razlaga vaje test rešitve * razlaga vaje * test * rešitve ➤ 1 * 21 * 5 1* razlaga razlaga * vaje vaje * * test test rešitve rešitve ➤ Obvladam? kako je zgrajen atom in kateri so osnovni delci v atomu kaj sta vrstno in masno število ter kaj so izotopi kaj je relativna atomska masa kaj so atomske orbitale, podlupine in lupine ter kako zapišemo elektronsko konfiguracijo atomov kaj so ioni (kationi, anioni) in kako jih imenujemo kako so elementi razvrščeni v periodnem sistemu elementov in kako se spreminja velikost atomov in ionov elementov kaj je ionizacijska energija Atomi, izotopi in elektronska konfiguracija atomov Snov je zgrajena iz zelo majhnih delcev atomov. V središču atoma je jedro, okoli njega je elektronska ovojnica. V jedru so pozitivno nabiti protoni in nevtralni nevtroni, v elektronski ovojnici so negativno nabiti elektroni. Naboj elektrona je nasprotno enak naboju protona. Masa protona je približno enaka masi nevtrona, masa elektrona je skoraj 2000× manjša od mase protona (in tudi od mase nevtrona). Atomsko jedro je v primerjavi z velikostjo atoma zelo majhno, a je v njem zbrana skoraj vsa masa atoma. Če bi bil premer jedra 1 cm, bi bil premer atoma 1 km. Vsi atomi določenega elementa imajo enako število protonov v jedru, npr. vsi atomi kisika imajo 8 protonov. Ker so atomi nevtralni, imajo v elektronski ovojnici enako število elektronov kot je protonov v jedru. Vsi atomi kisika imajo torej 8 elektronov v elektronski ovojnici. Število protonov ali elektronov v atomu je vrstno ali atomsko število. Elementi so razvrščeni v periodnem sistemu elementov z leve proti desni po naraščajočem vrstnem številu. Masno število je število vseh delcev v jedru, torej je vsota protonov in nevtronov. Vrstno in masno število lahko zapišemo ob simbolu elementa: elektronska ovojnica masno število vrstno (atomsko) število elektron 7 Li 3 V atomu litija so 3 elektroni, 3 protoni in 7 – 3 = 4 nevtroni. jedro proton nevtron Atom litija Izotopi so atomi istega elementa (imajo enako vrstno število), ki se razlikujejo po številu nevtronov v atomskem jedru (imajo različno masno število). Vodik ima tri izotope: 1H, v katerem ni nevtronov, 2H, v katerem je en nevtron in 3H, v katerem sta dva nevtrona. Relativna atomska masa, ki jo označujemo z Ar, je število, ki pove, kolikokrat je masa atoma določenega elementa večja od 1/12 mase atoma ogljikovega izotopa 12C. Elektroni se gibljejo v elektronski ovojnici. Prostor v elektronski ovojnici, v katerem je 95 % verjetnost, da se v njem nahaja elektron, imenujemo orbitala. Orbitale se razlikujejo po obliki (s, p, d in f), usmerjenosti v prostoru (2px, 2py, 2pz) ter energiji. Čim bližje jedru je orbitala, tem nižjo energijo ima. Orbitala ali skupina orbital s podobno energijo tvori lupino. Lupine označimo s črkami K, L, M itn. ali s številkami 1, 2, 3 itn. Orbitala ali skupina orbital z enako energijo tvori podlupino. Podlupine so 1s, 2s, 2p, 3s itn. 6 * razlaga razlaga vaje vaje * test test * rešitve rešitve ➤ 1 * 5s E 4px 4py 4pz 4s pet orbital 3d 3px 3py 3pz 3s 2px 2py 2pz 2s 2. podlupina 1. podlupina 1. podlupina 1s lupina M lupina K Energija atomskih orbital V lupini K (prva lupina) je podlupina 1s oziroma orbitala 1s. V lupini L (druga lupina) sta dve podlupini 2s in 2p oziroma štiri orbitale (2s, 2px, 2py in 2pz). V lupini M (tretja lupina) so tri podlupine 3s, 3p in 3d oziroma devet orbital (3s, 3px, 3py, 3pz in pet orbital 3d). Razporeditev elektronov po atomskih orbitalah imenujemo elektronska konfiguracija. Pravila polnenja elektronov po orbitalah: 1. Elektroni v atomu zasedejo orbitale z nižjo energijo (osnovno stanje atoma). 2. Vsako orbitalo lahko zasedata največ dva elektrona (imata različni spin). 3. Energijsko enakovredne orbitale elektroni zasedejo posamič, nato tvorijo elektronske pare. V atomu kisika je 8 elektronov. Elektronska konfiguracija atoma kisika v osnovnem stanju je: število elektronov v orbitali 1s22s22px22py12pz1 E ime orbitale 2s 2px 2py 2pz 1s Energija zasedenih atomskih orbital v atomu kisika V periodnem sistemu so elementi razporejeni po naraščajočem vrstnem številu v skupine in periode. Elementi v isti periodi imajo zunanje elektrone v isti lupini, število periode je enako številu zunanje lupine. Elementi iste skupine pa imajo enako število zunanjih elektronov, število skupine je enako številu zunanjih elektronov. Zunanji ali valenčni elektroni so elektroni v zunanji lupini (zadnja lupina, v kateri so elektroni). Kisik je element v 2. periodi in VI. skupini. Atom kisika ima torej 6 zunanjih elektronov, ki so v drugi lupini. 2 + 2 + 1 + 1 = 6 zunanjih elektronov O 1s22s22px22py12pz1 zunanja lupina 7 1* * razlaga razlaga vaje vaje * test test * rešitve rešitve ➤ 1. Spodnje trditve opredeli kot pravilne (na črto zapiši P) ali napačne (na črto zapiši N). a) Masa atomskega jedra je večja od mase njegove elektronske ovojnice. b) Protoni so delci z negativnim nabojem. c) Masa elektrona je večja od mase protona. č) Nevtroni so edini delci v atomskem jedru. zgled 19 2. Koliko protonov, koliko elektronov in koliko nevtronov je v enem atomu fluora F? Razlaga Število protonov, elektronov in nevtronov v atomu nekega elementa lahko izračunamo iz vrstnega in masnega števila tega elementa. Ob simbolu elementa je levo zgoraj zapisano masno število. Vrstno število pa poiščemo v pe riodnem sistemu elementov. Število protonov in število elektronov je enako vrstnemu številu elementa, število nevtronov pa je enako razliki masnega in vrstnega števila. Vrstno število fluora je 9, kar pomeni, da je v atomu fluora 9 protonov in 9 elektronov, masno število je 19, kar pomeni, da je v atomu fluora 19 – 9 = 10 nevtronov. Odgovor V enem atomu fluora 19 F je 9 protonov, 9 elektronov in 10 nevtronov. 3. Dopolni preglednico. Uporabi periodni sistem elementov. delec vrstno število masno število število protonov število elektronov število nevtronov 1 atom H atom 16O atom 31P atom 81Br atom 63Cu zgled 4. Koliko protonov, koliko elektronov in koliko nevtronov je v enem atomu fluora 19F? 14 15 Razlaga V naravi sta dva stabilna izotopa dušika: N in N. Koliko nevtronov je v posameznem izotopu? V periodnem sistemu elementov poiščemo vrstno število dušika. Iz razlike med masnim in vrstnim številom izotopa dobimo število nevtronov. Odgovor V izotopu 14 N je 14 – 7 = 7 nevtronov, v izotopu 15N pa je 15 – 7 = 8 nevtronov. 5. Dopolni preglednico. Uporabi periodni sistem elementov. delec atom atom atom atom 8 vrstno število 24 25 Mg Mg 26 Mg 28 Si masno število število protonov število elektronov število nevtronov * * vaje razlaga * test rešitve 1 ➤ * zgled 6. Zapiši elektronsko konfiguracijo atoma žvepla grafično ter na daljši in krajši način. Razlaga V atomu žvepla je 16 elektronov. Pri zapisu elektronske konfiguracije upoštevamo pravila polnenja s strani 2/3. V vsaki sta dva elektrona z nasprotnim spinom. Prvi elektron gre v energijsko najnižjo orbitalo 1s. V tej orbitali je prostora še za en elektron, zato gre drugi elektron z nasprotnim spinom v to orbitalo. Orbitala 1s je zdaj polna. Tretji elektron zasede naslednjo prosto energijsko najnižjo orbitalo, tj. 2s,v katero gre tudi četrti elektron z nasprotnim spinom. Nato se polnijo orbitale 2p, ki so energijsko enakovredne. Elektroni jih zasedejo posamič – peti elektron v 2px, šesti elektron v 2py, sedmi v 2pz, nato se v istem vrstnem redu v te orbitale razporedijo še trije elektroni z nasprotnim spinom. Naslednja dva elektrona z nasprotnim spinom zasedeta orbitalo 3s. Zadnji štirje elektroni so razporejeni v orbitalah podlupine 3p. Trinajsti elektron zasede 3px, štirinajsti 3py, petnajsti 3pz, šestnajsti z nasprotnim spinom pa tvori par v orbitali 3px. Odgovor Elektronsko konfiguracijo atoma žvepla lahko zapišemo grafično: 1s 2s 2px 2py 2pz 16S 1s 2 2 2 3s 2s 2px 2py 2p z 1s Zasedene orbitale v osnovnem stanju atoma žvepla 3px 3py 3pz 3s Še enostavneje jo zapišemo takole: 3px 3py 3pz E 2 2 1 1 2s22px 2py 2pz 3s23px 3py 3pz V primeru v celoti zasedene podlupine 2p; torej v celoti zasedenih orbital 2px, 2py in 2pz, lahko zapis poenostavimo v 2p6 in je zapis tak: 2 1 1 2 2 6 2 16S 1s 2s 2p 3s 3px 3py 3pz Zgornji zapis imenujemo daljši način, saj lahko zapis elektronske konfiguracije še skrajšamo tako, da uporabimo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina, ki je na koncu prejšnje periode. Ker je žveplo v 3. periodi, uporabimo konfiguracijo žlahtnega plina neona, ki je na koncu 2. periode. Zapis 1s22s22p6 (elektronska konfiguracija atoma neona) napišemo kot [Ne]. Krajši način je: 2 1 1 2 16S [Ne]3s 3px 3py 3pz 7. Zapiši elektronske konfiguracije atomov elementov grafično ter na daljši in krajši način. a) dušik grafično: daljši način: krajši način: b) kalij Poišči vrstno število elementa v periodnem sistemu, ki ti pove število elektronov v atomu, nato elektrone razporedi po orbitalah . grafično: daljši način: krajši način: 9 1* * razlaga vaje * test ➤ * rešitve c) aluminij grafično: daljši način krajši način č) brom grafično daljši način krajši način zgled 2 2 2 2 2 1 1 2 2 8. Elektronska konfiguracija atoma žvepla: 16S 1s 2s 2px 2py 2pz 3s 3px 3py 3pz Iz zapisane elektronske konfiguracije atoma žvepla določi: a) število zasedenih orbital, podlupin in lupin b) število samskih (neparnih) elektronov c) število zunanjih elektronov ter č) v kateri periodi in skupini periodnega sistema je žveplo. Odgovor perioda VI O Al Na Mg Si S P Cl Se Te b) 2 (elektrona v orbitalah 3py in 3pz) Po c) 6 zunanjih elektronov (elektroni v orbitalah 3s, 3px, 3py in 3pz). č) Atom žvepla ima 6 zunanjih elektronov, ki so v tretji lupini M. Žveplo je v 3. periodi in VI. skupini. 9. Zapiši elektronsko konfiguracijo atoma magnezija na daljši način ter ustrezno dopolni trditve od a do č. Trditve: a) V atomu magnezija so elektroni razporejeni v b) Elektroni zasedajo podlupine. c) V atomu magnezija sta/je periodnega sistema. č) Elektroni zasedajo 10 orbital. zunanja/-ih elektrona/-ov, zato je magnezij v lupine, kar pomeni, da je magnezij v skupini periodi periodnega sistema. Ar skupina a) V atomu žvepla je zasedenih devet orbital (to so 1s, 2s, 2px, 2py, 2pz, 3s, 3px, 3py in 3pz); sedem orbital je polno zasedenih, dve pa delno. Podlupin je 5 (to so 1s, 2s, 2p, 3s in 3p) ter tri 3 lupine (to so K, L in M). razlaga * vaje * test * rešitve 1 ➤ * Ioni, velikosti atomov in ionov ter ionizacijska energija Ioni so električno nabiti delci. Pozitivni ion ali kation nastane, če atom odda enega ali več elektronov. Negativni ion ali anion nastane, če atom sprejme enega ali več elektronov. Atomi elementov I., II. ali III. skupine periodnega sistema tvorijo katione (atomi oddajo en, dva ali tri zunanje elektrone). Atomi elementov V., VI. ali VII. skupine periodnega sistema tvorijo anione (atomi sprejmejo tri, dva ali en elektron). Katione imenujemo s slovenskim imenom elementa, ki mu dodamo končnico -ov ali -ev, anione imenujemo z latinskim imenom elementa, ki mu dodamo končnico -id. Atom natrija, ki je element I. skupine, odda en zunanji elektron in nastane natrijev ion. Na ➝ Na+ + e- Atom kisika, ki je element VI. skupine, sprejme dva elektrona in nastane oksidni ion. O + 2e- ➝ O2V kationih je število elektronov manjše od števila protonov, v anionih pa večje. V atomu natrija je 11 protonov in 11 elektronov, v natrijevem kationu pa 11 protonov in 10 elektronov. V atomu kisika je 8 protonov in 8 elektronov, v oksidnem ionu pa 8 protonov in 10 elektronov. V natrijevem in v oksidnem ionu je 10 elektronov, ki so na enak način razporejeni po orbitalah kot so v atomu žlahtnega plina neona. Velikost atomov se periodično spreminja s položajem elementov v periodnem sistemu. Po skupini navzdol velikost atomov narašča, saj narašča število elektronov in število lupin. Po periodi od leve proti desni velikost atomov pada, saj so zunanji elektroni v isti lupini, narašča pa naboj atomskega jedra, ki zunanje elektrone bolj privlači in velikost atomov pada. Velikost iona se razlikuje od velikosti atoma istega elementa. Kationi so precej manjši od atomov, iz katerih so nastali, ker imajo manj elektronov in eno lupino manj od atoma. Jedro elektrone bolj privlači in velikost se zmanjša. Anioni so precej večji od atomov, iz katerih so nastali, ker imajo več elektronov od atoma, zato jih jedro slabše privlači, velikost se poveča. Velikosti atomov nekaterih elementov (1 pm = 10-12m) Na Na+ O O 2– prikaz zmanjšanja velikosti delca Na in Na+ ter povečanja O in O2– Velikosti ionov nekaterih elementov Energijo, potrebno za odstranitev enega elektrona iz atoma elementa v osnovnem stanju, imenujemo ionizacijska energija. Energija, ki je potrebna, da atomu odvzamemo prvi elektron, je prva ionizacijska energija in je manjša od energije, ki je potrebna za odvzem drugega in nadaljnjih elektronov, saj naboj jedra ostaja nespremenjen in jedro vse bolj privlači preostale elektrone. 11 1* * * vaje razlaga * test rešitve ➤ zgled 12. Kateri delci so v aluminijevem ionu in kateri v bromidnem ionu? Upoštevaj najpogostejša izotopa 27Al in 79Br. Razlaga Aluminij je element III. skupine v periodnem sistemu, torej ima tri zunanje elektrone, ki jih atom odda in nastane ion Al 3+. V atomu aluminija je 13 protonov, 13 elektronov in 14 nevtronov. V ionu Al 3+ je 13 protonov, 10 elektronov (atom je tri elektrone oddal) in 14 nevtronov. Brom je element VII. skupine v periodnem sistemu, torej ima sedem zunanjih elektronov in atom broma sprejme enega (zapolni zadnjo orbitalo p) ter nastane ion Br . V atomu broma je 35 protonov, 35 elektronov in 44 nevtronov. - Odgovor V ionu Br je 35 protonov, 36 elektronov (atom je en elektron sprejel) in 44 nevtronov. 13. Dopolni preglednico. Uporabi periodni sistem elementov. ion 40 14 2+ vrstno število število protonov število elektronov število nevtronov 9 10 10 23 30 Ca N3- 26 14. V vsaki vrstici podčrtaj delca z enakim številom elektronov. Namig: Kationi imajo manj elektronov od atomov, anioni pa več. - 2+ a) atom Ne, atom Mg, ion Mg , atom O, ion Cl b) atom Ni, ion Cr3+, ion Co2+, atom Sc, atom Ar c) atom S, atom Kr, ion Nb3+, ion Se2-, ion As3+ 15. Zapiši elektronske konfiguracije ionov na krajši način. a) P3- b) Ti4+ c) F - zgled 16. Razvrsti delce po njihovi velikosti od najmanjšega do največjega. Razlaga Paroma primerjajmo velikost delcev. a) atom Na, atom Mg, atom K Atom kalija je večji od atoma natrija, saj velikost atomov po skupini navzdol narašča. Atom natrija je večji od atoma magnezija, saj velikost po periodi od leve proti desni pada. Odgovor Pravilni vrsti red je: atom Mg (najmanjši), atom Na in atom K. 2- b) atom N, atom O, ion O Atom dušika je malo večji od atoma kisika (oba imata dve lupini), oksidni ion pa precej večji od atoma kisika. 2- Odgovor Pravilni vrstni red je: atom O (najmanjši), atom N in ion O . 12 ** * * razlaga razlaga * vaje vaje test test 1 ➤ * rešitve rešitve * Čas: 45 minut Točke: 30–26 = 5 25–22 = 4 Zbrane točke in ocena: 30/ 21–19 = 3 17–15 = 2 1. Obkroži črke pred pravilnimi trditvami. 4/ a) Masno število je seštevek števila elektronov in števila protonov. b) Izotopi se med seboj razlikujejo po masi atomskega jedra. c) Vsi izotopi določenega elementa imajo v elektronski ovojnici enako število elektronov. č) Masa elektrona je večja od mase nevtrona. d) Protoni so delci z negativnim električnim nabojem. e) Bromidni ion je večji od kloridnega iona. f) Kalijev ion in sulfidni ion imata enako elektronsko konfiguracijo. g) V ionu F je enako število protonov kot v atomu Ne. 2. Dopolni preglednico. delec (atom, ion) 58 41 Ni2+ število elektronov število protonov 7/ število nevtronov masno število 28 52 K 31 3- P 21 3. a) Zapiši elektronsko konfiguracijo atoma silicija grafično ter na daljši in krajši način. 3/ daljši način: krajši način: 3. b) Dopolni oziroma obkroži pravilne trditve o zgradbi elektronske ovojnice atoma silicija. V atomu silicija so elektroni razporejeni v Elektroni zasedajo V atomu silicija so/je sistema. Elektroni zasedajo 4/ orbital. podlupin. zunanji/-ih elektroni/-ov, saj je silicij v lupine, kar pomeni, da je silicij v skupini / periodi periodnega skupini / periodi periodnega sistema. 4. Brez uporabe periodnega sistema zapiši elektronsko konfiguracijo atoma elementa, ki je v tretji periodi in VII. skupini periodnega sistema, zapiši njegovo vrstno število ter število samskih elektronov. elektronska konfiguracija: 2/ vrstno število: število samskih elektronov: 13 1* * * razlaga 35, 81, 35, 35, 46; 29, 63, 29, 29, 34 5. 12, 24, 12, 12, 12; 12, 25, 12, 12, 13; 12, 26, 12, 12, 14; 14, 28, 14, 14, 14; 14, 29, 14, 14, 15; 14, 30, 14, 14, 16 7. a) 2s 2px 2py 2pz 1 1 1 1 1 1 2s 2px 2py 2pz 3s 3px 3py 3pz 4s a) 6, b) 4, c) 2, II., č) 3, tretji 2 2 2 2 2 2 1 1 1 11.a) 1s 2s 2px 2py 2pz 3s 3px 3py 3pz , 15; b) 1s22s22px22py22pz23s23p64s1, 19 13. 20, 20, 18, 20; 16, 16, 18, 16; 7, 7, 10, 7; 23, 23, 18, 28;19 F , 9; 56Fe3+, 26 2+ 15.a) [Ar], [Ar], [Ne], b) c) č) [Ne] 1s22s22px22py22pz23s23px23py23pz24s1, [Ar]4s1 c) 3- 1s 17. a) atom S, atom P, ion P , b) atom Si, atom P, atom Te, 2+ c) ion Ca , atom Ca, atom Sr, + + č) ion Li , ion Na , atom Mg 2s 2px 2py 2pz 3s 3px 3py 3pz 1s22s22px22py22pz23s23px1, [Ne]3s23px1 č) 1s 2s 2px 2py 2pz 3s 3px 3py 3pz 4s 5d 4px 4py 4pz 1s22s22px22py22pz23s23p64s23d104px24py24pz1, [Ar]4s23d104px24py24pz1 18.a) P, b) N, c) N, č) N 2 1. b), c), e), f) 3+ 2. 26, 28, 30, 58; 19, 19, 22, 41; 18, 15, 16, 31; 52Cr , 24 2s 2px 2py 2pz 1 3s 3px 3py 3pz 1 1 1 2 2 6 2 2 1s 2s 2p 3s 3px 3py , [Ne]3s 3px 3py ; 8, 5, 4, IV. skupini, 3, tretji periodi 14 2 3+ b) ion Cr , atom Sc, 2c) atom Kr, ion Se b) 1s 2 14.a) atom Ne, ion Mg , 2 2 1s 2s 2px 2py 2pz , [He]2s 2px 2py 2pz 1s 2 9. 1s 2s 2px 2py 2pz 3s ; 3. 1, 1, 1, 1, 0; 7, 14, 7, 7, 7; 8, 16, 8, 8, 8; 15, 31, 15, 15, 16; 2 2 2 ➤ rešitve test 2 1. a) P, b) N, c) N in č) N 1s * vaje 2 6 2 2 2 1 4. 1s 2s 2p 3s 3px 3py 3pz , 17, 1 5. 33, 28, 36, 18, 34, S2-, As5+, As, Se, As36. a) ion Cl-, b) ion Ca2+, c) atom 54Fe, č) ion Mg2+
© Copyright 2024