ŠOLSKI KLOPOTEC Glasilo podružnične osnovne šole Zgornja Ložnica 2013/2014 Šolsko glasilo ŠOLSKI KLOPOTEC Osnovna šola Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, šolsko leto 2013/2014 Uredniški odbor: Žiga Vodušek, 4. c, Lan Verko, 4. c, Vid Šteinfelser, 4. c, Domen Justinek, 4. c, Maruša Petrišič, 5. c, Amadeja Kos, 5. c, Gašper Jesenek, 5. c, Katja Pliberšek, 6. c Mentorica in oblikovalka: Mateja Ivič Sliki na naslovnici: Urška Viher in Lea Koprivnik, 2. d KLOPOTČEVI PRISPEVKI Ime mi je Anej. Pišem se Tomazini. Star sem 6 let in obiskujem 1. razred. Stanujem na Zgornji Ložnici. Moje oči so sive barve. Imam kratke rjave lase. Rad igram nogomet. Moje ime je Mija. Pišem se Ahej. Stara sem 7 let in obiskujem 1. razred. Stanujem na Kostanjevcu. Imam okrogel obraz. Moje oči so sivomodre barve. Imam kratke, svetle lase. Rada imam konje, zbiram pa tudi Fili konjičke. 6. c Moje ime je Filip. Pišem se Ajd. Star sem 6 let. Stanujem na vasi. Obiskujem 1. razred. Imam okrogel obraz in zelene oči. Moji lasje so kratki in temni. Rad se igram z Lego kockami. Moj najboljši prijatelj je Jan Smogavec. Rad se smeji in včasih se smejiva skupaj. Rad se igra z žogo in včasih skupaj tudi tekmujeva. Silvo Ozimič, 6. c Moj najljubši športnik je Lionel Messi. Všeč mi je, ker je zelo dober nogometaš in zadane veliko golov. Tudi jaz rad igram nogomet. Kadar gledam tekme, navijam za Barcelono. Želim si, da bi si lahko ogledal tekmo na stadionu Camp Nou. Jan Gracej, 5. c 3. d Moje ime je Neja. Pišem se Dušej. Obiskujem 1. razred. Doma sem v Gladomesu. Imam ovalni obraz in modre oči. Moji lasje so svetli. Rada se igram s prijateljicami. V šoli se prijetno počutim. Zbiram igračke. Aljaž Ozimič, 5. c Moje ime je Maj. Pišem se Jelenko. Obiskujem 1. razred. Star sem 6 let in stanujem na vasi. Moje oči so zelene barve. Moji lasje so kratki in svetle barve. Treniram atletiko. Jan Ačko, 4. c Moja najljubša športnika sta Lionel Messi in Cristiano Ronaldo, saj sta najboljša nogometaša na svetu. Zame sta dobra tudi zato, ker imata odlično športno postavo. Sta najvrednejša igralca na svetu. Tudi moji sošolci se zanimajo za ta šport. Sam bi rad postal nogometaš, saj mi je všeč ekipna igra. Sašo Zafošnik, 6. c Mojemu najboljšemu prijatelju je ime Sašo. Ima svetle lase in modre oči. Rad se športno oblači. Včasih je nagajiv, vendar je do mene zmeraj zelo prijazen. Ne izda skrivnosti in mi velikokrat pomaga. Ajlaž Janžič, 6. c Moje ime je Teja. Pišem se Justinek. Stara sem 6 let in obiskujem 1. razred. Stanujem v Gladomesu. Moje oči so sivozelene barve. Imam srednjedolge lase. Rada se igram z bratcem Markom. Moje ime je Gaja. Pišem se Kos. Obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi. Stara sem 7 let. Moje oči so sive barve, lasje pa svetlorjave. Rada se igram z muco Liz. Kaj bi delal, če bi postal neviden? (domišljijski spis) Že od nekdaj sem si želel postati neviden. Nekega dne sem hodil po ulici. Prišel sem do trgovine, kjer sem opazil napis »RECEPT ZA NEVIDNOST«. Recept je stal 21 EUR in kupil sem ga. Zmešal sem belo barvo, vodo, moko in sladkor. Vse to sem polil po sebi in že sem postal neviden. Počel sem same lumparije. Sošolcu sem dal torbo v vodo, sošolki pa skril zvezke in jo spotaknil. Nekega dne, ko sem jo hotel ušpičiti še učiteljici, je nevidnost izginila. Učiteljica me je povedala staršem in mama me je za uho vlekla do doma. Vid Šteinfelser, 4. c 3. d razred Čarobna piščal Torej, tako se je zgodilo. Novica se je razširila po vsej deželi, v druga kraljestva. V tisto deželo so prihajali mladeniči iz celega sveta, a je nihče ni mogel razveseliti. V neki vasi pa je živela mati, ki je imela zelo lenega sina, tako lenega, da se še mu do vodnjaka po vodo ni ljubilo. Nekega dne pa je bila njegova mama že sita te lenobe in se je tako razjezila, da je mladenič le vstal in se odpravil do vodnjaka po vodo. Na pol poti je na tleh zagledal piščal, ki jo je pobral in nanjo začel igrati. Igral je tako sila lepo, da je tudi ta novica prešla po vsem svetu. Mladenič se sploh ni zavedal, kako dolgo že igra in zato ga je njegova mama odšla iskat k vodnjaku, saj jo je skrbelo, kje se tako dolgo potika. Našla je samo prazno vedro in nič drugega. Odšla je domov, saj je mislila, da so ga požrle divje zveri. Jokala je tako dolgo, da je od njenega jokanja nastal že ribnik. V kraljestvu z osamljeno kraljično pa so kraljevi svetovalci izvedeli za mladeniča. Kralj je takoj poslal po njega, saj je mislil, da bi morda lahko on pozdravil njegovo hčer. Minil je en mesec in kraljevi možje so končno našli mladeniča in ga odpeljali v kraljevi dvorec. Tam ga je kralj prosil, naj samo enkrat zaigra na piščal, da bi morda on lahko ozdravil hčer. Mladenič je izpolnil ukaz in pred oknom kraljične začel igrati. Kraljična je pogledala skozi okno in očeta vprašala, kdo tako lepo igra. Kralj je spoznal, da je mladenič, prej poznan kot lenuh, razveselil njegovo hčer. Zaradi tega mu je v zameno ponudil kraljevi dvorec, svojo hčer in šest vozov denarja. Ampak mladenič je vzel samo šest vozov denarja in kraljevo hčer ter se napotil domov. Ponovno se je spomnil na mater. Ko ga je mati videla, je bila presenečena. Mladenič in njegova mati nista bila več revna, saj sta imela obilo denarja. Kraljična pa je bila zaradi tiste piščali srečna in se z mladeničem čez nekaj tednov tudi poročila. Tilen Justinek, 6. c 5. c Ana Lugarič in Larisa Smogavec, 3. d Pustolovščina (doživljajski spis) Zjutraj smo se zbudili in k nam sta prišli Ana in Anja. Odpeljali smo se v avstrijsko mesto Graz. Vozili smo se zelo dolgo, zato smo si krajšali čas z igro. Igrali smo se različne igre in fotografirali okolico. Skrbelo nas je, da bo spet gneča. V čokoladnici smo že bili. Prvič je bila takšna gneča, da nismo mogli parkirat avtomobila. Ko smo se sedaj pripeljali, je bila gneča kar velika, vendar smo našli prostor za parkiranje avtomobila. Pri recepciji smo srečali gospoda iz Slovenije in se z njim pogovarjali v našem narečju. Vodil nas je do velike dvorane. Tam smo si najprej ogledali film. Nič nisem razumel, saj je bil film v angleškem jeziku, podnapisi pa v nemškem. Nato smo si ogledali, kako se prideluje čokolada. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo si naredili kakav. Dolga pot nas je nato pripeljala na zrak. Ogledali smo si še živalski vrt. Videli smo koze, male zajčke, osle, ovce … Na sredini je stal velik tobogan rumene barve. Zraven je bil kino. Blizu živalskega vrta gojijo tudi radič, paradižnik in ostalo zelenjavo. Nato smo ugotovili, da so to sestavine, ki ne sodijo k čokoladi. Preden smo se odpravili domov, smo kupili tudi čokolado in kakav. Ker smo morali domov, smo bili otroci razočarani. Želeli smo še ostati. Mami mi je obljubila, da se bomo še kdaj vrnili. Vid Šteinfelser, 4. c 4. c Presenečenje je uspelo (doživljajski spis) Nekega dne je ati praznoval 50 let. Dogodek mi je zelo ostal v spominu, kot da bi se to zgodilo včeraj. Ati mi je zmeraj govoril, da si želi, da bi mu za njegov 50. rojstni dan zapela. Na skrivaj sem hodila k svojemu bratrancu Primožu, ki igra harmoniko, da sva vadila. Jaz sem pela, on igral. Mami se je atiju lagala, da hodim k babici. Dneve in dneve sem vadila, da sem pesem že skoraj pred atijem zapela. Ko sem se jo naučila, smo lahko šli nakupovat. Kupili smo oblačila za rojstni dan. Kupila sem si črno oprijeto krilo in črne čevlje, zeleno jopico in belo majico. Atijeva zabava je bila 8. 2. 2013. Na vabilih je pisalo, da je zabava ob 18.00 v restavraciji Pem. Povabljeni so začeli prihajati in bilo je veliko daril. Prišla je tudi moja najboljša prijateljica Eva s svojima staršema in bratcem Vidom. Sedeli smo za mizah in se pogovarjali, nato pa je prišel še muzikant. Igral je na harmoniko do večerje. Kot bi mignil, je bila ura 21.00. Muzikant me je vprašal: »Si pripravljena, greš pet?« »Ne, še kakšno uro bi počakala, da zvadim!« Z Evo sva odšli na stranišče in bila sem zelo nervozna. Eva mi je rekla: »Vse bo v redu. Ko bo moj ati star 50 let, bom tudi jaz pela, obljubim!« In bila sem na vrsti. Nisem našla besedila, vendar sem ga na koncu imela v svojem žepu in odhitela sem pred mikrofon. Besedilu je bilo naslov Veš oče. Ko sem odpela, je ati prišel do mene in me objel. Eva je rekla: »Tako te je objel, da so ti spodnjice ven pogledale.« Hahahahaha. Vsi so mi za nastop čestitali: » Bravo, Klara!« Celo moški so jokali. Zabava se je nadaljevala s torto. Nekaj časa sem še bedela, nato pa sem zaspala kar na stolu. Naslednji dan sem se zbudila ob 14.00. Presenečenje je uspelo. Zelo sem bila vesela, ker so bili veseli tudi ostali. Z malimi presenečenji lahko presenetiš veliko ljudi. Malo me je bilo strah, ker so mi spodnjice pogledale ven, ampak saj skoraj nihče tega ni videl. Klara Ajd, 6. c Aljaž Ozimič, 5. c Na izletu Včeraj smo bili na izletu. Šli smo v Ljubljano v živalski vrt. Ogledali smo si veliko živali. Po obisku živalskega vrta smo šli na avtobus in smo se odpeljali v središče Ljubljane. Tam smo si ogledali Prešernov spomenik in Tromostovje. Na Zgornjo Ložnico smo prispeli ob štirih. Aljaž Ribič, 4. c Blaž Pišotek, 2. d Na izletu Včeraj smo bili na šolskem izletu. Odpeljali smo se v živalski vrt. Najprej smo si v prvi sobi ogledali dve živali. Prva žival je bil majhni ježek, ki ni pikal, če si ga pobožal. Druga žival je bila kača, ki sem se je bala. Nato smo si ogledali še druge živali. Zoja Podgoršek, 2. d Pia Aprisnik, 1. d Na izletu Včeraj smo bili na izletu. Odpeljali smo se v živalski vrt. Najprej smo odšli v hišo, kjer smo spoznali dve živali: malega ježka in kačo. V živalskem vrtu smo videli tudi surikate, zebre, noje, pave, geparde, jaguarje, tigra in morskega leva. Pred odhodom domov smo si v trgovini kupili spominek. Domen Justinek, 4. c Maja Brence, 2. d Zoja Podgoršek, 2. d Lan Smogavec, 3. d Anja Pliberšek, 1. d Gaja Kos, 1. d Gašper Dovnik, 1. d Lana Strnad, 1. d Luka Mlakar, 1. d Pustolovščina (doživljajski spis) Bilo je zgodaj zjutraj, ko sem se zbudila. Sonce je bilo že visoko, zunaj pa toplo. Poletje je moj najljubši del leta, saj se ta čas odpravimo na morje. Stvari smo pripravili že zvečer in jih znosili v avto. Tudi jaz sem si pripravila stvari za igro, s katerimi si bom popestrila ure, kadar je dan najbolj vroč. Tako, odpravili smo se! Pot je bila kar naporna. Po dolgih štirih urah vožnje smo se pripeljali v mesto Biograd, kjer smo počakali trajekt. S trajektom smo se peljali na otok Pašman. Skoraj smo že bili na cilju. Po nekaj minutah smo prišli do hiše, kjer letujemo že četrto leto. Prtljago smo znosili v apartma in jo pospravili. Končno se je začel težko pričakovani dopust. Ker otok že dobro poznam, lahko grem sama na plažo. Na plaži sem srečala znance iz prejšnjih let. Spoznala sem tudi novo prijateljico Lucijo, s katero sva plavali, se igrali, nabirali školjke, se hladili s sladoledom … Po treh dneh so na Pašman prispeli naši prijatelji Suzana, Marko, Nuša in Ana. Stanovali so v isti hiši. Nekajkrat smo imeli piknik in skupaj smo šli na večerne sprehode. En večer smo se dogovorili za odhod v Biograd. Tam je bilo polno ljudi in trgovinice z raznimi spominki ter nakitom. Kupila sem si uro. Bili smo tudi na sladoledu in pijači. Čas je hitro minil in komaj smo ujeli zadnji trajekt. Dnevi so minevali hitro in čez dvanajst dni je prišel dan za odhod domov. Z žalostnim obrazom in pogledom smo se poslovili od lastnika in njegove žene ter si zaželeli, da se drugo leto znova vidimo. Z avtom smo se odpeljali proti domu. V avtu sem nekaj časa spala, potem pa sem gledala skozi okno. Med potjo smo se ustavili in imeli prigrizek, nato pa nadaljevali pot. Ko smo prispeli domov, mi je moj žalostni obraz razveselil pes Zmago. Neža Dovnik, 4. c Ime mi je Lana. Pišem se Založnik. Stara sem 7 let. Obiskujem 1. razred. Stanujem na vasi. Imam okrogel obraz, modre oči in dolge svetlorjave lase. Obiskujem glasbeno šolo. 1. d Moje ime je Tim. Pišem se Kovše. Star sem 6 let. Obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi. Imam rjave oči in kratke rjave lase. Rad se vozim s štirikolesnikom. Zbiram kamne. Moje ime je Anja. Pišem se Pliberšek. Stara sem 7 let in obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi. Imam svetle lase in modre oči. Rada smučam in hodim v šolo. Ime mi je Gašper. Pišem se Dovnik. Star sem 6 let in obiskujem 1. razred. Star sem 6 let. Imam kratke lase in modre oči. Rad hodim v šolo in listam knjige o skrivnostih Zemlje. OPB V 3. razredu Na začetku šolskega leta smo se zabavali. Prvi dan nas je učila učiteljica Petra. Dobili smo nov urnik. Šli smo v telovadnico, kjer smo se igrali. Zvedeli smo, da si je učiteljica Romana zlomila nogo, zato smo dobili novo učiteljico Andrejo Bohak. To je bilo drugi dan. Najprej smo se predstavili in smo se že začeli učiti. Spoznali smo tudi druge nove učitelje. Učiteljica Romana nas je prišla obiskat. Imela je bergle. To je bilo na začetku leta. Zdaj je že skoraj konec leta. Všeč mi je bilo, ko smo spoznavali nove učitelje. Ni pa mi všeč, če se kdo poškoduje. Luka Ahej, 3. d Polomljeni zobje Imel sem lepe snežno bele zobe. Bilo je poletje in neko nedeljo se mi je pripetila huda nesreča. Z bratom Mitjo sva bila razposajena in nagajala sva drug drugemu. Bila sva nasmejana, potem pa me je brat Mitja potisnil, jaz pa sem z glavo treščil ob stol. Bil sem zelo prestrašen. Čutil sem, da v mojih ustih nekaj ni v redu. Zobje so bili polomljeni. Koščki zob so ležali po vsem prostoru. Šele naslednji dan sem odšel k zobozdravniku, ker zobozdravniki ob nedeljah ne delajo. To noč sem zelo slabo spal, saj nisem vedel, kaj vse mi bo zobozdravnik počel v mojih ustih. Zelo hitro sem ugotovil, da me je zastonj skrbelo. Najprej mi je zobozdravnik vse razkazal, šele nato pa je začel popravljati moje zobe. Pokazal mi je celo ordinacijo in vse pripomočke, ki jih uporablja. Zobozdravnik je moje zobe brusil, lepil in gladil. Bil sem tako sproščen, da sem svoje roke položil za glavo. Moji zobje so še danes snežno beli in lepi. So nekaj posebnega. Danes vem, da sem lahko razposajen, vendar moram biti previden. V tej nesreči sem spoznal poklic zobozdravnika, ki mi je zelo všeč. Morda si želim tudi sam postati zobozdravnik. Miha Polanc, 4. c Vanesa Zlodej, 5. c Na izletu Včeraj je bilo zelo zabavno. Bili smo na izletu v živalskem vrtu. Najprej smo bili v opazovalnici, kjer smo si ogledali dve živali: madagaskarskega ježa in kraljevega pitona. Videli smo tudi surikate in zebre. Spoznali smo tudi morskega leva. Po ogledu živali smo si v Ljubljani pogledali Prešernov spomenik in se posladkali s sladoledom. Luka Lubej, 2. d Michael Lenartič, 4. c Na izletu Anja Pliberšek, 1. d Včeraj smo se odpeljali v Ljubljano v živalski vrt, kjer smo si ogledali živali. Videli smo, kako morski lev skače v vodi in se hrani. Okoli vratu smo imeli kačo in božali smo ježka. Odpeljali smo se v središče mesta, kjer smo videli Prešernov spomenik. Posladkali smo se s sladoledom. Lea Koprivnik, 2. d Na izletu Včeraj smo bili na izletu. Vozili smo se zelo dolgo. Najprej smo se odpeljali v živalski vrt. Videli smo morskega leva, ki je delal trike. Videli smo tudi surikate. Odpeljali smo se še v Ljubljano, kjer sem videla Prešernov spomenik. Posladkali smo se s sladoledom. Urška Viher, 2. d Neža Dovnik, 4. c V 3. razredu Prvi šolski dan je bilo zelo vredu, večinoma smo se zabavali. Drugi dan pa smo se že učili in potem vedno več in več učenja. V drugem razredu smo se učili pisane črke. V tretjem pa že množenje in deljenje. Imam veliko prijateljic, ena najboljših je Larisa. V razredu nas je 16, 9 je fantov, 7 pa nas je deklic. Uči nas učiteljica Romana. Največji v razredu je sošolec Jaka, najmanjša je sošolka Lina. V mesecu juniju lahko sedimo kakor želimo. Sedim z Lariso in Karino, zraven Karine pa je Eva. Imamo se lepo. Ines Motaln, 3. d Sara Ajd, 4. c V 3. razredu Pri likovni umetnosti se učimo risati, slikati, oblikovati iz papirja, plastelina in das mase. Naredili smo lepe risbe in zanimive izdelke. Meni je bilo najbolj všeč, ko smo izdelovali denar – kovance in oblikovali živali. Risali smo na različne teme. Tilen Godec, 3. d Moje ime je Mitja. Pišem se Polanc in obiskujem 1. razred. Star sem 7 let. Stanujem na vasi. Moje oči so sivo modre barve. Imam kratke, svetle lase. Zbiram školjke. 4. c Ime mi je Matjaž. Pišem se Rorič Vivod. Star sem 6 let in obiskujem 1. razred. Stanujem na Vrholah. Moje oči so modre barve. Imam svetle lase. Zbiram peresa in se rad ukvarjam s športom. Moje ime je Lana. Pišem se Strnad. Stara sem 6 let in obiskujem 1. razred. Stanujem na vasi. Moje oči so modre barve. Imam dolge, kodraste lase. Rada se igram na travniku, kjer opazujem živali. Ekološki krožek Tim Kovše, 1. d Teja Justinek, 1. d Maj Jelenko, 1. d Lana Strnad, 1. d Gaja Kos, 1. d V 3. razredu Prvi šolski dan je bilo zelo zabavno, saj smo se po dolgem času spet videli in zabavali. Pogovarjali smo se, kako je bilo med počitnicami. Hitro je minil dan in morali smo domov. In tako je bilo tudi drugi dan ko smo v šolo lahko prinesli torbe, je bilo odlično. Spet jem dobila veliko staro novih prijateljic: Evo, Karino, Adrijano, Lino, Ano in Ines, ki je moja najboljša prijateljica. V šoli smo se vedno več učili in vedno bolj težko je bilo. In danes je že skoraj konec šolskega leta, skoraj ne morem verjeti, da je tako. Čas zelo hitro teče, skoraj bomo že v 4. razredu. Moja najljubša dejavnost je šport, ki ga obožujem že od malega, posebej nogomet. Všeč mi je tudi matematika pa likovna umetnost. Všeč mi bo, ko bodo počitnice, saj bomo z družino večkrat šli na sprehod. Larisa Smogavec, 3. d O pomladi Rože Pomlad je zelo lep letni čas. Ta letni čas je čaroben. Zdi se mi kratek in krajši od drugih, zato rada rišem pomlad. Rožice so lepe, lepo cvetijo in dehtijo in ko pride pomlad najlepše dišijo. Lina Justinek, 3. d Zato jih naberemo, damo v vazo, da prostor bo lepši, dišalo bo krasno. Eva Mlakar, 3. d Terme 3000 V petek smo se z družino odločili, da bomo v soboto odšli v Terme 3000. In smo šli. Zjutraj smo se zbudili in najprej malo pogledali televizijo. Potem smo se oblekli, si pripravili zajtrk in umili zobe. Ko smo to naredili, smo začeli pripravljati stvari, ki smo jih potrebovali za naš odhod. Potem smo se z avtom peljali do tega kopališča. Ko smo prispeli, smo vprašali za gospo, ki je prodajala karte. Sporočila nam je slabo novico. Povedala je, da ni več prostih ležalnikov. Kljub temu smo kupili celodnevno karto. Potem smo šli do omaric, se preoblekli v kopalke in se odpravili do bazenov. Moja sestra se je takoj odpravila v bazen. Jaz, mami in ati pa smo upali, da bi našli vsaj en ležalnik. Nato smo srečali gospoda, ki je bil tako prijazen, da nam je odstopil dva ležalnika. Na ležalnik smo odložili torbo in odšli v bazen. Najprej se mi je zdela voda mrzla, ampak sem se kmalu navadila. Jaz, mami in ati smo nato šli v 'nafto'. To je bila voda, ki je bila zelo topla, ampak tako umazana, da je prav smrdela. Ko smo šli ven, sem bila vesela. Odpravili smo se namreč v zunanji bazen in tam mi je bilo zelo prijetno. Mami sem rekla, naj da noge narazen, saj sem hotela zaplavati skozi njene noge. Pri tej igri sva s sestro tudi tekmovali. Potem smo se spet odpravili v notranji bazen, kjer se je začela vodna masaža. Bilo mi je zelo prijetno, saj mi je vodni curek zmasiral hrbet. Ko se je masaža končala, sem šla na ležalnik, kjer sem pojedla jabolko, saj sem bila že zelo lačna. Nato sem šla nazaj v bazen in takrat smo se dogovorili, da gremo ob enih na kosilo. Minilo je pol ure in ura je bila dvajset minut do enih. Takrat sem bila že zelo lačna. Končno je ura odbila ena in odpravili smo se na kosilo. Jaz sem naročila juho, piščančje medaljončke, krompirček, solato in puding. Tudi sestra je naročila enako. Mami je jedla juho, mesne kroglice s polivko iz bučk, piščančje meso, polnjeno s šunko in sirom, solato in pecivo. Ati si je naročil enako kot mami. Vsi smo si naročili vodo z okusom breskve. Ko smo plačali, smo znova odšli plavat. Kopali smo se dve uri. Ker sem bila znova lačna, sem na ležalniku pojedla puding, ki mi je ostal od kosila. Ko sem ga pojedla, sem se s sestro Meliso in mamo odpravila stuširat. Tudi ati se je prišel stuširat. Nato smo vzeli torbo in odšli do omaric, kjer smo se preoblekli. Ko smo se preoblekli, smo se odpeljali v Prekmurje k moji prababici. Ob prihodu smo si podali roke in odšli v hišo, v kateri je živela. Blizu je tudi hiša, v kateri stanujejo naši znanci. Tudi oni so prišli na obisk in tudi z njimi smo si podali roke. Pri prababici smo jedli, pili in gledali skoke. Po obisku smo se odpravili domov, kjer smo gledali televizijo. Čez deset minut me je mama pospremila v posteljo, kjer sem zaspala. Nuša Trobentar, 4. c 2. razred Pravljica o mački Anabeli in račku Petru Nekega dne je šla račka Anabela na sprehod in je srečala svojega prijatelja račka Petra. Mačka reče: »Zdravo Peter. Kam pa tako hitiš?« »K babici, grem na zajtrk.« odgovori Peter in odhiti k babici. Anabela gre dalje po gozdu. K se utrudi, gre proti domu. Doma si skuha kavico. V krožnik strese piškote. Sede pred televizijo, pije kavico, grize piškote in posluša vreme. Zasliši zvonca. Tako se prestraši, da ji pade skodelica na tla. Odpravi se odpret vrata. Zunaj stoji raček Peter. »Tako dolgo si bil pri babici?« ga vpraša. Raček odgovori: »Tako dolgo ja. Babica je imela polno mizo dobrot, zelo sem se najedel.« » Vstopi, » mu reče Anabela. Potem se dolgo pogovarjata . »Zdaj je pa čas za počitek, spat bo treba iti. » reče Anabela. Peter se poslovi in pohiti proti domu. Adrijana Leva, 3. d Špela Gričnik, 2. d Gašper Jesenek, 5. c 3. razred Deževen dan Dedek je stopil na hišni prag. Vzel je dežnik in odšel na sprehod. Začelo je deževati in dedek je odprl dežnik. Začel je pihati veter in dedku je odpihnilo dežnik. Čez nekaj časa je dedku odpihnilo še klobuk. Dedek je bil premočen in žalosten. Pritekel je Jan in dedku prinesel dežnik in klobuk. Skupaj sta odšla domov na vroč čaj. 1. razred Materinski dan V torek, 25. 3. 2014, smo na šoli tradicionalno priredili proslavo ob materinskem dnevu. Predstavili smo se učenci in otroci iz vrtca s plesom in pesmijo. Bili smo zelo nervozni, ker smo se hoteli čim bolje predstaviti. Na koncu so zapeli še učitelji. Dvorana je bil polna. Mamicam smo podarili rože. Tine Šega, Matevž Šega in Luka Ahej, 3. d razred 6. razred Kraljična Magdalena (nadaljevanje pravljice) (Živel je cesar, ki je bil neznansko bogat. V njegovem cesarstvu je vsak lahko dobil, kar si je poželel. Vendar cesar ni bil srečen. Njegova najmlajša hči je bila namreč neprestano žalostna, čeprav je imela vsega v izobilju. Zdravniki so jo opozorili, da lahko resno zboli. Cesar je obljubil bogato nagrado tistemu, ki bo njegovo hčer razveselil.) Nekoč je živel cesar, ki je bil neznansko bogat. Imel je hčerko po imenu Magdalena. Magdalena ni bila srečna, čeprav je imela vse, kar si je zaželela. Nekega dne se je cesar odločil, da tisti, ki Magdaleni podari skrinjo draguljev, postane njen mož. Čez nekaj časa je mimo prijezdil princ in videl razglas cesarja. Odločil se je, da bo Magdaleni podaril skrinjo draguljev. Naslednji dan je odšel do gradu in potrkal na vrata. Cesarju je povedal, da mu je ime Heri in da je Magdaleni prinesel skrinjo draguljev. Cesar je poklical Magdaleno. Ko je zagledala Heria, se je vanj takoj zaljubila. Tudi Heri se je zaljubil vanjo. Čez nekaj časa sta se poročila. Heriju in Magdaleni se je rodila prelepa princeska po imenu Luna. Luna je za svoj deseti rojstni dan dobila zlato žogo s čudežno močjo. Luna je odraščala in postala prava princeska. Nekega dne si je zaželela, da bi spoznala princa in želja se ji je uresničila. Na vrata je potrkal princ. Ko ga je zagledala, pa ji ni bil všeč in odločila se je, da bo živela sama. Nekega dne je kupila psa, ki je bil drugačen od drugih. Ta pes je znal govoriti. Čez nekaj časa ga je Luna poljubila in pes se je spremenil v lepega princa. Luna se je poročila, Heri in Magdalena pa sta grad prepustila Luni. Živeli so srečno do konca svojih dni. Katja Pliberšek, 6. c Mija Ahej, 1. d Aleks Korošec, 2. d - ko smo si ogledali Prešernov - ko smo - ko smo pripravljali darila gledali film za rojstni dan spomenik (Špela Gričnik) (Zoja Podgoršek) (Aleks Korošec) - na plavalnem tečaju (Blaž Pišotek) - v živalskem vrtu (Lea Koprivnik) - ko smo se učili matematiko Lepo je bilo (Timotej Kos) v 2. d … - na šolskem izletu (Maja Brence) - ko smo se - ko smo se posladkali s igrali sladoledom (Anej Krznar) (Luka Lubej) - ko smo se igrali - pri likovni s petim umetnosti razredom (Urška Viher) (Eva Tomažič) - ko smo se igrali z žogo (Kristian Lenartič) Moje najlepše poletje (doživljajski spis) Bilo je po koncu četrtega šolskega leta. Ko je bilo konec zadnjega dne pouka, sem bil zelo vesel, saj je vsako poletje zabavno. Bil pa sem tudi malo žalosten, saj prijateljev ne bom videl kar dva meseca. Ko sem prišel domov, je mami oznanila, da gremo za en teden na morje. Tam sva s sestro tekmovala, kdo spije več ledenih čajev. Ona jih je spila sedem, jaz pa kar petdeset. Ko smo prišli domov, je mami nekega dne spet oznanila, da gremo plavat na Ptuj. Tam sem potopil atija kar trikrat v eni uri. Potem smo se odpeljali domov. Teden dni se ni dogajalo nič posebnega, nato pa pride mami in oznani, da gremo na bowling in v kino. Na bowlingu je bilo zelo zanimivo. Po prvih dvajsetih metih sem imel 120 točk, ati pa eno manj. Sestra jih je imela 87, mami pa 81. Po drugi seriji sem še vedno vodil, tokrat v skupnem seštevku 250 točk. Ati je imel 249 točk, sestra 201 točko, mami pa 183 točk. Tretje serije nismo odigrali, saj je zmanjkalo časa. Čez en teden smo šli spet na morje. Tam smo se kopali in lovili. Ko smo prišli domov je bil že september in moral sem spet v šolo. Sedaj lahko samo upam, da se mi bo tako poletje še kdaj ponovilo. Ampak mislim, da se mi bo, saj preživljam svoj čas s čudovito družino. Aljaž Ozimič, 6. c Lea Koprivnik, 2. d Blaž Pišotek, 2. d Izlet na Dunaj Zjutraj sem se zbudil ob 4.00 in razmišljal, kakšen bo izlet. Mislil sem, da ne bo tako zanimiv, ampak sem se motil. Oblekel sem se, pojedel zajtrk in si umil zobe. Mama je medtem pripravila sendviče in pijačo. Nahrbtnik s hrano in pijačo smo dali v avto. Tudi babica in dedek sta šla z nami. Skupaj smo se odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer smo pričakali avtobus. Ko se je pripeljal, smo vstopili. Izlet se je začel! Z očetom sva se usedla skupaj, mami pa mi je posodila telefon, da sem lahko igral igrice. Ker nisem mogel narediti niti enega nivoja, sem telefon vrnil mami. Nato sem opazoval skozi okno. Vozili smo se približno štiri ure. Ustavili smo se pri gradu, ki je velik za deset naših šol in ima več kot tisoč sob. Zraven je živalski vrt, kjer so bile skoraj vse živali na svetu. Najbolj všeč so mi bile opice, ki so se teple za hrano. Ko smo si živalski vrt ogledali, smo šli v bližnjo gostilno. Tam smo spili pijačo in opazil sem majhno veveričko. Odšel sem do nje in jo skoraj pobožal. Na srečo je babi imela čokolado z lešniki. Odtrgal sem kos čokolade. Čokolado sem pojedel, lešnike pa odnesel veverički. Lepo mi jih je vzela z roke in pojedla. Kasneje smo šli k avtobusu in se odpeljali v Slovensko Bistrico. Od tam smo se z avtom odpeljali domov in se pogovarjali o izletu. Ta izlet je bil najboljši in vedno ga bom imel v spominu. Primož Jug, 4. c Miha Brence, 5. c Športno vzgojni karton Aprila smo testirali športno vzgojni karton. Peljali smo se v Slovensko Bistrico. Najprej smo se preoblekli, nato smo se ogreli. Sedli smo na klopco. Ko nas je učitelj poklical, so nas stehtali, izmerili višino in kožno gubo. Potem pa smo skakali v daljino, viseli na drogu, dvigovali trup, se preizkusili v predklonu na klopci, v tapingu in premagovanju ovir nazaj. Na drogu je bil najboljši Urban, na drogu je visel 85 sekund. Potem smo se odpravili na poligon, kjer smo tekli na 60m in na 600 m. pri teku je bil najhitrejši Matevž. Tine Šega, 3. d Eva Tomažič, 2. d Prijatelji Prijatelji so dar, ki si ga lahko poiščeš sam. Prijatelji so lahko najboljši, lahko so samo prijatelji, a vsi so dobri in vedno ti pomagajo. Prijateljev se ne da podariti za rojstni dan, poiskati si jih moraš sam. Eva Mlakar, 3. d Ime mi je Tara. Pišem se Šega. Stara sem 7 let in obiskujem 1. razred. Doma sem na vasi. Moje oči so zelene barve. Obiskujem glasbeno šolo. OPB Ime mi je Luka. Pišem se Mlakar. Star sem 6 let in obiskujem 1. razred. Doma sem na Kostanjevcu. Imam okrogel obraz in rjave oči. Zbiram avtomobilčke. Rad hodim v šolo in se družim s prijatelji. Ime mi je Teo. Pišem se Šteinfelser. Star sem 6 let. Obiskujem 1. razred. Stanujem na Zgornji Ložnici. Moje oči so rjave barve. Treniram nogomet in judo. Gašper Jesenek, 5. c Ime mi je Pia. Pišem se Aprisnik. Stara sem 7 let in obiskujem 1. razred. Doma sem na Zgornji Ložnici. Moje oči so modre barve. Rada imam živali, še posebej kužke. Esmeralda (narobe pravljica) Ta pravljica se je začela v malem mestu, kjer je Esmeralda, ki je bila ciganka v svilenih oblačilih, s svojo tamburico in kurjo bedrco v laseh ter s plesom, navduševala meščane. Nekega dne je novico o Esmeraldi slišal tudi kralj tistega mesta in po njo poslal svoje vojščake. Esmeralda se je najprej upirala, saj ni hotela z njimi, a naposled se je le nehala upirati in odšla. Ko je bilo skoraj konec dneva in ko je Esmeralda bila že utrujena, je rekla kralju, da bi rada šla domov. Kralj ji tega ni dovolil. Nekaj dni je osamljena gledala skozi okno, nato pa je zagledala vrtnarja. Tudi on je bil osamljen in vprašala ga je, zakaj je tako sam. Odgovoril ji je, da mu tukaj ni všeč. Esmeralda se je domislila, da bi lahko skupaj pobegnila. In tako se je tudi zgodilo. Vrtnar je zvečer čez zid postavil lestev in pobegnila sta. Sedaj živita srečno na prostosti, če že nista umrla. Tilen Justinek, 6. c Aljaž Ozimič, 6. c Športno vzgojni karton Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali v Slov. Bistrico. V telovadnici pri osnovni šoli smo testirali: skok v daljino, dvig trupa, vesa na drogu, taping z roko, predklon na klopci, premagovanje ovir nazaj. Na poligonu pa smo tekli na 60m in na 600m. Imeli smo zelo dobre rezultate. V daljino sem skočil 145 cm. Matevž je progo na 600m pretekel v 2 min in 24 s. V eni minuti je naredil 44 trebušnjakov. Urban je na drogu visel 85 s. Po teku na poligonu, smo se vrnili domov na zg. Ložnico. Lan Smogavec, 3. d Živa Dušej, 5. c Češnje Češnje rdeče, sočne in zrele na veliki češnji rastejo. Češnje so sladke, okusne in lepe, da mi se z njimi posladkamo. Karina Pliberšek, 3. d Moje najlepše poletje (doživljajski spis) Bilo je pred tremi leti. Z mamo, očetom in sestro smo imeli najlepše poletje. Odločili smo se, da gremo na morje, saj sem ravno takrat imela god. Začeli smo pripravljati stvari. Naslednji dan me je oče zbudil že ob 4. uri zjutraj. Z avtom smo se odpeljali, jaz pa sem zaspala. Ko sem se zbudila, smo že bili pred hišo, v kateri smo bivali naslednjih 7 dni. Razpakirali smo kovčke, se oblekli in odšli v vodo. Bil je že večer in odpravili smo se spat. Mama in oče sta imela v načrtu mnogo stvari, za katere jaz sploh nisem vedela, da se bodo zgodile. Ko sem se zjutraj zbudila, sta me mama in oče poslala v trgovino. Ko sem prinesla naročeno, smo se odpravili v mesto. Tam mi je sestra kupila sladkorno peno. Zvečer smo odšli v zabaviščni park. Tam sem s pištolo zadela uhane in prstan. Tako smo se zabavali še naslednja dva dni. Potem je bilo vse po starem. Kopali smo se, nabirali školjke, se potapljali in se igrali. Tako sem se zabavala, da sem pozabila na dom. Te počitnice so bile najboljše do sedaj. Sedem dni je hitro minilo in morali smo se odpraviti domov. Ko smo prišli domov, sem se razveselila babice in ostalih družinskih članov. Kljub temu bom počitnice na morju zelo pogrešala. Vanesa Zlodej, 6. c Tilen Justinek in Timotej Justinek, 6. c Eva Javornik, 6. c Moje najlepše poletje (doživljajski spis) Moje najlepše poletje je bilo, ko sem šel na morje. Z družino smo se odpeljali na otok Pašman, ki je v hrvaškem morju. Med potjo sem gledal risanke na svojem računalniku. Vmes smo se tudi ustavili, nato pa sem zaspal. Nato smo prišli do trajekta. Bil je velik. Vkrcali smo se in šli iz avta. Seveda se nisem usedel k ograji, ker sem se bal, da bi padel v morje. Pripeljali smo se do otoka in nato do našega apartmaja. Tam sta bila tudi moja bratranca, ki sta se odpravljala domov. Šla sta komaj zvečer, tako da smo se lahko skupaj igrali v morju še do večera. Čez štiri dni nas je obiskala moja sošolka. Maruša je k nam prišla za en dan. Skupaj sva šla na plažo in našla morsko kumaro. Zelo sva se zabavala. Dva dni kasneje smo tudi mi obiskali njo. Tam je bil tudi moj sošolec Blaž in sošolka Živa. Igrali smo se celo večnost in zvečer odšli v mesto. Teden dni kasneje smo se odpeljali domov na Kostanjevec. Bil sem vesel, ker sem bil spet doma. Tin Lah, 6. c Prvoaprilska potegavščina V šoli rečem svoji sošolki: »Ines, poglej, luknjo imaš na jopici.« Ines začudeno pregleda svojo jopico. Ko želi vprašati, kje je luknja, se jaz zaderem: » Prvi april!« Doma si privoščim mamo. »Mama, krožnik sem razbila.« Mama gleda in gleda pa ni nič polomljeno. Vpraša me:« Kje so črepinje, da se ne porežeš?« Jaz se ji le smejim in rečem: »Prvi april!« Ana Lugarič, 3. d Opis živali Jež je majhna žival. Njegov trebušček je prekrit z dlako, hrbet pa z bodicami. Živi v gozdovih, parkih, vrtovih. Je nočna žival, vendar ga lahko srečamo tudi podnevi. Hrani se z žuželkami, deževniki in polži. Tudi kakšno mlado miško ali žabo rad pohrusta. 1. razred Presenečenje je uspelo - darilo moji sestri (doživljajski spis) V spisu bom opisal, kako smo jaz, moja mama in oče presenetili mojo sestro za rojstni dan. Zanj sem se odločil zato, ker je bil odziv moje sestre, ko je darilo odprla, zelo zanimiv. Bilo je nekaj dni pred sestrinim rojstnim dnevom. Sestra Teja si je že zelo dolgo želela nov telefon znamke Samsung Galaxy S4. Mama in oče sta se nek večer dogovorila in se odločila, da bosta Teji kupila nov telefon. Kar nekaj časa sta premišljevala in se odločala, ali bi telefon, ki je bil zelo drag, kupila. Neko popoldne smo se jaz, mami in oči odpravili v Maribor. Prispeli smo v prodajalno Simobil, izbrali telefon, ga kupili in se odpravili nazaj domov. Po pravici povedano, je bil telefon božanski. Bil je velik za dve dlani ter snežno bele barve. Sestri sem zelo zavidal, ker bo dobila ta lep telefon, a sem se sprijaznil, saj sem vedel, da je Teja 4 leta starejša od mene in si zasluži boljši telefon. Prispeli smo domov. Iz avta sem skrivoma vzel telefon ter si ga zataknil za rokav. Moji sestri ga pod nobenim pogojem nisem smel pokazati, saj je bilo to presenečenje. V stanovanju sem telefon predal mami, da ga je skrila ter zavila v papir. »Ali veš kaj boš dobila? Pobrskaj po stvareh in razmisli, kaj nujno potrebuješ,« sem dražil mojo sestro, da je že bila vsa na trnih in zelo nervozna, kaj ji skrivamo. Sestrin rojstni dan je bil naslednjega dne, zato sem se odpravil spat. Sanjal sem o velikem, sijočem in božanskem telefonu. »O, kako ti zavidam, draga sestrica. Tudi jaz bi imel tak telefon,« sem si govoril v spanju. Zjutraj je napočil čas, da sestri predamo darilo. Bila je že slabe volje, ker ji nisem povedal, kaj bo dobila. Tolažil sem jo ter ji govoril: »Potrpi še malo, kmalu boš dobila darilo.« »Razžira me od zanimanja, razumi me, no.« Razumel sem jo, saj če bi jaz bil na njenem mestu, bi me morali peljati v psihiatrično bolnišnico, vam povem. Po zajtrku sem odšel po darilo ter ji ga smehljaje izročil. Končno se je tudi ona nasmehnila. Počasi je začela odvijati darilo. Prav zares sem slišal, kako so se listki odlepili od lepilnega traku. Odprla je škatlo ter v njej zagledala WC papir. Nič ji ni bilo več jasno. Jaz sem se vstal in odšel v svojo sobo po pravo darilo ter ji ga izročil. Škatla z WC papirjem je bilo lažno darilo. Zdaj, ko je dobila pravo darilo, je kar otrpnila. Videl sem, kako so se ji oči začele rositi. Planila je v objem mamice in očka ter se jima zahvalila. Sestrica mi je povedala, da je presrečna, ker je dobila nov telefon in da tega nikoli ne bo pozabila. Tako je bila srečna ona ter vsi mi. Jaz sem bil vesel tudi zato, ker je presenečenje uspelo Luka Tropan, 6. c Vita Ajd, 4. c Majske počitnice Med majskimi počitnicami sem bil na morju. Veliko smo igral nogomet. S prijatelji smo se igrali tudi skrivalnice. Lovil sem tudi ribe. Ujel sem zelo veliko rib, ki smo jih spekli. Zvečer sem v album nalepil slike nogometašev. Gledali smo zvezde. Bilo jih je zelo veliko. Ko sem se zjutraj zbudil, je pihala burja, bilo je zelo mrzlo. Avto nam je zanašalo. Morje je butalo po skalah. Po zraku je neslo vodo. Na poti domov smo šli na pico. Vid Leskovar, 3. d Ines Motaln, 3. d Med majskimi počitnicami Gledali smo, kako postavljajo majsko drevo, ki mu pri nas rečemo majpan. Tako dolgo so ga postavljali, da smo se jaz, Tine, Žan in Timi šalili, da ga bodo postavljali do božiča. Potem smo se šli lovit. Lovil sem Tineta in Tine je tekel po največjem blatu samo, da ga ne bi ujel. Šli smo tudi k Žanu, kjer smo odigrali dva badbinton turnirja. V prvem sem bil tretji v drugem pa sem zmagal. Matevž Šega, 3. d Med majskimi počitnicami Majske počitnice so, ko postavljamo majsko drevo. Takrat smo doma in se lahko igramo. Plezal sem na drevo. Na morju smo se kopali. Prespali smo dve noči. Potem pa smo na poti domov kupili krofe. Doma smo jih vsi skupaj pojedli. Šli smo na golaž. Včeraj sem šel na obisk in sem se igral z Rokom. Jaka Štern, 3. d Šola v naravi Nekega dne smo čakali na avtobus. Ko je pripeljal, smo zložili kovčke v prtljažnik in se odpeljali v Čatež. Na poti smo se ustavili v Olimju, kjer smo si ogledali samostan in čokoladnico ter pravljični deželo in čarovničino hišo. Vsi smo si želeli priti čim prej v bazen. Razdelili smo se v skupine. Vsak dan smo imeli zajtrk, kosilo in večerjo. Za malico smo imeli sadje, kekse in frutabele. Zjutraj sem vedno jedel kosmiče. Po zajtrku smo se šli kopat. Z Vidom sva se preoblačila za reklamnim panojem. Po kopanju smo šli na kosilo. Po kosilu, smo imeli počitek, potem pouk in spet na kopanje. Po kopanju, smo imeli večerjo. Dvakrat smo šli na sladoled. Imeli smo disko, pohod, bili smo v indijanski vasi. Indijanec je streljal s posebno puško, igral je na indijanski boben. Hranil sem mucka Črtka. Jaka ga je tolikokrat pregnal s terase, da ga ni bilo več. Zadnji dan smo po kosilu spakirali potovalke v avtobus in se odpeljali domov. Na avtobusu smo izvedeli, da je naša hiška zmagala v pospravljanju. Bil sem zelo vesel. Urban Jesenek, 3. d Vid Šteinfelser, 4. c Ignac Motaln, 5. c Vanesa Zlodej, 5. c Urška Viher, 2. d Tara Šega, 1. d