Gorski Potrebujemo pogoje za nov zagon gospodarstva! zagon Mateja Čadež - Grašca Uroš Ribič Naročnik publikacije je Klemen Belhar in ZAGON - Lista Klemena Belharja. S sodelovanjem smo lahko vsi zagon za Tržič! za turizem! Metka Gaberc Tržič, oktober 2014 TRŽIŠKI Še nekaj dni nas loči do volitev 5. oktobra. Glasujte za Klemena Belharja in Listo ZAGON. Dajte svoj glas novemu zagonu za Tržič. www.zagon-trzic.si Ker se da! svoji listi. Zaupam občankam in občanom. Zaupam zato, da bi zaupali nazaj. Stari politični sistem in politikanti v zadnjih dvajsetih letih niso bili vredni zaupanja. Prehitro so spregledali potrebe občanov in delali za neke druge interese. Potrebujem vaše začetno zaupanje, zato da bi lahko delal v vašo korist in da bi začeli zaupati politikom. Zaupanje potrebujemo vsi. Zaupati si moramo med seboj, če želimo plodno sodelovati. Sodelujem z neverjetno zag- nanimi ljudmi, ki so na listi. Vsak od njih ima iskreno voljo, da bi naš mali košček sveta spremenil na bolje. Sodelovati bomo morali vsi. Župan, občinski svet in občinska uprava. Brez iskanja majhnih koristi. Iskati bomo morali skupno pot. Predvsem bomo morali sodelovati vsi občani. Premagati bomo morali kulturo škodoželjnosti in nevoščljivosti. S sodelovanjem ju lahko spremenimo v iskrenost in spoštovanje. Iskreno spoštujem vsakogar. Reveže na ulici in ljudi v velikih pisarnah. Vsi smo del tega sveta. Vsi smo Tržič. Nekdaj je bil to zelo spoštovan kraj. Iskreno si priznajmo, da ni več tako. Spoštovanje si moramo prislužiti nazaj. To bomo zmogli le, če se bomo spoštovali. Spoštovati moramo dosežke drugih občanov, spoštovati moramo boj posameznika in spoštovati moramo drugačnost. Najbolj pa moramo spoštovati ustvarjalnost in znanje. Imamo krasne naravne pogoje, vsaj dve dragoceni surovini in delovne ljudi. Vse to moramo izrabiti. Uspelo nam bo le z ustvarjalnostjo in z znanjem. Znam in znamo. Imam znanje in izkušnje za uspešno vodenje občine, zagon za vleko voza in ustvarjalnost za vpeljavo novosti. Lista Zagon ima še več znanja in osebnega zagona. Dobili so ga v naših krajih in želijo ga vrniti v kraj. Vsi Tržičani skupaj imamo dovolj znanja, da si ustvarimo boljše življenje. Dovolj je prepričevanja, da se ne da. Kakor je rekel stari dobri Ford: »Lahko mislite, da se ne da ali da se da. V obeh primerih imate prav.« Izkažite zaupanje. Ker se da! popili kakšno pivo. Tisti, s še več vzmetenja, bi se na izhodišče pripeljali z žičnico. Tisto, s katero bi se pozimi vozili smučarji. Morda celo tekmovalci, ki nikjer v Sloveniji ne morejo trenirati. Namreč, poznam kraj z odličnimi tereni za tako smučišče. Celo za tiste, ki pridejo z avtodomi bi poskrbeli, še več, storili bi kaj, da bi se počutili bolje kot doma. Le TPIC bi potem moral biti kar naprej odprt. In tako dalje in tako dalje. Sanjam o tem, da bi občinski sodelavci povprašali občane, kaj si želijo in kaj potrebujejo. To je namreč njihova osnovna naloga. O občini, ki stanovanj ne bi prodajala, ampak bi z njimi pomagala mladim družinam. Sanjam o komunali, ki čisti ulice in ima denar, da organizira pluženje snega. Sanjam o ulični razsvetljavi, kjer svetijo vse luči. Sanjam, da se bom v Cokli ali pri Poloni usedel na kavo in se mimo mene nihče ne bo peljal. Še prej pa bom kupil domače izdelke na tržnici, kjer bo več kot en ponudnik. Sanjam o tržnici, ki bila taka, da bi kmetje imeli veselje prinesti izdelke v mesto. Danes zapuščene velike mestne hiše lezejo skupaj. Jaz pa sanjam, da bi v njih živeli ljudje, ki bi si v njih uredili lepa sodobna stanovanja. Sanjam, da bi ljudje od drugod sanjali, da bi se preselili v Tržič. In tako dalje in tako dalje. Danes so to sanje. Še večje sanje je imel tisti junak sredi Kansasa, kjer je bila le trava. Če sem začel z romanom bom z njim tudi zaključil. S prstom po zemljevidu vas peljem na Češko. Tam je Bohumil Hrabal napisal nenadkriljivo satiro, Stregel sem angleškemu kralju. V njem glavni junak večkrat izreče stavek, ki je postal moje življenjsko vodilo: »In neverjetno je spet postalo resnica.« Danes so to sanje. Sanje prerado ostanejo le sanje. To kasneje obžalujemo. Najprej je treba sanjati, potem je sanje treba uresničiti. To sem dolžan sebi, mestu in vam, če delite podobne sanje. Kot pravi neka misel: »Ljudje akcije so sanjači.« Sanje imamo, sedaj je čas za akcijo. In neverjetno bo spet postalo resnica. Nekdaj je bil to zelo spoštovan kraj. Iskreno si priznajmo, da ni več tako. Spoštovanje si moramo prislužiti nazaj. Verjamem v Tržič. Verjamem v Tržičanke in Tržičane. Verjamem, da lahko uspemo. Verjamem, da lahko dosežemo vse tisto, kar smo že imeli in še več. Gospodarski razvoj, razvoj turizma, urbanistična prenova, urejenost vasi in mesta, prijazna občinska uprava – to so cilji, ki so odvisni le od naše volje in našega zagona. Sodelovanje pri raznih akcijah in projektih nam daje vero v uspeh in nas utrjuje v zaupanju. Zaupam soljudem. Zaupam Sanje za mesto Najprej je treba sanjati, potem je sanje treba uresničiti. To sem dolžan sebi, mestu in vam, če delite podobne sanje. Sanje imamo, sedaj je čas za akcijo. Razmišljajoč o Tržiču, mi je na misel prišel roman Meščan, ki ga je napisala Pearl S. Buck. Ne štejejo ga za enega njenih najboljših, a meni je morda najljubši, saj mi je vcepil resnično vero v mesto. V njem opisuje, kako se glavni junak trudi zgraditi mesto sredi ravnic v Kansasu. Tja je prišel iz angleškega mesta in prav mesto je tisto, kar najbolj pogreša. Na koncu mu uspe. V Tržiču nam ni treba graditi mesta, se bo pa treba potruditi, da bo mesto preživelo. Stanje je slabo. Industrija je propadla, podjetja so se izselila, ljudje so odšli v hišice na robu gozda. Mestno jedro je skoraj prazno, v njem živimo ljudje iz starih tržiških družin in kopica priseljencev šibkega socialnega statusa. Bistrica ni nikoli postala del enotnega mesta. Lepe vaške hiše na soncu, so vse bolj brez središča identitete. Tržič postaja vse manj mesto in vse bolj le geografski pojem. Bolj duh kot mesto duhov. Spalno naselje tistih, ki imajo in pokopališče tistih, ki nimajo. Iz tega niča lahko vzklijejo le sanje. Sanje o čem? Najprej o malih stvareh. O mladih mamicah, ki se z vozičkom lahko sproščeno sprehajajo po Tržiču in se brez skrbi odpravijo v Bistrico. Ker želijo podaljšati sprehod, lahko po pločniku pridejo do Zvirč ali do Križev. O starejših ljudeh, ki se lahko usedejo v park, na nekaj, čemur se resnično lahko reče klopca. Namesto, da ždijo pred stolpnico, pod grmovjem, na propadlih lesenih tramovčkih. O otrocih, ki se v Bistrici igrajo na čistem igrišču, ki je vredno imena. O otrocih v Tržiču, ki dobijo prvo pravo otroško igrišče. O malo starejših otrocih v Tržiču, ki vzamejo žogo in gredo vreči na koš. Zraven pa se mame in fotri zvirajo na urbanem fitnesu. O tem, da bi se nekdo iz Bistrice v Tržič in nazaj peljal po kolesarski stezi. In tako dalje in tako dalje. Pa tudi o malo večjih stvareh. Da BPT ne bi bila strelišče, dve delavnici in kopica propadlih fasad. Tam je prostora za celo mesto. Za industrijsko cono. Ali za nogometno igrišče in stanovanja in igrišča in toplarno na biomaso in še nekaj ključnih stvari. Sanjam, da bi nekje nekoč imeli prostor za razvoj novih podjetij. Da bi v njih Tržičani našli delo in dostojanstvo. Sanjam, da bi namesto grdega kafiča imeli pravi kulturni dom. Da bi odlični mladi glasbeniki imeli urejen prostor za vaje in prostor za špile. V istem prostoru, kjer bi prostor dobili tudi drugi mladi ustvarjalci. Temu bi lahko rekli mladinski center. Sanjam, da Grad ne bi propadal, da bi v njem videli kaj o Radetzkyju. Da bi v njem imeli knjižnico, ki ne bi imela najslabših prostorov v Sloveniji. Nekje tam bi bila poročna dvorana. Okrog bi bil park in v njem otroško igrišče. In tako dalje in tako dalje. Sanjam o množici kolesarjev. Ki bi jim lahko rekli tudi turisti. Za razvoj takega turizma ima Tržič najboljše pogoje daleč, daleč, daleč naokoli. Ti turisti na dveh dobro vzmetenih kolesih bi lahko spali v kampu, hostlu in hotelu. Nekje bi jedli in drugje Klemen Belhar K. B. Mesto je lepo. V sebi nosi veliko zmožnosti in priložnosti. Potrebuje le nov zagon. TRŽIŠKI zAGON Kdo sem? Spomnim se, kako se je stara mati, leta nazaj, pogovarjala s prijateljico. »Ker?« So mati vprašali. »Gun! Od gunga kje bil u Vojah majster nečak, pa od gune kje bva s Franclnam poročena, od Mice od brata tasta sin.« So gospa djali. »Aja, od Marjane od moža zet, k’ je v Peko u gumarn. Gun!« Je zaključila in se ob spoznanju pošlatala po čelu. Tako gredo te debate v Tržiču. Zato je verjetno prav, da začnem z žlahto. Mati Judita, oče Peter. Oba sta v življenju počela marsikaj. Judita je danes sindikalna pravnica. Peter je nadzornik v Triglavskem narodnem parku. Ločena. Ona za Virjem, on v Bohinju. Bratov in sestra precej. Bom razložil. Je pa smešno, da vedno zamešajo, kdo je kdo in čigava je katera žena. Zlasti, če grem na sprehod s svakinjo in s kopico otrok. Jaz sem najstarejši , žena je temna, visoka in vitka Primorka, ki je že prava Tržičanka. Sledi Blaž, čigar žena je temna, vitka in nižja Sevničanka z našim pasošem. Martinova žena je Vanja. Hči pokojnega Kikija. Vitka in blond, srednje višine. Tretji brat je precej mlajši, nekateri mislijo, da je moj zatajeni sin. Ni. Ime mu je Jošt. Petra in Lovro – polbrat in polsestra. Ostale žlahte je preprosto preveč. Sklepajte sami. Najprej so me poznali kmetje, ko sem s starim očetom Petrom hodil okrog po veterinarskih opravkih. Podajal sem ampule, prinašal tablete in v stoenki jedel Ki-Ki bonbone. Šolal sem se na Zalem rovtu, kjer sem plel travo na tenis placu, da sem lahko zastonj igral. Skoraj celo osnovno in srednjo šolo sem igral rokomet. V glavnem centra. Peko Tržič. Ko je ugasnil klub, je ugasnila kariera. Takrat me je sošolec Aljaž okužil s plezanjem. Virus je še prisoten. Vmes sem tekel gorske maratone, kjer sem dosegal slabe uvrstitve. Zato sedaj tečem daleč od oči, iz čistega veselja. Smučati sem se naučil na Zelenici. Nekoč alpsko, danes turno. Precej in dokaj hitro. Spotoma postal član GRS. Bil zraven, ko smo rešili kar dosti ljudi. Nekaj tudi ne. Po osnovni šoli sem sem usmerjeno izobraževal za računalniškega tehnika, na šoli, ki ji danes pravimo Gimnazija Kranj. Nato sem delal v gostinstvu, prebral okrog tisoč romanov, bil pesnik, organiziral koncerte in bil polovica Radia Bombe, če se še kdo spomni. Hotel študirati filozofijo, a zašel na teologijo. Študij sem hitro zaključil z visokim povprečjem. Devet i kusur. Nikoli padel pri Koširju, dvakrat pri latinščini. Ni bilo dovolj. Na ISH podiplomsko študiral antropologijo vsakdanjega življenja. Ni bilo dovolj. Na FHŠ zaključujem doktorat iz antropologije z močnimi primesmi filozofije. Bi se reklo – antropologija idej. študijem sem se Med najprej preživljal kot pomočnik restavratorja. S skalpelom v rokah sem treniral potrpežljivost. Postal strokovnjak za razlike med baročnim in gotskim ometom. Med tem delom spoznal ženo. Med prvim podiplomcem delal kot uradnik v strokovnem izobraževanju uradnikov. Kasneje postal predavatelj retorike na Šoli retorike. Spoznal številne zanimive ljudi, od kmetov do znanih politikov. Vmes zapisal kak slogan, si izmislil oglas ali dva, in podobno. Uredil nekaj knjig. Dve napisal. Posnel dokumentarec. Bil filmski kritik in urednik revije o filmu. V filmu igral duha. In še nekaj stvari. Naposled s partnerji odprl svoje podjetje. Kubuk. Postal direktor, ne z največjim veseljem. Trener in svetovalec na področju komuniciranja. Kmalu razširil področje delovanja. Veliko dela z menedžerji, ljudmi iz avto industrije, s šolniki in IT-jevci. Postal kao evropski »senior expert«. Spoznavam še bolj zanimive ljudi kot v prejšnji službi. Zaradi davščin trpim kot direktor, uživam kot vse drugo. V resnici nisem poslovnež, vse bolj me zanima spreminjanje sveta. Konfekcija 7 / 52 / 34 /44 / L. Sčasoma bo XL. Bo dovolj? Politična mafija in motnja sistema "Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? … Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata." (Mt 7, 3-5) Predstavljajte si tale prizor. V prijetni restavraciji je mala sobica z eno mizo, v njej se dobijo ljudje, ki morajo neopaženo opraviti zaupne pogovore. Za to mizo sedijo štirje lokalni politiki. Ta restavracija ni v njihovi občini. Skrivoma so se odpeljali izven svojega teritorija. Bojijo se, da jih ne bi kdo opazil. V sobici uživajo v dobri hrani. Lotijo se pravega pogovora. Dobili so se, da preigrajo razne volilne scenarije. Jasno jim je, kdo bo postal župan. Vse ostalo je nekoliko nepredvidljivo, zato mojega sorodstva naredili velik problem. Namesto, da bi se jezil sem se vprašal, zakaj se to dogaja? 1. Ne mene in ne moje liste ne morejo obvladovati z dogovori o delitvi ugodnosti. Mi ne pristajamo na tak sistem in se proti njemu borimo. Kot mi je dejal kolega kandidat iz neke druge občine, so kolo, mi pa smo tisti, ki bomo v prednje kolo porinili palico. 2. Že dolgo živim mirno malomeščansko življenje, ki ga popestrim le z dolgimi gorskimi teki, plezanjem in reševanjem. Uživam v raziskovanju in v študiju. Precej berem. Nimam ljubice, nič kazenskih točk, nič sovražnikov. V tem smislu sem popolnoma dolgočasen. Če želite takega tipa oblatiti, mu morate nekaj podtakniti in si nekaj izmisliti. Na primer, da obstaja več scenarijev, ki jih zlahka obvladajo. Razdelijo si različne položaje. Eden bo direktor občinske uprave, drugi bo podžupan, tretji je priboril zaposlitev za hči, četrti pa veliko subvencijo za podjetje in dodaten denar za svoj klub. Stvari so vnaprej načrtovane, volitve so le šov. Nazadnje se lotijo še sladice. Ne mine mesec dni in pojavi se motnja v sistemu. Pojavi se resen županski kandidat s svojo listo. Med vsemi zavlada panika, dogovore iz posebne sobice bo težko spoštovati. Volitve postajajo nepredvidljive. Tega ne morejo dopustiti. Kandidata in listo je treba oblatiti, uničiti in v kali zatreti. Zdaj gre zares. Ne vem, če so se tržiški politični veljaki dobili v restavraciji, gostilni ali pisarni? Niti ne vem, kakšen dogovor so dosegli? Vem pa, da so ga. Ljudje iz občinskega sveta živijo v vzporedni resničnosti že vsaj dvajset let. Potihem si delijo male ugodnosti in svoj glas dajo najboljšemu ponudniku. Sejnine, zaposlitve, posli, zazidljive parcele, medsebojna izsiljevanja in deljenje položajev. To je naša lokalna oblast. O vsem tem vsi vse vedo, a vztrajno molčijo. Tak zakon molka navadno označi mafijske organizacije. Na drugi strani imamo mladega kandidata, mene osebno, ki ne pristaja na zakon molka. Kot ne pristajam na podmizna dogovarjanja, prevare volivcev, lažne obljube in iskanje položajev. Kandidature sem se lotil iskreno in nalašč nekoliko naivno. Najprej so se pojavili ljudje, ki so želeli pomagati v zameno za nekaj. Nisem bil za. Potem so ugotovili, da sem skriti kandidat sedanjega župana, kasneje sem bil skriti kandidat SDS, vmes od SMC in NSI. Nedolgo nazaj sem bil tajni Ruparjev agent. Vsaka dva dni sem kučanist in komunofašist. Vse to je povsem enostavno prenesti, saj sem bil na to pripravljen. Poleg tega me je silno težko užaliti. Ko to ni uspelo, so razširili govorice o številnih društvih, ki jih baje obvladujem. Danes pa so iz je nesposoben, premlad ali lutka nekoga v zakulisju. Težava pa je, da sem dosegel več, kot dosedanji župani pred zasedbo položaja, da sem v resnici srednjih let in da se ne bojim nikogar, kaj šele, da bi se mu podredil. 3. Ker znajo sklepati le iz sebe, so iznašli novo blato, ki ga mečejo v moj obraz. Ker so sami mafija, so me potisnili na čelo izmišljene mafije. Na vidijo bruna v lastnem očesu, želijo pa potisniti iver v mojega. Izmislili so si Belharje. Družino, ki bo zavzela Tržič in vse pokradla. Morda zato, ker so oni zasedli Tržič in tudi kaj ukradli? Ne pristajam na molk. Zato se oglašam. Osebno zlahka prenesem tudi to, da se spravijo na družino, vendar mislim, da je prav reči bobu bob. Razumel bi, če bi celjskemu županu Bojanu Šrotu očitali brata Boška. A tudi tega ne bi sprejel. Zato na glas sprašujem, kaj je narobe z Belharji? S kom izmed njih? Vsi ljudje naredimo nekatere napake, saj nihče ni popoln. To je jasno. Zato še enkrat, kaj je kdo naredil? Je kdo v kazenskem postopku, je kdo koga ogoljufal, komu kaj ukradel, koga nalašč poškodoval, komu resno škodoval? Tudi če bi, jaz nisem svoj oče, ne svoja mati, nisem svoj brat, ne svoja polsestra. Pustite jih pri miru, spravite se name. Sem jaz komu storil kaj takega? Odgovor je ne. Torej? Resnična težava je v tem, da na občino ne bom zaposloval svojih sorodnikov, niti ljudi z moje liste. Za nikogar ne iščem skritih ugodnosti. Alergičen sem na nepoštenost in korupcijo. Sem sam svoj. Ne morejo me obvladovati niti izsiljevati. Še laži o meni niso dovolj. Palica leti v prednje kolo. Bojijo se. Spet se vračam k Gandiju, najprej so me ignorirali, spomladi so se smejali, sedaj bijejo umazan boj, potem bodo izgubili. Poznam bruna v svojem očesu in vsak dan jih vlečem ven. Mafija pa ne vidi skladovnic drv v svojih prestrašenih očeh. Prav to je njihov največji poraz. K. B. Gospodarska formula V Tržiču je bila nekdaj močna industrija, ki je zagotavljala kopico delovnih mest. Ta industrija je večinoma izginila. Po propadu stare industrije se je marsikje razvila sodobna industrija, razvilo se je malo podjetništvo in razvile so se storitvene dejavnosti. V naši občini se je to zgodilo v malem obsegu. Še vedno potrebujemo gospodarski razvoj. V večjih količinah. Zato je eno glavnih predvolilnih vprašanj, kako ga lahko dosežemo? Prihaja čas, ko se bodo na pogorišču nekoč paradnega industrijskega velikana rodile nove, uspešne zgodbe. Nove vsebine. Novo srce našega mesta. delavnico in zaposlil še pet ljudi. Tak korak je precejšnje tveganje in zato koleba. Občina želi, da plača 20.000 € komunalnega prispevka. Ta znesek ga odvrne od vlaganja in občina ostane brez komunalnega prispevka in brez dohodnine od novo zaposlenih. Pet ljudi ne dobi dela. Če bi temu podjetniku omogočili obročno odplačevanje, bi dobili nova delovna mesta, dohodnino in komunalni prispevek po obrokih. Poglejmo izračun. Najprej je potrebno vedeti, da vsaka poslovna dejavnost potrebuje prostor. Tovarna potrebuje prostor, informacijsko podjetje potrebuje prostor in prodajalna potrebuje prostor. Primernih prostorov je zelo malo. Ni območja, kjer bi takoj postavili tovarno ali manjši industrijski obrat. Malo je prvovrstnih pisarn. Malo je lokalov, ki bi bili primerno opremljeni. Ena glavnih nalog v naslednjih štirih letih je pridobiti in opremiti primerne prostore, da bodo vlaganja sploh mogoča. Živimo v krajih, kjer birokrati odločajo o usodi podjetij. Podjetnik, ki se srečuje s številnimi birokratskimi ovirami izgubi voljo do bojev z mlini na veter in odide drugam ali pa preprosto izgubi zagon. Tu je Tržič lahko in mora biti boljši od ostalih. Občinski TRŽIŠKI zAGON uradniki morajo biti podjetnikom v pomoč, saj ti prinašajo razvoj, vlaganja, delovna mesta in prihodke. Občinsko upravo je treba organizirati tako, da bo vlagateljem v pomoč, da bo zanje skrbela in iskala rešitve tam, kjer so sedaj našli probleme. Takšna pomoč bo hitro privabila sicer zelo plahe ptice. Nenazadnje pa je potrebno razumeti izračun, ki ga želim predstaviti. Ko podjetnik želi graditi, mu občina zaračuna komunalni prispevek. Tako določa zakon in temu se ni mogoče izogniti. Komunalni prispevek ni zanemarljiv strošek in marsikoga odvrne od vlaganj. Občina odločitev lahko olajša z oprostitvami in z uvedbo obročnega odplačevanja. Kako to izgleda v resničnem življenju? Sedanji obrtnik ima dva zaposlena, rad bi razširil 1. Primer podjetnik si premisli in ne gre v investicijo Komunalni prispevek 20.000 x 0 = 0€ Dohodnina 1.000 x 5 = 5.000 x 0 = 0€ --------------------------------Skupaj 0€ V 5. letih: 0 x 5 = 0€ 2. Primer podjetnik investira zaradi možnosti obročnega odplačila, doba 5 let Komunalni prispevek 4.000 x 1 = 4.000 € Dohodnina 1.000 x 5 = 5.000 € --------------------------------Skupaj 9.000 € V 5. letih: 9.000 x 5 = 45.000 € Vzemimo, da obstajajo trije takšni podjetniki: 1. primer: 3 x 0 = 0€ --------------------------------2. primer: 3 x 45.000 = 135.000 € Zaključimo lahko, da se splača pomagati podjetnikom, saj to že kratkoročno in srednjeročno prinaša ugodne učinke za občinsko blagajno. Na volitvah boste pred preprosto izbiro. Volite lahko za kandidata, ki zapira prostore za razvoj gospodarstva, ki je na čelu pretirano birokratske občinske uprave in ki ne razume zgornjega izračuna. Lahko pa volite za kandidata, ki bo gospodarstvu odprl prostor, ki bo poskrbel za rušenje birokratskih ovir in ki razume zgornji izračun. Klemen Belhar ga razume. U. B. K. B. Več zanimivega branja na: http://klemenbelhar.info/ Program za zagon Tržiča http://www.zagon-trzic.si/program/ ZAGON je lista, ki želi, da Tržič postane občina, ki je prijetna za bivanje, ki se gospodarsko razvija in kjer poteka pestro družbeno, kulturno in športno dogajanje. Člani liste in županski kandidat se zavezujemo, da bomo delovali odprto, odkrito in v dobro vseh občanov. Politiko dojemamo kot urejanje javnih zadev in ne kot obliko ideološkega izigravanja. V odločitve želimo vključevati čim več občanov in sodelovati z različnimi skupinami in posamezniki. V ospredje bomo vedno postavili interes občanov in občine. Pri tem ne bomo nikogar izključevali. Program je sestavljen iz konkretnih projektov in ukrepov ter dolgoročnih strateških ciljev. OBČINA ZA LJUDI Osnovni namen občinske uprave je delo v korist občanov in občine. Trenutna uprava je močno birokratska in pisarniška. Zato jo je potrebno reformirati tako, da bo bolj usmerjena k občanom. Sedenje za mizo in spremljanje predpisov ni dovolj. Potrebno je delo na terenu in stalen stik z občani. Hkrati morajo biti občinske službe sposobne dobro voditi zahtevne projekte, ki nas čakajo. Tudi zato je občinsko upravo potrebno preoblikovati in ji dodeliti nove naloge. Sledili bomo naslednjim ciljem: • Reševanje težav občanov na terenu • Odprta občinska uprava • Občinske službe bodo dostopne preko spleta in preko terenskih stikov z občani • Reševanje velikih malenkosti • Konec političnega kadrovanja. Pravi ljudje na prava mesta! • Preoblikovanje občinske uprave v učinkovit upravni aparat STANOVANJSKA POLITIKA Občina Tržič je lastnik stanovanj. Trenutno z njimi slabo upravlja in jih skuša prodati, kar je napaka. Dobra stanovanjska politika pomeni veliko stanovanj v javni lasti. Tako se vzpostavi najemni trg lahko dostopnih stanovanj. Dosegli bomo, da bodo urejena stanovanja lažje dostopna sedanjim občanom in ljudem, ki se bodo priselili. Posebej se bomo potrudili za mlade družine, ki jim bomo ponudili dve shemi pridobitve stanovanj. Po eni bodo delno oproščeni plačila najemnine, po drugi pa bodo lahko s plačevanjem najemnine kupili stanovanje. Ob tem ne bomo pozabili na shemo socialnih stanovanj. Končni cilj je pridobitev raznolikega fonda občinskih stanovanj, ki je usklajen s potrebami prebivalcev in je lahko dostopen različnim starostnim in socialnim skupinam. Glavni poudarki stanovanjske politike so: • Boljše upravljanje občinskih stanovanj • Ukrepi za vzpostavitev učinkovitega najemnega trga • Dostopna socialna stanovanja • Občinska stanovanja za mlade družine z delno oprostitvijo najemnine • Shema postopnega odkupa stanovanj s plačevanjem najemnine GOSPODARSTVO Po desetletjih gospodarskega nazadovanja je potrebno zagnati gospodarski razvoj. Poleg težav, ki pestijo celo državo, imamo v Tržiču še nekaj svojih. Zlasti nam primanjkuje primernega prostora za industrijo in večjo obrtno dejavnost. Investitorji in podjetniki so vnaprej obsojeni na plačilo visokih prispevkov. Naša naloga je, da uredimo prostore, ki bodo primerni za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti. Investitorjem bomo omogočili prijaznejše plačevanje dajatev in jim nudili pomoč pri njihovih projektih. Občinska uprava bo upravni pomočnik podjetjem. • Vzpostavitev prostorov za razvoj poslovnih dejavnosti • Vzpostavitev industrijske in poslovne cone • Nova shema jasno določenih postavk komunalnega prispevka • Ugodnosti za nove zaposlovalce • Inovativne spodbude za podjetnike začetnike • Spodbujanje gozdarstva in lesne industrije • Razvoj lesnopredelovalnega centra • Daljinsko ogrevanje z biomaso, kjer je to mogoče TURIZEM Tržič ima velik naravni potencial za turizem. Ta potencial je potrebno spremeniti v privlačen turistični produkt. Razvijati moramo tisto, kar prinaša zaslužek in korist za celotno občino. Potrebujemo ljudi, ki so usposobljeni za razvijanje in trženje turizma. V turizmu vidimo priložnost za gospodarski razvoj, zato mu bomo takoj posvetili veliko pozornost. Posvetili se bomo zlasti razvoju kolesarskega, športnega in adrenalinskega turizma. Pravi turizem pa zahteva tudi ponudbo različnih vrst prenočišč. • Razvoj gorsko-kolesarskega turizma • Spodbujanje nastanka kampov in prostorov za avtodome • Spodbujanje razvoja ponudbe prenočitvenih kapacitet (hotel, penzion, B&B, hostel) • Spodbujanje turnosmučarskega turizma in izboljšanje njegove dobičkonosnosti • Spodbujanje planinskega in pohodniškega turizma ter izboljšanje njegove dobičkonosnosti • Spodbujanje padalskega turizma • Ponovni zagon Zelenice in smučarskega turizma • Turistom zanimivo mestno jedro • Razvoj tematskih poti in doživljajskega turizma (rudniki, Radetzky, Dovžanova sosteska) • Sodelovanje pri razvoju večjih turističnih prireditev KULTURA Trenutno kulturno življenje je obsojeno na životarjenje amaterske kulture. Kulturnim društvom moramo omogočiti boljše pogoje in prostore za njihove dejavnosti. Kulturno in umetniško ustvarjanje moramo omogočiti zlasti mlajšim ustvarjalcem in spodbujati njihovo pot v vrhunstvo. Potrebujemo nov kulturni dom z dvorano, ki bo primerna za različne tipe prireditev. Predvsem tako, ki bo vredna svojega imena. Knjižnici je treba ponuditi večje in primernejše prostore. Pospešiti je potrebno obnovo muzeja in iz njega narediti ogleda vredno znamenitost. V primernem prostoru je treba začeti organizirati vrhunske razstave. Uvajati je potrebno nove vrste kulturnih prireditev in letno organizirati vsaj en državno prepoznaven festival, ki bo privabljal obiskovalce od drugod. Izpostavljamo sledeče: • Letna organizacija mednarodno prepoznavnega festivala • Organizacija letnega kina • Izgradnja pravega kulturnega doma • Novi prostori za knjižnico • Prenova in razvoj muzeja • Razvoj Paviljona v vrhunsko galerijo • Več prostorov za kulturna društva in ustvarjalce MESTNO JEDRO Oživitev mestnega jedra je zahtevna sestavljanka vrste ukrepov iz celotnega programa. Predvsem je v mestno jedro potrebno vrniti vsebino, ki prinaša življenje. Mestno jedro je bilo trgovsko središče, kraj srečevanj in center meščanskega življenja. To življenje se mora vrniti tja, kamor sodi. Spodbujali bomo vračanje trgovin in obrti v mestno jedro in bolj učinkovito gospodarili z občinskimi lokali. Prizadevali si bomo za obnovitev oziroma nadaljevanje projekta obvoznice. Mestno jedro je treba urediti, čistiti in v vseh ozirih zanj skrbeti, saj je simbolno središče celotne občine. Glavni ukrepi bodo: • Vsebinska revitalizacija mestnega jedra • Učinkovitejše gospodarjenje z občinskimi lokali • Nadaljevanje z izgradnjo obvoznice • Obnova mestne infrastrukture (pločniki, poti, …) • Ureditev večje tržnice • Ureditev otroških in športnih igrišč • Več parkovnih površin • Ureditev parkiranja TRŽIČ MLADIH UREDITEV OBMOČJA BPT BISTRICA Bistrica je drugo največje urbano naselje v občini. S povezavo preko Preske in Kovternice je že povezana s Tržičem. Treba je vzpostaviti boljše prometne povezave med Bistrico in Tržičem, zlasti za pešce in kolesarje. Treba je povečati urejenost kraja in skrbeti za zelene površine. Poskrbeti je potrebno za kompleks Deteljica. • Kolesarska povezava s Tržičem • Obnova Kovternice • Rešitev Deteljice • Obnova mestne infrastrukture (pločniki, poti, kolesarske steze) • Ureditev vrtičkov ob Kovorskicesti (urejenost, najemnina, tipizacija …) • Ureditev otroških igrišč Območje BPT je po površini skoraj enakovredno mestnemu jedru. Je spomeniško zaščiteno in sodi med pomembno industrijsko dediščino. Neprimerno je za razvoj sodobne industrije. Za občino pomeni strateško posest, ki omogoča razvoj mesta navznoter. Zato je prav, da občina posest odkupi in na njej razvija raznolike vsebine. Tak prostor omogoča razvoj javnih, kulturnih, športnih, turističnih in poslovnih vsebin. Ureditev te posesti pomeni urbanistično prenovo mesta in veliko priložnost. Revitalizacija BPT je strateški in dolgoročni projekt, ki že dolgo zamuja, zato se ga bomo lotili nemudoma. Prva faza predvideva odkup območja, pripravo strategije razvoja in začetek revitalizacije. Druga faza pa pomeni postopno obnovo in izgradnjo različnih vsebin, ki so navedene v spodnjih alinejah. 1. Faza: • Odkup območja • Strategija razvoja in priprava projektov • Začetek revitalizacije 2. Faza: • Ureditev novega mestnega območja • Razvoj prostora za različne poslovne dejavnosti • Kulturni dom • Radtzkyjeva pot in Muzej industrijske dediščine • Mladinski center • Medgeneracijski center • Športni park • Pokriti »skate« park • Pokriti športni park • Sprehajalna pot in kolesarska steza Problematika mladih je pereča. Predvsem primanjkuje kakovostnih prostorov za druženje in ustvarjanje. Zato se srečujemo s popivanjem na otroških igriščih in uživanjem drog v mračnih kotičkih. Mladi se težko zaposlijo, še težje si ustvarijo družino. Potrebno je odpreti mladinski center, ki bo obsegal prostor za prireditve in zabave, hkrati pa prostore za ustvarjanje, druženje in dejavnost društev. Razvoj gospodarstva bo ponudil delovna mesta, stanovanjska politika pa bo omogočila lažje osamosvajanje in ustvarjanje družine. Posebej izpostavljamo naslednje cilje: • Nov mladinski center s kakovostnimi programi • Prostor za koncerte, predstave, zabave • Prostor za bende, umetnike, ustvarjalne skupine • Razvoj dejavnosti in prireditev za najstnike TRŽIČ STAREJŠIH Naša družba postaja vse starejša. Ljudje živimo dlje in tudi v pokoju želimo živeti aktivno življenje. Nekateri starejši živijo v slabem ekonomskem položaju in slabih bivalnih pogojih, zato potrebujejo pomoč. Namesto generacijskega prepada je treba doseči medgeneracijsko sodelovanje. V programu izpostavljamo sledeče: • Medgeneracijski center • Spod-bujanje investicij v varovana stanovanja • Izboljšati dostopnost javnih objektov (knjižnica, upravna enota) • Sodelovanje z Društvom upokojencev KOMUNALNA IN PROMETNA UREDITEV ŠPORT Tržič slovi kot mesto dobrih športnikov. Obstaja resna nevarnost, da se bo ta sloves izgubil. Stanje je najbolj pereče na področju ekipnih športov. Nekateri klubi so se preselili v druge kraje, nekateri nimajo niti osnovnih pogojev za delovanje. Tem klubom je treba pomagati, saj ekipni športi skrbijo za krajevno identiteto, hkrati pa v trening vključujejo veliko število mladih. Športnim klubom je potrebno omočiti boljši dostop do športnih objektov. Zgraditi je potrebno tudi osnovne objekte za rekreacijski šport. • Športni park • Pokrit športni park • Veliko nogometno igrišče in razvoj nogometne članske ekipe • Plezalni center • Poleg ženske razviti tudi kakovostno moško rokometno ekipo • Pokriti »skate« park • Vsaj ena trim steza • Urbani fitnes • Razvoj sprehajalnih poti • Kolesarska povezava občine Tržič z okoliškimi občinami KMETIJSTVO IN PREHRANA Kmetijstvo je zelo odvisno od državne politike, a občina vseeno lahko pomaga in spodbuja nekatere veje kmetijstva. Spodbuditi želimo lokalno prodajo kmetijskih pridelkov na mestni tržnici in neposredno pri kmetih. To kmetom prinaša dodaten zaslužek, občanom pa oskrbo s kakovostno hrano. Zato je potrebno razširiti tržnico in vpeljati nove prodajne poti. Zato pri kmetijstvu izpostavljamo zlasti naslednje ukrepe: • Spodbujanje samooskrbe • Tržnica ali trgovina z lokalno hrano • Spodbude za pridelovalce lokalne hrane • Spodbujanje ekoloških pridelovalcev • Spodbude za večji razvoj planšarstva (obnova zapuščenih planin) • Spodbude za pridelavo kakovostne hrane Mestna naselja so vse bolj neurejena. Odločno je treba poskrbeti za urejenost in čistočo urbanih naselij. Potrebno je urejati otroška igrišča, umirjati promet, skrbeti za zelene površine in odpirati nove javno dostopne parkovne površine. Nekatera podeželska naselja se urejajo, druga slabo. Treba je poskrbeti za skladen razvoj in pošteno porazdelitev vlaganj. Prometna urejenost mestnega jedra je slaba. Potrebno je urediti in asfaltirati nekatere precej obremenjene makadamske ceste. Izpostavljamo naslednje programske poudarke: • Občanom prijazno komunalno podjetje • Ukrepi za boljše in redno čiščenje ulic • Skrb za mestno razsvetljavo in uporaba varčnih svetilk • Boljša organizacija pluženja cest • Ureditev otroških igrišč • Ureditev kolesarskih stez • Ureditev pločnikov • Ureditev problematičnih križišč z uvedbo krožišč • Ukrepi za umirjanje prometa (mestno jedro, vaška jedra, nekatere ulice) TRŽIŠKI zAGON Naši kandidati so: http://www.zagon-trzic.si/lista-klemena-belharja/ Sveži, neobremenjeni, izkušeni in še vedno mladostno zagnani. Kako je JEZA postala ZAGON Bolj smo rasli, bolj smo bili jezni, vse bolj jezni. Jezilo nas je, da so nam ukradli prihodnost; da so zapravili naše pokojnine in dostojno starost; da so vpeljali strankokracijo in delitev na „naše“ in vse ostale. Frustracije niso prišle takoj in na vsakem koraku. Začele so se kopičiti, ko smo ugotovili, da smo delali vse po pravilih, vse po načrtu, vse kar so nam že kot majhnim otrokom govorili, da je prav; vse kar smo lahko, da bi si zagotovili svetlo prihodnost. A rezultatov življenjskih prizadevanj ni bilo. Vsaj ne takih, kot bi si jih zaslužili. Redkim je uspelo na normalen, regularen način. Bolj so uspevali tisti, ki niso igrali po pravilih. Pojavilo se je splošno prepričanje, da tako pač je, da pač uspevajo tisti, ki se „bolje znajdejo“, ki znajo bolje izigrati sistem; ki si konkurenčno prednost prisvojijo in ne pridobijo skozi pošteno tekmo. A občutek krivice ni izginil. In nedopustno se je zdelo, da takšno družbo, takih vrednot, prepustimo našim otrokom. In če želiš spremeniti svet, moraš začeti pri sebi. Zato v sebi poiščeš zagon. Zagon da boš jutri boljši človek, ki bo ustvarjal boljšo prihodnost. Najdeš podobno misleče in to ti da še dodatno voljo. Zagon, da skupaj spremenimo tisto, kar je narobe in kar uničuje našo družbo in vsakega od nas. Skupaj lahko danes ustvarimo pogoje za razvoj, za rast, za bolj pravično in napredno družbo. In to nam bo tudi uspelo, če bomo le ohranili moj, tvoj, naš zagon. Pred vami je seznam kandidatov za občinske svetnike liste ZAGON. So ideološko neobremenjeni, izobraženi, podjetni in izkušeni, a hkrati še vedno mladostniško zagnani. So vaši sosedi, znanci in prijatelji, ki želijo v vašem imenu graditi nove zdrave temelje za Tržič novega tisočletja. 1. Klemen Belhar 2. Mateja Čadež - Grašca 3. Uroš Ribič 4. Metka Gaberc 5. Dr. Uroš Godnov 6. Darja Škrlj Bajazet 7. Tomaž Meglič 8. Alenka Roblek 9. Rado Banović 10. Vanda Mušič 11. Sašo Rožič 12. Lili Kosmač Lepe, lesene, preproste, zastonjske. Kaj se dogaja? Kdo in zakaj to počne? In kmalu zatem pokliče Klemen Belhar. Za vsakega od nas, ki nas povabi k sodelovanju, si vzame toliko časa, kot mu ga sogovornik pokloni. Že v prvem razgovoru je čutiti, da je iskren in kar poka po šivih od novih idej, zamisli in da bi vse postoril že danes, morda že včeraj, če bi mu dovolili. Pa ne more, ker bo, če nič drugega moral čez kalvarijo novih volitev, blatenja njega osebno in cele družine, poslušanja ljudi, ki ne preverijo informacij, pa vseeno grdo govorijo o njem (zato, ker se pač tako govori). Ampak bo šel čez vse to, zato, ker mu je mar za njegovo mesto. Ker je pameten, razgledan, načitan in aktiven. In ker ima VIZIJO. Res jo ima. Vem tudi, da si je ljudi okrog sebe izbral premišljeno in namerno, ker ni želel imeti ob sebi pasivnih ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo, nimajo idej in dvigajo roko ob vsakem njegovem predlogu. Ravno obratno. Želi si novih idej in ve, da samo tako, ko ljudem daš priložnost, da povejo, kako si predstavljajo razvoj mesta, jim daš še priložnost, da ideje realizirajo, potem od njih lahko dobiš neverjetno energijo in pravi zagon. In tako se je tudi zgodilo. V skupini smo ljudje, ki imamo svoje, že vpeljano življenje, družine, službe, interesne dejavnosti, skratka lepo in mirno življenje. Vendar nam ni vseeno. Hočemo več. Hočemo, da nekdo začne razmišljati. Težko vam opišem z besedami, vendar na srečanjih vlada, lahko celo rečem, evforija nad tem, kako bomo, kaj bomo in zakaj bomo. Ker ja, s Klemenom in ekipo, ki ga pozna že dlje časa, se ne menimo o tem, česa do sedaj niso naredili, ampak o tem, kako bomo mi naredili bolje. In zato, ker smo iskreni v svojem početju, nam vse več ljudi verjame. In zato, ker se ne prepustimo govoricam, lahko še z večjo vnemo nadaljujemo in smo zato še močnejši in odločnejši. Tudi če ne zmagamo uradno, smo že zmagali…… in mnogi so to že občutili. In ne bomo prenehali, ne bomo prenehali misliti s svojo glavo in se boriti za pošten, boljši, skromnejši in lepši jutri…najprej v svojem kraju, potem tudi kje drugje…. Zakaj Zagon? Nisem rojena Tržičanka. V Tržiču živim že 13 let, oba otroka sta tu rojena. Kar nekaj sveta sem že videla. Imam sošolce iz gimnazije, ki so rojeni v Tržiču, pa me sprašujejo, kako to, da si ravno sem prišla živet? Priznam, za manj denarja sem dobila lepše in večje stanovanje. Vendar mi je všeč, Tržič. Če ga pogledaš površno in nisi zahteven ima vse, kar človek z veliko ljubeznijo do narave, potrebuje. Ima razvito infrastrukturo in ima lepo okolico, ogromno zelenega. Sčasoma pa človek, ki ni zaspal v svojem razmišljanju in opazovanju, ki spremlja ostali svet, ki se vrti okrog njega ugotovi, da mesto, ki bi bilo lahko biser Gorenjske pokrajine, resno stagnira. Ne rečem, da se nekaj stvari ni obnovilo, popravilo, zgradilo. Moti pa nas predvsem to, da se že na prvi pogled občuti, da mesto (njegovo vodstvo) nima za njega pripravljene prave strategije razvoja, nima pravih idej in predvsem nima vizije, kako bi mesto zaigralo…Menim, da mora človek, ki je na poziciji v imenu razvoja, pa naj si bo to enega malega podjetja ali pa velikega mesta, gledati najprej globalno, to seveda tudi razumeti, potem pa ideje prenesti med ljudi lokalno. In to zelo pogrešamo. Če skušam opisati plastično, zasaditev nekaj sadnih dreves je prispevek k lokalni samooskrbi, je pa tudi kaplja v morje in popolnoma brezpredmetno, če ne povežeš ljudi, ki hrano pridelujejo z ljudmi, ki hrano potrebujejo, hkrati pa v mesto ne pripelješ še tujcev, ki bodo po celem svetu govorili, da so bili v Sloveniji v nekem malem mestecu in jedli najboljša neškropljena jabolka na svetu in sir, ki bi ga naročili tone in tone samo zato, da bi ga lahko vsak dan imeli v svojih shrambah in v njem uživali…In tako je na vseh področjih. Mesto krpa luknje in živi z danes na jutri, ljudje pa so zadovoljni, ker so zaposleni…kjerkoli pač že….. In potem se zgodijo klopce. 13. Blaž Belhar 14. Sabina Zagoršek 15. Aljoša Uzar - Buco 16. Lidija Fister 17. Marin Kožulović 18. Milena Zelič 19. Uroš Ahačič 20. Maja Vester 21. Peter Štefe 22. Nataša Bergant 23. Sašo Pipan 24. Tanja Doles TRŽIŠKI zAGON Darja Škrlj Bajazet