glasilo bršljinko - Osnovna šola Bršljin
BRŠLJINKO GLASILO OSNOVNE ŠOLE BRŠLJIN BRŠLJINKO je dosegljiv tudi na spletni strani OŠ Bršljin: http://www.os-brsljin.si Letnik XL, Številka 1 Junij 2011 DRAGI BRALCI BRŠLJINKA Leto je naokoli in čas je, da ponovno zberemo najboljše utrinke z ţivljenja na šoli, da predstavimo, kaj smo delali med šolskim letom, kaj smo doţiveli in česa se bomo še dolgo spominjali. Vsem nam je namreč jasno, da šola ne pomeni samo učenje, pisanje, branje in pridobivanje ocen. Je mnogo več, saj v tem hramu učenosti preţivimo tretjino dneva, dobro tretjino ga prespimo, tako lahko rečemo, da preţivimo med šolskimi zidovi praktično polovico dneva. In kaj vse se lahko v tem času zgodi in dogaja? Nekaj zanimivih dogodkov se bomo spomnili v novi številki Bršljinka, ki ga imate pred seboj. Ob branju vas ţelimo spomniti na to, kaj vse ste počeli v šoli in izven nje, ko niste imeli pouka, kako ste se druţili s prijateljskimi razredi, kako je naša šola uresničevala program Eko šole. rarne umetnije učencev. lednjega šolskega leta. Seveda pa nismo pozabili ovekovečiti rezultatov in priznanj s številnih tekmovanj v znanju z različnih področjih. Na to smo lahko zelo ponosni. Srečno! Mentorica in uredniški odbor Tudi v letošnjem šolskem letu smo veliko brali, poročamo tudi o tem. Skratka, pred prihodom poletnih počitnic vam ţelimo veliko uţitkov ob prebiranju našega glasila. Prepričani smo, da ga boste v roke prijeli tudi med počitnicami na kakšen deţeven poletni dan. Ţelimo vam prijetne počitnice, odvrzite skrbi, povezane s šolo, naberite si novih moči za naprej, predvsem pa varno do nas- V tej številki: Uvodnik 2 Iz naših razredov 3 Eko šola 8 Izpod literarnega 12 Znanje za priznanje 30 Šport 37 Zanimivo 42 Prebirali boste lahko prave lite- Prenovljeno glasilo OŠ Bršljin Nova oblika Novi format Barvni tisk Fotografije Stran 2 BRŠLJINKO IZ NAŠIH RAZREDOV V tej rubriki vam predstavljamo pestro ţivljenje iz posameznih razredov. Prepričali se boste, da šolsko delo ni usmerjeno zgolj v učenje za pridobivanje ocen. Posamezni razredi so izvedli številne projekte in se z delom v njih veliko naučili. Pomagajmo drug drugemu V mesecu novembru so v prvem pogovoru spontano sodelovali. razredu začeli s projektom Pripovedovali so, kje vse so ţe POMAGAJMO DRUG DRUGE- pomagali. Razloţili, kaj zbirajo MU. Za začetek projekta so (papir, zamaške, kartuše …). Od povabili gospo Anico Retelj, da zdaj naprej pa še obleko in igra- jim je povedala o dobrodelnosti. če, ki jih ne rabijo več. »Za začetek projekta smo povabili gospo Anico Retelj.« Pomagala jim je z idejami, kaj bi lahko zbirali. Omenila je dobrodelne ustanove. Učenci so v Vljudno se obnašaj, bonton za vse vprašaj V okviru projekta VLJUDNO SE OBNAŠAJ, BONTON ZA VSE VPRAŠAJ so drugošolci odšli v šolsko knjiţnico, kjer jim je knjiţničarka pripravila zanimivo uro o bontonu. Razdelili so se v skupine in vsaka skupina je raziskovala določeno temo. Prebirali so pravila o lepem obnašanju na cesti, v gledališču, pri Letnik XL, Številka 1 mizi in o osebni higieni. Brskali so po knjigah in iskali nova pravila. Na koncu so skupine predstavile svoje delo in uro jo s pomočjo knjig. Iskrena hvala naši šolski knjiţničarki za prijetno sodelovanje. so zaključili s pogovorom in s pripovedovanjem o svojih izkušnjah. Bilo je prijetno in otroci si še ţelijo takšnih učnih ur, kjer lahko podatke iščeStran 3 In smo šli na Gorenjsko Tudi na ekskurzijah je zelooo zanimivo in zabavno. Šestošolci smo se odpravili na Gorenjsko. Konec septembra smo se zbudili v megleno jutro in nič kaj obetavno se ni zdelo, da bi nas po Gorenjski, kamor smo se odpravljali na ekskurzijo, spremljalo večer prej obljubljeno sonce. Pa še jutranje temperature so nakazovale bolj konec kot pa začetek jeseni. Kakor koli ţe, treba je na pot ne glede na vremenske razmere. Vsak pri sebi je v nahrbtnike še zadnjič pokukal in preštel sendviče in lizike, bombone ter ostale sladkosti, ki na takšni poti ne smejo manjkati. V Vrbi pa nas je pričakalo in pozdravilo sonce. Juuupiiiiii!!!! Na pragu Prešernove rojstne hiše nas je pričakala gospa, ki nas je povabila v notranjost hiše. Izvedeli smo veliko; predstavila nam je hišo in predmete v njej, popeljala nas je v čas pred 200 leti, na koncu pa je povedala še nekaj o Francetu Prešernu. Po ogledu pesnikove hiše smo se sprehodili do vaške lipe in se skušali vţiveti v odločanje o kaki pomembni zadevi, kot so to počeli vaški pomembneţi v preteklosti. No, pri Prešernovem spomeniku nam je učiteljica povedala še nekaj več podatkov Naslov zg odb e z drug e strani Stran 4 iz Prešernovega ţivljenja. Bil je res nesrečen človek. Po malici na parkirišču pa smo se odpeljali le nekaj kilometrov stran v vas Doslovče. Pot do Finţgarjeve rojstne hiše vodi skozi vas, pisateljeva rojstna kajţa pa je postavljena nekoliko navkreber. Tudi tu nas je pričakala zgovorna gospa, ki nam je Frana Saleškega Finţgarja predstavila kar skozi zgodbe iz njegovega ţivljenja. Ali ste vedeli, da je Fran v resnici France? Ja, in njegov oče in njegov ded sta bila tudi Franceta, tako da je bil pisatelj Francetovega Franceta France. Po tem obisku je marsikdo v knjiţnici poiskal Gospoda Hudournika ali pa roman Pod svobodnim soncem. Tudi nas je na Finţgarjevi domačiji sedaj ţe dodobra ogrelo sonce, ki smo ga bili zelo veseli. atrakcija tu pa so bili labodi in race, ki so spretno izprosili del naših sendvičev in tudi kakšen piškot se je našel vmes. Ura pa je neusmiljeno tekla in tako smo se morali posloviti od gorenjskega bisera. Avtobus nas je odpeljal še na zadnjo postajo – na Brnik, na letališče Joţeta Pučnika Ljubljana. Z razgledne terase je bil krasen razgled na pristajalne in vzletne steze. Imeli smo srečo in opazovali pristanke letal. Tudi tu so si nekateri privoščili sladoled. Od tu pa smo se ţe nekoliko utrujeni odpravili proti končni postaji – Novemu mestu. Pred šolo so nas pričakali naši starši in zadovoljni, polni prijetnih vtisov odšli domov. Tako… Gorenjska nam bo ostala v lepem spominu! Pot smo iz Doslovč nadaljevali na Bled in ker smo imeli nekajminutno zamudo, nas je vlakec čakal kar pred Ledeno dvorano na Bledu. Tako smo tekli iz avtobusa in se skobacali na vlakec. Ta nas je odpeljal na voţnjo okrog Blejskega jezera. Kako je šibal! In kako smo uţivali v voţnji! Vsi nismo ljubitelji kremnih rezin, zato smo si ob jezeru raje privoščili sladoled. Največja BRŠLJINKO HIP HOP je zabaven ples Pri izbirnem predmetu romska kultura smo med drugim spoznavali in predstavljali romske plese. Ti predstavljajo še danes naš največji stik (nas, mladih Romov) z romsko kulturo. Z njimi ohranjamo našo tradicijo, prenašamo kulturo na mlajše in prav s pomočjo romskih plesov se lahko izraţamo in to nam gre dobro od rok – »nog«. Seveda pa smo seznanjeni tudi s sodobnimi, modernimi in popularnimi plesi. Med temi je prav gotovo trenutno najbolj priljubljen ples med mladimi, hip hop. Ţeljni spoznavanja in učenja letega nam je uspelo povabiti učitelja hip hopa, gospoda Roberta Grmeka, ki sicer poučuje v Plesnem studiu Novo mesto. Z veseljem se je odzval našemu vabilu in prošnji, da nas nauči nekaj osnovnih korakov. Poln energije nas je razvrstil po telovadnici in prva učna ura hip hopa se je začela. Še nobena šolska ura nam ni tako hitro minila kot ta. Naučile smo se kratko koreografijo. Fantje ţal niso zbrali dovolj poguma, da bi se nam pridruţili na parketu telovadnice. Upamo, da se bo Robert še kdaj prijazno odzval našemu vabilu in nas obiskal pri eni izmed naših šolskih ur – seveda ne brez glasbe v ritmih hip hopa. Naravoslovni dan v 3. razredu Učenci 3. razreda so teden dejavnosti začeli z naravoslovnim dnem. Ker so imeli celoletni projekt o Novem mestu, so si ga na ta dan ogledali. Sprva so se z avtobusom peljali do bršljinskega kroţišča, kjer jih je na novo postavljena situla spomnila, da je Novo mesto mesto situl. Pot so nadaljevali do tovarne Krka in naprej po mostu čez reko Krko do tovarne Revoz. Peljali so se še mimo bolnišnic, Drske in naprej do glavne avtobusne postaje. Pot so nadaljevali peš do Kandijskega mostu. Preko močno narasle Krke so opazovali najstarejši del mesta Breg in šli naprej do Glavnega Trga. Nekaj zgodovinsko pomembnih stavb so ţe poznali, nekatere pa so na novo spoznali. JUMICAR naša glavna naloga v prometu OSTATI ŢIV. Predlagal je tudi, kako naj to storimo. V prometu naj se drţimo načela: »Mirna hoja in opazovanje« ter, da lahko cesto prečkamo samo takrat, ko se promet ustavi ali pa nikogar ni. V drugem delu dopoldneva pa so se učenci preizkusili v praktični voţnji pravih, a manjših, avtomobilčkov na bencinski motor. V četrti razred so prišli na obisk so predstavniki Jumicarja, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo otrok. Zjutraj so se učenci zbrali v mali telovadnici, kjer so preko zanimivega in malo nenavadnega predavanja spoznali, kako naj bi se v prometu obnašali. Predavatelj Zmago jih je seznanil, da je Letnik XL, Številka 1 Povzpeli so se proti Kapitlju in se spustili do Novega trga. Na Marofu so se še enkrat ozrli in si ogledali Novo mesto z malo višje točke. Dobro se je videla tudi narasla reka Krka. Po Kettejevem drevoredu so pot nadaljevali do šole. Ta del je bilo zelo teţko dočakati. Tu so učenci spoznali, da je voţnja zelo zabavna, a ne tako enostavna kot zgleda od daleč. Dopoldne je hitro minilo, šoferji pa so bili ţeljni še nadaljnje voţnje. V ta namen so dobili tudi vozniška dovoljenja, ki pa po besedah inštruktorja veljajo vsako soboto, ko je potrebno pospraviti stanovanje, saj so primerna za vse vrste sesalcev. Stran 5 PRIJATELJUJEMO Na naši šoli ţe tretje leto poteka program prijateljskih razredov, ki smo jih naključno izţrebali ţe na začetku šolskega leta, ko smo prve razrede sprejeli v našo skupnost Osnovne šole Bršljin. Prijateljske razrede sta izţrebala dva predstavnika. Eden iz predmetne in eden iz razredne stopnje. Razredi so se spoznavali in zabavali ob raznih igrah, risanju, barvanju, plesanju, pokazali so, kaj znajo in kaj so se naučili v tem šolskem letu. Nekateri pa se niso srečali samo enkrat, vendar si ob priloţnostih vzamejo čas in poklepetajo, saj za prijatelje si je treba čas vzet. Kot pravi pregovor: "Pravi prijatelji pridejo k nam, če smo srečni in če jih povabimo, a če smo nesrečni, pridejo sami." In kako je potekalo druţenje v nekaterih razredih? Preberite, kaj so o tem napisali sami. Prijateljski razred 1. b in 6. a Prvi razredi smo se pri pouku pogovarjali o prijateljstvu in seveda povabili naše prijatelje 6. a oddelka z razredničarko Zdravko Drenik. Skupaj smo iskali lastnosti dobrega prijatelja in jih zapisali na plakat, papirnate figurice pa smo pobarvali in jim dodali svoja imena. Nastal je pisan plakat o prijateljstvu, katerega obkroNaslov zg odb e z drug e strani ţamo učenci 1. b in 6. a - zdruţeni z roko v roki. S čim smo se posladkali, pa naj ostane naša skrivnost. Druţenje 1. b in 6. a razreda se je nadaljevalo. Kot smo se dogovorili na prvem srečanju, so učenci 6. a izdelali okraske iz lesa, ki smo jih prodajali na dobrodelnem bazarju. Prvošolci smo jih le še pobarvali in Če najdeš pravo prijateljstvo, pazi nanj kot na biser. Varuj ga, da ga ne zgubiš. Skrbi zanj, da se bo svetilo in bo raslo in raslo.’’ dodatno okrasili. Nato so učenci 6. a razreda tokrat vrnili obisk in presenetili prvošolce med uro likovne vzgoje. Ker je bilo na urniku novoletno okraševanje, smo skupaj okrasili smrečico in zapeli novoletno pesem Vprezimo sani. Seveda tudi bombončkov ni manjkalo. Prijateljski razred 2. d in 5. c Drugi d razred je zadnji šolski dan v prejšnjem koledarskem letu vrnil obisk prijateljskemu razredu 5. c. Ta se nam je predstavil z različnimi zabavnimi točkami. Učenci so dramatizirali, peli, plesali in k plesu povabili tudi nas. Tudi drugošolci smo nato zapeli nekaj pesmic v svojem slogu in program zaključili s staro polko. Stran 6 BRŠLJINKO Učenci 6. c so spoznavali učence iz 2. b Končno smo dočakali dan, ko smo se z razredničarko 2. b dogovorili za obisk v njihovi rezidenci. Prijateljske razrede smo izţrebali kmalu po začetku šolskega leta in v decembru smo se odpravili na obisk. Razredničarko 2. b dobro poznamo, saj je bila naša učiteljica prva tri leta. Učenci so nam pripravili presenečenje; najprej so zapeli nekaj pesmic, v nadaljevanju našega druţenja pa so nas povabili k mizicam, kjer so bile pripravljene razne druţabne igre. Bilo je prav zabavno po dolgem času zlagati domine, sestavljati z lego kockami, razvrščati različne ţivali po barvah – te igre sta se najbolj razveselili Fjolla in Maša. mimo in oponašala vedenje te ţivali. Bilo je zabavno. Ob koncu spet prekratkega druţenja smo dobili darilo – zapestnice prijateljstva. Ţal je ura prehitro minila in morali smo se posloviti – seveda s povabilom, da nam vrnejo obisk. Verjamemo, da bomo prijateljstvo ohranjali do konca leta. To se je zgodilo prav kmalu, zadnji dan pred novoletnimi počitnicami. V naši učilnici smo jim pripravili pogostitev z mafini (mafini party) in uganke. Igrali smo se igrico, v kateri so morali učenci ugibati ime ţivali, ki so jo izţrebali, za pomoč pa jim je naša Maša kazala panto- Te zanima, ali si pravi prijatelj in koliko ti pomeni pravo prijateljstvo? Reši test o prijateljstvu. TEST: KOLIKO TI POMENI PRIJATELJSTVO? 1. A) B) C) Fantje in dekleta, se razumete? Nikoli, saj smo nasprotnega spola. Včasih. Da, saj smo pravi prijatelji. 2. Kakšno je zate pravo prija- teljstvo? A) B) C) Iskreno. Laţno. Polno ljubezni in zabave. 3. Kaj največkrat iščeš v pri- jateljstvu? A) B) C) Sigurnost. Razumevanje. Neţnost. Letnik XL, Številka 1 4. Kakšen je zate pravi prija- prijateljem/ico. A) Od 29 – 36 točk: Zavedaš se, kakšne lastnosti telj? B) C) Takšen, da mu lahko zaupaš. Samo, da se zabavava. Takšen, da se lahko nanj kadarkoli zanesem. Od 10 – 20 točk: Si malo skeptičen/na, ko gre za prijateljstvo med dekleti in fanti, morda zato, ker imaš slabe izkušnje. Poskusi, mal o poglej okoli sebe in videl/a boš, da je prijateljstvo med dekleti in fanti. mora imeti pravo prijateljstvo in si eden/ena izmed tistih, katerim se lahko reče pravi prijatelj/ica. TOČKOVNIK 1 2 3 4 a) 3 9 6 3 b) 6 6 9 9 c) 9 3 3 6 Od 21 – 28 točk: Ni ti še popolnoma jasno, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Bolj se poglobi v vajine interese s Stran 7 EKO ŠOLA Naša šola ima med drugim tudi naziv Eko šola. Pri tem projektu sodeluje cela šola. Namen tega projekta je, da se učenci seznanijo z odgovornostjo in skrbjo do okolja, da razvijajo pozitivne medsebojne odnose in pomagajo pri odpravljanju revščine ter da izvejo, kakšna je učinkovita raba energijskih virov. Pri tem projektu pa ni potrebna samo skrb za okolje, temveč tudi spodbuda h kreativnosti, inovativnosti in izmenjavanju idej. Projekt pa tudi povezuje Eko šole doma in širše. ZA USPEŠNO OPRAVLJENE NALOGE SMO TRINAJSTIČ PREJELI EKOZASTAVO. AKTIVNOSTI V OKVIRU OŠ BRŠLJIN V tem projektu so najbolj znane razne aktivnosti. Najbolj poznane so: akcija zbiranja starega papirja, kjer učenci razredne in predmetne stopnje zbirajo star časopis, knjige, zvezke, na koncu pa so najboljši trije razredi posamezne stopnje nagrajeni. Vsak razred na šoli pa ima tudi svojo razredno parcelo, za katero v šolskem letu skrbi, jo čisti in ureja. Imamo pa še druge zanimive aktivnosti, npr. zelene straţe. Deţurni razred dnevno čisti okolico šole. In ločevanje odpadkov, ki ga izvaja vsak razred tako, da ločujejo odpadke (papir in embalaţo). V okviru zdrave prehrane izvedemo zdrav zajtrk ob dnevu hrane in medu. Zbiramo pa tudi kartuše, tonerje, plastične zamaške in baterijske vloţke. Zbrali smo preko 300 kg (20 velikih vreč za sme- ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA in prinesejo veliko papirja, sta- Zbiralna akcija starega papirja koncu zbiralne akcije stehta poteka v začetku jeseni in spo- objavijo rezultati, kjer so nave- mladi. Sodelujejo vsi razredi deni tako zmagovalni razredi predmetne in razredne stopnje. kot ostali razredi. Zmagovalni Najboljši trije razredi posame- razred je nagrajen s kopanjem zne stopnje so na koncu nagra- v Dolenjskih Toplicah, 9. razre- jeni. Učenci se vedno potrudijo di pa sredstva porabijo za zak- rih knjig, zvezkov. Papir se na ti) zamaškov in pokrovčkov, ki smo jih predali v humanitarne namene za mlada posavska invalida Tanjo in Dejana. POMEMBNI TEMATSKI SKLOPI V okviru projekta Eko šola se izvajajo pomembni tematski sklopi, eden izmed teh je imenovan energija, kjer učenci izdelujejo nalepke za stikala, zbirajo podatke o porabi energije in vode na šoli ter pripravijo ukrepe za varčevanje z energijo, končni cilj tega projekta pa je zmanjšanje porabe energije na šoli za najmanj 10 do 15 odstotkov. ljuček šolskega leta. Stran 8 BRŠLJINKO ENERGETSKI DETEKTIVI Detektivi pa opravljajo nasled- ogljikovega dioksida, ki nasta- Energetski detektivi lahko zelo veliko prispevajo k varčevanju z energijo. Deţurni učenci in učitelji so med odmori in na začetku ur hodili po šoli in ugotavljali, v katerih prostorih so brez potrebe priţgane luči in drugi porabniki energije. Podatke so zabeleţili v naprej pripravljen obrazec. Zapise in ugotovitve so poročali v obliki tedenskih poročil, ki so objavljena na stenčasu v eko kotičku. Ob koncu šolskega leta detektivi pripravijo skupno poročilo. nje dejavnosti: pregledujejo nejo kot posledica delovanja pipe (če katera pušča in to elektrarn, se zavedajo tudi zabeleţijo), preverjajo, če so učenci. Tako so učenci izdelali med poukom luči na hodniku nalepke in slogane na temo učin- ugasnjene, preverjajo, kako kovite rabe energije, ki opomin- varčna je naša šola. jajo vsakogar, naj ugasne luč, kadar je ne potrebuje. Slogane so nalepili nad stikala za elek- IZDELOVANJE NALEPK SLOGANOV triko ali na vrata v posameznih učilnicah in drugih prostorih. Da ima ugašanje luči in izklapljanje aparatov iz električnega omreţja ekonomski namen ter prispeva k zmanjševanju emisij EKO BRANJE V današnjem času raznovrstnih informacijsko - komunikacijskih tehnologij, je ohranjanje odnosa do knjige še posebej nujno in pomembno. Tudi v letošnjem šolskem letu smo si ţeleli, da bi z branjem še naprej na najučinkovitejši način, preko ustvarjalnega mišljenja, krepili ekološko zavest s pomočjo knjige. Zaradi široke naravnanosti vam projekt EKO BRANJE ZA EKO ŢIVLJENJE nudi veliko moţnosti za kreativnost. Pomeni eno od poti za vzpodbujanje otrok in učencev k branju tovrstne literature z ekološko tematiko in s tem prispeva k razvoju okoljskega izobraţevanja slovenskih eko šol. Učenci, ki so vključeni v ta projekt, s pomočjo ekološke litera- ture razvijajo individualno mišljenje, izmenjujejo izkušnje, svoje znanje lahko medpredmetno povezu»Eko branje jejo in ustvarza eko jajo različne ţivljenje nudi izdelke veliko (plakate, slogamoţnoti za ne za opozorilo kreativnost« na varčevanje, medijske prispevke ...). EKOHIMNA Ali ni naša šola eko?! Glejte njeno gozdno obleko: Smreke, jelka, macesen, bor, sestavljajo iglasti pevski zbor. K šoli te spremlja ţiva meja, nizka zelena aleja. Pri vhodu ob stezici, pozdravljata cvetoči gredici. Ob igrišču dva topola, trije javorji, leski dve. Okoli in okoli polno dreves, ki spremljajo šolski proces. Letnik XL, Številka 1 Lepo je vse, kar raste iz korenin pri osnovni šoli Bršljin. Matjaţ Slak Stran 9 PROJEKT VODA Slovenija je zelo bogata z vodnimi viri, saj se po skupni količini vode na prebivalca uvrščamo med najbogatejše v Evropi. Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podtalnica, vendar je samo ¼ podtalnice še primerne za pitno vodo. Vsak drţavljan Slovenije porabi povprečno 60 m3 vode na leto. 45 % vse odpadne vode nastane v gospodinjstvih, največ se je porabi za izplakovanje WC-jev in tuširanje. Ali veš, da večina naših izplakovalnikov porabi 9 l vode za eno izplakovanje? pevala Anja Špringer in Andraţ Barle iz 7.a. nimajte se, kolikšna je mesečna poraba vaše druţine? Prešteli smo tudi vodovodne pipe in jih našteli kar 128. Vodni detektivi so odkrili, da je iz šestih pip kapljala voda. Ali bi lahko s predčasnim pritiskom na gumb izplakovalnika zmanjšali to količino vode? Poskusimo! Kako pa je s porabo vode na šoli? Ali bi jo lahko zmanjšali? Kako razmišlja o varčevanju z vodo Andraţ Barle iz 7. a, pa preberite v naslednji pesmici. Izračunali smo, da porabimo za izpiranje vode v WC-jih 5800 l vode na dan, torej skoraj 6m3 , za umivanje rok pa 1400 l vode na dan. V enem mesecu porabimo za sanitarije in higieno 144 m3 vode. Celotna mesečna poraba vode na šoli pa je okoli 200 m3 . Poza- Vsaka kapljica v sebi nosi svet. V eni od teh je tudi naš planet. Zato ne pustimo, da se ta planet izsuši v brezupen svet. To res ni teţko, samo zapri vodo in ţe si rešil kapljico! V okviru ekošole poteka na naši šoli projekt voda. Učenci izbirnega predmeta poskusi v kemiji raziskujemo Bršljinski potok. Ugotavljamo lastnosti vode, raziskujemo ţivali in rastline ter očistimo del zemljišča ob potoku. »Samo četrtina podtalnice v Sloveniji je še primerne za pitno Ena izmed dejavnosti v projektu je tudi namestitev nalepk, ki nas opozarjajo, da varčujmo z vodo. Sliki za nalepke sta pris- PRAZNOVALI SMO DAN ZEMLJE b razreda. Dolenjske osnovne šole smo se ţe šesto leto ob dnevu Zemlje zbrale na zelenici pri Planetu Tuš. Učenci razredne stopnje so ustvarjali na temo gozd. Nastale so zanimive slike, pesmi in zgodbe. Obiskovalci stojnice so si z bukovega drevesa lahko izbrali lepo misel o naravi, prijateljstvu in sreči. Preizkusili pa so se lahko tudi v poznavanju gozdnih rastlin v našem malem gozdičku. Učenci 5. razreda pa so šolo zastopali v eko igrah. Pika na i letošnjemu praznovanju je bil koncert skupine Kingston. Ker je leto 2011 leto gozdov, je bila temu posvečena tudi naša stojnica. Mladi fotografi so v svoj objektiv ujeli edinstvene trenutke igre in soţitja sonca, dreves in vsega lepega v gozdu in ob njem. Med nagrajenimi fotografijami je tudi »Ujemi me«, Maruše Jakše iz 8. Stran 10 BRŠLJINKO UČINKOVITA RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V OSNOVNI ŠOLI BRŠLJIN Namen projekta je poudariti pomen vključevanja otrok v praktične aktivnosti in v otrocih vzbuditi učinkovitejšo rabo energije ter jim prikazati, da lahko vsak posameznik veliko naredi pri varčevanju ter izboljšanju odnosa do narave in okolja. Pri projektu je aktivno sodelovala celotna predmetna stopnja. V začetku šolskega leta smo začeli s spremljanjem porabe električne energije na šoli, katere namen je, da bi v tekočem letu z varčevalnimi ukrepi zniţali porabo električne energije za 10 – 15%. Deţurni učenci 9. razredov so odčitavali porabo s števca električne energije, ki je v prostorih jedilnice. Na podlagi zbranih podat- kov smo pripravili varčevalne energije. Izvedli smo tudi anke- ukrepe, ki so se izvajali v času to, s katero smo ţeleli ugotovi- pouka. Učenci so tudi izdelali ti, kakšen odnos imajo učenci do slogane na temo varčevanja z energije in kako z njo ravnajo. energijo ter jih nalepili v bliţino Rezultati kaţejo, da so učenci stikal po celotni šoli. V šolskem na pravi poti, vendar so lahko še letu 2009/10 je bila poraba boljši. električne energije 78388 kWh, v šolskem letu 2010/11 pa 89492 kWh. Električne energije kljub varčevalnim ukrepom nismo uspeli privarčevati. Da bi se poraba električne energije dejansko zmanjšala, bi morali vsi učenci kot tudi vsi učitelji in ostali strokovni delavci zavestno pristopiti k ciljem projekta, se zavedati okoljevarstvenih in varčevalnih ukrepov ter jih uresničevati. Porabo kurilnega olja nismo mogli spremljati, ker na V jesenski in spomladanski akciji smo zbrali skoraj 50 ton starega odpadnega papirja. peči ni nameščenega merilnika. V šolskem letu 2010/11 smo dobavili 13243 l kurilnega olja manj in privarčevali 15,23% Zbiralna akcija papirja — rezultati najuspešnejših razredov Letnik XL, Številka 1 Stran 11 IZPOD LITERARNEGA PERESA CIRKUS Za rešetkami so zaprte opice in tigri, ki zelo uţivajo pri cirkuški igri. Cirkus je ustanova, ki po navadi ni več nova. V njem nastopajo vrvohodci, ţivali, baletke in Jakec mali. V cirkusu je tudi klovn, ki nastopa le s pogojem. Ta pogoj je slastna malica, po nastopu ga čaka še čokoladna palica. Vrvohodci hodijo po vrvi, ogenj pa bruha strašni Mrvi. V cirkusu se vsi zelo zabavajo, ţivali pa po navadi v zaprtih kletkah tavajo. BARBARA Barbara, o Barbara, ljubezen te prevzela je. Prihaja čas, da boš priznala, da on ti pomeni vse. Pouk te ne zanima več, učenje se ti zdi odveč. Ko pomisliš na ljubezen, se ti šola zdi bolezen. Cirkus je res lepa stvar, za zabavo in v veselje vsakogar. Na igralsko šolo bi odšla, Samo, da bi ga srečala. Srce bi zaigralo ti, ko tam njega vidla bi Barbara, o Barbara, ljubezen te prevzela je. Prihaja čas, da boš priznala vse!!! Ema Butara, 8. b KRKA Misliti hočem kot reka. Teči od izvira do izliva, kot ona, ki med bregove ujeta, nikoli ista, a vedno ţiva, odteka v večnost in venomer biva. Anja Špringer, 7. a PREHLAD ŠKRAT Prehlad je bolezen, ko te obišče škrat. Ta škrat se piše Prehlad in obišče te lahko vsakokrat. Da pa škrat se ne pojavi več, pa obleci si en pulover več. Zdaj pa pojdi raje leţat, da prehlad bo šel beţat. Špela Lukman, 7. a Škrat pa nerad pije čaj in ga pije le na mlaj. Če boš skakal, boš bolan, če boš leţal, boš pa zdrav. Stran 12 BRŠLJINKO MOJA DOMOVINA BELA ROŢA Zakaj ljudje se sramujemo svoje domovine? Zakaj ne občudujemo naše rodbine? Zakaj všeč so nam tuje stvari, ki pa nikoli malo jih ni. Bela roţa je zbolela, vsa izmučena od dela. Čebelam cvetni prah ponujala, Metki pa očitala, ker se je kujala. Ljudje zavračamo naše prastare šege, glave stran obračamo od vsake grde pege. Sramujemo se naše domovine, ki vse nam je v mladosti dala, nam z ljubeznijo je zibelko postlala. Bela roţa skoraj ovenela je, takrat pa se spomnila je, če Metke ne bi bilo, nihče je ne bi zalival skrbno. Všeč nam je vse, kar od nas drugačno je. Samo da v imenu kakšna tuja je beseda, slehernega človeka to povsem obseda. Zakaj ne občudujemo naših gora, za tuje plačujemo kupe zlata. Zato Metki bo dala še nekaj dni, da zalila skrbno jo bi, da Bela roţa bi spet zacvetela in od veselja nikoli ovenela Klara Oštir, 6. c Primoţ Fabjan, 7. c MUCEK Sem ljubek muc - poglejte me in prosim, radi imejte me, sem ljubek, topel in mehak - kdor mačk ne mara, je bedak! V tej škatli ţivo je darilo in priloţeno je voščilo: vso srečo mucki, v novem letu na tem prismuknjenem planetu! Petja Ţeljko, 6. b ŠOLA V NEDELJO Šola v nedeljo počiva, in zelo, zelo uţiva. Oboţuje mir, a med tednom sovraţi nemir. Zvečer se okopa in vanjo se spet vrne dobrota. Komaj ţe pričakuje radostne otroke, ki jim bo naslednji dan ponudila štručko iz polnozrnate moke. Ko se naslednji dan otroci vrnejo in se odpro vsa vrata, bi šola najraje naredila kar dva obrata. Laura Medved, 6. c Letnik XL, Številka 1 Stran 13 ŠOLA V NEDELJO Šole v nedeljo ni, le kje se zunaj podi. Mene ţe zelo skrbi, Kaj, če se ji kaj zgodi. To za šolo dobro ni, potem nobenega več ni. Ubogi smo potem vsi, zato za šolo me skrbi. Kadar šola je bila, mene je osrečila. Vsak dan sem vesel prišel in z veseljem spet odšel. Ji pomahal v slovo, in zapel ji pesmico. A, glej ga čuda, zdaj, šola vrača se nazaj! To pomeni, da je vse lepo, kakor je nekoč bilo. Kaj bo mama rekla mi. Huda bo, kakor vsi. Jaz bom ţalosten ostal, saj ne bom nič znal. DRAMILO Dragi učenec, tvoji zvezki so svet, vendar tvoji moţgani v računalniško škatlo ujeti, pa vseeno polna nečesa, kar ne bi zanimalo pisateljeva ušesa. V šoli ocene padajo, ker trdi disk je zanimiv, ure in ure se lahko premagajo, če na računalnik si pripet. Zato ti pravim zdaj, učenec, zvezek v roke za ure tri in pozabi na tisti zvonec, ki na internetu zazvoni, če kdo kaj napiše ti. Računalnik stvar je taka, ki ima moč, da iz genijalca naredi bedaka, lahko pa se mu upreš, če le akumulator ugasneš, pozabiš nanj in zatopiš se v sanj, Šola skuhala je vse, repo, krompir in palačinkice. Zopet z nami se igra, in podari nam kos sveta. Zdaj veseli smo vsi, mali in veliki šolarji. Šola rada nas ima, saj pozna čisto vsakega. Ajda Terlep, 6. c UŢIVAJ ŢIVLJENJE Učenec, tvoja šola je mala, a tvoja pamet ni zdrava. Groza, strah, in trepet. muka in delo, tvoj je svet. Učenje in delo, to ni vse, to pomni, tako pač je. Išči veselje in smej se glasno, ker tvoje muke, še konec ne bo. To dobro premisli in delaj tako, feštaj in ţuraj ti dolgo v noč, muzko nabijaj, pleši lepo in tako ti dolgčas ne bo. Luka Špoljar, 8. a o deţeli knjig in znanj. Anja Miklavc, 8. c Stran 14 BRŠLJINKO ERROR HP, tvoj trdi disk je »nou« in še McAffe te je »blagrovou«! Tipke in kliki, »muzke« in kliki, iz tebe se slišalo bo, na tebi se izpisalo bo. Ko odprem tvoj zaslon, me je teţko spraviti dol. Downloadam, jemljem in sejem filme pa »muzko«, pol se pa smejem. Ko sem pa enkrat neki iskala, sem se pa »mau« »zasrala«! Je en »konček« »pršou«, pa »kr« ni »odšou«! Pol je pa »zganjou« nad mano teror, pol pa »napisou« »Error« Andreja Dobrovoljc, 8. a Haiku Jesen je listja ni torej je zima. Čebele letijo med nabirajo in jaz z njimi. Ljubezen je ljubezen pomlad je pomlad jaz pa sem zaspan. Zunaj je sneg notri ga ni zato zaspi. Ptiček na veji vrabec na strehi skupaj zapojeta. Morje je valovito veter piha navdaja me jeza. Urban Burkat, 9. a LJUBEZENSKA Ko sem te videla, je začelo moje srce biti hitreje. Ţelela sem si, da bi te še kdaj srečala, ker ljubiti sem te začela še močneje. Letnik XL, Številka 1 Zgodila se mi je ljubezen na prvi pogled, čeprav nikoli nisem verjela v to. Fantov nikoli nisem imela na pretek, upam, da pri njem uspelo mi bo. Manca Rukše, 9. b Stran 15 KO BOM ODRASEL Ko bom odrasel, bom velik in moţat, krave bom pasel in v travo hodil spat. Ne bom se bal prehlada, pa če tudi pride iznenada. Hodil bom po svetu in brskal po internetu. Videl bom svetovne novice in tudi kakšne druge govorice. Šel bom za predsednika in naredil, kar se da. Vse ţivljenje se bom trudil, da se svet ne bo nam zgrudil. Rad bi videl še to, da uspelo mi bo. Špela Luštek, 6. b Vsako jutro pil bom mleko, ki bo od krave eko. Če bo treba, bom kidal gnoj, čeprav bo od mene tekel znoj. RAČUNALNIŠKA DRUŢBA Andrej iz Prečne in punce tečne za računalnikom sedijo in se nikogar ne bojijo. Ko pa virus pride, se igra ne izide, se vsi razbeţijo, ker brez klika ne zdrţijo. V povezavi se antivirus pojavi, ki jim sliko nazaj popravi in prijatelji so zopet na zabavi. Vsak spet na stolu sedi in miško v rokah vihti. Aljaţ Blatnik, 6. c ŢABA BARABA Ţaba baraba je ob mlaki sedela, vesela si pesmico pela. Naenkrat je mlaka vsa stresla se z zraka, saj muhe vesele so k njej priletele. Stran 16 Jih ţaba zagleda, od veselja postane vsa bleda. Pa saj to so muhe, debele in gluhe! Štorklja velika jo s kljunom pika. Tedaj se ţaba odloči, močno poskoči. Ţe veselo poskoči in z veliko nogo ob tla poči. Tam štorklja bela stoji vesela. Ţaba pobrala oblačila in se odselila. Sara Pavlič, 6. c BRŠLJINKO Dobil sem psa Murija Na začetku predlanskih poletnih počitnic smo morali zaradi starosti našega psa Miša uspavati. Ker smo bili zelo navezani nanj, smo ţalovali kar nekaj časa, preden smo se odločili za nakup novega psa. Vzroka, zakaj nas je očka peljal v zavetišče za ţivali Zajčji vrh, še ne vem. Ko smo prišli do zavetišča, sta se šla mami in oči pogovorit s skrbnikom zavetišča. Ogledali smo si pse. Izbrali smo si dva najboljša psa. Najprej smo hoteli zlatega prinašalca in haskija, a je očka VOLJAN POMAGATI Vsi ljudje smo si med seboj enaki in vsak kdaj potrebuje pomoč ali vsaj tolaţilno besedo. Lepo je, če v stiski stopimo skupaj in si med seboj pomagamo. Lani so našo deţelo prizadele poplave in veliko ljudi je ostalo brez vsega, kar so dolga leta spravljali skupaj. Mnogi so ostali celo brez strehe nad glavo, brez lastnega doma, ki so ga gradili z mnogo odrekanji in pomočjo bliţnjih. Na srečo ali nesrečo mnogi kraji leţijo tik ob potokih in rekah, ki pa se ob nevihti lahko razplamtijo v prave hudournike in podirajo vse, kar jim je na poti. Tako so tudi tokrat poplavljali polja, vrtove hiše, namočena Letnik XL, Številka 1 rekel, da sta predraga in da si moramo izbrati nekaj drugega. Tako nam je v oko padel mešanec med labradorcem in pasmo, ki nam še ni znana. Ker nam je bil zelo všeč, smo ga kupili. Med voţnjo nazaj domov smo ga poimenovali. Prvi predlogi so bili: Tačko, Rex … Po navalu neprimernih imen se je moja sestra spomnila odličnega imena zanj, to je Muri. Ker nam je bilo ime všeč, smo se vsi strinjali z njenim predlogom. In tako je naš pes Muri star tri leta. Še vedno nas preseneti s kakšnim novim trikom ter nas znova in znova nasmeje. A ime Muri je pravšnje zanj, saj je, kot Čuri Muri iz Afrike, črn. zemlja je povzročala plazove, ki so ogroţali imetje in ţivljenja ljudi. Prava huda ura. če je potrebno. Ljudje so se trudili rešiti, kar se je rešiti dalo. Marsičesa pa ni bilo mogoče preprečiti. Po medijih smo lahko le opazovali nemoč človeka v boju z naravo in upali, da bo čim prej posijalo sonce in vzbudilo ljudem upanje, da le ni še vsega konec. Naša deţela se je odzvala in pomagala oškodovancem z raznimi prispevki, predvsem pa z zbiranjem denarne pomoči. Najbolj pa so se odzvali pogumni gasilci in s svojo plemenitostjo in pogumom dokazali, kako pomembno je, da ima drţava taka prostovoljce, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tudi sredi noči in v najhujšem mrazu, Mnogi smo ob tem spoznali, kaj pomeni beseda POMOČ in da na svetu še obstajajo dobri ljudje. Tudi tisti, ki so pomagali, so lahko ponosno nase. Kajti ko nekomu pomagaš, ti je toplo pri srcu in čutiš, da si naredil nekaj dobrega. Četudi v tem velikem svetu nimaš velike vloge, imaš pa veliko srce, se počutiš pomemben in tako je prav. Tudi jaz ţelim biti nekoč delček takih ljudi. Irena Ţibert, 7. b Stran 17 LUNA MI JE POMEŢIKNILA Se vam je ţe kdaj zgodilo, da vam je pomeţiknila luna. O tem so razmišljali učenci 3. c. In kako so to doţivljali? Nekega dne sem gledala luno in si po tiho mislila, ko bi le bila luna moja prijateljica. Luna je to slišala in mi pomeţiknila. Ravno ko sem hotela iti notri, je nekaj posvetilo. Kaj pa je to? Hitro sem stekla v spalnico k mamici. Ampak mamica je ţe spala. Naslednji dan sem šla v šolo. Pri večerji pa sem gledala luno in si spet po tiho zaţelela, ko bi bila luna moja prijateljica. Luna je spet pomeţiknila. Zdaj sem jo videla in postali sva prijateljici. Nekega dne sem bila na sprehodu. Uţivala sem, ko sem kar naenkrat zagledala luno. Nekaj časa sem jo gledala, ko sem videla, da mi je pomeţiknila. Počutila sem se tako srečno, svobodno, lahkotno kot pero. Stekla sem domov in povedala mamici. Ampak mami mi kot po navadi ni verjela. Potem sem ji rekla, naj gre jutri na večerni sprehod z mano. In mami je rekla, da ji je v veselje. In naslednji večer je šla z mano in skupaj sva videli, kako nama luna meţika. »Mamica mi sprva ni verjela, da mi je luna pomeţiknila.« Maša Maruša Bregar Ema Velkavrh Nekega večera sem gledala skozi okno in opazovala polno luno. Kar naenkrat pa mi je luna pomeţiknila z desnim očesom. Pomela sem si oči in zagledala en sam lunin ţarek, kako se steguje proti meni. Neznan glas mi je rekel; pridi, stopi na moj ţarek. Stopila sem nanj. Potem pa sem se znašla v deţeli Sladomuri. V tej deţeli si dobil eno tono čokolade, deset sladoledov, tri kilograme bombonov in petindvajset lizik. In to kar zastonj. Vendar tam nisem zdrţala prav dolgo. Kmalu me je luna popeljala domov. Nekoč sem šla z mamico pogledat na balkon, če je vse v redu. Bila je polna luna in kar naenkrat mi je luna pomeţiknila. Povedala sem, da mi je luna pomeţiknila. Ona pa mi ni nič verjela. In poglej, še mamici je pomeţiknila. Lara Kovačič Iza Gorše Stran 18 BRŠLJINKO MAVRIČNE BESEDE Bilo je nekoč, ko ljudje niso poznali ne barve, ne besed. Malo kasneje so spoznali besede in na koncu barve. Izumili so mavrične besede, ki so bile podobne mavrici. Vsaka črka je bila drugačne barve. Ko so spoznali barve, besede in črke, so na svet prišle knjige. Ampak, glej! Tudi v knjigah so bile mavrične besede. Bili so tako veseli, da so skakali od veselja. Čisto vsak dan so prebrali eno knjigo. Ker so ljudje tako pridno brali, so besede kar na enkrat oţivele. Ljudje so bili zelo začudeni. Kako lahko barvne besede oţivijo?! A besede niso bile vedno take. Prej so bile čisto črne. Besede niso poznale ljubezni, topline in čustev. Kar naenkrat so spoznale, da so čisto črne. Besede LEPA je ugotovila, da je POMAGALA SEM STAREJŠI GOSPE Velikokrat hodim v trgovino z mamico ali očijem in opazujem ljudi okoli sebe. Kupujejo hrano, pijačo, detergente in podobno. Včasih kar nalagajo v voziček in se sploh ne zavedajo, koliko so nabrali. Zakaj tako razmišljam? Zlasti starejši ljudje imajo potem, ko zapustijo blagajno, problem, kako odnesti vse nakupljene stvari do avtomobila. Tako sem nekega dne opazovala starejšo gospo. Nakupljene stvari je začela zlagati v vrečko. Ni bila dovolj ena, še novi dve je potrebovala. Ko je plača- Letnik XL, Številka 1 črna. Rekla je: »Uf, kako sem grda. Kako, da nisem tega ţe prej opazila?« »Kaj se pa pritoţuješ?« je vprašala beseda GRDA. Beseda PAMETNA pa je rekla: »Dovolj imam te črne barve. Šla bom k ljudem in jim rekla, naj nas naredijo pisane.« Takoj, ko je to izgovorila, je postala MODRA. Za njo pa so še vse ostale besede postale pisane. Nič več se niso pritoţevale. Le občudovale so se. Postale so najlepše besede na svetu. Ampak, joj!!, kaj so naredile. Ker so vse barve pojavile, je svet postal črn. Celo ljudje so bili oblečeni le v črno. Besede so bile začudene. »Joj, kaj smo naredile?! Takoj jim moramo vrniti barve.« so rekle. Z ţalostjo so jim vrnile la, je z eno roko prijela eno vrečo, z drugo vrečo, tretja pa je ostala na pultu. Preveč je bilo robe, da bi lahko vse naenkrat odnesla iz trgovine. Opazila sem, da so ljudje na blagajni za njo postali ţe nestrpni. Marsikdo si je mislil svoje, vsaj tako sem jim lahko razbrala iz ustnic. Odločila sem se, da ji grem pomagat. Stekla sem do nje in ji ponudila pomoč. Najprej me je debelo pogledala, ker verjetno ni pričakovala moje pomoči, nato pa se mi je nasmehnila. Vzela sem njeno teţko vrečo, ki je ostala na pultu in ji jo pomagala odnesti do avta. Med potjo sva kramljali. Nakupljene stvari barve. Ljudje so bili veseli, besede pa ţalostne. Ko so ljudje opazili, da knjige zagledajo tako ţalostne, so ugotovili, da je to zato, ker besede nimajo barve. Začeli so jim dodajati pisne barve. To je besede tako razveselilo, da so priredile zabavo, ki je bila zelo pisana. Besede so se zabavale cel večer. Končno je napočil čas za spanje. Črke in besede so se umile in odšle spat. Joj, ko bi vedeli, kako so bile lepe. Bleščale so se kot najlepše zvezde na nebu. Naslednjega dne, ko so se zbudile, so se zagledale v časopisu. Tega so se zelo razveselile. Ta trenutek so nestpno čakale. Končno se jim je ţelja uresničila. Kaja Smrekar, 4. a sem ji pomagala zloţiti v avto. Gospa se mi je zahvalila, z roko segla v eno izmed vrečk, iz nje potegnila čokolado in mi jo podarila v zahvalo, ker sem ji pomagala. Rekla mi je, da je zelo vesela in zadovoljna, saj ni pričakovala, da med mladimi obstajamo tudi taki, ki radi priskočimo na pomoč. Dala sem samo dve minutki svojega časa za zadovoljstvo gospe, jaz pa sem dobila čokolado. Maša Gazvoda, 4. b Stran 19 MAVRIČNE BESEDE Bilo je nekega rumenega dne. Sonce je močno pripekalo. Otroci v šoli so imeli počitnice, ljudje so plavali in niso brali knjig. Besede so imele dopust. In ko so se gledale med sabo, so ugotovile, da so pravzaprav dolgočasne. Beseda PAMETEN je rekla: «Ni čudno, da se otroci v šoli dolgočasijo ter da ljudje zaspijo, ko nas berejo, saj smo res grozno dolgočasne.« Beseda SAMOVŠEČEN pa je dodala: «Res nočem biti tako grda. Še moj lak za nohte je črn. Zdaj pa sem spoznala, da sem grda.« Besede so sklenile, da se mora to nehati. Beseda ATLAS je predlagala, naj se odpravijo v deţelo Mavrice. Rekla je, da so tam take barve, ki bi rabile besede in da so tam vsemogoče barve, čeprav so bile na začetku samo tri osnovne barve. Besede so odšle na pot. Hodile so tri dni in pol, ko so pred sabo zagledale vhod vseh barv. Besede so onemele. Nakar je beseda PAMETEN začela: »Uf, ja, lep je tale vhod. Ker smo besede, ne smemo tiho stati pred vhodom. Pohitimo v deţelo Mavrice.« Kraljica Mavrica jih je toplo sprejela z rumeno barvo. Besede so bile presenečene nad veliko rdečo, oranţno in rumeno piko, ki jih je grela nad njihovimi glavami. Beseda NE VEM, je Mavrico vprašala, kaj je ta velika rumena pika ter ali oni nimajo velike ţgoče črne besede SONCE, ki sije nad glavami. Mavrica ji je odgovorila, da imajo oni tako veliko rumeno packo nad glavami, da jim ta sveti. vrsto in rekla: »Mislim, da bi morali preiti k bistvu. Tukaj smo, da bi me, besede, dobile barvo ter ve, barve, vsaka svojo besedo. Sklenimo dogovor.« Vsem barvam in besedam je bil dogovor všeč in so podpisale pogodbo, ki dovoljuje, da nekaj besed ostane v Mavrični deţeli, le če bo tudi nekaj barv odšlo v Besedno deţelo. Tako so bili vsi srečni. Barve so imele svoje besede in besede so imele svoje barve. Ravno včeraj je prišel časopis in bil je … No, bil je zelo barvit. Manca Vidovič, 4. a Beseda PAMETNJAKOVIČ, ki je ves ta čas gledala v zrak in vzdihovala, je končno prišla na PESEM O GOZDU GOZD ŠUMI, DREVO ŠELESTI, SRNJAK SE VESELI KAJ NAM JE STORITI, V GOZDU SE SPOČITI, SMETI ODNESTI DOMOV BOGATE PODRASTI. IN NE UNIČUJMO GOZDOV. PA LJUDJE PRIDEJO, TEA PIRC 4. b DOMOVANJE UMAŢEJO, PUSTIJO SMETI, ROŢA VEČ NE CVETI. Stran 20 BRŠLJINKO VODA Nekoč je ţivela voda. Vsi so jo občudovali. Bila je tako lepa, čista in bistra, da so jo hoteli vsi piti. A voda tega ni dovolila. Vsi, ki so jo poskušali piti, so bili uţaljeni, ker jim tega ni pustila. Odločili so se, da se ji bodo maščevali. Sklenili so, da bodo vanjo metali smeti in zlivali umazane onesnaţene odplake. Vodi to ni bilo všeč in jim je nasprotovala. Ko je kdo prinesel smeti, ga je pošpricala, da je bil ves moker. In ko se je odmaknil kakih deset metrov stran od obale, se je razbesnela voda umirila. Nekega sončnega dne se je deklica odpravila na sprehod v naravo. Odločila se je, da bo imela piknik v naravi. Pripravila si je hrano in jo dala v košaro. Vanjo je dala še odejo, da si bo pogrnila po tleh in v miru pomalicala. Odpravila se je do vode. Ko se je pribliţevala, je slišala vse glasnejše šumenje. Vprašala se je: »Menda nisem naredila kaj narobe?« Postalo jo je strah. Pa je le zbrala pogum in se odpravila naprej. Čisto mirno se je pribliţevala vodi. Z njo se je začela pogovarjati: »O, voda, kako si čudovita, tako čiste vode še nisem nikoli videla. Zakaj si tako razburjena? Jaz bi se samo rada malo odpočila v tvoji bliţini.« Voda se je začela umirjati. V dekličinem govoru je odkrila, da ta deklica ni ena packa, ampak prijetna, prijazna in umirjena deklica. Zato ji je dovolila, da je ostala v njeni bliţini. Letnik XL, Številka 1 Deklica je vodo vprašala, zakaj se je razburila, ko je prihajala vse bliţje. Voda ji je z veseljem odgovorila: «Ljudje so hodili in me odnašali ter pili. Najhuje pa je bilo, ko so prišli sem in s seboj prinesli veliko odpadkov. Jaz pa ne prenesem umazanije. Zavedam se, da brez vode ni ţivljenja. Če bom pustila, da me zastrupljajo in onesnaţujejo, bo vsega konec. Rastline bodo izumrle, ljudi ne bo več in ţivali tudi ne.« vodi. Ta se je razburila. Bila je vsa iz sebe. Začela je kričati: «Danes sem ti zaupala! Imela sem se zelo lepo! Ti pa si tako grda do mene!« Deklica je bila začudena. Ni vedela, kaj je storila napak. Voda pa je bila samo zaskrbljena. Začela je godrnjati: «Kaj, svoje prijatelje boš povabila? Zopet bom vsa umazana. Prinesli boste polno steklenic, vrečk in svinjarije. Jaz pa bom zopet najbolj umazana voda.« Deklica je bila zelo zaskrbljena. Spraševala se je: »Kaj se je zgodilo s to vodo? Zakaj je tako zaskrbljena?« Malo je razmislila in se ozrla okoli sebe. Bila je zelo vesela. Vodi je uspelo, da je s svojim upiranjem dosegla in ohranila čisto in nedotaknjeno naravo. Deklica je vodo pohvalila. Čestitala ji je za tako odločitev in njen uspeh. Deklica se je zavedala, da ne sme puščati odpadkov kjerkoli. Zato je vodo potolaţila: «O, draga voda. Mi vsi se zavedamo, da moramo za seboj pospraviti in varovati čisto okolje. Kajti, če ne bomo skrbeli za čistočo vode in okolja, bomo zastrupili sebe in naše zanamce. Zato bi bili zelo veseli, če bi nekega dne vsi za vedno pospravili svet in uţivali v njegovi lepoti.» Ob obali so zelo rade počivale tudi ptice. Ob njej so imele mir ,lahko so se odpočile. Deklica se je ulegla na tla, zrla v nebo in nekaj časa mirovala. Postalo ji je dolgčas. Hitro je vstala in vprašala vodo: »Ali tebi ni nikoli dolgčas? Kje imaš pa prijatelje?« Voda jo je začudeno pogledala in rekla: «Jaz se počutim čisto v redu, če sem sama in imam mir. Je pa današnji dan nekaj posebnega. Ţe dolgo se nisem počutila tako dobro. Nisem bila tako sama. Lepo je imeti kakega prijatelja.« Voda je bila vesela, da je deklica vedela, kako skrbeti za čisto okolje. Natalija Papeţ, 4. b Deklica se je odločila, da bo naslednji dan povabila še vse svoje najboljše prijatelje na piknik k obali. To je zaupala tudi Stran 21 Tjaša Brulc: ČETRTOŠOLCI IN DOBRODELNE POČITNICE (enodejanka) Dogaja se v 4. c razredu. Učiteljica: No, otroci, danes se bomo pogovarjali o dobrodelnosti. Kdo ve, kaj pomeni beseda dobrodelnost? Maja: (dvigne roko in odgovori) Dobrodelnost je, da nekomu pomagamo, ko potrebuje pomoč. Peter: (vstane od mize in hoče prehiteti Majo) Ne, dobrodelnost je čisto nekaj drugega, res, da ne vem kaj, ampak nekaj drugega pa je res. Maja: (vstane in jezno pogleda Petra) Ne, pa ni res! Peter: (jezno pogleda Majo) Pa je! Helena: Nehajta se ţe prepirati. Oba imata prav, kaj ni tako učiteljica? Učiteljica: Ja. V Novem mestu poznamo kar nekaj dobrodelnih organizacij, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo. Vi otroci pa tudi lahko pomagate nekomu drugemu, tistemu, ki potrebuje takšno pomoč. In tudi to je dobrodelnost. Peter: Super! Jaz ţelim pomagati! Maja: Blizu nas ţivi zelo stara gospa, ki resnično potrebuje pomoč. Ne more sama v trgovino, za kurjavo potrebuje drva, ki jih teţko sama nosi v hišo, pa še slabo vidi,… Helena: Moja babica pa z invalidskim vozičkom ne more oditi v trgovino, zato potrebuje pomoč. (DRRRRIIIIN!!! – oglasi se zvonec) Učiteljica: Peter: Učne ure je konec. Veliko ste povedali o tem, kako lahko pomagamo drugemu. Med počitnicami pa še vi pomagajte nekomu, ki je pomoči potreben. Ko se spet vidimo, pa se bomo pogovarjali o vaši dobrodelnosti. Končno počitnice! Hura! Maja: Ja, ampak samo za en teden! Helena: Pohiteti bomo morali z našimi aktivnostmi! Peter: Za nekaj časa nič učenja… samo lenarjenje in gledanje TV… pa seveda pomoč, če bo kje potrebna. Stran 22 BRŠLJINKO Helena: Maja: Peter: Jaz se bom močno posvetila tej domači nalogi. Adijo! Jaz tudi. Adijo, Peter! Adijo, punce! Tako so otroci cel teden pomagali starejšim, ki so bili pomoči zelo potrebni. Maja je pomagala sosedi, da je bila nad njo prav navdušena. Helena je vsak dan odšla v trgovino in babici prinesla, kar je potrebovala. Peter pa je vsak dan obiskal strica Toma in mu delal druţbo. Tudi kakšno knjigo, pa novico iz časopisa mu je prebral. Otroci so tako preţiveli počitnice in bili so zadovoljni s svojim delom. Prišel je dan, ko so morali spet v šolo. Učiteljica: Pozdravljeni spet v šoli, otroci. Upam, da ste se imeli lepo in da ste tudi opravili domačo nalogo. Vsi otroci: Ja, učiteljica! Učiteljica: No, pa mi zaupajte, kako ste opravljali domačo nalogo. Maja bi lahko začela? Maja: Seveda, učiteljica! Ta teden sem pomagala sosedi. Vsak dan sem jo obiskala in ji pomagala obešati perilo, pripraviti zajtrk, pomivala sem posodo, hodila v trgovino in ji krajšala čas. Soseda je bila nad menoj očarana. Te počitnice nisem imela veliko časa za igro, vseeno pa mi bo ta teden za vedno ostal v lepem spominu. Učiteljica: Bravo, Maja, odlično! Peter bi sedaj poskusil še ti? Peter: No prav. Učiteljica: Pa začnimo. Peter: Med počitnicami sem vsak dan obiskal strica Toma in mu krajšal čas. Pomagal sem mu kuhati čaj, pomivati posodo, zlagati perilo in nositi vrečke iz trgovine. Ta teden mi je bil zelo všeč in ponosen sem nase, da sem lahko nekomu pomagal. Učiteljica: Super, Peter! Tudi jaz sem ponosna nate. Zdaj pa še ti, Helena. Helena: Ta teden sem pomagala babici. Moja babica je na invalidskem vozičku, zato ne more opraviti veliko stvari sama. Cel teden sem jo obiskovala in ji delala druţbo. Kuhala sem ji čaj, skupaj sva pekli piškote, pripravljala sem ji zajtrk, zlagala perilo in take reči. Te počitnice so bile res nekaj posebnega. In sklenila sem, da bom od sedaj naprej babico redno obiskovala. Učiteljica: Odlično, Helena! Maja in Peter: Bravo, Helena! Učiteljica: No, otroci, kaj ste se v tem tednu naučili o dobrodelnosti? Vsi otroci: Dobrodelnost je uţitek. Polepša ţivljenje drugemu. Ko bomo veliki, bomo tudi mi prostovoljci! Letnik XL, Številka 1 Stran 23 TAM ZADAJ JE GOZD! Mestece Tiktakus ni imelo nobenih gozdov, vsaj tako so mislili njegovi prebivalci, saj gozdov niso nikoli iskali, ker so se cele dneve ukvarjali z urami, jih sestavljali, razstavljali, delali in s tem ogromno zasluţili. Torej je prebivalce Tiktakusa zanimal denar, ne pa gozdovi. V Tiktakusu pa je ţivela tudi nerodna punčka Maja s svojo mamo Janjo, očetom Alešem in starejšo sestro Saro, ki pa je ni marala, pravila je, da je Maja velika neroda in nadloga. Maja je rada iskala stvari, ţiva bitja in rastline. Iskala je ţe ţirafe, lišaje, ravnilo …Tokrat pa je iskala gozdove. Ko je to povedala svoji druţini, so se ji vsi smejali in ji povedali, da gozdov v Tiktakusu ne bo našla. Maja pa je še naprej verjela, da so v Tiktakusu gozdovi. Tudi če bi jih našla, ji njena druţina zagotovo ne bi verjela, da so v Tiktakusu gozdovi, mogoče pa bi ji verjela, če bi to dokazala. Naslednji dan je odšla iskat gozd in po treh urah in petih minutah iskanja ga je končno našla, notri pa je našla tudi ţirafe, lišaje in ravnilo, ki jih prej ni našla. Zdaj je morala samo še dokazati prebivalcem Tiktakusa, da gozd v Tiktakusu obstaja. Po celem Tiktakusu je na glas vpila: »Tam zadaj je gozd!« A prebivalci Tiktakusa ji niso verjeli. Zato se je odločila, da jim bo to dokazala. Organizirala je maraton. «Kdor zmaga, dobi zlato uro,« jim je Stran 24 rekla na začetku maratona, čeprav to ni bilo res. Maja je zavpila: »Zdaj!« in tekmovalci so se pognali tako hitro, da jih ţe čez deset sekund več ni bilo videti. Tako so se pognali, ker so hoteli dobiti zlato uro, saj je tako ura vredna zelo veliko denarja. Tekmovalci so tekli in tekli, ko so tekli ţe deset minut, so za mestom res opazili gozd, vendar jih je še vedno mikala ura, zato so tekli naprej. Ko je prvi prišel do cilja, je zavpil: klicati neroda, ampak jo morajo klicati detektivka Maja. Maji je dal medaljo in ji čestital, saj je našla edini gozd v Tiktakusu, za katerega prej niso vedeli. Straţarjem pa je ukazal, naj skrbno pazijo na gozd, da ga kdo ne poseka. Od zdaj naprej prebivalcem ni bilo več tako mar za denar, raje so šli v gozd in imeli piknik, saj je bilo to bolj zabavno. Lara Šmalc, 5. d »Tam zadaj je res gozd!« Ko je do cilja prišel drugi, je rekel: »Tam zadaj je res gozd!« Potem pa je prišel tretji in rekel: »Pojdite z mano in videli boste, da je Maja imela prav!« Tretji je seveda bil Majin očka Aleš. Ko so vsi prebivalci in seveda ţupan Tiktakusa Friderik prišli do konca mesta, so opazili gozd. Tako so bili osupli, da sploh niso mogli govoriti. Ko je naslednji dan ţupan Tiktakusa Friderik lahko govoril, je rekel, da Maje ne smejo več BRŠLJINKO POTOVANJE Z DEDKOM Nekega dne je dedek poslal svoji vnukinji Mojci slike, na katerih sta bila on in babica. Babica je zbolela in mora leţati v postelji, je pisalo v pismu, priloţenemu k fotografijam. V nadaljevanju pisma pa je pisalo še: Draga Mojca, kot vidiš, sem ti poslal fotografije, na katerih sva z babico na različnih krajih. Nastale so na najinem potovanju, ki sva ga imela pred leti. Obiskala sva različne kraje, kot je vzletišče raket, ki je sicer za javnost zaprto, staro knjiţnico, v katero imajo vstop le redki člani Inštituta za znanost. Kot sama veš, sva oba z babico dolgih osemindvajset let delala v tem inštitutu. Bila sva še na mnogih drugih krajih, na katere sva te ţelela, po tvoji končani osnovni šoli, peljati z babico. Na ţalost je babica bolna, zato na to potovanje ne more. To pismo ti pišem v upanju, da bi na to potovanje odšla vsaj midva. Glede na to, da so kraji, ki bi jih obiskala, tudi poučni, močno upam, da bova naslednjo nedeljo z najinim raziskovanjem začela. Naj tole pismo končam z besedami - kmalu odrineva. Tvoj dedek P.S. Toplo pozdravi tudi svoja starša in malega Tomija! Ker Mojca ni mogla verjeti svojim očem, je pismo prebrala še enkrat. Tudi fotografije si je ponovno ogledala, a tokrat zelo počasi in z veseljem, saj je vedela, da si bo te kraje prav kmalu tudi sama ogledala in jih Letnik XL, Številka 1 še podrobneje raziskala. Ker je pismo prejela v času, ko sta bila starša v sluţbi in mali bratec Tomi v vrtcu, je vso zgodbo povedala kar svojemu kuţku Pikiju. Kljub vsemu pa navdušenja ni mogla več zadrţevati v sebi, zato je skupaj s Pikijem odhitela najprej k prijateljici Tini in ji povedala, kaj je doţivela in jo prosila, če lahko popazi na Pikija, ker bi sama ţelela k mamici v sluţbo, da ji pove, kaj ji je napisal dedek. Odhitela je na bliţnjo avtobusno postajo, kjer je počakala na mestni avtobus. Med čakanjem avtobusa so si ji minute zdele kot cela večnost. Ko je končno prispela k mamici, je vsa zadihana začela nepovezano govoriti o slikah in pismu, ki ga je poslal dedek. Ker mamica ni razumela niti besede, jo je ustavila: »No, no, Mojca, kdo je bolan? Kam greš z raketo? A v nedeljo dedek pride k nam? Zakaj ti je Tina vzela Pikija?« Ko je Mojca tudi sama ugotovila, da govori nesmiselno, se je začela smejati. Vso zgodbo je ponovila še enkrat, a tokrat lepo po vrsti. Tudi mamica se je veselila z Mojco,vendar je kmalu postala zaskrbljena zaradi babice, ki je zbolela. Čeprav delovnika še ni bilo konec, je svoje delo zaključila, pospravila svojo delovno mizo in izklopila računalnik ter z Mojco odšla iz pisarne. V sosednji pisarni je pred odhodom sodelavki oddala neke dokumente in ji povedala, da ţe odhaja, ker mora preveriti, kaj je z babico. Poklicala pa je tudi Mojčinega očija in mu naročila, naj pojde v vrtec po Tomija in naj si nekaj pripravita za kosilo, ker gre ona z Mojco v vas, kjer ţivita dedek in babica, in ju do večera ne bo nazaj. Z Mojco sta odšli na bliţnje parkirišče, kjer je imela svoj avto. Odpeljali sta se do trgovine ter nabavili nekaj dobrot in se odpravili. Ko sta končno prispeli do majhne hišice, kjer je dedek ravno nekaj prenašal, je Mojca ţe skozi zaprta vrata avtomobila veselo vzklikala: »Dedek, dedek!!! Komaj čakam nedeljo, da odideva!!!« Dedek je odloţil skledo z zelenjavo, ki jo je nabral na vrtu, in ves nasmejan odšel proti Mojci. Mojca je skočila iz avta in z dedkom sta se objela. Mamica pa je takoj stekla v hišo pogledat k babici. Za njo sta prišla še dedek in Mojca. Po krajšem klepetu sta Mojca in mamica ugotovili, da z babico le ni tako hudo, vendar pa za potovanje ni dovolj močna. Nato so sedli za mizo in se podrobno pogovorili o potovanju, ki ga načrtujeta dedek in Mojca. Ko so obdelali vse podrobnosti potovanja, sta se mamica in Mojca odpravili domov. Mojca je vsa nestrpna odštevala dneve, ko bosta z dedkom odpotovala. Končno je prišel tudi ta dan. Zgodaj zjutraj je dedek pozvonil in Mojca je ţe pripravljena stekla k vratom. Za njo pa je stekel tudi kuţa Piki. Poljubila je še očka in mamico ter se z dedkom odpeljala. Piki pa je sam skočil v avto, zato sta ga vzela s seboj. Stran 25 »Najina prva točka bo vzletišče raket,« ji reče dedek. Med potjo je Mojca kar naprej spraševala dedka o krajih, ki jih bosta videla. Dedek pa ji je odgovoril: «Mojca, počasi, saj boš vse videla!« Ko sta končno prispela, so ravno vţigali motorje rakete, zato je bilo zelo hrupno. »Mojca, skrijva se za tisto grmovje, da naju ne opazijo!<« je dedek opozoril Mojco. Ker je bil hrup premočan, ga Mojca ni slišala in šele, ko je dedek počepnil za grmovje, je razumela, kaj je mislil. »Dedek, a bo raketa poletela? Kam bo pa odšla?« je na ves glas spraševala Mojca. »Ne, ne! Tokrat preizkušajo motorje, če so dovolj močni, » ji je ţe z napol hripavim glasom odgovoril dedek. Po dobri uri ogleda in poslušanja ropota sta se odločila, da se odpeljeta naprej. Med voţnjo pa je Mojca še naprej spraševala dedka: »Zakaj pa je potrebno toliko testiranj?« Dedek pa ji je z nasmehom odgovoril: »Če ne bi bili popolnoma prepričani o zmogljivosti motorjev, ne bi mogli poslati rakete v vesolje. Si predstavljaš, da bi na pol poti motor odpovedal in bi raketa padla nazaj na Zemljo? Veš, da so v raketi astronavti, ki bi ob padcu rakete izgubili ţivljenje.« Mojca si je zamislila in po kratkem času odgovorila: »Ja, dedek, zdaj pa razumem. In kam greva sedaj?« Stran 26 Dedek ji je odvrnil: »Najprej v hotel, kjer bova prespala in se zjutraj odpravila naprej.« Naslednje jutro je dedek s Pikijem odšel zgodaj iz hotela v mesto, da kupi Mojci darilo za rojstni dan. Sama Mojca je na svoj rojstni dan čisto pozabila zaradi toliko navdušenja nad potjo. Kupila sta ji roţe in odšla k Mojci voščit. Potrkala sta na hotelska vrata. Javila se je Mojca z utrujenim glasom: »Prosim?« Dedek je odgovoril: »Odpri vrata.« Mojca je odprla vrata in bila navdušena. Dedek in Piki sta ji čestitala in podarila roţe. Po dolgem zajtrku in slavju so se odpravili dalje. Naslednja postaja je bila knjiţnjica. Peljali so se kar nekaj dolgih in razvlečenih ur. Pot so si krajšali s petjem pesmi Mi gremo pa v knjiţnico, se brati naučit... Ko so prišli, so najprej odšli v bliţnjo restavracijo. Tam so nekaj pojedli in odšli na sprehod proti knjiţnici. Pred knjiţnico je bila velikanska ograja. Merila je kar pet metrov. Pri ograji so se ustavili in dedek je straţarju pokazal potrdilo za vstop v knjiţnico. Med lepo urejeno potko so rasle lepe roţe. Vse je izgledalo kot grajski vrt. Mojca je bila presenečena in tudi vesela, da je vse tako čudovito, da kar ni morala verjeti svojim očem. Odprli so vrata prelepe knjiţnice. Vstopili so. V knjiţnici je bilo na milijone knjig. Vse so bile zloţene po abecedi. S psom Pikijem je Mojca odhitela proti pravljicam. Izbrala je knjigo Trije prašički. Začela je glasno brati: »Nekoč so ţiveli trije majhni prašički. Odločili so se, da pojdejo na travnik graditi hišice... Hahaha!« se je zasmejala. »To mi je mamica brala, ko sem bila še čisto majhna, od takrat je nisem nikoli več prebrala. Zares sem vesela,da sem jo našla. Se vsaj lahko spominjam svojega otroštva.« Medtem pa je dedek izbral knjigo, ki jo je prebiral v svojih mlajših letih. Bila je stara zgodovinska knjiga o Grkih. »A si vedela Mojca,da so Grki star narod in da imajo zelo pestro zgodovino?« »Ja! Veš tudi v šoli se marsikaj naučiš,« mu je odgovorila Mojca, ki se je še vedno smejala, ker je našla stare pravljice. Takrat se je dedek spomnil knjige, ki je bila zelo všeč babici. Spomnil se tudi, da ona bolna leţi doma. Postal je ţalosten. Mojca je opazila,da je nekaj narobe, zato je dedka vprašala: »Kaj je dedek? Zakaj si utihnil? Pa tudi tvoj pogled je nekam otoţen?« »Ah,veš , spomnil sem se babice. Pridi, pojdiva do kakšnega telefona,da jo pokličem in vprašam, kako se počuti.« Ob teh besedah tudi Mojci ni bilo več prijetno, zato sta s sklonjenimi glavami zapustila knjiţnico. Odpravila sta se do bliţnje telefonske govorilnice. Dedek se je dolgo časa pogovarjal, nato pa nasmejan izstopil. BRŠLJINKO »Z babico je mnogo bolje. Pravi, naj ne skrbiva in se zabava naprej!« Mojca je bila teh besed zelo vesela. Vprašala pa je še, ali je tudi mamica pri babici. »Zdaj ne, je pa bila včeraj zvečer, tako da babica ni kar naprej sama. To me je zelo potolaţilo. A greva naprej v najino raziskovanje?« »Seveda!!« je z velikim veseljem rekla Mojca. Ob vsem veselju je tudi Piki glasno zalajal. Nato so se naloţili v avto in se z glasnim prepevanjem odpravili naprej. Celo deček, ki se je slučajno peljal mimo, je pogledal za vozilom, ker se je razlegalo glasno petje. »In kam zdaj?« je radovedno spraševala Mojca. Dedek ni takoj odgovoril, ker tudi sam ni najbolje vedel, kam naj se odpravijo. »Se spomniš rakete?« je čez čas vprašal. »O, seveda!!« je vzkliknila Mojca. »Zakaj pa sprašuješ?« je še dodala. »Ali ne bi bilo čudovito, ko bi lahko poletela visoko v nebo ali pa celo še višje tja v vesolje? In bi si ogledala te čudovite zvezde, ki svetijo nad nami?« Mojca se je le zasmejala in pogledala dedka, ki je ves zasanjan vozil naprej. »Kaj, ko bi odšla v kino in si ogledala kašen film o potovanju v vesolje?« je vprašal dedek. Mojca ni bila čisto prepričana, kaj je z dedkom, saj ga še ni videla tako čudnega. Letnik XL, Številka 1 »Prav, pa pojdiva v kino,« je kljub zaskrbljenosti dodala. Ko so prispeli v naslednje mesto, so najprej poiskali kinodvorano. Po ogledu napovednika filmov za tisti dan so razočarani odšli ven, saj ni bilo takega filma, ki si ga je ţelel ogledati dedek. »Ah, pa nič,« je razočarano povedal. »Kaj pa, če bi odšla v tisto stavbo, kako se ji ţe reče, kjer si lahko ogleduješ zvezde skozi teleskop?« je Mojca ţelela dedka spraviti v boljšo voljo. Dedek se je zasmejal in ji rekel: »Pa pojdiva!« Med voţnjo pa je razlagal: »A veš, da je astronomija najstarejša med vsemi znanostmi? Ţe naši predniki, praljudje, so zrli v zvezdno nebo. Tudi sodoben človek, ki o astronomiji ve ţe mnogo več, je naredil v primerjavi z neznanim le majhne korake. Znanstvene razlage so v vseh teh letih človeškega razvoja izpodrivale verske razlage o moči boţanstev nad ţivljenjem človeka. Stari Egipčani so bili namreč prepričani, da dolina Nila meji na celotno vesolje ter da bi se iz gora, ki obdajajo dolino, lahko dotaknil zvezd. » Mojca je prisluhnila razlagi in komaj čakala, da si vse skupaj še ogleda. Ko so končno prispeli do Centra za opazovanje zvezd, so bili ţe rahlo utrujeni in zopet lačni. Dedek je iz nahrbtnika potegnil sendviče, ki jih je ţe prej kupil v trgovini, in vsi trije so se slastno najedli. V stavbo pa Piki ni smel, zato sta ga pustila v avtu in mu čisto malo odprla okno, da mu ne bi bilo vroče in da ne bi odšel po svoje. Ko sta končno sedla vsak za svoj teleskop, sta se lotila ogleda zvezd. »Poglej ,tisto je naša luna,« je dejal dedek. »Oh, kako je velika, še večja, kot jo sicer vidimo,« mu je vsa začudena odgovorila Mojca. Oba pa sta nato utihnila in opazovala nebo. Počutila sta se, kot da plujeta na oblakih. Le vsake toliko je Mojca vzkliknila: »Joj, poglej tisto zvezdo, kako je velika in svetleča!« Dedek pa se je le smehljal, sam je namreč ţe velikokrat opazoval zvezde, zato je vedel, kako se počuti Mojca. »Kot študent sem večkrat sanjaril o tem, da bi postal astronavt in odletel z raketo tja gor, vendar moja starša nista imela dovolj denarja, da bi me poslala naprej v svet študirat.« Mojca je bila vesela, da ji je dedek zaupal svoje sanje, saj do sedaj ni vedela, kakšne ţelje je imel. Po dobrih dveh urah sta z ogledom zaključila in odšla ven. V avtu pa ju je čakal Piki, ki je začel glasno lajati, ko ju je zagledal. »A se odpravimo zdaj domov? Veš , da sem pa ţe zelo utrujen od vsega skupaj. Nisem več pri močeh, kot sem mislil,« je Vidno utrujeni dejal dedek. »Ja, pojdimo!« je rekla Mojca, ker je ţelela čim prej vse svoje dogodke preteklih nekaj dni Stran 27 opisati svoji prijateljici Tini. Ko so končno prispeli domov, je bila ţe trdna tema. V hiši je še gorela luč, zato je Mojca stekla proti vratom in pozvonila. »No, kdo pa tako pozno zvoni?« se je iz hiše slišal glas. Mojčina mama se je kar malo prestrašila, ko je pred vrati zagledala Mojco in dedka. »Kaj pa vidva? A nista rekla, da vaju dva tedna ne bo?A je morda kaj narobe?« »Ne, ne!« sta ji oba odgovorila. »Veš, mami, oliko sva videla in toliko doţivela, da sva oba ţe utrujena in zato sva se odločila, da se prej vrneva prej domov,« ji je zelo odraslo odgovorila Mojca, kar je mamico kar presenetilo, saj še ni videla, da bi Mojca tako govorila. Ker je bil dedek ţe močno zaspan, so se odločili, da bo prespal kar pri njih in se šele zjutraj odpeljal domov k babici. Še prej pa jo je seveda poklical po telefonu in ji sporočil, da se kmalu vidita. Babica je bila zelo vesela, saj ji je bilo ţe pošteno dolgčas sami doma. Stran 28 Zjutraj so še pozajtrkovali skupaj in nato se je dedek odpeljal. Mojca pa je ţalostno gledala za njim. V glavi pa je še kar nekaj dni mislila o stvareh, ki sta jih doţivela skupaj. ljučila pismo. Na dnu pa je narisala raketo, v kateri oba z dedkom letita v vesolje. Aljaţ Blatnik, 6. c Po dobrem tednu dni, kar sta se vrnila, je prispel paket z Mojčinim imenom. Mojca ga je hitela odpirati, bil je od dedka. V njem pa pismo. Draga Mojca! Pošiljam ti nekaj knjig o vesolju, ki sem jih sam mnogo let prebiral in upam, da ti bojo všeč, kot so bile meni in morda se ti nekega dne odpraviš v vesolje. Tvoj ddek Ko si je ogledala knjige, se ji je porodila ţelja, da bi nekega dne poletela v vesolje. Tako je tudi zapisala v pismu, ki ga je poslala dedku in zraven dodala še: »Dedek, če mi polet v vesolje resnično uspe, vedi, da bom to storila tudi v tvojem imenu. V upanju, da bova podoben izlet še kdaj opravila, te lepo pozdravljam. Poljubi tudi babico. Oba vaju imam zelo rada.« S temi besedami je Mojca zak- BRŠLJINKO JAZ SEM DREVO Jaz sem košato in zeleno, pa tudi zlatorumeno. Moje deblo je trdo ter močno, mizarju vsakemu zelo priročno. Klopi in stole vsakdo potrebuje, zato se moj les kupuje. Na ţalost sem ogroţena vrsta, kmalu nas bo le za dva prsta. Zato nas ne uničuj, pa z zbiranjem papirja nadaljuj! Eva Blaţič, 4. c Recept za piškote proti strahu Bil je oktober okoli osme ure. Tako sem sam doma leţala na kavču in gledala risanke. Bilo me je zelo strah. Prebrskala sem ţe vse predale, razen enega, v katerem ima mama svoje stvari. Nato sem se odločila, da pogledam še tja. Notri je bilo polno knjig. Našla sem recept proti strahu. Spekla sem te piš- PROSTOVOLJSTVO Prostovoljstvo pomeni, da nekaj narediš sam od sebe, ne da ti kdo reče ali naroči. Tudi jaz včasih kaj naredim sama. Ţe večkrat sem pomagala babici nanositi vodo za zalivanje roţ. Bila je zelo vesela in me je pohvalila. Med počitnicami ji pomagam na njivi, ji kaj prinesem iz kleti in ji nanosim drva. Vesela je vsake moje pomoči, saj je ţe starejša in jo bolijo noge. Letnik XL, Številka 1 kote in jih poskusila. Bili so zelo slastni, tudi učinkovali so, saj me ni bilo več strah. Nato sem odšla v klet, kjer sem našla druţabno igro Tomboard . To je bila igra o zlih duhovih. Nenadoma me ni bilo več strah. Ugotovila sem, da piškoti proti strahu resnično delujejo. Tjaša Brulc,4. c Zelo mi je bila všeč lanska akcija, ko smo čistili Slovenijo. Me pa zelo jezi, da se nekateri še vedno ne zavedajo, da smeti niso za v naravo, ampak v smetnjake. Na mnogih odlagališčih, ki smo jih očistili, sem kmalu zopet opazila smeti, ki nikakor ne sodijo tja. Bila sem kar malo ţalostna. Sklenila sem, da če bo zopet taka akcija, se je bom z veseljem spet udeleţila. Zadovoljna in vesela sem, če lahko komu pomagam in je ta vesel moje pomoči. Vesela sem tudi, da je narava čista. Ob vsakem sprehodu si naberem novih moči in se razvedrim. V veliko zadovoljstvo mi je, če komu pomagam, pa čeprav za to ne dobim nikakršnega plačila. Beseda hvala in zadovoljen obraz osebe, ki sem ji pomagala, sta mi vrednejša kot kakšno darilo. Natalija Papeţ, 4. b Stran 29 ZNANJE ZA PRIZNANJE Kot vsako leto, smo se tudi letos prijavili na številna tekmovanja in dosegali odlične rezultate iz fizike, kemije, matematike … Rezultate s posameznih tekmovanj smo zbrali v preglednice. »Zavedati se tega, da si neveden, je velik korak proti znanju.« B. Disraeli Srebrno Vegovo priznanje: 7. razred 8. razred 9. razred Sara Kambič Andreja Dobrovoljc Tjaša Ţagar Taja Keber Primoţ Turk Blaţ Fabijan Primoţ Špringer Preglovo priznanje iz kemije: Bronasto priznanje 8. razred 9. razred Barbara Doberdrug Tjaša Ţagar Aljaţ Pavišič Anţe Moţe Luka Špoljar Rok Košiček Andreja Dobrovoljc Srebrno priznanje Aljaţ Pavišič Tjaša Ţagar Stefanovo srebrno priznanje iz fizike: Luka Špoljar Stran 30 Urša Lavrič BRŠLJINKO Bronasto priznanje iz geografije: 7. razred 8. razred Primoţ Fabijan 9. razred Barbara Doberdrug Tjaša Ţagar Luka Špoljar Iztok Zagorc Urban Burkat Blaţ Fabijan Na regijsko tekmovanje iz geografije sta se uvrstila: Tjaša Ţagar Iztok Zagorc Regijsko tekmovanje iz geografije: Iztok Zagorc – 3. mesto in srebrno priznanje Regijsko tekmovanje – Kaj veš o prometu? 8. razred Rok Traviţan - 3. mesto Ekipno - 1. mesto Drţavno tekmovanje: Tim Lukman 9. razred Tim Lukman - 1. mesto 25. mesto Proteusovo priznanje iz biologija Bronasto priznanje 8. razred Barbara Doberdrug 9. razred Iztok Zagorc Blaţ Fabijan Urša Lavrič Alja Koračin Matej Fišter Srebrno priznanje Luka Špoljar Letnik XL, Številka 1 Blaţ Fabijan Stran 31 Nemška bralna značka: Zlato priznanje: Andraţ Ţbogar Anţe Moţe Tjaša Ţagar Tjaša Ljubi Alja Koračin Primoţ Fabjan Rok Košiček Srebrno priznanje: Urban Burkat Marko Rozman Iztok Zagorc Ema Butara Urša Lavrič Sara Šega Blaţ Fabijan Jan Klobučar Luka Hrastar Ana Cesar Matej Fišter Primoţ Špringer Karmen Krapeţ Nejc Novak Jure Plut Alen Ostrvica Donika Maliqaj Špela Lukman Nuša Košir Sergeja Ţagar Anja Miklavc Anja Parkelj Andreja Dobrovoljc Andraţ Barle Barbara Doberdrug Matic Hotujec Aljaţ Pavišič Tekmovanje iz znanja nemščine: Bronasto priznanje Andraţ Ţbogar Urban Burkat Tjaša Ţagar Drţavno tekmovanje iz nemščine: Andraţ Ţbogar – srebrno priznanje Tekmovanje iz znanja angleščine: Bronasto priznanje Nina Florjančič Miha Brodarič Aljaţ Pavišič Anja Miklavc Viktorija Pelko Marko Rozman Primoţ Turk Stran 32 BRŠLJINKO Angleška bralna značka Za angleško bralno značko je bralo 126 učencev od 4. do 9. r. Učenci so prejeli 47 zlatih priznanj in 64 srebrnih priznanj. Ţupančičeva bralna značka Od 1. do 9. r je 391 učencev osvojilo Ţupančičevo bralno značko. Dva učenca sta osvojila še bronasto Jurčičevo bralno značko in en učenec srebrno Jurčičevo bralno značko. Zlati bralci – učenci, ki so vsa leta šolanja osvojili BZ Sara Gašperšič Rok Traviţan Alja Koračin Matej Fišter Patricija Gorše Lenart Bartolj Urša Lavrič Luka Hrastar Maja Gradišar Urban Burkat Simon Bercko Anja Doblehar Rok Košiček Eva Jerič David Voglar Karmen Krapeţ Maša Mamić Tim Lukman Iztok Zagorc Jure Plut Anţe Moţe Nika Vidovič Blaţ Fabijan Tjaša Ţagar Nuša Košir Cankarjevo srebrno priznanje: 4. razred 5. razred Alenka Červ Ana Šubic Kaja Smrekar Maša Kralj Špela Saje Nika Kunčič Maša Gazvoda Manca Vidovič Eva Blaţič David Kastelic Zala Košiček Sara Bozovičar Brina Klobučaver Lara Šmalc Ana Kastrevc 6. razred 7. razred 8. razred Maša Ţbogar Klemen Mervar Laura Medved Nika Barbo Tjaša Ljubi Andreja Dobrovoljc Miha Brodarič Anja Barbo Maša Mamič Luka Špoljar Blaţ Fabijan Sara Turk Ana Cesar Primoţ Fabjan Andraţ Barle Anja Špringer 9. razred Iztok Zagorc Tjaša Ţagar Nika Vidovič Nika Koračin Klara Oštir Karin Bartolj Peter Vranešič Tjaša Pate Tea Pirc Letnik XL, Številka 1 Stran 33 Tekmovanje v hitrem in zanesljivem računanju Sodelovali Število učencev Rezultat 2. a, b, c, d 43 1. mesto med drugošolci SLO 3. a, b, c, 40 9. mesto med tretješolci SLO 4. a, b, d 37 4. mesto med četrtošolci SLO 5. a, b, c, d 18 6. – 9. r. 140 Mitja Barbo 5. r. 9. mesto med sedmošolsci SLO 6. mesto med devetošolci SLO 8. mesto na državnem tekmovanju OŠ Bršljin 7. mesto med šolami v SLO Tekmovanje iz logike Od 130 tekmovalcev je 53 učencev prejelo bronasto priznanje. Na drţavno tekmovanje so se uvrstile: Tjaša Ţagar, Ema Butara in Nadja Fajfar. Tekmovanje iz znanja zgodovine Bronasto priznanje Iztok Zagorc Andreja Dobrovoljc Blaţ Fabijan Alja Koračin Luka Špoljar Maša Mamič Miha Brodarič Srebrno priznanje Iztok Zagorc Luka Špoljar Tekmovanje mladih tehnikov Boštjan Bobnar in Primoţ Turk sta na drţavnem tekmovanju osvojila 1. mesto v kategoriji obdelava kovin. Stran 34 BRŠLJINKO Področno tekmovanje iz šaha: Dekleta do 12 let (1999 in mlajša) 8. mesto – Iva Rakoše 13. mesto – Ana Šubic Dekleta do 12 let (1999 in mlajša) 8. mesto – Iva Rakoše 13. mesto – Ana Šubic Dekleta do 15 let (rojena 1996 in mlajša) 1. mesto – Andreja Dobrovoljc in 9. mesto na drţavnem tekmovanju 3. mesto – Barbara Doberdrug in 34. mesto na drţavnem tekmovanju Fantje do 12 let (1999 in mlajši) 1. mesto – Vid Dobrovoljc in 9. mesto na drţavnem tekmovanju 6. mesto – Jure Andolšek Šah – ekipno tekmovanje Mlajši dečki Vid Dobrovoljc Jure Andolšek mesto na področnem tekmovanju Rok Kebelj 4. mesto na drţavnem tekmovanju Mlajše deklice Andreja Dobrovoljc Barbara Doberdrug mesto na področnem tekmovanju Iva Rakoše 10. mesto na drţavnem tekmovanju Letnik XL, Številka 1 Stran 35 Tekmovanje Kaj veš o sladkorni bolezni? Bronasto priznanje so dosegli: Sara Gašperšič, Maša Mamić in Matej Fišter. NATEČAJ — EVROPA V ŠOLI SREBRNO PRIZNANJE Literarni natečaj Likovni natečaj Video natečaj Tjaša Brulc 3.r. Lovro Pirh 2. r. Ţan Cesar 7. r. Irena Ţibert 9. r. Alenka Červ 4. r. Tjaša Ljubi 7. r. Andreja Dobrovoljc Nina Florjančič Raziskovalna naloga Tjaša Ţagar LIKOVNI NATEČAJI 8. MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH EKSLIBRISOV zlato priznanje priznanje za uvrstitev na razstavo Sanela Sijarić 8. r. Nuša Košir 9. r. Anja Doblehar 9. r. GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE priznanje in nagrada Benjamin Hrastar 5. r. 4. MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ IGRAJ SE Z MANO Laura Medved 6. r. Nika Košmerl 6. r. priznanje za sodelovanje Patricija Zoran 6. r. Špela Luštek 6. r. Karmen Korbar 6. r 22. MEDNARODNI EXTEMPORE V KOSTANJEVICI Tjaša Ljubi 7. r. priznanje za sodelovanje Kristina Kovač 6. r. Primoţ Femc 6. r Stran 36 BRŠLJINKO ŠPORT ATLETIKA – EKIPNO PODROČNO PRVENSTVO Boljši rezultati posameznikov Kevin Jeler 7. mesto Tek 300 metrov Ana Cesar 9. mesto Tek 300 metrov Kaja Gorjup 6. mesto Skok v višino ATLETIKA – posamično občinsko prvenstvo Ana Cesar 3. mesto 300 m mlajše deklice Marko Ţivković mesto 600 m mlajši dečki Aleks Smrekar mesto skok v višino mlajši dečki Alen Ostrvica mesto vortex mlajši dečki Barbara Doberdrug mesto 1000 m starejše deklice Kaja Gorjup mesto višina starejše deklice Jan Bevec mesto vortex starejši dečki ATLETIKA – drţavno šolsko tekmovanje Nina Luzar 4. mesto 60 m starejše deklice Jan Bevec 12. mesto vortex mlajši dečki Kaja Gorjup 11. mesto skok v višino Gašper Bobnar 13. mesto skok v višino Namizni tenis Posamično področno prvenstvo Ţiga Novak mesto dečki 1.-5. razred Mario Kriţman mesto dečki 1.-5. razred Četrtfinale drţavnega prvenstva Ţiga Novak Letnik XL, Številka 1 7. mesto dečki 1.-5. razred Stran 37 KROS - JESENSKI Marko Ţivković 3. mesto Letnik 1998 Barbara Doberdrug 4. mesto Letnik 1997 KROS — SPOMLADANSKI Alenka Červ 5. mesto letnik 2000 Brina Klobučar 9. mesto letnik 2000 Jure Doberdrug 6. mesto letnik 2000 Ana Cesar 4.mesto letnik 1998 Marko Ţivkovič 3.mesto letnik 1998 Primoţ Turk 6. mesto letnik 1997 Gašper Bobnar 9. mesto letnik 1997 NOGOMET 1. mesto – občinsko prvenstvo Starejši dečki Mlajši dečki 1. mesto – področno prvenstvo 4. mesto – četrtfinale drţavnega prvenstva 4. mesto – občinsko prvenstvo KOŠARKA starejše deklice 4. mesto – občinsko prvenstvo mlajše deklice 2. mesto – občinsko prvenstvo 2. mesto – področno prvenstvo 1. mesto – četrtfinale drţavnega prvenstva starejši dečki 5.– 7. mesto – občinsko prvenstvo mlajši dečki 4. mesto – občinsko prvenstvo Stran 38 Naslov glasila BADMINTON Starejši dečki in deklice Mlajši dečki in deklice 5.- 6. mesto občinsko ekipno prvenstvo 2. mesto občinsko ekipno prvenstvo 5. mesto področno ekipno prvenstvo ODBOJKA starejši dečki mlajše deklice odbojka na pesku 2. mesto občinsko prvenstvo 5. - 6. mesto področno prvenstvo 5. – 7. mesto občinskem prvenstvu 2. mesto – polfinale drţavnega prvenstva - dečki 8. mesto – finale drţavnega prvenstva – dečki GIMNASTIKA—AKROBATIKA: SKOKI Z MALE PROŢNE PONJAVE LUKA BOJANC Drţavni prvak v akrobatiki. Drţavni prvak v skokih z male ponjave. Drţavni prvak v športni gimnastiki – program A. ŢAN SUŠA Tretji na drţavnem prvenstvu v akrobatiki. Drugi v skokih z male proţne ponjave. Drţavni prvak v športni gimnastiki – program C. Športnik šole je LUKA BOJANC. Športnica šole je BARBARA DOBERDRUG. Letnik XL, Številka 1 Stran 39 VESELA ŠOLA (slogan: Preizkusi svojo silo znanja - ker v naši galaksiji znanja izveš več!) V letošnjem šolskem letu je v Sloveniji ponovno zaţivela Vesela šola. Posodobljena, prvič v zgodovini revij Pil in Plus kot posebna priloga s svojim spletnim portalom. V njej so sodelovali tudi učenci Osnovne šole Bršljin. Na zanimiv in zabaven način so širili znanje o drugačnosti in enakopravnosti, zgodovini denarja, filmih in risankah, solinah, skrivnostnem svetu vulkanov, robotiki, starem Egiptu, se urili v angleščini, brusili sposobnosti reševanja logičnih nalog, dodatno gradivo pa so predstavljali tudi članki z logotipom Vesele šole. Na dvostopenjsko tekmovanje iz Vesele šole se je prijavilo 60 tekmovalcev od 4. do 9. razreda. Šolskega tekmovanja se je udeleţilo 49 učencev; od tega jih je 40 osvojilo bronasto priznanje. Alenka Červ (4. r.) Sara Bobnar (4. r.) Srebrno priznanje Jan Slanc (4. r.) Nezmir Hodţić (5. r.) Eva Blaţič (4. r.) Pia Kelvišar (5. r.) Ţan Prosen (4. r.) Primoţ Fabjan (7. r.) Zlato priznanje Ana Šubic (5. r.) Priznanje mladim naravoslovcem Na 34. dnevu naravoslovcev je Prirodoslovno društvo Slovenije podelilo priznanja in nagrade udeleţencem natečaja Rastlina, ţival in kamnina leta 2010. Podelitev je bila decembra 2010, v hotelu Mons v Ljubljani. Za raziskovalno nalogo Mravlje – ţivali leta 2010, so prejeli priznanje: Barbara Doberdrug iz 8. c, Primoţ Fabjan iz 7. c, Miha Fišter iz 7. b, Gregor Moţe iz 8. a Domen Poderţaj Klobčič iz 8. a. Natalija Papeţ in Ţan Prosen iz 4. b pa sta prejela priznanje za opis trpotca – rastline leta 2010. Stran 40 BRŠLJINKO Srebrno priznanje za raziskovalno nalogo s področja turizma Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja smo ustanovili Turistično agencijo Bršljanka in v projektnih skupinah raziskovali, se druţili in izdelali raziskovalno nalogo z naslovom S konjskega hrbta, nad oblake in v soju svetilke obiščemo škrate. Zdruţili smo šport, zabavo in »akcijo«, tri dejavnosti, ki jih imamo mladi najraje. Podali smo se v pustolovščino in doţiveli nepozabno srečanje s konji, MEDNARODNO PRIZNANJE ZA PROJEKT SITULA Naši otroci imajo zaradi načina ţivljenja vse manj stika s svojo bliţnjo in širšo okolico. Niso zainteresirani za dogodke, ki so se v njihovi okolici dogajali v preteklosti. Da bi aktivno spoznali, zakaj Novo mesto imenujemo »MESTO SITUL«, smo se odločili za projekt Situla, s katerim bi jim pribliţali kulturno dediščino našega mesta. Tako smo se medpredmetno povezali zgodovina, tehnika in Arheološki muzej Novo mesto. Dogovorili smo se o aktivnostih v muzeju, ki ob razstavah ponuja tudi bogate delavnice za učence. Učenci so pri zgodovini z raziskovanjem literature o ţivljenju na našem področju v 1. tisočletju p.n.št. spoznavali zgodovinska dejstva. Spoznali so situlo, njeno uporabo, način izdelave, njen pomen nekoč in danes in tudi Letnik XL, Številka 1 letali in škratom Bršljinkom. Na Turistični trţnici, kjer so potekale predstavitve raziskovalnih nalog in predstavitve posameznih osnovnih šol, so podelili tudi priznanja najboljšim. Prejeli smo srebrno priznanje. Tim turistične agencije Bršljanka: Anja Barbo, Andreja Bartelj, Anja Doblehar, Nika Vidovič, Maša Mamić, Rok Traviţan, Tjaša Ţagar in mentorica Dunja Bukovec situlo kot arheološko najdbo. V arheološkem muzeju so si ogledali razstavo dobe Ilirov in Keltov ter nato v delavnici muzeja pod vodstvom kustosinje izdelovali situle v pomanjšanem merilu iz folije za reliefe. Obiskali so arheološko najdišče na Kapiteljski njivi na Mrofu, ki je v neposredni bliţini šole. Tako so povezali situlo s krajem najdbe. Ker smo ţeleli izdelati situlo, ki bi bila čim bolj podobna originalu, smo k sodelovanju povabili tudi mojstra, ki nam je izdelal situlo iz bakrene pločevine v naravni velikosti, sami pa smo s tolčenjem v bakreno pločevino oblikovali relief – kopijo originalne situle. Izdelali smo reliefni plašč situli, ki smo ga pritrdili na prej izdelano vedrico . S projektom smo se predstavili na 9. Mednarodnem znanstvenem simpoziju tehnične ustvarjalnosti v šolskem kurikulumu v obliki projektnega dela Od ideje do izdelka – od vrtca do fakultetnega tehniškega študija v Portoroţu. Pripravili smo zahtevano dokumentacijo v slovenskem in angleškem jeziku, na samem simpoziju pa podrobno predstavili projekt. S projekti se je predstavilo 340 udeleţencev iz 12 drţav. . Projekt SITULA OŠ Bršljin je dobil nagrado kot najboljši izmed projektov OŠ za predmetno stopnjo. Stran 41 ZANIMIVO Intervju z Robijem Erjavcem na Radiu Krka Na obisku Radia Krka smo se pogovarjali z najbolj priljubljenim ''speakerjem'' Robijem Erjavcem, ki nam je povedal veliko o sebi in svojem delu. Nisem hotel v šolo, potem pa je bilo super. ;) Imate veliko prostega časa? Ste bili v šoli mirni ali ţivahni? Kaj počnete med svojim prostim časom? Pri izvajanju intervjuja smo si pomagali z diktafonom, a tehnika nam je malo zagodla. Ţivahen. Naučili smo se, da moramo pri novinarskem delu vedno poskrbeti za rezervo (baterijski vloţek) . Nisem imel najljubšega predmeta. S katero besedo bi opisali svoje Ţivljenje? A samo ena mora biti? IZZIV. Ali ste se kot otrok radi smejali? Rad sem se smejal, ja. Če je bilo kaj smešnega, drugače ne. Če bi ujeli zlato ribico, katere 3 ţelje bi si zaţeleli? Nisem človek, ki bi preveč razmišljal o tem, kaj bi bilo, če bi nekaj imel. Sem otipljiv človek. No, če bi ţe moral izbrati tri ţelje, bi si zaţelel, da bi bilo na svetu luštno, fajn. Mene bi najbolj veselilo, če bi bilo v naravi, v ţivljenju vse tako, kot mora biti, da bi bili vsi srečni. Hodili ste na OŠ Bršljin, kaj ste si najbolj zapomnili? Meni je bilo super. Takrat se je imenovala še OŠ SNOB Bršljin. Spomnim se velike krize v tretjem razredu, takrat smo se preselili v Bršljin, prej sem hodil v OŠ Grm. In sem »bojkotiral« šolo. Stran 42 Kateri predmet vam je bil najljubši? Ste veliko plonkali (prepisovali)? Nisem plonkal, plonkanja v našem času ni bilo, to je bolj sedaj v navadi. Kaj vas veseli pri vašem delu? Vse mi je všeč. Ste kdaj pomislili, da bi bili lahko kaj drugega po poklicu? So stvari, ki te presenetijo. Nisem samo radijski voditelj, upravljam tudi delo moderatorja. Odločil sem se zato, ker se je pač zgodilo. Poklic mi je v redu. Na radiu delate veliko z ljudmi in se z njimi pogovarjate, delate pa tudi v ljubljanski kotlini. Ali drţi trditev, da se Dolenjci razlikujemo od Ljubljančanov in od ostalih prebivalcev? Zakaj? So navade, običaji, ki so značilni za ene in druge, različni smo in drugačni pri komunikaciji. Niti ne. Počivam. Nekje smo zasledili podatek, da radi kuhate. Kaj najraje kuhate? Morske sadeţe in zelenjavo. Izvedeli smo tudi, da ste kot otrok radi prepevali? Prepevam zmeraj, na OŠ Bršljinu sem bil v zboru. Na katerem oz. čigavem koncertu ste bili nazadnje? Na dobrodelnem koncertu. Imate kako hišno ţival? Ja. Tri mačke, ki so pravi okupatorji (smeh). Ali so vam ţe kdaj prerokovali? »Prepevam zmeraj, na OŠ Bršljin sem pel v pevskem zboru.« Ja, ampak ne verjamem v to, poznam pa veliko prerokovalcev. Glede na to, da smo Ekošola, skušamo lepo skrbeti za okolje in ločujemo odpadke. Ste tudi vi prijazni do okolja ? Moram povedati, da kar sem. Sicer imam naravo ţe v osnovi rad, ţe od malega ţivim v naravi. Kaj menite o resničnostnih šovih , npr. Big brother slavnih? Bi se ga udeleţili? BRŠLJINKO Sanjska ţenska. Pri teh oddajah sem bil tudi glavni scenarist. Na koncu smo se še zahvalili Robiju za čas, ki si ga je vzel in za razumevanje naših »tehničnih teţavic«. SODELUJEMO V PROJEKTU COMENIUS V sklop projekta Comenius, v katerem sodelujeta Gimnazija Novo mesto in gimnazija iz Eppingena, ki sta izbrali temo Drugačnost in tujost v Evropi – most do Romov, se je delno vključila v sodelovanje tudi naša šola. Ţe ob pobudi vodje projekta, da bi raziskovali z njimi, smo bili navdušeni. Zatem pa je dogovor potekal tudi z dijaki samimi. Dijaki novomeške gimnazije, ki sodelujejo v projektu, so skupaj z vrstniki iz Nemčije in mentorjema obiskali našo šolo, kjer so dijaki izvedli uri glasbene vzgoje in likovnega ustvarjanja. Ker sta to močni področji romskih otrok, so bili le-ti nad delom navdušeni in sproščeno sodelovali. Tako so nas jezikovne razlike povezale na drugačen, svojevrsten način. Letnik XL, Številka 1 Druga skupina dijakov z nemškimi vrstniki in njihovim mentorjem pa so obiskali učence pri pouku nemščine. Skupaj so pripravili in na zanimiv način izvedli dve uri pouka, in sicer v 7. in 9. razredu. Učenci so bili navdušeni (po izvedbi predstavitve Nemčije so celo zaploskali), saj so se srečali s pristnimi govorci nemškega jezika. Po končanih urah so učenci takoj izrazili ţeljo po večkratnem sodelovanju. Dijaki in mentor so nam obljubili, da naslednje leto spet sodelujemo, saj projekt traja dve leti. Stran 43 S POMOČJO JANE DULAR SMO SPOZNALI RAZNOLIKOST AFRIKE Na zbor šolske skupnosti smo povabili dobrosrčno in prijazno mladenko Jano Dular, ki je s svojim pogumom, trdno voljo pomagati in vero v boljše ţivljenje zaznamovala ţivljenje mnogim prebivalcem zahodne Afrike. Kot študentka se je priključila humanitarni organizaciji Edrisa in odpotovala v Afriko, kjer je petnajst mesecev pomagala v Ugandi, Tanzaniji in Keniji. Mlada prostovoljka nam je predstavila, kako je sledila svojim sanjam in predstavila raznolikost Afrike. Prepričala nas je, da Afrika ni samo suha, črna, revna in pusta, temveč mnogo več. Nasproti milijonskim bogatim mestom ţal stoji tudi revščina številnih afriških plemen, za katere se zdi, da so pozabljena od vseh in prepuščena bedi, lakoti in boleznim. Prav sočutje in ţelja pomagati je Jano Dular pripeljalo v Ugando, kjer je poučevala v šoli in vrtcu, otroke je učila različnih uporabnih vsebin; pigmejskim ljudstvom je pomagala pri gradnji domov, saj so bili prisilno naseljeni na področja, kjer niso vajeni ţivljenja in preţivetja, njihov dom pa je vlada razglasila za naravni rezervat za gorile. Tako jih je naučila tudi pridelovati krompir. Posodobila je center za otroke s posebnimi potrebami, sodelovala pri gradnji šole za masajske otroke, saj bi brez Stran 44 šole morali vsak dan do najbliţje šole pešačiti 50 km v eno smer. Ob predavanju smo spoznali, da se verjetno sploh ne zavedamo, kaj imamo, ko imamo topel dom, vsak dan topel obrok, za katerega se nam ni potrebno spraševati, od kod je prišel ali če sploh bo prišel na mizo, imamo šolske potrebščine, učitelje, ki jim je mar za naše učenje in znanje, urejene in lepo opremljene šole. Kot smo lahko slišali na predavanju, te stvari v Afriki niso same po sebi umevne. Nam je pogosto naporno biti v šoli od osmih zjutraj do enih ali dveh popoldne. Afriški otroci so v šoli od osmih zjutraj do petih popoldne, potem pa morajo pešačiti po sladko vodo, gnati ţivino na pašo in nabirati drva, da lahko mama skuha skromno večerjo. Naša edina naloga po pouku pa je, da naredimo domačo nalogo in da se učimo. Kako smo lahko srečni, da se imamo kje učiti. Šole v Afriki so sicer brezplačne, a v enem razredu je do 150 otrok, njihova učiteljica pride v šolo ali pa ne, kakor se ji zazdi. V pogojih za prido- bitev izobrazbe se ţal ne moremo primerjati z Afriko. Kaj pa v ţelji po izobrazbi, učenju, pridobivanju znanja? Včasih se zdi, da imamo kljub vsem dobrinam premalo lastne volje, da bi dosegli več znanja. Ob koncu pa smo gotovo skorajda vsi spoznali, da moramo ceniti to, kar imamo in izkoristiti vse danosti, da bi dosegli čim več in postali čim boljši. »V Afriki je v njihovih šolah v razredu tudi do 150 učencev.« BRŠLJINKO Princesa kamnitih besed Učenke izbirnega predmeta gledališki klub smo pripravile gledališko predstavo Princesa kamnitih besed. Predstava govori o »kamnitih« - grdih besedah, ki jih je princesa govorila zaradi ognjenega škratjega popra. V zgodbo se zaplete tudi princ, ki se zaljubi v prelepo princeso in jo ţeli odčarati s pomočjo svojega čarovnika. Na koncu ljubezen premaga vse teţave, čarovnik pa poper. Princesa je zopet najprijaznejša deklica na svetu. S predstavo smo najprej 13. aprila 2011 nastopile na Festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Nastopiti smo morale na pravem odru pod pravimi reflektorji in pred zahtevno publiko. Pridobile smo veliko izkušenj ter s predstavo naravnost zablestele. Več treme pa nam je prav gotovo povzročil nastop pred domačim, bršljinskim občinstvom. Na šolskem odru smo nastopile 22. aprila 2011. Ko smo prvič zaigrale pred tako mnoţico ljudi, smo imele tremo, a je ob vstopu na oder takoj izginila in tako je igra zablestela. S predstavo smo bile zelo zadovoljne. Po predstavi smo dobile velik aplavz, kar je za nas pomenilo, da so prav vsi uţivali ob gledanju naše predstave. učenke Gledališkega kroţka OŠ Bršljin Odlična Patricija Gorše v vlogi princese (levo) in Irena Ţibert v vlogi kralja Letnik XL, Številka 1 Stran 45 Odvrzite skrbi, uţivajte med počitnicami in ko se boste zabavali, počnite to varno. Slikovno gradivo za Bršljinka je izbrala učiteljica likovne vzgoje Nataša Kastelec. Naslovnico je prispevala učenka Špela Luštek iz 6. b, ki je zanjo prejela priznanje na natečaju Igraj se z mano. Zadnjo stran pa krasi nagrajena slika Benjamina Hrastarja iz 5. b, z naslovom Otroci, ogenj ni igrača! Ostale likovne izdelke so prispevali še: Laura Medved 6. c, Karmen Korbar 6. b, Nika Košmerl 6. b, Patricija Zoran 6. b, Anja Špringer 7. a, Sanela Sijarić 8. c, Maruša Jakše 8. b. Fotografije na temo gozd je prispevala Iva Rakoše 6. a in Maruša Jakše 8.b.
© Copyright 2024