1. No category

reportaže
Maroko
Barviti
Maroko
40
Maroko
reportaže
Besedilo in fotografije:
Silverka Lesjak Klapš
Ž
e po pristanku na letališču v Casablanci je
treba dokazati svoje
pogajalske sposobnosti. Ob
izhodu čakajo možje, ki
ponudijo telefon, da bi poklicali taksista. Temu se je bolje
odreči in narediti nekaj korakov do parkirišča. Izklicna
cena za taksi od letališča do
mesta je običajno dvakrat
višja kot tista, ki jo obračunajo ob vrnitvi. Bolj ko se
bližamo središču velemesta,
bolj divje je hupanje in prerivanje avtomobilov v križiščih. Semaforji so redki in
pešci poskakujejo med avtomobili, da bi prišli z ene strani ceste na drugo.
41
Casablanca – aleja, ki vodi od medine do pristanišča
Na ulicah Casablance
Dvorišče ogromne mošeje v Casablanci
V pristanišču z ribiških ladij prodajajo dnevni ulov.
Domačinke so oblečene v dolge pisane halje.
Na prvi pogled je središče Casablance videti precej
evropsko, nekateri mu pravijo celo najbolj evropsko
afriško velemesto. A ko pogled umakneš s pročelja velikih belih mestnih hiš in zapustiš predel z izložbami
znanih modnih znamk, se hitro zaveš, da si na drugem
kontinentu. Ko z očmi drsim po mimoidočih, se mi
pogled ustavlja na dolgih pisanih oblekah s kapuco, v
katere je oblečena večina žensk.
Naš hotel stoji v bližini stare medine. Pred obzidjem
stojita prodajalca vode, oblečena v svojevrstno nošo, v
dlaneh imata kovinske kastanjete, s katerimi rezko
žvenketata, čez hrbet pa jima visi meh iz kozje kože, iz
katerega v svetlikajoče se posodice točita vodo.
Pristopijo otroci in odrasli, pijejo in nikomur ni prav nič
mar, da posodica prej ni bila umita. Za nekaj drobiža se
42
Kopališki klubi ob promenadi
Atlantskega oceana v Casablanci
krepko postavita pred fotografski objektiv in širok
nasmeh razkrije luknje med zobmi. Za obzidjem prodajajo vse, nakupovalni center brez primere. Afriške ženske prodajajo blago kar na tleh, nekoliko naprej mož
kuha polže. Ko me opazi, kako radovedno pogledujem v
veliko posodo, mi ponudi: »Poskusite, madam.« A raje le
opazujem, kako posodice z juho, v kateri se kopajo polžje hišice, podaja čakajočim. Ko juho popijejo, z zobotrebci iz hiške potegnejo še meso. Sprehodim se naprej
proti zelenjavni tržnici. Mize se šibijo pod težo paprike,
paradižnika, oreščkov … Stojnice so obložene s svežo
meto. Ogromno je porabijo za izvrsten metin čaj, ki ga
pijejo iz majhnih kozarčkov in izdatno sladkajo.
Nekoliko dlje v notranjost se začne še mesna tržnica.
Kosi svežega mesa visijo na ulico, kokoši so zaprte v
Maroko
reportaže
Maroški pozdrav
Bergmann v glavnih vlogah. Mislimo, da so film res
posneli v Casablanci. A v Maroku ni bila posneta nit ena
filmska scena. In Rick’s Café? Ta je le domiselna poslovna in marketinška ideja ameriške diplomatke Kathy
Kriger, ki je filmsko kuliso iz Hollywooda spremenila v
»pravi« lokal in ga postavila v »pravo« Casablanco.
Casablanca ima ogromno mošejo. Pravijo, da je ta
verski kompleks tretji največji na svetu. Imenuje se
Velika mošeja Hasana II. po očetu današnjega kralja,
dokončali so jo pred 20 leti. Veličastni spiritualni prostor ima visok minaret, celo dve kopališči in 41 fontan,
vse pa je izdelano iz najboljših maroških materialov, le
lestenci v mošeji so iz muranskega stekla. Mošeja,
postavljena tik ob morju, ima ogromno pomično streho.
Poskrbeli so celo za talno ogrevanje v mrzlih dneh.
Čeprav je dan oblačen, je na dolgi morski promenadi,
ki se začne tik za mošejo, živahno. Nekaj surfarjev skuša
ujeti valove, drugi se sprehajajo po peščenem dnu in
kamenju, ki ga je izpraznila oseka. Na sivo-rjavi peščeni
plaž fantje igrajo nogomet. Ob kilometrskem obmorskem sprehajališču stojijo restavracije, hoteli, plažni
klubi z bazeni in ležalniki, zelo
Pred obzidjem medine v Casablanci stojita prodajalca vode, oblečena v svojevr- privlačni za oko. Vlada pravo
stno nošo, v dlaneh imata kovinske kastanjete, s katerimi rezko žvenketata, čez počitniško vzdušje.
Po nekaj kilometrih prispehrbet pa jima visi meh iz kozje kože, iz katerega v svetlikajoče se posodice točita
mo do ogromnega sodobnega
vodo. Pristopijo otroci in odrasli, pijejo in nikomur ni prav nič mar, da posodica nakupovalnega centra na druprej ni bila umita. Za nekaj drobiža se krepko postavita pred fotografski objektiv gem koncu obmorske promenain širok nasmeh razkrije luknje med zobmi. Za obzidjem prodajajo vse, nakupo- de, ki naj bi bil eden največjih
na svetu, in pritrdim lahko, da
valni center brez primere.
kletke in čakajo na svojo usodo. Pristopi mlada ženska
in s prstom pokaže na eno od njih. Prodajalec jo vzame
iz kletke, živo stehta, nato pa se obrne in v notranjem
prostoru opravi svoje. Ženska odšteje dirhame in večerjo odnese v vrečki.
Za zdaj bo dovolj, si rečem in skozi labirint uličic, kjer
prodajajo že nošene obleke in čevlje, ter možic proti
meni moli star sušilec za lase, odkorakam proti izhodu.
Nekajkrat zatisnem nosnice in pravo olajšanje je, ko
ponovno vonjam izpušne pline na ogromnem trgu.
Po široki aleji se spuščam proti pristanišču, pomembnemu vozlišču za prevoz blaga v severni Afriki. Da smo
blizu pristana za ribiške ladje, naznanjajo ribice, ki ležijo ob cesti. Mucki, ki jih je v Maroku veliko, tukaj zagotovo niso lačni. Ribe vseh velikosti prevažajo na prikolicah, nekaj domačinov si jih odnaša v vrečah. V majhni
preprosti restavraciji ob cesti jih pečejo na žaru. Videti
je prav okusno.
Blizu pristanišča stoji znameniti Rick’s Café. Večina
Evropejcev maroško velemesto povezuje s črno-belo
filmsko klasiko s Humphreyjem Bogartom in Ingrid
43
reportaže
Maroko
Pisani maroški copati krasijo vse tržnice
Mesna in zelenjavna tržnica v Casablanci
Utrinek iz starega mestnega jedra Casablance
V Maroku pridelajo veliko oliv
se zagotovo kosa z ameriškimi velikani. Maročani, ki
obiščejo Casablanco, si ne želijo na tržnice, ti so željni
nakupov v sodobnem Morocco Mall. V ogromnem
poslopju že ob vhodu prejmeš načrt, da se lažje orientiraš med sodobnimi trgovinami, restavracijami … Celo
ogromen akvarij z eksotičnimi ribami imajo, pred njim
pa se kar naprej slikajo obiskovalci. Ko se spomnim
domačinov, ki sem jih srečevala na tržnici, med njimi
starih ljudi, ki nimajo niti za očala, kar ne morem verjeti, da je v mestu dovolj denarja za nakupe pregrešno
dragih blagovnih znamk.
44
Prodajalci vode se za nekaj
drobiža radi fotografirajo.
Rabat, sedež kraljevine
Rabat je elegantno maroško mesto, le uro vožnje od
Casablance. Glavno mesto in sedež kraljevine ni prav nič
podobno Casablanci. Do kraljeve palače vodijo široke
ceste, kompleks s palačo in rezidenčnimi vilami pa je
zares videti kraljevsko. Ulice so čiste, imajo celo tramvaj, ki je bolj sodoben kot v večini evropskih mest. A
tudi orientalskega pridiha ne manjka. Med drugim sta
tu znameniti Hasanov stolp in kraljevi mavzolej. Vhod
stražijo konjeniki, ogrnjeni v belo, ki so vajeni fotografskih aparatov. A tudi Rabat ima staro mestno jedro in to
V berberski vasi pod Atlasom
Le nekaj kilometrov od Marakeša se prične puščava
Utrinek iz tržnice v Marakešu
Zakrita po nakupih
še precej posebno. Kasbah, nekdanja Tudi Rabat ima staro mestno jedro in to še precej posebno. Kasbah, nekdanja
utrdba, za rjavo rdečkastim obzid- utrdba, za rjavo rdečkastim obzidjem skriva preplet uličic, kjer so hiše obarjem skriva preplet uličic, kjer so hiše vane v belo in živo modro barvo, in velik cvetoč andaluzijski park. Ob vznožobarvane v belo in živo modro
ju kasbaha je velika čajnica, zraven pa v pekarni pečejo izvrstne maroške
barvo, in velik cvetoč andaluzijski
park. Ob vznožju kasbaha je velika piškote. Mesto na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu pa na veliko
čajnica, zraven pa v pekarni pečejo reko Bou Regreg. Ob obalni cesti stojijo ribiči, ki prodajajo svoj ulov.
izvrstne maroške piškote. Tukaj je Mladeniči v rokah držijo velike hobotnice in jih ponujajo v prodajo.
prav prijetno posedati in se ozirati
na vodo ter pisane privezane čolne. Mesto na zahodu skih črpalkah imajo restavracije s presenetljivo spodobmeji na Atlantski ocean, na severu pa na veliko reko Bou nimi toaletnimi prostori.
Regreg. Ob obalni cesti stojijo ribiči, ki prodajajo svoj
Ko se po kakšnih štirih urah približamo predmestju
ulov. Mladeniči v rokah držijo velike hobotnice in jih Marakeša, se razkrije prava puščavska metropola.
ponujajo v prodajo. Vzdušje je prijetno in v novejšem Ogromno je na novo zgrajenih hiš v peščeno rjavem
delu mesta je kar nekaj prijetnih bistrojev. Po stari tonu in orientalski arhitekturi. Ceste imajo pločnike, le
tržnici se sprehajajo pretežno domačini, turistov je na vsake toliko me spet zmoti kup smeti, ki so ga namemalo in glede na prijetni videz mesta me to prav prese- tali ob ograjo. Med štiripasovnico, ki vodi proti območju
neča. Zdi se, kot da je Rabat pravo mesto za začetek novih hotelskih kompleksov, so uredili park. Vode očiobiska Maroka, tako se bolj postopno privajaš precej- tno ne manjka, saj zelenice in cvetje ves čas zalivajo.
šnjim kulturnim razlikam, ki te spremljajo povsod v tej Sicer pa se v ozadju že vidijo obrisi gorovja Atlas, od
barviti deželi.
koder mesto dobi dovolj vode.
Sodobni hoteli, po večini oblikovani v arabski arhitekV pravljični Marakeš
turi, imajo bazene, kjer se turisti lahko v vročih dneh vsaj
Z avtobusom se vozimo po široki avtocesti proti nekoliko ohladijo. Septembra so se temperature gibale
metropoli juga Marakešu. Ceste so dobre, in če pozabim okoli 30 stopinj, kako je na višku poletja, raje ne mislim.
na kaos, ki vlada v središčih mest, se zdi, da bi brez težav
Mesto, ki ga je v 11. stoletja ustanovil Abu Bakr, v
lahko potovali tudi z najetim avtomobilom. Ob bencin- svojem jedru še danes odseva strukturo srednjega veka.
45
reportaže
Maroko
Kasbah, nekdanja utrdba v Rabatu.
Marakeš je eno od štirih kraljevih mest in stara medina kače, ki je dvignila svoj vrat in se postavila v obrambni
z obzidjem je še iz časa Almoravidov, ki so iz Marakeša položaj. Na tem trgu se mi zdi, kot bi stopila v kakšen
naredili središče imperija, ki je segal od Senegala do film, ki se dogaja pred stoletji, prizori se tako bliskovito
Andaluzije in od Atlantika do Alžira. Ko se z avtomobi- menjajo, da jim kar težko sledim.
lom pripelješ po široki cesti in izstopiš v bližini znameZa trgom se vijejo dolge ulice bazarja. Na tisočero
nitega trga Djemaa el Fna, še nič ne daje slutiti, da boš pisanih usnjenih copat, obleke, torbe, usnjena oblačila,
čez nekaj korakov vstopil globoko v preteklost.
kovane svetilke, nato pa še delavnice, kjer vse to še
Nosnice si zatiskam, ko proti trgu stopam mimo vedno ročno izdelujejo. Uličice bazarjev so tako prepledolge vrste konjskih vpreg, kjer kočijaži čakajo, da bodo tene, da se v njih brez težav izgubiš. Potem krožiš in
popeljali turiste. Po konjskem urinu zaudarja tako krožiš, in ko gledaš stojnice, pomisliš, da si tukaj že bil,
močno, da mi kar jemlje dih. A kmalu začne veti nov v resnici pa si na povsem drugem koncu.
vonj, po hrani in začimbah. Ne vem več, ali diši ali zauPrej ko slej pokukaš še v dvorišča kakšne palače, kjer
darja. Mrači se in pri stojnicah pripravljajo maroške se odpre notranji vrt, prava oaza miru. Tem hišam prajedi. Trg se spreminja v restavracijo na prostem. Kuharji vijo riad, kar v arabščini pomeni podobno kot vrt.
mahajo mimoidočim, naj se postavijo v vrsto pred njiho- Meščanske hiše, nekatere podobne majhnim palačam,
vo stojnico. Iz drugega konca kličejo fantje, ki vsak dan so grajene okoli odprtega notranjega prostora, dvorišča.
iztisnejo številne kilograme pomaranč in postrežejo s Običajno imajo več nadstropij, ki jih povezujejo ozka
sokom. Na trgu se dogaja! Gruča postaja okoli akroba- stopnišča, hodniki in galerije z odprtimi sobami. Bolj
tov, turist se v boksu meri z mišičastim domačinom, na razkošne imajo na sredi celo bazen, fontano ali hamam
drugi strani plešejo derviši, mož, ki
ima opico pripeto na verigo in oblečeGruča postaja okoli akrobatov, turist se v boksu meri z mišičastim domano v plenico, s pogledom nagovarja
mimoidoče k fotografiranju. Na tleh činom, na drugi strani plešejo derviši, mož, ki ima opico pripeto na verigo
sedi siv starec, obraz mu razsvetljuje in oblečeno v plenico, s pogledom nagovarja mimoidoče k fotografiranju.
soj petrolejke, v roki drži veliko lupo Na tleh sedi siv starec, obraz mu razsvetljuje soj petrolejke, v roki drži
in bere usodo iz dlani. Na drugem veliko lupo in bere usodo iz dlani. Na drugem koncu nekdo pripoveduje
koncu nekdo pripoveduje zgodbe, v zgodbe, v bližini pa v krogu sedijo krotilci kober. Eden od njih igra na dolgo
bližini pa v krogu sedijo krotilci kober.
pihalo, drugi pa z obrazom kroži pred glavo kače, ki je dvignila svoj vrat in
Eden od njih igra na dolgo pihalo,
drugi pa z obrazom kroži pred glavo se postavila v obrambni položaj.
46
Krotilci kač v Marakešu
Ogromno pokopališče ob atlantski obali v Rabatu
Kraljeva palača v Rabatu
Področje kraljevega mavzoleja in
znamenitega Hasanovega stolpa v Rabatu.
Na trgu Djemaa el Fna se zdi,
da stopiš globoko v preteklost.
Usoda za nekaj drobiža
ter še strešno teraso. Veliko tovrstnih hiš so v 80-ih
letih prejšnjega stoletja preuredili v prijetne turistične
penzione.
Berberske vasi
Ko se naslednji dan odpravimo proti regiji Hauz, ki
velja za naravni rezervat, se čuti kar spočijejo od impulzivnega Marakeša. Le slabo uro je treba voziti iz mesta
in že si sredi hribovite rdeče zemlje s panoramskimi
pogledi na berberske vasi in visoko hribovje Atlasa. Na
nadmorski višini 1200 metrov je zrak bolj svež. Ob nacionalnem parku Toukbal se ustavimo v ekološkem hotelu
The Land of Amanar, kjer imajo sredi puščave urejen
celo velik plavalni bazen. Okoli 120 hektarjev velik
puščavski plato ima adrenalinski park, kjer se po kovin-
ski vrvi lahko spustiš čez prepad, ki po videzu nekoliko
spominja na prizor iz velikega kanjona v ZDA. V berberskem okolju se lahko odpraviš na vodene pohode, jahanje konjev ali pa oslov in na ogled berberske vasi.
Za kosilo nam na terasi hotela postrežejo s tipičnim
maroškim tajinom, tako se imenuje jed in hkrati tudi
posoda, v kateri to pripravijo. Preprosta lončena posoda
s pokrovom ima ovalno obliko. Tajine pripravljajo na
različne načine, včasih s perutnino, jagnjetino pa tudi
golobom ali ribami. Mesu dodajo krompir, čebulo, paradižnik, korenje, lahko tudi fižol. Vse pa začinijo s
česnom, papriko, koriandrom, kumino ali žafranom.
Nato jed dolgo dušijo, da razvije poln okus in se zmehča.
Za konec pa je obvezen metin čaj.•
47