih na
tekmovanjih iz znanja in po številnih dosežkih na različnih področjih (glasba,
gledališče, šport, turizem, likovna vzgoja, tehnika …). Zagotovo pa je še marsikaj,
kar bo ohranjalo spomin na vas.
Vsi, ki smo ta leta delali z vami, pa seveda upamo, da smo skupaj postavili trdne
temelje za vašo nadaljnjo pot, in verjamemo, da boste izkoristili svoje potenciale.
Skupaj s sodelavci vam želim veliko uspeha pri vsem, kar boste v življenju počeli!
Ravnatelj:
mag. Damjan Osrajnik
Preden se podate v svet …
9. a
Preden se podate v svet, naj vam, učenkam in učencem 9. a, izrečem teh nekaj
besed, za katere si srčno želim, da ne bi bile zadnje in da bi se tudi v srednji šoli
še kdaj spomnili name, tako kot se jaz na vas zagotovo bom.
Prvič smo se videli 1. septembra 2010, ko ste bili vi že v osmem razredu, jaz pa še
bolj sveža učiteljica. Moram priznati, da nisem vedela, kaj naj pričakujem, in sem
kar malo s strahom stopila v razred, saj vas nisem poznala. Tudi sami ste se
verjetno z zanimanjem spraševali, kakšna bo nova razredničarka. Bo prijazna,
stroga, sitna, se bomo ujeli? Mislim, da smo začetno »tremo« kar hitro premagali
in da s privajanjem drug na drugega nismo imeli prevelikih težav. Z nekaterimi
smo se ujeli takoj, z drugimi malo kasneje. Zdaj, ob koncu našega druženja, pa
sem se na vse vas že tako navezala, da bo slovo res težko.
V vseh sem opazila tisto nekaj, kar vas dela takšne, kot ste. Edinstvene,
drugačne, posebne, samosvoje, zanimive, polne elana in navdušenja (čeprav
občasno za napačne stvari). S ponosom sem spremljala vse vaše dosežke na
različnih področjih, tako učnih kot obšolskih. In povedati moram, da jih ni bilo
malo. Občasno ste svoje dobre lastnosti uporabili tudi za kaj negativnega, a je
bilo v teh dveh letih nedvomno več lepih in nepozabnih dogodkov. Skupaj smo
preživeli res veliko lepega, iz tistega manj lepega pa ste se nedvomno tudi kaj
naučili. Naučili tisto, kar vam bo pomagalo naprej v življenju.
Preden se torej podate v svet, naj vam zaželim še veliko uspehov na vaši nadaljnji
poti. Ne glede na to, kam se boste podali, naj bo ta pot posuta z rožicami in ne s
trnjem. Do cilja namreč vodi več poti in čeprav je dobro, da ta cilj dosežete in si
zadajate vedno nove, je prav tako pomembna tudi sama pot do cilja. Četudi boste
kdaj na tej poti zašli, si srčno želim, da ta ovinek ne bo predolg in pot ne
prestrma.
Za konec pa se v svet podajte z naslednjimi besedami velikega modreca:
»To življenje sprejmi kot brizgljaj deževne kapljice; lepoto, ki izgine, še preden
se udejanji. Zato si postavi cilj, izkoristi vsak dan in noč, da ga dosežeš.«
Lama Tsongkhapa (1357–1419)
Razredničarka Valentina Kavnik
9. b.
Razredništvo 8. b razreda, ki sem ga prevzel 1.9.2010, je pomenilo veliko
spremembo v mojem delu. Dobil sem skrb za 25 otrok v razredu, ki je bil izrazito
nehomogen, nemiren in nevodljiv. Prve razredne ure so bile na zelo nizkem nivoju
normalnega odnosa učitelj : učenec. Zelo počasi smo napredovali in se približevali
drug drugemu. Veliko pomoč pri izboljševanju odnosov med razrednikom in učenci
so mnogokrat prispevali starši na govorilnih urah in tudi na neformalnih pogovorih.
Problematiko razreda, naše uspehe in medsebojne odnose smo začeli reševati na
višjem nivoju komunikacije. Žal štirim učencem ni uspelo napredovati v višji
razred kljub vsem naporom učiteljev, razrednika in staršev. Z vstopom učencev v
9. razred se je letos pokazala uspešnost minulega dela, saj v razredu nisem imel
več toliko težav. Razred je postal prijeten in priden, med nami pa so se razvili
ustrezni medsebojni odnosi. Prišel je čas, ko mladenke in mladeniči zapuščajo
naše šolske klopi. Za razrednika to pomeni zaključitev obdobja bdenja nad
mladimi, ki odhajajo iz naše šole.
Želim vam veliko uspeha pri nadaljnjem izobraževanju, hkrati pa se zahvaljujem
tudi staršem in učiteljem za dobro sodelovanje.
Vaš razrednik Andrej Merčnik
9. a
Od leve proti desni:
Sebastjan Mori, Denis Koren, Matevž Bukovnik, Matic Podrzavnik, Jure Grubelnik
Denis Bobovnik, Tomaž Glaser, Drago Proje, Žiga Osrajnik, Uroš Vezonik
Nika Veronik, Natalija Rebernik, Iris Koziker, Maja Ošlak, Urška Masten,
Sergeja Hirtl, Zala Veronik
Tanja Koren, Vanessa Stropnik, Ana Skralovnik, razredničarka Valentina Kavnik,
Laura Maurič, Barbara Maher
Manjkata: Tjaša Voh, Katja Rutnik
9. b
Od leve proti desni:
Anja Hren, Anja Topler, Žan Vogrinec, Polona Helbl, Vesna Veršovnik, Jure
Javornik
Karolina Gostenčnik, Zala Krstič, Žan Ladinek, Anže Tomažič, Davor Glazer,
Matej Baglama, Tin Markon
Sandra Zavratnik, Špela Ravnjak, Matic Levanič, Gregor Robnik, Žiga Ternik
Sindi Regoršek, Tina Ravnjak, razrednik Andrej Merčnik, Ana Plazovnik, Eva
Golob
KRONIKA 9. a
Denis B.
Matevž
Denis na tehnologijo se spozna,
celo na kolesu zvočnike ima.
Naslednje leto na SERŠ bo odšel,
po končani šoli pa trgovino bo prevzel.
Matevž naš brihten pobič je,
na predmete spozna se vse.
Letos malo len je postal,
vseeno 9. razred z odliko je končal.
Tomaž
Jure
Tomaž med poukom je traktorje risal,
le pri biologiji si snov pridno je pisal.
Doma priden in delaven fant je,
za ocene pa toliko ne zmeni se.
Jure je dolgoletno smučanje opustil,
saj ga je nogomet zasvojil,
močno za »Realovce« navija
in se v dobrega nogometaša razvija.
Sergeja
Iris
Sergeja vedno smešna je,
poleg nje vsak nasmeje se.
Na frizersko šolo bo odšla
in se naučila striženja.
Iris kakor mama je,
za naše probleme zanima se.
Dnevnik pridno nosi
in nikoli laži ne trosi.
Tanja
Barbara
Tanja pridna in vzorna učenka je,
le za šolo zanima se.
V gimnazijo bo odšla
in se z veseljem šolala.
Barbara se rada po Muti sprehaja
in fante osvaja.
Vedno se je pridno učila,
pogosto pa solze točila.
Urška
Laura
Urška vsak ponedeljek hrepeni,
da sev petek s prijatelji sprosti.
Rada se ne uči,
a pogosto štirice dobi.
Laura klavir igra in peti zna,
zato učiteljica Simona jo rada ima.
V šoli zmeraj pridna je bila,
zato v gimnazijo Ravne bo odšla.
Sebastjan
Maja
Boško kličemo ga vsi,
a se prav nič ne jezi.
Letos se boljše uči,
zato zanj veseli smo vsi.
Maja glavno vlogo v igri dobi
in na odru se razživi.
V šoli devet let je petke imela,
zato gimnazija jo bo sprejela.
Ana
Žiga
Ana prelepe oči ima,
fante z njimi očarati zna.
V šoli se dobro uči,
zato pogosto petice dobi.
Žiga je iz Vuhreda prišel,
pri zgodovini roko v zrak je molel,
pri geografiji pa je nagajal
in se vse ure veselo zabaval.
Drago
Natalija
Drago »faca« je ta prava,
okrog njega vedno kaj »dogaja«,
zelo rad se smeji,
kakšno neumno povzroči.
Natalija se nerada uči,
vseeno kakšno lepo oceno dobi.
Po pouku domov odhiti,
saj se ji z Urško na kavo mudi.
Katja
Vanessa
Katja se je zaljubila,
a na nas ni pozabila.
V razredu prijateljstva je sklenila
in se najlepše pisati naučila.
Vanessa rada uči se ne,
raje po pouku zabava se.
Pogosto na telefonu čepi,
ker ji Zack s»SMS-i« teži.
Nika
Zala
Nika lepo postavo ima,
saj namizni tenis že devet let igra.
Na tekmah dobre uvrstitve pobira,
a šport jo v šoli ovira.
Zala namizni tenis super igra,
zato veliko kondicije ima.
Drugače pa je »faca« prava,
saj nas zelo zabava.
Uroš
Tjaša
Uroš po svoji visoki postavi slavi,
matematika mu najbolj leži,
košarka pa je tista,
ki ga najbolj veseli.
Tjaša z Urško se je spoprijateljila,
nikoli se ne bo od nje ločila.
V ekonomsko šolo bosta odšli
in tam fante osvajali.
Matic
Denis
Matic je majhne postave
in prebrisane glave,
v šoli ne sodeluje,
doma pa iz rešitev prepisuje.
Denis »viole« rad ima,
po »havajih« vsak dan divja,
v šoli ne sodeluje,
zato doma snov prepisuje.
KRONIKA 9. b
TINA
MATIC
Kdor je slabe volje,
naj pokliče me,
moj širok nasmeh
skrbi prežene vse.
Jaz sem pravi muzikant,
postaven, mlad in lep sem fant.
Punce se kar lepijo name,
a so vse preslabe zame.
SINDI
ŽAN V.
Po glavi šola mi ne gre,
na fante mislim, to se ve.
»Bieber fever« bolezen moja je,
ko Justina poslušam, razjezim vse.
Nemščino pa res obvladam,
stavke kot v pesmi skladam.
Ko zvonec zazvoni,
sem prvi, ki skozi vrata odhiti.
POLONA
ŽAN L.
Odbojkarica sem, to se ve,
a za fante bije mi srce.
Lepi, zdravi, mladi, luštni,
vsem pa rečem: »Tu me kušni!«
Nekoč sem bil matematik pravi,
zdaj se mi matematika po robu postavi.
Vseeno v šoli »fajn« se imam,
a naloge redko delam sam.
EVA
VESNA
V razredu jaz sem najbolj pridna,
vsaka je ocena moja solidna.
Vsem pri nalogah pomagam,
dokler sama ne omagam.
Jaz sem razredni invalid,
iz vseh poškodb bi lahko naredila izpit.
Vseeno sem prijateljica prava,
z menoj vedno je zabava.
DAVOR
GREGA
Najmočnejši v razredu sem,
to dokazal sem že vsem.
Nihče si nič ne upa reči,
saj ve, da znam ga skozi okno vreči.
Sem vedno zmeden kot le kaj,
ne vem, kako, kdaj, zakaj.
Kemija mi pa sploh ne gre,
to tudi moja ocena pove.
MATEJ
ŽIGA
Včasih sem se samo učil,
sedaj sem svojo pridnost skril.
Rajši se s prijatelji zabavam
in med odmori po razredu »delavam«.
Redkokdaj me vidiš pri pouku,
saj tja pridem s težko muko.
Nobene naloge pravočasno ne oddam,
a s prijatelji se vedno »fajn« imam.
KAROLINA
SANDRA
Jaz umetnica sem prava,
risanje mi je zabava.
Vse od A do Ž narišem
in naloge redno pišem.
Čeprav sem šele letos prišla,
sem se zelo zabavala.
Nemščino obvladam »ful«,
s sošolci pa se imamo »kul«.
ANA
ŠPELA
Jaz najraje govorim,
drugim se že sitna zdim.
Naloge nerada pišem,
raje od drugih jih prepišem.
Jaz se venomer smejim,
vsem se najbolj smešna zdim.
Angleščina mi dobro gre,
pa vsi jeziki, to se ve.
ANŽE
ZALA
Pravi »mačo« sem, brez šale,
vse bi mi poljubček rade dale.
A jaz nobeni ga ne dam,
le da »g33kam«, čeprav sam.
Ob meni resen ni nihče,
ker meni čisto vse smešno je.
Ko boš ob meni, kakšno šalo povej
in se z menoj do solz nasmej.
JURE
ANJA T.
Kemik sem –vam pravim,
vse kemikalije pripravim.
Doma pa skoz za računalnikom sedim
in »geekam«, dokler živcev ne zgubim.
Jaz sem vedno dobro volje,
čeprav stvari ne gredo najbolje.
Če se kaj pokvari,
moj nasmeh vse popravi.
TIN
ANJA H.
Jaz sem filozof ta pravi,
pameti preveč imam v glavi.
Vsem pri snovi rad pomagam
in jim ekonomijo obsega razlagam.
Jaz talent razredni sem,
da imam lep glas, to vem.
Pridno se tudi učim
in lepe ocene dobim.
Gardaland - dežela zabave
Še septembra so nam govorili, da ne bomo videli Gardalanda, ker smo bili preveč
problematični, ampak napovedi se na srečo niso uresničile, kljub vsemu se nam je
namreč obetal že dolgo pričakovani zaključni izlet.
Tako so potem pogovori tekli le o tem, kje se bomo vozili, s kom se bomo slikali in
kaj bomo oblekli (tipično za punce) …
Končno
smo
tudi
mi
dočakali
odhod
v
deželo
zabave,
v
Gardaland.
Naš izlet se je začel ob dveh zjutraj izpred šole. Kot vedno so se nekateri
zaspali, zato smo iz Radelj odpeljali z rahlo zamudo. Ker je bila ura zelo zgodnja,
smo bili utrujeni in spanec nas je kar nekajkrat prevzel. Res je, da nismo mogli
dolgo spati, saj so bili nekateri vso pot glasni. Vsako uro smo postajali vedno bolj
nestrpni in neučakani. Učitelji, ki so bili z nami, so nas morali vsake toliko časa
opozarjati.
Po dolgi, nekajurni vožnji smo končno prispeli. Navdušeni smo se zbrali pred
zabaviščnim parkom, kjer smo prejeli še nekaj navodil, ki pa jih že skoraj nismo
več slišali, saj se je pred nami razprostiral park zabave in sprostitve. Bili smo
polni adrenalina in želeli smo preizkusiti vse mogoče izzive. Jaz sem najbolj
uživala na »blue tornadu« in »raptorju«.
Dan nam je kar prehitro minil. Polni vtisov smo sedli na avtobus in prevzeti od
čudovitega dne krenili proti domu. Zavedali smo se, da vse lepo hitro mine, a
spomini ostanejo.
Tina Ravnjak, 9. b
KO BOM VELIK/A, BOM …
NAŠI NAČRTI ZA PRIHODNOST
Moja osnovnošolska pot se bo kmalu zaključila. Bila je zanimiva izkušnja in lepa
popotnica za moje nadaljnje šolanje.
Kot vsi moji sošolci imam tudi jaz svoje cilje.
Vpisala sem se na srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Za to šolo sem se
odločila s podporo staršev. Po opravljeni maturi želim opraviti še peti predmet in
se vpisati na pravno fakulteto ter postati odvetnica. Že od nekdaj rada
prisluhnem ljudem s težavami. S pravnimi nasveti bi jim pomagala in jih zastopala
na sodiščih.
Čeprav sem stara šele petnajst let, mislim, da sem dovolj stara in zrela, da lahko
odločam o svoji prihodnosti, ampak kakšen starševski nasvet ni nikoli odveč. Vem,
da me čaka še veliko učenja, a potrudila se bom, da bom svoj cilj tudi dosegla.
Katja Rutnik, 9. a
Šolanje bom nadaljevala na srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu. Za to šolo
sem se odločila sama, svetovali pa so mi tudi prijatelji in družina. Vsako mnenje
sem sprejela, saj na ta poklic gledamo vsi drugače.
Kot pacientka sem bila že velikokrat v bolnišnicah in opazovala medicinske sestre
pri njihovem delu. Tako sem začela razmišljati, da bi tudi jaz rada pomagala
bolnim ljudem. Res, da je ta šola zahtevna, a jaz imam cilj,ki ga želim kljub vsemu
doseči. Po končani srednji šoli bi se rada vpisala na fakulteto za zdravstvene
vede.
Če bom dobro znala nemški jezik, si bom delo morda poiskala v Avstriji, saj pri
nas žal ni veliko prostih delovnih mest. Pomembno je, da lahko o svoji prihodnosti
odločam sama in da vem, kaj hočem početi.
Vesna Veršovnik, 9. b
Šolanje bom nadaljevala na Muti, izbrala bom smer okoljevarstveni tehnik. Dolgo
sem premišljevala, ker se nisem mogla odločiti med to in srednjo zdravstveno
šolo. Pri odločanju so mi pomagali starši in svetovalna delavka.
Zelo me veseli šport, zato bi se z dobro zaključeno srednjo šolo vpisala na
fakulteto za šport. Rada bi se zaposlila kot učiteljica športne vzgoje na osnovni
ali srednji šoli. Želim si tudi postati inštruktorica karateja.
Trudila se bom za svoj cilj in upam, da mi bo uspelo!
Anja Topler, 9. b
Šolanje bom nadaljeval na SERŠ-u (Srednji elektro-računalniški šoli Maribor). Za
vpis na to šolo sem se odločil sam, a mi je mama pomagala pri izbiri smeri. Odločil
sem se, da bom tehnik računalništva, ker me veseli popravljanje, sestavljanje in
programiranje računalnikov.
Mislim, da sem se prav odločil in bom poklic opravljal z
veseljem.
Denis Bobovnik, 9. a
Šolanje bom nadaljevala na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Slovenj Gradcu,
in sicer sem izbrala turistično smer. Pri izbiri šole so mi pomagali predvsem starši
in prijatelji. Na to šolo sem se vpisala, ker me zelo zanimajo jeziki in bi rada
spoznala tuje kraje, države in njihove kulture.
Zadala sem si cilj, da bom po poklicu turistična vodička.
Sandra Zavratnik, 9. b
Športni kotiček
Zala Veronik
STAROST: 14 let
VIŠINA: 166 cm
KRAJ: Radlje ob Dravi
HOBI: druženje s prijatelji, igranje namiznega tenisa, petje pri pevskem zboru
RADA IMA: grozljivke, prosti čas, druženje s prijatelji
NE PRENESE: šole, lažnivcev, zahrbtnežev
DOSEŽKI: 2. mesto v dvojicah na mednarodnem tekmovanju v namiznem tenisu v
Velenju (s sestro Niko), državni mladinski prvakinji ekipno (do 18 let) v namiznem
tenisu (s sestro Niko), državna kadetska prvakinja v dvojicah v namiznem tenisu
(s sestro Niko), državna podprvakinja pri mladinkah (do 18 let) v namiznem
tenisu, državni prvakinji (s sestro Niko) v prvi slovenski ligi v namiznem tenisu,
državna šolska prvakinja v namiznem tenisu …
NAJLJUBŠA HRANA IN PIJAČA: kebab in kokakola
ŽELJE ZA PRIHODNOST: imeti dobro službo, ostati v slovenski reprezentanci
za namizni tenis, imeti dobro izobrazbo …
Nika Veronik
STAROST: 14 let
VIŠINA: 166.5 cm
KRAJ: Radlje ob Dravi
HOBI: druženje s prijatelji, igranje namiznega tenisa, petje pri pevskem zboru
RADA IMA: prosti čas, računalnik
NE PRENESE: šole, lažnivcev
DOSEŽKI: 2. mesto v dvojicah na mednarodnem tekmovanju v namiznem tenisu v
Velenju (s sestro Zalo), državni mladinski prvakinji ekipno (do 18 let) v namiznem
tenisu (s sestro Zalo), državna kadetska prvakinja v dvojicah v namiznem tenisu
(s sestro Zalo), državni prvakinji (s sestro Zalo) v prvi slovenski ligi v namiznem
tenisu, državna prvakinja posamezno v namiznem tenisu, 3.–4. mesto mladinke na
mednarodnem tekmovanju v Zagrebu …
NAJLJUBŠA HRANA IN PIJAČA: kebab in kokakola
ŽELJE ZA PRIHODNOST: imeti dobro službo, ostati v slovenski reprezentanci
za namizni tenis, imeti dobro izobrazbo …
Uroš Vezonik
STAROST: 14 let
VIŠINA: 196 cm
KRAJ: Radlje ob Dravi
HOBI: športne stave, igranje košarke in ostalo »športanje«, druženje s
prijatelji …
RAD IMA: košarko, ligo prvakov, šolski zvonec, znanstveno-fantastične filme …
NE PRENESE: šole
DOSEŽKI: igranje v slovenski košarkarski reprezentanci (u15), 3. mesto – pokal
Spar, 5. mesto v ligi
NAJLJUBŠA HRANA IN PIJAČA: kebab in sprite
ŽELJE ZA PRIHODNOST: družina, trisobna garsonjera, dobra izobrazba,
služba, igranje v prvi članski ligi …
Pesmi za pokušino
Kaj vse diši?
Diši hrana,
kadar je sveža,
diši skleda,
polna meda,
diši les,
kadar je svež.
Diši tudi ljubezen?
Ne, ljubezen je bolezen
in ni dišava.
Ljubezen diši le,
ko je prava.
Tanja Koren, 9. a
Devetletni ples
Minil je prvi šolski dan,
ki je mnogim globoko v srce zakopan.
Takrat začelo se je zares
in pričel se je devetletni ples.
V 4. razredu ocenjevanje se je začelo,
zato učenje še večji smisel je imelo.
Šli smo čez mnoge ovire in težave,
ki so nam pogosto kuštrale glave.
Vsako leto več smo se naučili
in do zdaj tudi nekaj stvari pozabili.
Ko do 6. razreda smo prišli,
smo začeli učilnice menjavati.
Vsak predmet drug učitelj je učil,
katerega smisel je njegov konjiček bil.
Učitelji so nas spodbujali
in nam znanje ponujali.
Vedno bližje cilju smo hodili
in ga konec 9. razreda tudi osvojili.
Ko valeta bo prišla,
se končala bo pripoved ta.
Tanja Koren, 9. a
Besede zate
Težko še najdem besede zate,
lahko le rečem, da sem nora nate.
Kaj mi to pomaga?
Le žalost in nesrečo mi prinaša,
počasi že vse ugaša.
Ugasnili so upanje, želje in vse,
kar nate me spominjalo je še.
Le ti si ostal.
Zakaj?
Sedaj je prepozno in vseeno,
le njo ljubiš, drugo nobeno.
Vse solze in besede, vse je zaman,
ker ti se obrneš in odideš stran.
Kar pojdi.
Pojdi daleč, daleč tja,
kjer tvoja beseda še nekaj velja.
Ne vračaj se nikoli več,
saj veš, da sem tista,
ki ti je odveč.
Anja Hren, 9. b
LJUBEZEN
Težko jo je poiskati,
še težje obdržati.
Potrebno si jo je močno želeti
in zanjo marsikaj pretrpeti.
Kdor je vezan, ta ve,
da imenuje se ljubezen.
Ljubezen je nekaj,
kar se ne da kupiti, le z nekom deliti.
Ljubezen je potrebno ljubiti in spoštovati
ter zanjo sam sebe žrtvovati.
Če naš planet zavzela bi ljubezen,
potem bi bil lepši naš svet.
Ljudje ne bi trpeli
in bi si vsakega novega dne želeli.
Žan Vogrinec, 9. b
ODKAR VEM ZANJ
Odkar vem zanj,
začutim vsak njegov utrip srca,
vidim vsak njegov pogled,
zaslišim vsak njegov zvok,
začutim vsak njegov vdih.
Ko njegov glas v notranjosti odmeva,
sem jaz vsa zardela.
Spominjam se dne,
ko postala sva ti in jaz,
jaz in ti,
eno in edino.
Odkar vem zanj,
začutim vsako njegovo bolečino,
mislim z vsako njegovo mislijo.
Odkar vem zanj,
je vse drugače,
mladost postane norost,
norost postane ti in jaz.
Polona Helbl, 9. b
IZJAVE LETA
Pri geografiji računalnik ni delal in je prišel gospod Boštjan ter ga popravil.
Špela: »Poslušajte, vi bi pa mogli za računalničarja it.«
Prvi dan devetega razreda nam je razrednik, gospod Andrej, govoril o tem, da bo
on za nas na šoli drugi ata, da mu moramo vse, kar se zgodi, povedati.
Žiga: »Ata, jaz bi nov motor imel!«
Pri malici smo imeli hrenovke. Na srečo jih je bilo malo več in je Tin vzel dve.
Tin: »Se nisem mogel upreti.«
Pri fiziki smo reševali delovni list. Na koncu ure smo ga oddali, pred tem smo se
morali nanj podpisati.
Tina: »A samo na eno stran se podpišemo, a lahko na obe, če se slučajno ena
izgubi?«
Gospa Alenka je pri nemščini spraševala po maminem poklicu.
Ana: »Meine Mutter ist …«
Gospa Alenka: »Sej, Ana, lahko poveš v slovenščini!«
Ana: »Pa tak še v slovenščini ne vem!«
Pri matematiki je gospa Veronika gledala prizme, ki smo jih morali narediti za
domačo nalogo.
Gospa Veronika: »Grda prizma.«
Matej: »Ampak sem jo naredil s srcem!«
Gospa Branka je pri geografiji govorila o tem, koliko otrok (po deset) je bilo
včasih v družini.
Špela: »A si nor, jaz še z eno sestro komaj shajam!«
Sindi je konec zgodovine čakala Matica, da bi se umaknil, da bi lahko šla mimo.
Sindi: »Matic, sej te imamo radi, ampak da bi te pa tako dolgo čakali, pa res ne!«
Gospa Veronika: »A si šel h gospe Jelki?«
Žiga: »Ja.«
Gospa Veronika: »Kaj pa je rekla?«
Žiga: »Da je ni tam.«
Grega je bil vprašan fiziko.
Gospa Veronika: »Grega, katera sila te vleče k tlom?«
Grega: »Ne vem.«
Gospa Veronika: »No, Grega, kje živiš?«
Grega: »Ja, v Vuhredu!«
Gospa Angela: »Iz česa je sestavljen plašč valja?«
Matevž: »Iz krzna.«
Gospa Angela: »Matevž, a veš, da krzno ni več v modi?«
Gospa Blanka: »Ana, katere ljudi si pa ti že udomačila?«
Ana: »Hrčka.«
Gospa Branka: »Zakaj so strehe hiš v Prekmurju prekrite s slamo?«
Sebastijan: »Ker jo sušijo.«
Drago je vprašan kemijo: »Iz česa pridobivamo kokain?«
Drago: »Iz kakava, ne, iz kavovca.«
Gospa Silva: »Ojoj, jaz sem pa danes spila že dve kavi.«
Bistroumne izjave iz vrtca
Maja, 6 let
»Zaljubljen si, če imaš par. Moj par je Jure, rezerva pa je Tin. Če si zaljubljen,
dobiš družino, takrat je »fajn« in si daš ljubčka.«
Jure, 6 let
Ko si zaljubljen, jo vprašaš: »Boš moja?« Potem se pa dogovoriva. Potem pa spiš
zraven nje. Če je lepa, se pa zaljubiš.
Ob slovesu
Upam, da se bomo teh devet let učenja, sklepanja prijateljstev, občasnih
ljubezenskih muk, smejanja, dosežkov in še veliko nepozabnih stvari spominjali
vedno z nasmehom. Prepričana sem, čeprav se bodo letos naše poti razšle, bomo
za vedno ostali prijatelji ali vsaj tisti otroci, ki se strinjajo o tem, da je šola
nepozabno doživetje, ki nam bo za vedno ostalo v
dobrem spominu.
Karolina, 9. b
Začelo se je v vrtcu, ko se še nismo zavedali, da
bomo skupaj vseh 9 let. Kmalu smo pričeli s
spletanjem prijateljskih vezi. Prišel je prvi šolski dan in posedli smo v šolske klopi.
Minevali so meseci, leta, ko smo se iz majhnih otrok spreminjali v najstnike.
Nabirali smo si izkušnje, slabe in dobre. Naučili smo se tudi, kaj pomeni biti
nekomu v oporo, ko jo najbolj potrebuje. S tem ko so se menjavali razredi, so se
menjavali tudi učitelji, ki so nam zmeraj bolj polnili vrče znanja, čeprav včasih ni
bilo lahko.
Napočil je čas slovesa. Veselje, neučakanost, vznemirjenje, radost … Vse to
bomo občutili, ko bomo po devetletnem šolanju zapustili osnovno šolo. Sedaj
gremo vsak svojo pot. Srečali se bomo z novimi obrazi, novimi prijatelji, novo
šolo, vse bo novo, ampak nekaj bo zagotovo ostalo- prijateljstvo!
Naj nas na poti spremljajo verzi Toneta Pavčka:
»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele
pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje
vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če
ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova, poskusi: vnovič in zopet in
znova.«
Vesna Veršovnik, 9. b
Zahvala sponzorjem
Stroka produkt, d.o.o.
Kovinoplastika Ravnjak Ivan Ravnjak, s.p.
Izdelava lesne embalaže in opaža Robnik Robert, s.p.
Egos elektronika, d.o.o.
Gradbeništvo Rebernik Marjan, s.p.
Ognjemeti, trgovina, prevozništvo Tomaž Ravnjak, s.p.
G2 Nega telesa, Gabrijela Glazer, s.p.
Elektro Javornik, Tomaž Javornik, s.p.
Mini market Dragica Janez Bobovnik, s.p.
Hrast-gozdarstvo Peter Ošlak, s.p.
Pekarna, d.o.o.
Bar in igre Ludo, Blaž Cvar, s.p.
Sodelovali so:
Tanja Koren, Zala Krstič, Maja Ošlak, Natalija Rebernik, Denis Bobovnik, Eva Golob, Vesna
Veršovnik, Tina Ravnjak, Ana Plazovnik, Ana Skralovnik
Jezikovni pregled:
Hilda Ferk, Veronika Mravljak
Junij, 2012