anketa z učitelji: facebook
ALJAŽEK @AKTUALNO: INTERVJU S PRIMOŽEM SUHODOLČANOM @HOROSKOP: RAČUNALNIŠKI ODVISNEŽ? @ANKETA Z UČITELJI: FACEBOOK – ZA ALI PROTI? @NAJ STRIP: RAČUNALNIKI @KVIZ: FACEBOOK @ŠOLA V NARAVI: ODKLOP OD RAČUNALNIKA Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj 2013/2014 UREDNIŠKI ODBOR 2014 »ŠOLA IN RAČUNALNIKI« KAZALO KOLOFON Šola v naravi – brez interneta ……………………. O internetu ……………………………………………….. Zgodovina interneta ………………………………….. Logotipi ……………………………………………………… Računalniki in virusi …………………………………… Napad na šolsko spletno stran …………………… Varnost na internetu …………………………………. Šifrirana uganka ………………………………………… Zanesljivost podatkov na internetu …………… Brezplačno učenje jezikov …………………………. Anketa: Facebook – za ali proti …………………. Zanimivosti o internetu ……………………………… Internetni vic …………………………………………….. Računalniki na šoli …………………………………….. Delavnice v Mestni knjižnici ………………………. Računalniška moda ……………………………………. Anagrami …………………………………………………… Spletno surfanje ………………………………………… Kviz o Facebooku ………………………………………. Bralni grižljaj ……………………………………………… Intervju s Primožem Suhodolčanom ………….. Robotika ……………………………………………………. Kaj dela Aljaževec, ko ni za računalnikom? … Horoskop …………………………………………………… Šola v naravi – 3. razred: Kranjska Gora …… Zimska šola v naravi na Pokljuki ………………… Fotoreportaža z Livških Raven …………………… Šola v naravi – 7. razred: Marindol ……………. Strip …………………………………………………………... Pesniki in pisatelji se predstavijo ……………….. Rešitve ……………………………………………………….. 2 2 3 3 4 5 6 6 7 7 8 8 8 9 10 11 11 12 13 14 15 16 17 18 20 22 23 24 25 26 28 ALJAŽEK Šolski časopis OŠ Jakoba Aljaža Kranj Letnik 2013/14 Glavna urednica: Kaja Perčič Likovna urednika: Matej Aleksov in Aleksandar Iliev Novinarji: Hana Bujanović Kokot – Dokler diham, upam. Patricija Jenko – Domišljija nima meja! Ajda Eler – Živi iz dneva v dan in ne kompliciraj! Maja Vizjak – Izkoristi vsak dan! Tjaša Rauter – Nikoli ni prepozno! Bruno Kasunić – Vsak dan sem vesel! Alaksandar Iliev – Špricanje ne pomaga, kontrolko vedno dočakaš! Matej Aleksov – Beri, da boš pameten. Kaja Perčič – Ne misli na slab dan, ampak na boljši jutri! Mentorici: Maja Pajntar – Sreča se skriva v drobnih stvareh. Simona Polše Zupan – Človek obrača, Bog obrne. Urejanje in oblikovanje: Maja Pajntar, Simona Polše Zupan in Irena Jenko Risba na naslovnici: Aleksandar Kočoski, 9. a Jezikovni pregled: Irena Jenko in Cvetka Jambrovič Tisk: Tiskarna Oman Število izvodov: 400 Izdano maja 2014 v Kranju. KUPON Kupon za petko lahko vnovčite pri učiteljici Maji Pajntar do 31. 5. 2014. Naenkrat lahko vnovčite samo en kupon. NOVO! Predstavljamo vam revolucionarno odkritje: neviden ovitek za telefon! S pomočjo tega ovitka bo vaš telefon postal neviden! Ko vanj ovijete svoj telefon, ga ne bo opazil noben učitelj. Nemoteno ga boste lahko uporabljali na hodnikih in med poukom. Ta čudežni ovitek lahko dobite v šolski knjižnici. Reklamacij ne sprejemamo. Pohitite – zaloga je omejena! 1 ŠOLA V NARAVI – BREZ INTERNETA MISL'M … Kaja Perčič, 6. a Ste tudi vi močno navezani na internet, wi-fi in podobno? Če ste, kako se počutite, ko nimate povezave, ko 'nekaj zašteka' in v podobnih situacijah?! Da, jezno, razdraženo in popolnoma bedno! Točno tako so se počutili nekateri učenci šestega razreda v šoli v naravi! Verjetno se sprašujete, kako smo zdržali cel teden brez električnih napravic? No, namesto, da smo glasbo nabijali na YouTubu, smo raje peli ljudske pesmi ob spremljavi kitare. Namesto, da bi igrali igrice na Igrah123, smo se zabavali z družabnimi igrami, Gmail pa smo zamenjali z dobrimi starimi pogovori v živo. In vse to v slabem vremenu! Če pomislim, da nekateri lenarijo tudi na lep, vroč dan! Mi smo se s pomočjo organizatorjev znašli tudi v slabem vremenu! @ Zjutraj smo od učiteljice Andreje dobili dozo joge, @ poslušali in čudili smo se legendi o tem, zakaj je Soča zelena, @ obiskali sirarski muzej Planika in pomolzli ''kravo'', @ izdelovali smo izdelke za šolski sejem, @ se zabavali na orientacijskem popoldnevu, @ se sladkali s Kobariškimi štruklji @ se preizkušali v vlogi lokostrelca/lokostrelke, @ raziskovali tako imenovano bivališče ''Bloody Mary'', @ igrali namizni tenis, @ hodili na pohode, @ raziskali Kobarid … Med duhanjem zeliščnih rastlin ali na pohodu v Topolovo nismo niti enkrat pomislili na internet, YouTube, Gmail in podobne spletne traparije. No, morda smo enkrat ali dvakrat le pomislili nanje, vendar smo bili praktično cel teden odrezani od sodobne komunikacije … Poskusite tudi vi! Resno, vsak trenutek sem bolj začudena, kako ljudje nenehno premikamo meje svojih zmožnosti! O INTERNETU Julija Novak Hafnar, 4. b Vsi računalniki na svetu se lahko vključijo v velikansko mrežo, ki se imenuje medmrežje ali internet. Preko interneta lahko pošiljaš in sprejemaš različna sporočila, poslušaš radio ali prebiraš časopise iz raznih krajev, kupuješ, rezerviraš hotele ali vstopnice za prireditve … Vse to omogočajo tudi sateliti, ki nenehno krožijo okoli Zemlje. Telefonski kabli pri tem niso potrebni. Narajan Zupan Polše, 4. a 2 ZGODOVINA INTERNETA Kaja Perčič, 6. a Gotovo vsi, ki imajo računalnik, uporabljajo internet za takšne in drugačne stvari. Če pa bi anketirali 10 ljudi, kdaj in kje je internet nastal, bi vam devet od desetih odgovorilo s povsem napačnimi odgovori. Če nočete biti eden izmed teh devetih, si hitro preberite tole! Internet so sprva uporabljali v vojski in predvsem v drugačne namene kot danes. Pred skoraj petdesetimi leti sta ga razvili skupini iz podjetja BBN in Agencije za napredne obrambne analize (DARPA) v Združenih državah Amerike. To prvo delujoče mednarodno računalniško omrežje sta poimenovali ARPANET. V naslednjih letih je ARPANET še kar nekajkrat zamenjal svoje ime, med drugimi se je pojavil tudi naziv internet, ki smo ga obdržali do danes. Internet je približno vsakih trinajst mesecev podvojil svojo velikost in s tem tudi število aplikacij. Razvijal se je vse hitreje in hitreje in kar naenkrat so se pojavili Facebook, Gmail, Opera, Youtube in še nekateri drugi 'strici in tete'. Z njimi so pridrvela tudi družabna omrežja, spletne klepetalnice, spletne strani, igralne strani, vse več ljudi je pisalo bloge … Vso to množico podatkov imenujemo omrežje. Na sliki: eden prvih računalnikov, Eniac (1946) Vir: http://racunalnik.wikispaces.com/RAZVOJ+RACUNALNIKA Danes ima vsak svoje mnenje o internetu in vsak ga uporablja tako, kot misli, da je prav. Nekateri ga uporabljajo za vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, drugi za iskanje podatkov, spet tretji iz poslovnih razlogov. Internet dnevno uporablja vse več ljudi in podjetnikov, s tem pa na nek način še vedno povečujemo velikost in priljubljenost tega omrežja. Med njegovimi uporabniki si gotovo tudi ti, a za spremembo od drugih si ti o njem dobro poučen/a! Luka Mirković, 3. a LOGOTIPI Patricija Jenko in Kaja Perčič, 6. a Ali poznaš internet? Kako dobro? Se ne znaš oceniti? Pomagaš si lahko s to uganko. V časopisu so na različnih straneh prikazani logotipi (prepoznavni znaki spletnih programov in funkcij), sedaj pa imaš nalogo, da uganeš njihova imena. To ne bo velik problem, če poznaš vsaj nekaj omrežij in njihove logotipe. Za pomoč imaš pod vsakim logotipom kratek opis in označeno, koliko besed in črk ima. Preizkusi svoje znanje! _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Vsi trije so logotipi znanih spletnih brskalnikov. 3 _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ RAČUNALNIKI IN VIRUSI Matej Aleksov in Aleksandar Iliev, 6. a Letošnja rdeča nit šolskega časopisa je računalništvo in internet, zato smo se odločili našega učitelja Boštjana Prezlja vprašati o računalnikih na naši šoli. Za več informacij si preberite intervju! Kako vzdržujete računalnike na šoli? Računalnike, ki jih imamo na šoli, je potrebno redno posodabljati. Programska oprema, ki je nameščena, ponavadi sama opozori, da je potrebno narediti posodobitev. Imamo primere, ko se kakšen program kdaj ne odziva – „zablokira” ali pa tiskalnik ne tiska dokumenta – in potem je potrebno najti vzrok in rešitev problema. Včasih se v učilnicah pojavljajo tudi problemi pri prenosu slike z računalnika na projektor. Pri večjih vzdrževanjih – varnostnih kopijah in nadgradnji operacijskih sistemov – pa nam pomaga računalniški servis Impulz iz Kranja. Koliko računalnikov imamo na šoli? Na šoli je 60 računalnikov. Sem spadajo poleg računalnikov iz učilnic tudi računalniki iz pisarn in prenosni računalniki, ki jih učitelji uporabljajo pri pouku. Lahko se pohvalimo, da imamo z letošnjim šolskim letom v računalniški učilnici 16 novih računalnikov, tako imenovanih postaj, ki so povezane z glavnim računalnikom – serverjem – s programom Windows Multipoint Server. V čem so novejši računalniki na šoli boljši od prejšnjih, starih? Stari računalniki v računalniški učilnici so bili stari sedem let in njihove zmogljivosti niso bile več primerne za uporabo novejše programske opreme, ki jo uporabljamo danes. Na večini računalnikov v šoli sta zdaj nameščena operacijska sistema Windows 7 oziroma Windows 8 ter zbirka uporabniških programov Microsoft Office 2010 ali 2013. Kot ste učenci že sami opazili, so novi računalniki bistveno hitrejši, tako da delo z njimi lahko poteka brez kakšnih daljših časovnih premorov med odpiranjem določenih aplikacij. Za boljši prikaz slike pa skrbijo novi 22” monitorji. Ali so na šoli računalniki ogroženi z virusi? V šoli so vsi računalniki zaščiteni z antivirusnim programom F-Secure. Moram reči, da smo v letošnjem letu imeli opravka le z enim virusom, ki je pristal na seznamu virusov leta 2013. To je bilo v septembru na računalniku v kabinetu učiteljice. Ta virus je bil t.i. Ukash virus, ki je izkoristil neposodobljeno različico programa Java in se je med brskanjem po spletu vtihotapil v računalnik. Več o tem virusu si lahko preberete na spletnih straneh Si-Certa, organizacije, ki v Sloveniji skrbi za seznanjenost javnosti z virusi. Kako pogosto v šoli uporabljajo računalnik učenci in katere spletne strani obiskujejo najpogosteje? Učenci uporabljajo računalnike v šoli med poukom in med odmori. Pri pouku gre predvsem za reševanje interaktivnih vaj na spletu ali učnih listov, ki jih pripravijo učitelji. Opažam, da so med odmori pri učencih najbolj obiskane spletne strani socialnih omrežij, kot je npr. Facebook. Med njihovimi priljubljenimi stranmi so tudi YouTube in spletne igre. Ne smem pa pozabiti tudi tistih, ki iščejo različne informacije za seminarske naloge in referate. Zakaj ste se odločili za računalniški poklic? V šoli opravljam delo računalnikarja poleg mojega prvotnega poklica učitelja nemščine. Moram reči, da mi že od časov osnovne šole predstavlja vse, kar je povezano z računalniki, poseben izziv. Zato sem se tudi odločil za opravljanje tega dela. Poleg tujih jezikov sem imel v času šolanja rad tudi matematiko. Mislim, da je oboje zelo povezano z računalništvom. 4 Ali ste kot mladostnik imeli računalnik? Spomnim se, da smo doma dobili prvi osebni računalnik, PC 286, ko sem hodil v 8. razred osnovne šole. To je bil takrat zame poseben dogodek. Bilo je ravno tako, kot bi danes kupili avto. Dobro se spominjam, da sem imel na računalniku naloženo le eno igrico, ki sem jo igral cele popoldneve. Ko sem hodil v gimnazijo, pa smo dobili še prvi internet, ki smo ga takrat plačevali še tako kot telefonske pogovore. Koliko let se že ukvarjate z računalniki? Z računalniki se takorekoč ukvarjam že od osnovne šole, ki sem jo obiskoval še v prejšnjem tisočletju. Računalniki so se, kar se tiče njihovih zmogljivosti, od takrat ogromno spremenili. Računalništvo je takšna čudna znanost, ki ji je potrebno slediti ves čas, drugače lahko hitro ostaneš „zadaj” in čas gre naprej. Koliko časa na dan povprečno preživite za računalnikom? Poleg dela v šoli uporabljam računalnik tudi doma (v zadnjem času predvsem tabličnega), da preberem elektronsko pošto, pregledam dnevne slovenske in nemške novice ter pogledam, kaj se dogaja na Facebooku, sestavim učne liste ali poiščem interaktivne vaje za učence, urejam šolsko spletno stran. Semtertja opravim tudi kakšen spleten nakup. Velik izziv mi predstavljajo predvsem nove aplikacije za tablične računalnike, ki jih rad prenašam in preizkušam, kaj vse zmorejo ti mali „računalniki”. Če potegnem črto, za računalniškim zaslonom preživim povprečno dve uri na dan. Seveda je med počitnicami ta številka veliko manjša. Moram povedati, da prosti čas preživljam še posebno rad zunaj na svežem zraku, in če je le mogoče, se računalniku med počitnicami izogibam. NAPAD NA ŠOLSKO SPLETNO STRAN Ajda Eler, Maja Vizjak, Tjaša Rauter, 7. a Če še niste vedeli, je bila naša spletna stran napadena. Bila je nedostopna, onemogočen pa je bil tudi internet in telefonske linije. Šolske novinarke smo v pogovoru z gospodom ravnateljem in z učiteljem Boštjanom Prezljem za vas izvedele podrobnosti. Spletna stran je bila napadena pred približno tremi meseci. Hekerji so vdrli na našo spletno stran in jo okužili z računalniškimi virusi. Nanjo naj bi dajali tudi spletne oglase in podobno. Ker smo povezani z Arnesom, ki nam omogoča internetno povezavo, nas je ta hitro odklopil, da se virus ne bi naselil še na druge spletne strani, saj je Arnes povezan z vsemi izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji. Ko je bila spletna stran očiščena virusov, smo obvestili Arnes, ki nas je spet priklopil. Pred kratkim pa smo dobili tudi novo spletno stran, ki je bolj zaščitena. Naša prejšnja je bila stara že šest let ter postavljena v sistemu, ki je bolj zastarel in zato zelo ranljiv. Šola menda le za računalnike porabi več tisoč evrov letno. V prejšnjih letih smo imeli na šoli naenkrat prižganih 20 računalnikov, danes pa jih imamo že kar 50 in z njimi se priklapljamo na svetovni splet. Obremenitev na naši povezavi se je bistveno dvignila tudi zato, ker smo telefonske linije vzpostavili preko interneta, saj nismo imeli časa za stacionarne telefone, kar pomeni, da bi bili povezani preko Telekoma. Upamo, da v prihodnje ne bo več takih zapletov in da boste še naprej uživali v naši spletni strani. Manca Nadižar, 3. a 5 VARNOST NA INTERNETU Izjavo je priskrbel Aleksandar Iliev, 6. a Učitelj Boštjan Prezelj svetuje: Varnost na internetu je v današnjem času zelo pomembna. Ljudje, ki danes sestavljajo viruse in jih pošiljajo naokrog, tega ne delajo zaradi zabave, temveč z namenom, da bi od nas dobili denar. Kako se zaščititi? Na računalnikih, tudi na tablicah in pametnih telefonih, je potrebno imeti nameščen antivirusni program, ki se sam posodablja. Potrebno je posodabljati tudi operacijski sistem, ponavadi to počnejo Windowsi sami. Vedeti moramo, da se računalniki v 90 odstotkih okužijo z našo pomočjo, npr. ko kliknemo na sporočilo, e-pošto nekoga, ki ga ne poznamo, in računalnik se nam okuži. Glede na to, da učenci radi uporabljate socialna omrežja in e-pošto, je potrebno v prvi vrsti poskrbeti za dobro geslo, ki ga ne smemo posredovati nikomur. Ko smo na javnih računalnikih, npr. v knjižnici, šoli, se je potrebno po koncu dela odjaviti. Preden nekaj objavimo, npr. na Facebooku, premislimo, ali je to primerno. Preden objavimo kakšno sliko na spletu, nalepimo to sliko na list papirja in premislimo, ali jo lahko brez moralnih zadržkov pokažemo drugim. Vedeti moramo, da kar je enkrat objavljeno, tega ni več mogoče izbrisati. Kako je z objavo slik in drugih podatkov, nam zelo dobro prikaže filmček, ki ga lahko preizkusite tudi sami na spletni strani http://www.takethislollipop.com/. Aleksandar Kočoski, 9. a Za konec bi vam rad povedal, da je internet s kupom informacij fenomenalna zadeva. Vsak od nas pa se mora zavedati, da sodobna tehnologija ne bo rešila vseh problemov, ki jih ima človeštvo. Zato, kar se tiče uporabe računalnikov, pazimo najprej na svoje zdravje in se dovolj gibajmo na zraku, včasih pa se tudi vprašajmo ali ni bolj pomemben pogovor s prijateljem „v živo” kot pa na svetovnem spletu. ŠIFRIRANA UGANKA Hana Bujanović Kokot, 6. a Marko se z mamo vedno pogovarja v šifrah. Le kaj se pogovarjata danes? 1 = A, 2 = B, 3 = C … Marko: 14-1-14-10! 8-18-6-14 13-1-9-12-16 15-1 18-1-4-22-15-1-13-15-10-12? Mama: 1-13-10 19-10 19-6 25-6 17-16-24-1-15-10-14-1-13 16 15-6-23-1-18-15-16-19-21-10-9 15-1 10-15-21-6-18-15-6-21-22? Marko: 11-1, 14-1-14-10. 23-19-6 16 21-6-14 19-6-14 17-18-6-2-18-1-13 23 15-16-23-10 20-21-6-23-10-13-12-10 1-13-11-1-25-12-1! 6 ZANESLJIVOST PODATKOV NA INTERNETU: JE, ALI PA JE NI Kaja Perčič, 6. a Mnogi se smejite naslovu, drugi premišljujete, o čem sploh govorim … Pa vendar si preberite tale članek, da boste obveščeni in pripravljeni na krizo s kakršnim koli problemom! Verjetno se vam še ni zgodilo, se je pa zagotovo kakšnemu sošolcu, prijateljici ali celo učiteljici(!), da je bil podatek, ki ti ga je zaupal/a, napačen. Najbrž ni nihče opazil, pa vendarle se najde kakšen piflar, ki je prebral že večino knjig tega sveta in napako takoj popravil. Ja, piflarji so pač taki! A jim ne moreš in ne smeš zameriti! Vsi viri in informacije na internetu naj bi imeli varovalke (cenzorje in lektorje), ki naj bi odpravili vse napake. Vendar so pogosto na omrežju objavljeni brez lektoriranja, kar so največkrat na začetku samo majhne težavice, ki pa dokaj hitro lahko prerastejo v velikansko težavo, ki se jo le stežka odpravi. Vir: www.safe.si Zamislite si tole: V šoli moraš predstaviti svoj referat. Tema: Krištof Kolumb. Zelo si samozavesten/a, ker si skoraj vse podatke našel/a na Internetu in si zato prepričan, da je vse tako, kot mora biti. Začneš. Vse lepo in prav, dokler sošolcev ne obvestiš (zelo samozavestno), da je Kolumb novi svet odkril leta 1942 … Učiteljica trzne in te prekine: ''1492.'' Zardiš in se upreš: ''Oprostite, ampak tako je pisalo na Wikipediji.'' ''Wikipedija gor ali dol, malo bi pa že lahko uporabljal svoje možgane! Sedi in se do naslednjič nauči iz zanesljivega vira – učbenika!'' Če niste prepričani in dvomite v pravilnost podatka, preglejte več spletnih virov, saj ni nujno, da so vsi napačni! Še naprej bodite previdni in vedno preverite zanesljivost podatka! Za več informacij o zanesljivosti najdete na spletni strani: safe.si. Otroci mislijo: ''Če je na internetu, je gotovo res''. Mi vemo: ''Če je na Internetu, ni nujno, da je res!'' _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Spletna enciklopedija – podatke lahko prispevamo vsi! Priljubljena spletna klepetalnica. Priljubljena klepetalnica, ki jo povezujemo s čivkanjem. BREZPLAČNO UČENJE JEZIKOV? NA SPLETU! Kaja Perčič, 6. a Duolingo je spletna stran, na kateri se lahko naučite jezikov, kot so: španščina, francoščina, italijanščina, nemščina in portugalščina. Namenjena je ljudem vseh starosti in poklicev in je na voljo na vseh omrežjih, poleg tega pa je še brezplačna! Prijavite se s svojim e-mailom ali Facebookom. Učenje jezika je razdeljeno na več stopenj. Točke, s katerimi nadgrajujete stopnje, pridobite tako, da opravljate različne teste. Hkrati se pravzaprav učite dva jezika, saj morate nekaj prevodov napisati v angleščini. Med učenje so vključene tudi slušne vaje. Ko napreduješ, se lahko naučiš imena predmetov, živali, živil, prevoznih sredstev … Pohiti in se tudi ti prijavi na Duolingo! 7 ANKETA: FACEBOOK - ZA ALI PROTI Bruno Kasunić, 6. a Družbeno omrežje Facebook so ustvarili 4. 2. 2004 v mestu Cambridge. Letos je praznoval 10 let. Na Facebooku je veliko igric, prijatelji pa si lahko med seboj dopisujejo. Profil na Facebooku si lahko ustvariš, ko dopolniš 13 let. Glede na to, da imajo skoraj vsi učenci višjih razredov svoj profil, sem učitelje vprašal za mnenje: ali se jim zdi pomembno, da imajo učenci profil na Facebooku in zakaj? NEJC KAJTAZOVIĆ, učitelj športa: Mislim, da je prav, da smo vsi - tako vi učenci, kot mi odrasli, učitelji - v koraku s časom in sledimo modernim smernicam, ki se danes pojavljajo v svetovnem spletu. Zato menim, da je prav, če imate Facebook ali Twitter, vendar le v primeru, da ga znate pravilno, koristno in smotrno uporabljati, ne pa izkoriščati. MAJDA BLAŽIR, učiteljica razrednega pouka: Težko je odgovoriti na vprašanje, saj je to del vsakdana, generacije, sploh pa mladi s tem živijo. Facebook profil je dobrodošel, če uporabniki vedo, kaj oziroma kateri podatki se lahko objavijo in kateri ne, ni pa tako pomemben, da se brez njega ne bi dalo živeti. DRAGO LOGAR, učitelj tehnike in likovne umetnosti: DIJANA PANTOVIĆ, učiteljica matematike: Ne zdi se mi pomembno, zato ker škoduje zdravju. Ne, ker je starostna omejitev prenizka. SIMONA POLŠE ZUPAN, knjižničarka: To, da za lasten profil na Facebooku velja starostna omejitev 13 let, ni brez razloga. Pomeni, da poleg zabave profil prinaša tudi odgovornost. Bojim se, da se večina učencev ne zaveda dovolj pasti in zlorab komuniciranja prek Facebooka. Moj nasvet je, naj mlajši učenci še malo počakajo in naj se z vrstniki raje družijo doma, na igrišču ali v naravi. Učenci od 8. razreda naprej pa naj ga uporabljajo za vzdrževanje stika s tistimi, ki jih poznajo, a jih vidijo bolj poredko. Vsakodnevno druženje pa naj bo še naprej raje v živo, saj spletno druženje prijateljstva praviloma drži le na površinski ravni. MAJA PAJNTAR, učiteljica angleškega jezika: Verjetno danes najstniku težko prepoveš uporabo Facebooka. Mislim, da je v redu, če si ob primerni starosti ustvariš svoj profil. Pomembno pa je, da se znaš na spletu tudi primerno obnašati, kulturno komentirati in da si previden pri objavi fotografij. Za svoje vedenje na internetu si odgovoren sam, pa tudi starši bi morali vedeti, kaj njihovi mladoletni otroci počnejo za računalnikom. ZANIMIVOSTI O INTERNETU INTERNETNI VIC @ Youtube so ustvarili štirje sedemnajstletniki. Se pohvali Facebook: Jaz sem prijatelj z vsemi! Pa mu odgovori Google: Jaz vem vse! Internet ne more molčati: Jaz sem na vrhu! Me ni, pa ni ničesar! Se pridruži računalnik: Brez mene ni nič! Nato pa zaključi elektrika: Ha, ha, ha, a vi to resno!? @ Google je dobil ime po številu gugol (ena s sto ničlami). @ Facebook je bil sprva ustvarjen za klepetanje in izmenjavanje snovi študentov s Harvarda. @ Že več kot ena ura dnevno na FB in računalniških igricah povzroča zasvojenost in slabo vpliva na naše zdravje! 8 RAČUNALNIKI NA ŠOLI … niso samo v računalniški učilnici. Hana Bujanović Kokot, 6. a Ja, res je. Na naši šoli je veliko računalnikov, interaktivnih tabel … in to ne samo v računalniški učilnici. Tole so računalniki v knjižnici, ki so namenjeni izključno šolskemu delu … igrice so torej PREPOVEDANE, kot tudi uporaba med odmori! _ _ _ _ _ Takole učenci prvega triletja ponavljajo interaktivno tablo. Videti je zabavno! snov z _ _ _ _ _ V šoli ga pogosto uporabljamo za ustvarjanje predstavitev. Prostor z največ računalniki je … računalniška učilnica. Učencem je na voljo kar 16 novih računalnikov! … no ja, včasih se naredi izjemo. In za konec še računalniki v zbornici. Tukaj torej nastajajo vsi naši zoprni testi … 9 ANKETA: PRVOŠOLČKI Hana Bujanović Kokot in Bruno Kasunić, 6. a Le kaj delajo naši starši na računalniku? Na to vprašanje so nam odgovorili naši najmlajši prvošolčki … Če moja mami česa ne ve, vpraša računalnik. Erin, 1. a Oči gleda nogomet, je na Facebooku, gleda slike. Din, 1. b Ko telefon ne dela, na računalniku gleda nogomet. Nikola, 1.a Mami igra igrice. Daris, 1. a Oči gleda filme, mami pa za službo. Jakob, 1. a Oči gleda avte, mami pa igra igrice. Viktorija, 1. b Oči gleda slike in brska po internetu, mami pa išče telefonske številke. Andraž, 1. a Mami brska po internetu, oči pa igra igrice. Aleksej, 1. b Mami pa oči se dopisujeta, pa gledata kdaj ima brat treninge in tekme, pa še slike gledata. Ana, 1. b DELAVNICE V MESTNI KNJIŽNICI Hana Bujanović Kokot, 6. a Bi se rad naučil katerega od uporabnih in zanimivih programov na računalniku ter se hkrati zabaval? Potem obišči Mestno knjižnico Kranj in se nauči noro dobrih stvari. Priporočam! Prijavnico dobiš na informacijah v pritličju. Urnik:1. 2. 3. 4. 5. 6. Spoznajmo tablico (Ali si nedavno kupil tablico in je ne znaš uporabljati? Pridi na to delavnico.) Narišimo skico in miselni vzorec (Naredi kaj za šolo na računalnik.) Oglejmo si TV oddaje na internetu (Kako si lahko ogledamo oddaje, ki smo jih zamudili? Tukaj se boš naučil korak za korakom.) Uredimo si videoposnetke (Ali si posnel videoposnetke in ti na njih kaj ni všeč? Vse se da popraviti!) Pogovarjamo se preko Skypa (Ali imaš sorodnike, ki živijo daleč in jih ne vidiš pogosto? Nauči se jih poklicati po Skypu!) Ustvarimo svojo glasbo (Bodi 5-minutni DJ in naredi koncert za svojo družino!) 19.5.2014 Pon, 17:45-19:15 9.6.2014 Pon, 17:45-19:15 22.9.2014 Pon, 17:45-19:15 20.10.2014 Pon, 17:45-19:15 17.11.2014 Pon, 17:45-19:15 15.12.2014 Pon, 17:45-19:15 Za več informacij obišči spletno stran: http://www.mkk.si/2013/12/14/informacijsko-opismenjevanje-za-osnovnosolce-delavnice/ 10 RAČUNALNIŠKA MODA Modela: Patricija Jenko, 6. a, in Gal Perčič, 3. a Stilistka: Kaja Perčič, 6. a Kako se obleči, kadar sedemo za računalnik? Za nas je pozirala učenka iz 6. a razreda. Predstavlja popolno obleko za čas pred računalnikom. Take obleke za zdaj še ni mogoče dobiti v trgovinah, lahko pa si izdelate svojo različico! Patricijina pričeska je čisto preprosta in naravna. Nosi bel, oprijet top, popisan z imeni spletnih omrežij. Spodnji del obleke je narejen iz modrega satenastega blaga. Iz njega smo oblikovali nekakšno krilo, ki v čudovitih odtenkih modre in sive krasi Patricijino postavo. V rokah kot modni dodatek drži tipkovnico. Celotno opravo smo popestrili še z malce nakita in s svetlo sivim senčilom za oči. In sedaj še nekaj idej za fante: na trgu je že kar nekaj oblačil, ki so oblikovana po navdihu računalnikov in spletnih strani, tukaj pa vam predstavljam še malce drugačno različico! Gal nosi kavbojke, ki smo jim dodali verigo iz modrih in črnih usnjenih trakcev. Na sebi ima majico z napisom: "Everybody LOVE [email protected].!" Majico smo porisali z računalniškimi miškami, nekaj tipkami in kabli. To belo majico je oblekel čez črno majico z dolgimi rokavi, da je videti bolj zanimivo ... ANAGRAMI Patricija Jenko, Hana Bujanović Kokot, Anastasija Prodanska, 6. a Spodaj so napisana imena in priimki nekaterih otrok. Če jih premečeš, boš za vsakega posameznika našel njegovo najljubšo stvar, povezano z računalnikom. Veliko sreče! Lana Nurkič - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Mija Zen - _ _ _ _ _ _ _ Tina Pikovc - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Dora Din - _ _ _ _ _ _ _ Ile Kavšt - _ _ _ _ _ _ _ _ Gogo Lehromec - _ _ _ _ _ _ Molla Rezi Oxfif - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Lan Soz - _ _ _ _ _ _ Arni Žozdip - _ _ _ _ _ _ _ Rene Tint - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Aco Bokfe - _ _ _ _ _ _ _ _ Tine Porpow - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Ora Pe - _ _ _ _ _ Wiki Dijape - _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 11 Predstavimo priljubljen šport: SPLETNO SURFANJE Kaja Perčič in Hana Bujanović Kokot, 6. a Kaj sploh je surfanje? Nekaj o surfanju: surfanje je lahko vodno ali spletno. VODNO: To je šport, ki ga vsi poznamo. Surfanje med valovi je skoraj tako velik užitek kot surfanje po spletu. V njem večinoma uživajo fantje, punce pa večinoma le občudujejo mišičaste surferje. Lahko bi rekli, da se razlikujeta le v eni stvari: spletno surfanje je hitrejše in manj mokro. SPLETNO: Sopomenka za spletno surfanje bi lahko bila brskanje (po spletu, seveda). Lahko iščemo katere koli vrste podatkov, od igric pa do voznega reda. To lahko počnemo poslovno ali pa samo za zabavo. Za poslovno surfanje je potrebno malo več izkušenj in časa, za rekreativce pa so potrebni hitri prsti in zanimanje za različne stvari, povezane z računalnikom. Surfamo torej v različne namene. Nekateri po več ur, drugi pa le nekaj minut. Odvisno od tega, kaj iščemo. Po spletu lahko surfa vsak, ki si tega želi, po valovih pa le tisti, ki je dovolj močan in 'trpežen'. Kaj potrebujemo? Najprej potrebujemo računalnik z delujočim internetom in vsemi pripadajočimi pripomočki. Obvezno je tudi dovoljenje staršev, da se spletnega surfanja sploh lahko lotite. Za sladkosnede ali 'slanosnede' pa je standardna oprema še čips, smoki ali čokolada, saj nikoli ne veš, kdaj te lahko zgrabi lakota. Seveda je za vse začetnike zaželen tudi osebni trener ali pa tečaj spletnega surfanja. Brez tega lahko namreč naredimo kakšno veliko neumnost, ki nas utegne spraviti v težave. Pravila Pravila so jasna: brskamo za stvarmi, ki so za nas primerne. Poslušamo glasbo, namenjeno našim ušesom. Igramo igrice, primerne naši starosti. Je surfanje nevarno? Ne, če ga uporabljamo zmerno in pravilno. Obstaja pa tudi možnost pretiranega surfanja. O pretiranem surfanju govorimo, kadar smo za računalnikom 5, 7 ali celo 10 ur! V tem primeru nas lahko začnejo pestiti bolečine v zapestju, hrbtu in zadnjici. To so fizične posledice, mogoča pa je tudi psihična okužba - firbec. S firbcem se okužimo, kadar brskamo in iščemo kaj nespodobnega. Simptomi okužbe so pretirana radovednost, sključena drža in napete oči, želja po samoti ter poželenje po podatkih, ki niso namenjeni vaši starosti ali se vas ne tičejo. V primeru zmernega surfanja – uporaba za potrebe šolskega dela in kakšno uro na teden za zabavo – pa je strah pred nevarnostmi surfanja odveč. Prva pomoč pri obolenjih Če odkrijete prve znake teh bolezni (po mislih vam neprestano kroži računalnik, sanjate računalniške igrice in v vašem zvezku je namesto snovi zapisano: Računalnik je mega!!! ali I love comp!!!), potem prosite mamo za zdravilo: prepoved računalnika. V primeru resne okužbe s firbcem pa je edina terapija izključno javna uporaba računalnika, razen če vam uspe zbrati dovolj moči, da enostavno 'odsurfate' na primerno spletno stran. Kam nas pri surfanju najpogosteje zanese? Radovedneži najpogosteje iščejo stvari, ki se jih ne tičejo. Poslovneži brskajo za dolgočasnimi številkami in dokumenti. Nas, otroke in mladino, pa najpogosteje zanese na Facebook in podobna omrežja, med posnetke na video zakladnici Youtube, v svet računalniških igric in podobno. Ko boste znali (ali če že znate) surfati, lahko povabite 'frende' in skupaj surfate po straneh, ki so vam všeč in so primerne za vas! No, povedali sva vam nekaj zanimivosti o surfanju ali vsaj dopolnili vaše znanje. Zdaj pa hitro za računalnik in preglejte najnovejše čenče (a samo na straneh, do katerih imate dostop)! 12 KVIZ SLABE IN DOBRE STRANI FACEBOOKA Kaja Perčič, 6. a Imaš Facebook? Si zato ponosen/a, srečen/a, vzvišen/a ali nesrečen/a? 1. Edini/a v razredu nimaš Facebooka. Kako se počutiš? A) Ni mi mar. B) Zelo sem užaljen/a, ker mi ga starši ne dovolijo imeti. C) Vesel/a sem, ker nimam Facebooka. Tako nisem nikoli v nevarnosti zaradi njega. 2. Na šolo pridejo poznavalci in predavatelji, ki vam pripravijo predavanje o nevarnosti spletnih strani. Kaj storiš? A) Napol poslušam. Pravzaprav mi je vseeno. B) Z zamašenimi ušesi sedim in tako še dodatno kažem, da jih sovražim. C) Predavanje se mi zdi zelo zanimivo. To še dodatno potrjuje, da Facebooka ne potrebujem. 3. Starši so na robu prepričanja, da bi lahko imel/a Facebook. Kako reagiraš? A) Sploh nisem pri stvari in spremenim temo pogovora. B) Skačem od veselja in starše v objemu skoraj zadušim. C) Povem jima, da si Facebooka sploh ne želim, v upanju, da ne bosta užaljena. 4. Na televiziji slišiš, da je fanta/deklico tvojih let nekdo nadlegoval po Facebooku. Kako se odzoveš na dogodek? A) Žal mi je za tega otroka, ampak to pač ni moja stvar. B) Potočim za reko solz, a Facebook obdržim. C) Dogodek se mi zdi zelo tragičen in si še manj želim Facebooka. 5. Na mizi leži odprt učbenik, poleg njega pa računalnik. Kaj izbereš? A) Ne vem. Malo eno, malo drugo. B) Računalnik in Facebook seveda. C) Učenje. Jutri pišemo kontrolno nalogo Največkrat si obkrožil/a: A) Vseeno ti je za Facebook. Nisi več prepričan/a, kaj si želiš. V prihodnje bodi bolj prepričan/a v svoje odločitve. B) Facebooka si zelo želiš. Če ga že imaš, si nanj zelo ponosen/a in ga obožuješ. To je krasno, a marsikatera slaba beseda kroži o tej spletni strani. Pozanimaj se malo! 13 C) Tudi če nimaš Facebooka, se znaš zabavati na druge načine. Pohvalno! Tega v teh časih ne zna veliko ljudi. BRALNI GRIŽLJAJ Hana Bujanović Kokot, 6. a Po navadi je v tej rubriki opisanih nekaj najboljših knjig. Toda tokratna tematska številka so računalniki in internet. Kako oboje povezati? To lahko storimo na dva načina: lahko pišemo o knjigah na internetu ali pa predstavimo knjige, ki govorijo o internetu in računalnikih. Kako brati knjige, če nimaš knjige ()? Preprosto - na spletu! (to je najnovejša različica odgovora na vprašanje). E-knjige so knjige, dostopne na internetu. Preneseš si jih na računalnik, bralnik ali tablico in jih na teh napravah tudi bereš. Obstajajo pa tudi e-knjižnice, kjer si e-knjige lahko izposodiš. Na primer www.biblos.si. Brezplačne knjige pa najdeš na naslovu: www.e-knjiga.si ali www.dlib.si. Če želiš izvedeti, katere so najbolj popularne knjige ta hip, pa pojdi na www.fejstbuk.net, in ne, to ni Facebook! Priporočam jo iz prve roke, saj že nekaj časa spremljam njihove ''knjižne napovedi''. Tukaj pa so knjige o internetu in računalniku, ki so dostopne v naši šolski knjižnici (zraven je zapisana tudi starost učencev, za katere menim, da je knjiga primerna): Andreja Vukmir Lolo med računalniki 6+ Anne Rooney Velika knjiga o računalništvu 8+ O Lolu (oz. Lovru), ki ga strastno zanimajo računalniki. Ali tudi vas? Potem pa si čim hitreje izposodite to knjigo in se z Lolom podajte v novo pustolovščino! Vse, kar lahko počneš na računalniku in ob njem. Miha Mazzini Mislil sem, da obvladam Google 9+ Samo Kuščer Logo in računalnik 7+ Pomoč pri uporabi računalnika skozi zgodbo. Knjiga, v kateri najdete 50 priročnih trikov z Googla. Nekatere morda že poznate, ampak sem 100% prepričana, da ne vseh. 14 Pa še nekaj dobrih zgodb za najstnike, ki se poigravajo s temo interneta: Neli Kodrič Filipić [email protected]žav.si 12+ Zgodba osmošolke Tite o vseh zapletih, ki so se ji zgodili v življenju. Majda Koren Julija je zaljubljena LOL 9+ Jorg Hagemann [email protected] 11+ Zgodba o tem, kako se na internetu lahko vse hitro zaplete in kakšne so posledice. Pogovor med prijateljema, ki se poprej nista nikoli srečala, nato pa ugotovita, da sta si zelo podobna in celo soseda sta in končno med njima preskoči iskrica. »Z RAČUNALNIKOM ZNAM ZA TROJKO« Ekskluziven intervju s pisateljem Primožem Suhodolčanom Hana Bujanović Kokot, 6. a V tem intervjuju nam na vprašanja ne bo odgovarjal nihče z naše OŠ, ampak nam bo na vprašanja odgovarjal eden in edini … Primož Suhodolčan. Le kako se on spozna na internet in kaj misli o njem? Kaj za vas pomeni splet? Vsak dan kaj novega. Sam sem prvi računalnik videl šele na faksu. Bil je velik kot ladijski kontejner. Ampak sam se zelo rad učim in s spletom sva danes kar dobra prijatelja. Kako hitro ste se privadili nanj? Ali se sedaj na računalniku dobro znajdete? Vedno je kje kakšna nova aplikacija ali gadget, ampak to je zame izziv. Po šolsko rečeno znam z računalnikom za eno dobro trojko ali za slabo štirico. V šolskem časopisu bomo predstavili priljubljen šport spletno surfanje. Ali imate s tem športom kakšne izkušnje? Spletno surfanje ni moj šport. Najboljše surfanje zame je surfanje po planinah, kolesarskih stezah ali na košarkarskem igrišču. Kaj mislite, ali bodo e-knjige izpodrinile tiskane? Zakaj? Knjiga bo v prihodnosti zagotovo spremenila obliko in agregatno stanje. Kdaj pa se bo to dokončno zgodilo, pa še nihče ne ve. Koliko časa preživite na računalniku in za kaj ga uporabljate? Najbolj sem vesel pametnega telefona, ki mi kjerkoli na svetu sporoča, da sem lahko hkrati tudi doma. Še dobro, da imam tako pameten telefon, ki lahko povsod pomaga zmešani glavi. Hvala, g. Primož, za vaš čas in odgovore ter lep pozdrav! 15 SPREGOVORIMO NEKAJ MALEGA O ROBOTIKI Matej Aleksov, Aleksandar Iliev, 6. a ROBOTIKA – KAJ JE TO ? Verjetno ga ni med nami, ki še ni slišal za besedo robot. Pojavljajo se na mnogih področjih. Nekateri bi najprej omenili avtomobilsko industrijo, kjer so bili tudi začetki razvoja robotike, drugi bi izpostavili znanstveno-fantastične filme, v katerih nastopajo različni liki, ki so obravnavani kot roboti. V industriji si skoraj ne moremo več predstavljati resne proizvodnje brez robotske podpore, enako pa se robotika razvija tudi na neindustrijskih področjih, na primer pri hišnih opravilih, pri raziskavah, v zdravstvu, vojaški sferi, zabavni tehnologiji in še na mnogih drugih področjih. Robotika je znanstvena veda, ki je zelo obširna in črpa znanje iz tehničnih in netehničnih ved ter tako gradi znanje, značilno samo za robotske sisteme. To je avto s senzorjem, ki se lahko pelje po črti. To je zapornica s senzorjem, ki se dvigne, ko pred njo pripelje avto. OD KOD BESEDA ROBOT ? Besedo robot si je izmislil češki dramski pisatelj znanstvene fantastike Karel Čapek in jo uporabil v svoji dramski igri R.U.R. (»Rossumovi univerzalni roboti«). V češčini robota pomeni ''delo'' oz. ''suženj''. ZGODOVINA ROBOTIKE Prvi roboti so delovali na paro. Take robote so uporabljali že v grških templjih. Bili so v tleh pod templji in s paro obiskovalcem odpirali vrata. Uporabljali so jih tudi za premikanje svetih kipov, da so prestrašili vernike. Kasneje so urarji izumili učinkovitejši način avtomatizacije. Prvi mehansko animirani kipi so bili za okras na zvonikih. Prvega robota, ki se je sam premikal, je izumil Leonardo da Vinci. To je bila figura viteza, ki je lahko vstal, premikal roke in glavo. Odprl je lahko usta in mogoče od sebe dal tudi zvok. Francoz De Vaucanscon je naredil tri zelo dobre robote. To so bili račka, flavtist in bobnar. Najbolj znana je raca. Imela je 400-delen zapleten mehanizem in je bila kot prava. Lahko je jedla, pila, prebavljala hrano in na koncu izločila zelene liste. Včasih je tudi zagagala. ROBOTIKA NA NAŠI ŠOLI Tudi na naši šoli poteka interesna dejavnost robotika. Pri robotiki sestavljamo najrazličnejše majhne robote iz zbirk fischer-technik in jih nato povežemo z računalnikom ter jih sprogramiramo. Interesni dejavnosti se lahko pridruži vsak. Poteka vsak petek od 14.45 do 16.15. Robotika mi je zelo všeč, ker se učimo programirati razne robote. Do zdaj sem naredil avto, novoletno jelko, zapornico, ventilator in svetilko. To je robot, ki sem ga izdelal sam. Viri : http://sl.wikipedia.org/wiki/Robot http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/robotika-sinonim_industrij http://www.ro.feri.uni-mb.si/~martin/tmp/AVR_skripta.pdf http://www.robolab.si/~miheljm/documentation/students/rips/predavanja/pdf_robotika/robotika.pdf 16 KAJ DELA ALJAŽEVEC, KO NI ZA RAČUNALNIKOM? Aljaževci se v prostem času ukvarjajo z različnimi stvarmi, od kulturnih dejavnosti do športnih aktivnosti. Pri tem so zelo uspešni, saj dosegajo odlične rezultate tudi na državni ravni. Predstavljamo vam nekaj dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo ustvarjalni in aktivni Aljaževci. Pridruži se jim tudi ti! RIŠE V aprilu smo imeli na šoli odprtje razstave Malih umetnikov, učencev od 3. do 5. razreda, ki obiskujejo likovne ustvarjalnice pod okriljem pedagoginje Tine Potočnik Grom in učiteljice Tatjane Logar. Predstavili so se z motivom ptice v akvarelni tehniki. Vsaka ptica je svet zase, posuta z dobro voljo in trudom, ki so ga učenci vložili v sliko. Z ustvarjalnicami bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Kot že vrsto let pa tudi letos šola pripravlja mednarodni Dadin likovni natečaj, kjer se lahko mladi umetniki predstavijo s svojimi stvaritvami in jih občudujejo v pravem katalogu. Odprtje razstave Dadinega likovnega natečaja z bogatim kulturnim programom bo v četrtek, 22. maja ob 18. uri. PIŠE V prejšnjih letih je že več učencev naše šole pod vodstvom učiteljice slovenščine, Leonide Domajnko, napisalo in izdalo svojo prvo knjigo. Letos bo ta pisateljska čast doletela Ajdo Eler, učenko 7. a razreda. IGRA … na glasbila ali pa v gledališču Naša dramska skupina, prav tako pod mentorstvom učiteljice Leonide Domajnko, vsako leto okrog novega leta zaigra novo gledališko predstavo – za učence naše šole in starše, za upokojence ter za vrtčane. Včasih pa se z njo odpravijo tudi čez mejo – k pobrateni osnovni šoli v Trstu. Največji uspeh naše gledališke skupine je posnetek Mojce Pokrajculje, ki ima na YouTubu že več kot 400.000 ogledov! To je res izjemen uspeh. ŠPORTA Naša šola je znana po bogatem športnem programu, mnogo učencev pa na tem področju dosega tudi zavidljive uspehe: Patricija Belehar je državna prvakinja v karateju, Aleksander Krek Košir je nedavno osvojil naslov državnega prvaka v boksu, Nika Meglič je s soplesalcem postala državna prvakinja v akrobatskem rokenrolu, Ana Šarić je članica kadetske košarkarske reprezentance, v smučarskih skokih se udejstvujeta učenka 4. a razreda Ula Zupanc in učenec 2. b razreda Gregor Kadivec, s športom pa se ukvarja še mnogo drugih. 17 HOROSKOP Maja Vizjak, Ajda Eler, Tjaša Rauter, 7. a Ilustriral Aleš Krmelj, 7. a Vodnar: STANJE: S sabo nisi zadovoljen, zato sliko obdelaš z Instagramom, preden jo objaviš. NAMIG: Svoje pomanjkljivosti sprejmi kot prednosti. Pomaga, če si na list papirja zapišeš svoje dobre lastnosti. DENAR: Potrudi se in ne zapravi vsega za nepomembne stvari. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Instagram RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Ribi: STANJE: Trenutno veliko iščeš podatke na računalniku, uporabljaš Najdi.si in Google Chrome. Za podatke raje uporabi knjige ali pa za pomoč vprašaj starše. NAMIG: Veliko časa posvečaš šoli. Pojdi tudi malo ven in se druži s prijatelji. DENAR: Varčuješ – odlično, a ne bodi skopušen. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Twitter RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Oven: STANJE: Lepo se učiš, najdeš pa si tudi čas za prijatelje in hobije. NAMIG: Ustvari si profil na Facebooku (če ga še nimaš). To je odličen način za spoznavanje novih prijateljev. DENAR: Trenutno si praznih žepov, ne porabljaj denarja v nič. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Facebook RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Bik: STANJE: Rad lenariš pred računalnikom, a si vseeno dober v šoli - odlično! Le pazi, da ti vajeti ne uidejo iz rok! NAMIG: Najdi si nov hobi, npr. šport, šivanje, učenje različnih jezikov … DENAR: Če si boš izbral plačljiv tečaj, varčuj zanj. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Google Chrome RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Dvojčka: STANJE: Premalo se ukvarjaš s šolo ter preveč s prijatelji. NAMIG: Reci telefonu NE! Vem, da je težko, a se potrudi. DENAR: Imaš veliko denarja, ne zapravi ga za kupovanje nepomembnih stvari. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: YouTube RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Rak: STANJE: Veliko časa preživiš na Facebooku, obenem pa ti ni treba pretirano skrbeti zaradi šolskih ocen, saj si odličen učenec. NAMIG: Pojdi ven s prijatelji, psom, fantom/punco … DENAR: Imaš veliko denarja, povabi prijatelje v kino. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Facebook RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: 18 Lev: STANJE: Zelo se trudiš s šolo, pridno delaš naloge ter se družiš z družino. Redno posodabljaš svoj profil na Facebooku. NAMIG: Pojdi večkrat ven s prijatelji/prijateljicami. DENAR: Dobro ti gre, kar tako naprej varčuj! NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Omegle RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Devica: STANJE: Zelo si v skrbeh za šolo, rad/a pa raziskuješ internet. NAMIG: Sprosti se in zaživi življenje. DENAR: Povabi prijatelje na sladoled. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Google maps RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Tehtnica: STANJE: Veliko se družiš s prijatelji in se zabavaš ob igricah na telefonu. NAMIG: Ne zanemari šole, več se uči, saj ti bo prišlo še prav. DENAR: Večkrat pomij posodo ali pospravi sobo, nato se zmeni s starši za žepnino. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Facebook RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Škorpijon: STANJE: Raje kot na računalniku si s prijatelji v živo. NAMIG: Ljudje nimajo časa ves dan, družabna omrežja včasih pridejo prav. Tudi za spoznavanje novih prijateljev. DENAR: Opsala! Trenutno si brez denarja. Uporabi svoje igralske sposobnosti in prepričaj starše, da ti ga malo posodijo. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Snapchat RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Strelec: STANJE: Ne maraš družabnih omrežij, ne razumeš, kako lahko ljudje po ves dan visijo na njih. Raje se ukvarjaš s športom. NAMIG: Ni ti treba ustvariti profila na Facebooku, Twitterju, Skypu in milijon drugih omrežjih naenkrat, enega od njih pa le ne bi bilo tako slabo imeti. DENAR: Lepo znaš izkoristiti domača opravila sebi v prid! NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: (izberi si jo sam) RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: Kozorog: STANJE: V šoli ti gre zelo slabo, rad se družiš s prijatelji ter se ukvarjaš s športom. NAMIG: Potrudi se v šoli. Vem, da ne moreš biti dober na vseh področjih, lahko pa uporabiš status športnika. DENAR: Imaš ga veliko. Porabi ga tudi v dobrodelne namene. NAJBOLJŠA SPLETNA STRAN ZATE: Omegle RAČUNALNIŠKI OBSEDENEC: 19 ŠOLA V NARAVI – 3. razred Kranjska Gora TEK NA SMUČEH Na teku na smučeh smo se imeli zelo lepo. Čeprav smo veliko padali, nas ni nič motilo. Včasih smo se igrali črnega moža, pobirali smo vejice ... To je bilo še bolj zabavno, ker smo bili brez palic. Z nami je tekel učitelj Miro in še učiteljice Klavdija, Nuša ter Jana. Učiteljica Ema nas je opazovala. Nekateri učenci so bili hitri, drugi pa počasni, toda vsi smo bili veseli. Na koncu smo bili že vsi pravi tekači. Moj sošolec Tarik je z učiteljico Jano stavil, da ne bo padel desetkrat, in stavo dobil, zato si je zaslužil sladoled. Brin Frelih Kozinc, 3. b PLAVANJE V HOTELU LARIX Najbolj všeč mi je bilo, ko smo z učiteljem Mirotom in z učiteljicama odšli v hotel Larix na kopanje. Tam nas je presenetil učitelj Nejc. Zelo smo se ga razveselili. Plavali smo v manjšem bazenu in se spuščali po majhnem toboganu. Uživali smo tudi v večjem bazenu z mostom. Zelo zabavno je bilo v masažnem bazenčku, kjer je špricala voda. Vmes smo počivali na ležalnikih. Dve uri sta hitro minili in morali smo zapustiti bazen, se stuširati, posušiti in obleči. Adela Čajić, 3. b SKOKI NA BLIŽNJEM SMUČIŠČU V torek nas je v Kranjski Gori obiskal trener smučarskih skokov. Naučil nas je osnov skakanja. Imeli smo svojo mini skakalnico, da smo lahko poskusili skakati. Od punc sva skakali samo Gresa in jaz. Nekaj je bilo tudi padcev. Vseeno smo se zelo zabavali. Nadja Čuhalev, 3. b OBISK PLANICE V četrtek smo se z avtobusom odpeljali v Planico, kjer je bilo prvenstvo v skokih. Vsak od nas je imel vstopnico za ogled smučarskih skokov. Videli smo Petra Prevca, Roberta Kranjca, Nejca Dežmana in druge. Ves čas smo poslušali glasbo in plesali. Glasno smo navijali, ploskali, skakali in se smejali. Na lička smo dobili tatu v obliki srčka. Po tekmi smo se z avtobusom vrnili nazaj v dom. Maj Flajs, 3. b POSPRAVLJANJE SOB Že prvi dan nam je upravnik Roman povedal, da bo vsak dan prišel v sobe in jih ocenil z ocenami od 5 do 10. Povedal nam je, kaj bo pregledoval. Pridno smo pospravljali kopalnico, postelje, oblačila, pometali in praznili koše za smeti. Vsak dan smo si lahko na oglasni deski pogledali ocene. Na koncu smo bili vsi pohvaljeni. Tisti, ki so se pri pospravljanju najbolj trudili, so dobili priznanje. Ema Prodanska, 3. b 20 ORIENTACIJA Zbrali smo se pred domom. Učiteljica Klavdija nam je pokazala, kako poiščemo strani neba. Vsi smo se obrnili tako, da smo z desno roko kazali vzhod, in povedala nam je, da je na levi zahod, pred nami je sever, za nami pa jug. Nato nam je razdelila kompase in videli smo, da magnetna igla vedno kaže sever. Tudi na zemljevidu smo pokazali strani neba. Poiskali smo Kranjsko Goro in reko Pišnico. Svit Cegnar, 3. b DRUŽABNI VEČER V telovadnico smo prinesli vse družabne igre, ki smo jih imeli s seboj. Razdelili smo se v skupine. Ena skupina je plezala po plezalni steni. Večkrat smo padli na tla, preden smo priplezali do konca. Potem nam je šlo vedno bolje. Ko smo se zamenjali, smo igrali namizni tenis. Tudi tu smo imeli na začetku več težav. Na koncu smo igrali družabne igre. Bilo je veliko takih, ki jih še nisem poznala. Ta večer mi je bil najbolj všeč, ker smo bili vsi skupaj in smo se lahko skupaj igrali. Victoria Romanescu, 3. b _ _ _ _ _ _ _ Glavni operacijski sistem računalnika. To je programska oprema, ki je nujna, da računalnik sploh deluje (da ga lahko uporabnik uporablja). _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Program, ki ga uporabljamo za komunikacijo: lahko z video prenosom ali pa z dopisovanjem. Uporabljajo ga tisti, ki vidijo veselje v urejanju slik. 21 ZIMSKA ŠOLA V NARAVI NA POKLJUKI Pripravil: Bor Kaloper, 4. b Ponedeljek, 10. 3. 2014 Na Pokljuko smo se pripeljali ob 9:10. Razvrstili so nas v sobe in na smučišču so nas razporedili v skupine. Po smučanju smo šli na kosilo, ki je bilo še kar dobro. Po kosilu je sledil počitek in jaz sem ga izkoristil za razpakiranje svojih stvari. Kasneje je sledil tek na smučeh, jaz sem bil pri učitelju Tonetu, ki je bil zelo prijazen in hkrati zabaven. Sledilo je predavanje policista, ki nam je povedal vse o varnosti na smučišču. Učitelj Tone pa nam je pripovedoval o živalih in rastlinah alpskega sveta. Sladil je spoznavni večer in priprava na počitek. Torek, 11. 3. 2014 Zjutraj smo fantje iz naše sobe zgodaj vstali. Učiteljica Nina nas je poklicala na zajtrk. Pojedli smo zajtrk in odšli na smučišče Viševnik. Tam smo šli lahko čisto vsi na sidra, kjer pa sem jaz dvakrat padel. Po napornem smučanju je sledilo kosilo, po njem pa zaslužen počitek. Na teku na smučeh sem izgubil palico, ampak smo jo na srečo takoj našli. Sledilo je predavanje gorskega reševalca o tem, kaj naj naredimo če nas zasuje plaz. Prikazal nam je tudi vajo na sošolcih Adnanu in Hani. Ravno takrat, ko smo imeli predavanje sta me je obiskala stric Žiga in teta Tanja. Z njima je prišla tudi njuna psička Arja, ki je požela največ občudovanja. Potem je sledil zaslužen počitek. Čisto sem bil ''crknjen''. Sreda, 12. 3. 2014 Danes sem se prvi zbudil, vendar sem takoj nazaj zaspal. Šli smo na zajtrk, ga pojedli in šli v garderobo po pancerje in se pripravili na smučanje. Po vsaj eni uri smučanja je bil čas za čaj (kot vsak dan). Peš smo odšli nazaj do doma in se takoj, ko je učiteljica rekla, da je kosilo, smo vsi postali tako lačni, da smo se komaj privlekli še do jedilnice. Kot bi trenil, smo vse pojedli. Zvečer smo gledali film Pastirci, potem pa počitek. Četrtek, 13. 3. 2014 Danes smo šli na zajtrk in odšli na smučišče na sidro. Danes nisem niti enkrat padel iz sidra. Po tem je sledilo slastno kosilo in počitek, ki sem ga izkoristil za branje. Zadnji večer na Pokljuki smo delali lesene škatlice. Še zadnja noč, na Pokljuki, jutri pa bom že spal v svoji postelji. Petek,15. 3. 2014 Ob pol osmih sem imel že čisto vse spakirano, tako da sem lahko mirno še zadnjič šel na smučanje. Učitelj Nejc me je pohvalil, da zelo lepo smučam, ampak je vse prehitro minilo. Še zadnjič smo šli na kosilo potem pa domov. Upam, da me bo poleg mami in očija pričakal še brat Žan. V ŠOLI V NARAVI SEM SE IMEL ZELO, ZELO LEPO!!! 22 FOTOREPORTAŽA: NEKAJ UTRINKOV Z LIVŠKIH RAVEN Kaja Perčič, 6. a Šestošolci smo bili letos med prvimi v šoli v naravi. Obiskali smo dom Kavka na Livških Ravnah. Vreme nam res ni bilo naklonjeno, smo se pa pošteno zabavali! Tukaj je nekaj slik: Kako zabavna je lahko molža krave! Jutranja joga je zakon! Ta-daaaa! Vsi imajo radi pelerine! Čelade so obvezne za pohod po nevarnem pobočju. Tako, komolec malo višee … Izdelki za božični sejem so pripravljeni! Ob Soči. 23 ŠOLA V NARAVI - 7. razred Marindol Ajda Eler, 7. a V drugem tednu šole smo se 7. razredi že podali v Marindol na štiridnevno šolo v naravi. Štirje dnevi brez telefonov in računalnikov? Ne skrbite, poiskali smo si drugačno zabavo. Na tej strani si lahko preberete več o naših doživetjih. Vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je skoraj ves čas deževalo. Bivali smo v šotorih, zato je bilo to še posebej neprijetno. KLOR BANDA: To so bili določeni učenci, ki so morali zaradi lastne neumnosti čistiti mize drugih učencev. Uh, ne želimo si biti na njihovem mestu! AKTIVNOSTI: Da nismo samo posedali in se dolgočasili, smo imeli dopoldanske in popoldanske dejavnosti. Med te so spadali vožnja s kanuji po reki Kolpi, učenje in pripravljanje plakatov o Otonu Župančiču, učenje zavezovanja vozlov, izdelovanje belokranjske pisanice … Pripravili smo tudi tri zanimive jedi. Če jih želite poskusiti, boste morali vprašati sedmošolce za recept. ČASOPIS: Sedmošolci smo že tudi pravi novinarji. O šoli v naravi smo napisali celo svoj lasten časopis Pod šotorom. Na žalost ga posedujemo samo mi, tako da boste morali stopiti do enega od nas in prositi, če vam ga posodi. V njem najdete poleg opisov zanimivih dogodkov tudi poučne stvari o Beli krajini ter veliko rebusov in ugank. GLAVA vs. LUČKA: Dogodek, ki nas je vse pretresel. Ko je učenka 7. razreda udarila učenca 7. razreda z lučko po glavi, je lučka razpadla. Dele je morala iskati po celem šotoru. Če želite izvedeti še več, vam priporočam, da vprašate sedmošolce. Torta za 28 učencev Slabo vreme … Vožnja s kanuji Taborni ogenj Vsako noč smo preživeli v šotoru. Pri novinarstvu … smo namazali učitelja z zobno kremo. 24 STRIP Objavljamo zmagovalni strip Aljažkovega natečaja: avtor je Jan Bavdek iz 1. a razreda. Bravo! 25 PESNIKI IN PISATELJI SE PREDSTAVIJO LOVEC IN PES Nekoč je živel lovec. Doma, v stari hiši, je imel psa. Ko je šel lovec na lov, je pes pobegnil od doma. Lovec se je vrnil z lisico v rokah. Ko je prispel do doma, je stopil v hišo in videl prazno posteljo njegovega psa. Potem je rekel: zelo, zelo dober pes je bil. Lovec je lisico spekel, jo je pojedel in nato zaspal. Ko je spal, je prišla vila in mu dala znak boga živali. Ko se je zbudil, je na roki zagledal tak znak: . Potem se je umil in šel na lov. Prišel je na jaso in zagledal medveda. Tudi medved je zagledal lovca in ga prijazno nagovoril. Vem, da si lovec, a si tudi dober človek, zato te prosim, da ne ubijaš več živali. V zameno za to nas boš vedno razumel in me ti bomo vedno pomagale. Lovec je bil presenečen, da je razumel medvedovo govorico. Obljubo je držal do konca svojih dni. Timotej Grošelj, 2. b Nejc Štrukelj Umek, 2. a MLINČEK Nekoč je živela revna družina, ki ni imela denarja, da bi si kupila kaj za pod zob. Nekega jutra se je mož odpravil v gozd in je srečal starko. Starka ga je prosila, naj ji pomaga nesti težko košaro. Mož je odgovoril, da ji lahko pomaga. V zahvalo ti bom povedala skrivnost. Pojdi do jame in prišel boš do treh vrat. Ne smeš vstopiti skozi prva vrata, ker tam spi velikan, in tudi skozi druga vrata ne vstopi. Skozi tretja vrata pa lahko vstopiš. Tam boš našel mlinček in kar si boš zaželel, bo prišlo ven. Mož je res odšel tja, vzel mlinček in odšel domov. Nikoli več niso bili revni. Nika Jelić, 2. a Pia Češnjevar, 2. a PRINC REŠI PRINCESO Nekoč za sedmimi gorami je živel kralj s tremi hčerkami. Bile so oblečene v zlate majice. Nekega dne je prišel princ, ki je sedel na konjskem hrbtu. Potrkal je na vrata in vrata so se odprla. Ko je stopil noter, je videl tri lepe princese. Kralj je rekel: Dobrodošel. Ko je bila zunaj noč, so odšli vsi spat. Takrat je prišla čarovnica. Princ se je zbudil in videl, da ni princes. Odšel jih je iskat in jih je našel pri čarovnici. Princ je čarovnico ubil in odšli so domov. Kralj je bil vesel in princ si je lahko izbral princeso za ženo. Živela sta srečno do konca svojih dni. Gregor Kadivec, 2. b Brin Koren, 2. a 26 ZVEČER JESEN VILA Ko dan preveša se v noč, mama reče lahko noč, jaz pa rečem ne še zdaj, saj počel bi rad še kaj. Rad bi se še poigral ali pa smehljal. Jesen je rjava, rjava je trava, je taprava kot krava. Ni zelena je rumena joujoujou je rdeča ni sreča kakor strgana vreča. Listje odpada drevje odpada veje so prazne komaj opazne niso prijazne uou uou uou jou jou jou. Listi se barvajo in pospravljajo drevesa so prazna na tleh je veliko listov jou jou jou uou uou uou. Neka vila Mila Tila Lila, si je zob izpulila, saj jedla je sladoled, ki bil je trd kot led. Na pomoč ji je priskočila sestrica Špela. Odpeljala jo je k zobozdravniku, ki izpulil zob. Vilo je odrešil muk. Bilo ji je v poduk. Ko že ura pozna je, jaz že zeham na vso moč in rečem lahko noč. Žan Stare, 4.a Luka Bujanović Kokot, 1. b Luka Mirković, 3. a Julija Novak Hafnar, 4. b Erin Knaflič, 1. a ČEBELICA USPAVANKA Čebelica je priletela na cvet, Na cvetu je popila med, ko se je dovolj napila, je razprla svoja krila, in jo v panj mahnila. Muca še leži v topli postelji. Na nebu so puhasti oblaki, na tleh pa zaspani junaki. Oblaki te peljejo v spanje, v spanju pa najrazličnejše sanje. Zdaj pa lahko noč in če strah pride k tebi, pridi po pomoč. Lučka Zatler, 4. b Ivana Nišandžić, 1. b Narajan Zupan Polše, 4. a DEČEK IN KLARA Nekoč je živel deček z ubogo materjo. Nekega dne se je odločil, da gre po svetu. Mama pa mu je dala nasvet, naj se poroči. Hodil je in hodil in postal žejen. Zagledal je vodnjak, popil požirek vode in tedaj je vodnjak rekel: Dober dan, fantič, kaj iščeš? Takrat se je domislil maminih besed in odgovoril je: Lepo nevesto, in še to, mora biti prijazna. Vodnjak je odgovoril: Dobro poglej v vodnjak. Ti je ta všeč? Fantič je rekel: Ja, seveda, kako pa ji je ime? Ime ji je Klara. Lepo, prekrasno ime – Klara. Kje jo lahko najdem? Dobro poslušaj! Najdeš jo v Vetrovnem gradu na vrhu neba. Ampak kako pridem do tja? Boš že videl. Hodi in vprašaj prvega, ki ga boš srečal. Nasvidenje. Deček je hodil in naletel na starca. Veš kaj o Vetrovnem gradu na vrhu neba? Ne, ne vem, a ve sestra Gromka. Pojdi do nje in jo vprašaj. Hodil je in hodil in prišel do Gromke. Vprašal jo je, če ve kaj o Vetrovnem gradu na vrhu neba. Vem, vem, fantič, a zakaj rabiš ta podatek? Da grem do princeske Klare, zelo je lepa. Povem ti. Gromka je izrekla: CUNGE LANGE ČIRULE TANGE. V hipu je bil deček na Vetrovnem gradu na vrhu neba. Predenj je stopila Klara rekla: Oh, kaj pa ti tu? Ti si gotovo Klara? Seveda, jaz sem Klara. Klara, rad bi se poročil s teboj! Toliko sem hodil, da sem prišel do sem, da te zaprosim za roko. Z veseljem sprejmem tvojo prošnjo. Poročila sta se in dobila otroke. Pridružila se jima je tudi dečkova mama. Srečno in veselo so živeli do konca svojih dni. Jana Kojadin, 5. a 27 MOJA ZGODNJA ZGODBA Čokoladni jogurt Ko sem bil star malo več kot eno leto, sem bil še kar priden. Sedel sem v jedilnem stolčku in jedel. Nisem maral jesti z žlico, zato sem čokoladni jogurt stresel po mizi in jedel z roko. Medtem je mama hranila Emino, očija pa ni bilo doma. Jaz sem kar packal po steni, bil sem ves umazan. Ko sem mazal po steni, sem se smejal, saj sem se neznansko zabaval. Na koncu se je tudi mami smejala,saj me ni mogla ustaviti. Inas Mešinović, 4. a Neža Kovše, 3. a MOJE SANJSKO POPOTOVANJE Moje sanje se mi zdijo kar precej razburljive. Nekatere so res razburljive, nekatere so dolgočasne, strašne in še veliko vrst jih je. Sanjala sem že vse mogoče vrste sanj. še zagotovo nihče ni sanjal kaj podobnega, kar bom zdaj napisala. Končno! V nedeljo smo se odpravili z vlakom v Ljubljano. Komaj smo čakali, da pridemo tja. Na vlaku smo se pogovarjali, kam gremo na tako lep sončen dan. Seveda smo se že odločili, da gremo v ljubljanski živalski vrt. Tako zelo razburljivo! Zvečer pa so se mi sanjale stvari, ki jih ne morem pojasniti. Stopila sem na umazan in grd vlak, kar naenkrat je zagrmelo in vlak je bil kar naenkrat poln zvezdnega prahu, in povrhu je bil čisto nov. Spet je zagrmelo in vlak je začel voziti s tako hitrostjo, da so drevesa - in vse ostalo, kar je bilo ob tirih - kar švigala mimo. Naenkrat pa je vlak vzletel in tudi vsi potniki v njem. Z radovednostjo sem stopila v kabino voznika in tam zagledala nezavestnega voznika in vilinsko princeso. Ko me je zagledala, je pihnila vame in zbudila sem se (popila sem kozarec vode in odšla nazaj spat). Ko sem zaspala, v sanjah nisem več bila v sprevodnikovi kabini, temveč v živalskem vrtu. Tam sem se znašla sredi živali. Obkrožale so me različne živali: želve, opice, sloni, žirafe, zebre, antilope, mufloni … Bala sem se vseh teh živali, pa sem zagledala onkraj ograje zlatega konja s smaragdnimi kopiti. Stekla sem k njemu, saj je bila to edina možnost, da se rešim živali. Konj je poletel v oblake in daleč stran od groznih živali. Letela sva nad oblaki in priletela do gradu sanj, ki je stal med deželo BUDNOSTI in SPEČNOSTI. Stopila sem v grad in tam so me okronali za rešiteljico zlatega konja. Sedla sem na prestol in vesela, da me ne obkrožajo več čudne živali, ugotovila, da me zdaj obkrožajo čudni ljudje, ki zahtevajo nemogoče. Še sreča, da je ravno takrat zazvonila budilka, drugače bi bilo z mano konec. Ne vem, kako se sanje nadaljujejo, saj sem morala v šolo. V šoli pa sem na sanje čisto pozabila, saj smo pisali test iz matematike. Vsaj upam, da se končajo srečno. Če se ne, še dolgo ali sploh nikoli ne bom izvedela. Tara Tofaj, 5. b REŠITVE Anagrami, str. 12 računalnik, tipkovnica, številka, Mozilla Firefox, zaslon, požarni zid, internet, namizje, Android, Google Chrome, Facebook, Powerpoint, Opera, Wikipedija. Šifrirana uganka, str. 7 Marko: Mami! Grem lahko na računalnik? Mama: Ali si se že pozanimal o nevarnostih na internetu? Marko: Ja, mami. Vse o tem sem prebral v novi številki Aljažka! Logotipi Google Chrome, Mozilla Firefox, Internet Explorer, Wikipedija, Facebook, Twitter, Power Point, Windows, Skype, Picasa. 28 OMG! LOL! Kaja Perčič, 6. a Poznaš najpopularnejše kratice za najbolj nore fraze? Ne? Predlagam, da hitro prebereš naslednjo stran, da se S5 ne osramotiš! LP - lep pozdrav BP - brez problema ASAP - as soon as possible (takoj, ko bom lahko) 2L8 - too late (prepozno) B4N - bye for now (adijo za zdaj / se vidimo) LOL - laughing out loud (smejati se na ves glas) OMG - oh my god (o, moj bog) S5 - spet MI2 - midva BFF - best friends forever (najboljša prijatelja za vedno) BF -boyfriend (fant) GF - girlfriend (punca) GR8 - great (super) NM - never mind (pozabi) Y - why (zakaj) TNX – thanks (hvala) YW - you're welcome (ni za kaj) BFFL - best friends for life (najboljša prijatelja do konca življenja) FB - Facebook 4U - for you (zate) JJ - just joking (samo hecam se) JK - just kidding (samo šalim se) IRL - in real life (v resničnem življenju) BTW – by the way (mimogrede) J3 – jutri OMG! LOL! Kaja Perčič, 6. a Poznaš najpopularnejše kratice za najbolj nore fraze? Ne? Predlagam, da hitro prebereš naslednjo stran, da se S5 ne osramotiš! LP - lep pozdrav BP - brez problema ASAP - as soon as possible (takoj, ko bom lahko) 2L8 - too late (prepozno) B4N - bye for now (adijo za zdaj / se vidimo) LOL - laughing out loud (smejati se na ves glas) OMG - oh my god (o, moj bog) S5 - spet MI2 - midva BFF - best friends forever (najboljša prijatelja za vedno) BF -boyfriend (fant) GF - girlfriend (punca) GR8 - great (super) NM - never mind (pozabi) Y - why (zakaj) TNX – thanks (hvala) YW - you're welcome (ni za kaj) BFFL - best friends for life (najboljša prijatelja do konca življenja) FB - Facebook 4U - for you (zate) JJ - just joking (samo hecam se) JK - just kidding (samo šalim se) IRL - in real life (v resničnem življenju) BTW – by the way (mimogrede) J3 - jutri
© Copyright 2024