Ljuba, pridi nocoj,
vabi te mese~ina,
vabi te sila spomina,
vabi te ljubi tvoj.
(Matej Bor, Sre~anje)
Spoštoani!
Tako je zapisal Matej Bor v pesmi, v kateri želi obuditi
padlo dekle. Spomin nanjo, na njene oči, živost in
osebnost kot tako prodre v vse svetove in se vrača.
Vedno.
Tudi Vladimir Pavšič - Matej Bor živi med nami
še naprej. Tako je močan in pronicljiv, toliko nam
je zapustil, da nam vedno znova pripoveduje na
svojstven in občuten način. Je odtis časa, ki ga je živel
in doživljal ter v njem pustil neizbrisne odtise.
Zelo me je razveselila novica, da se ga v letošnjem letu
posebej spominjajo vaščani njegove rojstne vasi Grgar.
Vedno predani svojemu rojaku so v letošnjem letu
združili moči in oblikovali bogat program prireditev,
posvečenih Mateju Boru. Ponovno bo zažarel v besedi,
glasbi in na filmskem platnu, z mislijo nanj bodo
ustvarjali otroci. Matej Bor bo prepletel generacije in
ustvaril novo zgodbo ter tako živel dalje.
Mestna občina Nova Gorica bo 100-letnico rojstva
Mateja Bora počastila v okviru občinskega praznika
v septembru s postavitvijo skulpture, delo mlade in
nadarjene goriške umetnice Nike Šimac.
Naj Matej Bor živi skozi spomine, pesmi in filmsko
podobo, naj živi med nami, nikoli pozabljen rojak.
Matej Arčon
župan Mestne občine Nova Gorica
Matej Bor
v Grgarju
Kaj me je vzpodbudilo, da sem v začetku osemdesetih
let prejšnjega stoletja napisala Mateju Boru pismo, ki je
bilo hkrati vabilo, da obišče našo podružnično šolo in svoj
rojstni kraj?
Prav gotovo je bilo moje učiteljsko poslanstvo posredovati
učencem zanimanje in ljubezen do knjige, do lepe besede
in ob vsem tem spoznavati ustvarjalce tega narodovega
bogastva. Tedaj sem v Grgarju poučevala učence tretjega
razreda. V čitanki je bila ljubka pesmica Mateja Bora Srna.
»Ste jo videli že srno? / Še nikdar, o joj, / potlej morate v
srebrno noč z menoj ...« Mimogrede smo se jo naučili in
jo recitirali. Vsem je bila zelo lepa! Seveda smo ob pesmici
spoznali tudi njenega avtorja, izvedeli, da se je rodil v
Grgarju, v Dolu, da je njegova družina med prvo svetovno
vojno odšla v begunstvo tako kot mnoge družine iz
Grgarja in da se po končani vojni ni več vrnila. Večkrat
se mi je utrnila misel: »Lepo bi bilo, da bi pesnika v živo
spoznali učenci, da ga spozna kraj in on njega ...«
Potem sem vendarle svoje razmišljanje predstavila Svetu
Krajevne skupnosti Grgar, ki so ga navdušeno sprejeli.
V imenu šole in krajevne skupnosti sem pesniku napisala
pismo in ga odposlala kar na naslov Društva slovenskih
pesnikov in pisateljev v Ljubljano, saj njegovega osebnega
naslova nisem poznala. Kmalu se je prijazno odzval.
Dogovorili smo se za datum obiska. Stekle so priprave
na prvo srečanje s spoštovanim gostom, ki so bile
pospremljene z velikim pričakovanjem in nemalo treme.
In končno. Junijskega nedeljskega dopoldneva 1981 na
lepo sončno nedeljo smo ga pričakali v šoli. Po stisku
rok, pozdravu učenca in napitnici se je razvil sproščen
pogovor. Šoli je tedaj podaril svoja zbrana dela.
Popoldan sem ga na akademiji v dvorani predstavila
širšemu občinstvu. Pesnik se je z besedo sprehodil skozi
svoje življenje. Nabito polna dvorana mu je namenila dolg
aplavz. Spremljala ga je soproga Anuša Sodnik Pavšič.
Drugič smo se srečali leta 1983 ob njegovi 70-letnici. V
goriški knjižnici je predstavil svojo novo pesniško zbirko
Podoknice tišini, zvečer pa je bila v domači dvorani
kulturna prireditev, ki so jo pripravili mladi iz dramske
skupine pod vodstvom gospe Berte Ukmar.
Goriška knjižnica je v sejni sobi pripravila razstavo
njegovih del.
Tretjič je prišel že čez kakšno leto skupaj z ekipo
kulturnega uredništva RTV Ljubljana. Posneli so del
gradiva za dokumentarec, ki pa verjetno ni bil dokončan.
»Začutiti želim utrip vasi, ta je v gostilni najbolj pristen,«
mi je dejal. Popeljala sem ga k Ivančkovim. Ob slovesu je
povedal: »Vesel sem! Še in še bi sedel v vaški gostilni, to
je dragocen kraj, kjer se pretakajo ideje vseh vrst. Toliko
domov sem imel v življenju, a zdaj že v visoki starosti se
vračam vesel v moj pravi rojstni kraj. Komu vse se moram
zahvaliti za ta enkratna doživetja?«
Potem smo si izmenjavali novoletna in rojstnodnevna
voščila, vedno z obljubo ponovnega obiska. A življenje
piše svoje zgodbe, bolezen in težka operacija sta mu
pobrali preveč moči ...
Pesnik se je poslovil, ostala so njegova dela in spomenik
pred rojstno hišo v Dolu.
Rojstni kraj se ob 100-letnici rojstva klanja njegovemu
spominu!
Justina Doljak
Nedelja, 14. april 2013, ob 14.00
Pred rojstno hišo Mateja Bora v Grgarju
Sloesnost s kulturnim programom
ob 100-letnici rojstva
sloenskega literata
Pred natanko sto leti se je v Grgarju rodil
pomemben slovenski literat Matej Bor, s pravim
imenom Vladimir Pavšič. O njem in njegovem
delu sta spregovorila gospod David Širok,
predsednik Krajevne skupnosti Grgar, ter gospa
Darinka Kozinc, svetnica Mestne občine Nova
Gorica in predsednica Goriškega literarnega
kluba. Člani literarnega kluba so ob Borovem
doprsnem kipu pripravili recital njegove
poezije.
... poet, dramatik,
prevajalec, scenarist,
kritik, novinar, partizan,
~astnik, redni ~lan SAZU,
Pre{ernov nagrajenec ...
Petek, 17. maj 2013, ob 19.00
Kulturni dom Grgar
Predstavitev knjige o Mateju Boru
Mihael Glavan
Stoletni Bor
Ob stoti obletnici rojstva Mateja Bora
Zanimivo, bogato dokumentirano monografijo
pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Mateja
Bora bo predstavil avtor dr. Mihael Glavan.
Knjigo je ob stoti obletnici rojstva izdala založba
Mladinska knjiga.
»Matej Bor ostaja legenda slovenske
uporniške, partizanske poezije, čeprav
je njegova bogata in razvejana
življenjska zgodba potekala še skoraj
pet desetletij po vojni. V našem
preglednem zarisu jo osvetljujemo in
prepletamo z njegovim umetniškim,
kulturnim in drugim javnim
delovanjem. Bor je bil izrazito v
družbeno in naravno okolje usmerjena
osebnost, pogumen, samosvoj, včasih
celo preveč vkopan v svoj prav …«
Dr. Mihael Glavan
Petek, 24. maj 2013, ob 18.30
Kulturni dom Grgar
Odprtje razstave otroških likonih del
Stoletnico rojstva Mateja Bora so obeležili tudi učenci
Podružnične osnovne šole Grgar. Brali so Borovo
otroško in mladinsko poezijo, se o njej pogovarjali in
jo ilustrirali. Izbrana likovna dela bodo razstavljena v
prostorih Kulturnega doma Grgar.
Prisrčno vabljeni!
*Razstavo si bo junija mogoče ogledati tudi v Knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica.
Sobota, 24. avgust 2013, ob 19.30
Gostilna pri Ivančkovih v Grgarju
Literarni večer
»Bor poleti s poeti«
Z literarnim večerom »Bor poleti s poeti« želimo v Grgar,
rojstno vas Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora, sto let po
njegovem rojstvu prinesti njegovo besedo na čisto poseben
način. Konec avgusta bomo pod murvo Pri Ivančkovih lahko
slišali Borovo poezijo iz ust znanih in malce manj znanih
primorskih literarnih ustvarjalcev različnih generacij. Ne le
Matej Bor kot poet, temveč kot vsestranski umetnik, celovita
osebnost, znanec, prijatelj, učitelj, ogledalo nekega časa
… Spoznali bomo Borov doživljajski svet skozi oči ljudi, ki
tudi sami vihtijo pero poezije. Ob stiku s prvo besedo tudi
bralec/poslušalec vstopi v svet poeta, kjer ni nikoli sam. Včasih
se v besedah najdemo bolj, drugič manj, vedno pa besede
postanejo zatočišče našega notranjega doživljanja. Matej
Bor je sicer večini najbolj znan kot »dvorni poet veličanstva
revolucije«, vendar je na svoji več kot petdesetletni ustvarjalni
poti zahajal na različna področja literarnega ustvarjanja. Vedno
v iskanju »besed«. Intimni poletni literarni večer v Grgarju
spremlja želja, da bi slišana beseda še dolgo odzvanjala v
ušesih, glavah, srcih.
Petek, 27. september 2013, ob 17. uri
Središče vasi Grgar
Otvoritev skulpture
ob Podružnični osnoni šoli Grgar
Mestna občina Nova Gorica se pridružuje
praznovanju »Borovega leta« s prav posebnim
dogodkom. Literata bo v rojstnem kraju v okviru
občinskega praznika počastila s postavitvijo
skulpture. Novogoriška akademska kiparka Nika
Šimac je navdih za svoje delo našla v Borovi
otroški pesniški zbirki Palčki - Pihalčki. Skulptura
bo umeščena na travnik ob šoli. Na septembrski
slovesnosti jo bo odkril župan Mestne občine
Nova Gorice gospod Matej Arčon.
November 2013
Kulturni dom Grgar
Preplet poezije in okalne glasbe
v izvedbi Dramske skupine Grgar
in Komornega zbora Grgar
Kulturno društvo Grgar je že več desetletij
nosilec kulturnega dogajanja v kraju. V letošnjem
letu je organizator in povezovalec dogodkov v
okviru »Borovega leta«. Dramska skupina bo pod
mentorstvom akademskega igralca Radoša Bolčine
pripravila izbor in interpretacijo Borovih pesmi ter
odlomkov besedil.
Komorni zbor Grgar je mlad, uspešen in širše
prepoznaven zborovski sestav. V šestih letih
delovanja so prejeli več laskavih priznanj na domačih
in tujih tekmovanjih. Za novembrski koncert
pripravljajo dve krstni izvedbi skladb na besedilo
Mateja Bora.
December 2013
Kulturni dom Grgar
Filmski
večer
S pomočjo arhivskih
posnetkov bomo Mateja
Bora še enkrat povabili
medse. Videli in slišali
ga bomo v kratkem
dokumentarnem filmu
in krajših dokumentarnih
fragmentih iz zakladnice
Arhiva Republike Slovenije in
televizijskega arhiva.
V jubilejnem letu bo
v Grgarju nastal krajši
dokumentarni film »Nekaj
misli o Mateju Boru«, ki
bo premierno prikazan na
filmskem večeru ob zaključku
»Borovega leta«.
Matej Bor je v Grgarju preživel najzgodnejša otroška
leta, pozneje so se z družino velikokrat selili. Na
ljubljanski univerzi je doštudiral slavistiko, nato
je nekaj časa deloval kot novinar, tik pred drugo
svetovno vojno pa se je zaposlil kot profesor v
Kočevju. Leta 1941 je vstopil v NOB, kjer je deloval
na področju kulture in propagande. V partizanih je
napisal zbirko borbenih pesmi Previharimo viharje
(1942) ter dramski besedili Raztrganci in Težka
ura (obe 1944). Pesnik je svojo partizansko liriko
bogatil z intimnim odzivanjem na usodne dogodke
smrti in ljubezni, pozneje pa je njegova poezija
izražala lirska doživetja in tesnobne vizije, ki grozijo
človeštvu. Med njegovimi najbolj znanimi deli je
pesem Šel je popotnik skozi atomski vek. Po vojni je
delal na ministrstvu za prosveto in bil za krajši čas
ravnatelj ljubljanske Drame. Močno je bil angažiran
v slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih
pisateljskih društvih, predsedoval je tudi
Slovenskemu centru PEN (1962–66). S Prešernovo
nagrado nagrajeni literat je napisal tudi dvanajst
dram in več del za mladino in otroke. Po njegovem
scenariju je bil 1954 posnet priljubljeni slovenski film
Vesna. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici .
O imenu: ... naj bo Bor. To pa zato, ker je `ilavo,
odporno, pa vendar nekam oto`no drevo, ki raste
povsod in mu vihar zlepa ne pride do `ivega. Ime
Matej se nama je zdelo primerno, ker je arhai~no,
mo`ato in preprosto. ...
Organizatorji in soorganizatorji:
Informacije:
Kulturno društvo Grgar
Turistično društvo Grgar
Kulturno društvo Grgar
Grgar 47, 5215 Grgar
www.kdgrgar.si
Podružnična osnovna šola Grgar
Koordinacijski odbor:
Krajevna skupnost Grgar
Mestna občina Nova Gorica
Goriški literarni klub GOvoRICA
Sodelujta tudi:
Knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Knjižnica pod krošnjami
Dogodke so podprli:
Sponzorji:
Gostilna pri Ivančkovih Grgar
Pekarna Ana Grgar
Panvita, d. d.
Hidravlika Cej
Medijski sponzor:
Matej Čubej, Justina Doljak,
Polona Kante Pavlin,
Marko Pavlin, Zarja Pavlin,
Klavdij Povšič, David Širok,
Sabina Volk
Izdalo: Kulturno društvo Grgar
Zanj odgovoren: Matej Čubej
Oblikovanje: Adenda, d. o. o.
Tisk: Grafična delavnica Marko Koncut S.p.
Naklada: 1000
Grgar, maj 2013