Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV 8. april 2014 OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Drage mlade raziskovalke, raziskovalci! Spoštovane mentorice in mentorji! » Vse naše sanje se lahko uresničijo, če imamo pogum, da jim sledimo.« Walt Disney Šolsko leto 2013/2014 se je začelo sanjsko, saj ste na razpis prijavili kar 21 raziskovalnih nalog. Samo želja po drugačnem delu še ni dovolj, da se začrtane zamisli pripeljejo do konca. Potrebno je veliko poguma, trdega dela in predvsem vztrajnosti, ki se je nekaterim obrestovala. »Dejanje je vredno, če ga pripeljemo do konca.« Džingis Kan Tako vam v biltenu predstavljam povzetke devetih raziskovalnih nalog. Vsem mladim raziskovalcem čestitam za uspešno opravljeno delo, njihovim mentorjem pa se zahvaljujem za pomoč, vodenje in usmerjanje k načinu dela, ki v veliki meri spodbuja inovativnost, ustvarjalnost in pogled v prihodnost. Darja Vrhovnik, koordinatorka Gibanja MRK osnovnošolcev OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 1. PODROČJE: INTERDISCIPLINARNO PODROČJE BIOPOLJE – NADALJEVANJE Avtorji: Tadej Mirkac, Katarina Lodrant, Marko Prikeržnik Mentorica: Marija Sirk Polanšek Šola: OŠ Franja Goloba Prevalje Z raziskavami smo želeli potrditi nekatere ugotovitve, do katerih so prišle naše raziskovalke v lanski raziskovalni nalogi z naslovom Biopolje. Preučili smo, če je res možno vnesti informacije v vodo in sadeže, ki vsebujejo vodo. Delali smo poskuse s pomarančami in jabolčnimi krhlji v kozarcih z različnimi informacijami. Ugotovili smo, da s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da s posebnim informiranim kozarcem in s pozitivnimi in negativnimi informacijami (napisi in slikami) lahko vplivamo na dogajanje v vodi in v sadežih, ki so bili v kozarcih. informiran modri kozarec pozitivna informacija "prisrčna hvala" negativna informacija "budalo smrdljivo" Takšne so bile videti pomaranče po skoraj dveh mesecih v kozarcih z različnimi informacijami. Na začetku so bile pomaranče karseda enake. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev OSTRŽEK V ŠOLI Avtorica: Nika Matavž Mentorica: Tanja Glasenčnik Šola: OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Po napornem dnevu me pravljični junaki v sanjah večkrat popeljejo po poteh misli, ki bi jih rada razumela in osmislila v vsakodnevnem življenju. Dan v šoli je bil čuden, obeležile so ga večje in manjše laži… Vsa zmedena sem zaspala, v miren sen pa me je zazibal pravljični junak Ostržek, ki mi je s čudovito pravljico poskušal razložiti današnji dan. Popeljal me je med učilnicami in šolskimi klopmi. Sošolci so se skozi dan sprehajali z majhnimi in večjimi lažmi. Nekateri so se postavljali pred svojimi simpatijami, drugi so hoteli biti samo opaženi, nekaterim pa je pogledati resnici v oči tako boleče, da tega ne počnejo več. Da čudovita pravljica in veličastni Ostržek ne bi ostala samo sen in da bi si osmislila moj dan, sem se podala v raziskovalno nalogo o lažeh v šoli, z naslovom Ostržek v šoli. Ker se laž pojavlja že zelo zgodaj, si ne smemo zatiskati oči pred resnico. Ampak se dovolj zgodaj naučiti in soočiti z njo in biti to kar smo. In ne biti to, kar si želijo drugi. Zato sem se v nalogi poleg anket in intervjujev osredotočila tudi na delavnico Ostržek v šoli in samoevalvacijski koledarček Semafor laži. Želim si, da bi se ljudje zavedali, da so laži, ki so del našega življenja, nepotrebne. Da lahko gradimo zaupanje drug do drugega in do samega sebe le z resnico. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 2. PODROČJE: GEOGRAFIJA TEMPERATURNA INVERZIJA V RADJAH OB DRAVI Avtorica: Urška Jevšnik Mentorica: Branka Roškar Šola: OŠ Radlje ob Dravi Rdeča nit raziskovalne naloge Temperaturna inverzija v Radljah ob Dravi je vremenski pojav, pri katerem se temperature z višino spreminjajo drugače, kot je to običajno. Dokazala sem, da se temperaturni obrat v Dravski dolini na območju Radelj ob Dravi pojavlja. Do potrditve sem prišla s primerjavo jutranjih temperatur, ki sem jih zbirala na štirih različnih opazovalnicah, ki so bile postavljene na različnih nadmorskih višinah od oktobra 2013 do januarja 2014. Število dni s temperaturnim obratom sem primerjala z Ljubljansko kotlino. Pogosto se dogaja, da je zrak v času temperaturnega obrata bolj onesnažen kot običajno – tudi to dejstvo sem dokazala s preprostim poskusom. In lahko potrdim, da to dejstvo drži. Ugotovila sem tudi, da večina učencev 8. razredov OŠ Radlje temperaturnega obrata še ne prepozna, kljub temu da živijo na območju, kjer se zelo pogosto dogaja. Devetošolci v glavnem ta vremenski pojav spoznajo pri pouku geografije. Večina anketiranih je bila mnenja, da ta pojav vpliva na počutje ljudi oziroma na njihovo razpoloženje. Zanimivo bi bilo raziskati, kako. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 3. PODROČJE: SOCIOLOGIJA RAZLIKE MED VEČJIMI IN MANJŠIMI ŠOLAMI Avtorici: Ajda Doler, Patricija Grobelnik Mentorica: Mateja Jontes Šola: OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Učenci se ne odločamo sami, v katero šolo bomo hodili. Običajno nas starši vpišejo v šolski okoliš - najbližjo šolo našega doma, le redki starši sprejmejo drugačno odločitev. Sva učenki manjše šole in ker naju je zanimalo, kako je, če si učenec večje šole, sva se odločili za raziskovalno nalogo na temo razlike med večjimi in manjšimi šolami. Z raziskavo sva želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike med šolami glede na njihovo velikost, program, medsebojne odnose, vzgojno problematiko, pogoje za delo in varnost ter druge karakteristike, ki jih imajo posamezne šole. Raziskava je pokazala nekatere razlike vezane na število učencev (osnovni podatki šole, izbirni predmeti), število in raznolikost dejavnosti (interesne dejavnosti, prireditve, projekti, medsebojni odnosi), potrebe šol (pogoji za delo). Ugotovili sva, da ni bistvenih razlik pri organizaciji taborov, tečajev in tekmovanj, načinu reševanja vzgojne problematike ter pri aktivnostih za prepoznavnost šole v okolici. Zanimivo je dejstvo, da je obravnavana tematika še dokaj neraziskana, kar se kaže tudi v dostopu literature, zato bi bilo smiselno raziskavo nadgraditi in z njo nadaljevati. V raziskovalni vzorec bi lahko vključili tako učitelje in učence kot tudi starše in na ta način pridobili celostni pregled področja, ki bi z natančno analizo dal nove smernice in drugačen vpliv na kakovost vzgoje in izobraževanja nas učencev. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 4. PODROČJE: SLOVENJSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST PREZRTA IN (NE)ZNANA PISATELJICA LJUBA PRENNER Avtorica: Aleša Kamenik Mentorici: Tadeja Grmadnik Modrej, Irena Vitrih Šola: OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu V raziskovalni nalogi predstavljamo koroško pisateljico in odvetnico Ljubo Prenner. Zaradi izjemnosti in njene prezrtosti na različnih področjih (v okolju, delovnem prostoru in literaturi) je nekoliko večji poudarek na predstavitvi njene življenjske poti. V nadaljevanju predstavljamo analizo prvega slovenskega kriminalnega romana Neznani storilec in analizo treh kratkih proznih besedil, s katerimi smo med drugim želeli ugotoviti, ali se drugačnost književnice kaže tudi v njenih besedilih. Z anketo smo raziskovali tudi poznavanje koroške pisateljice med učitelji koroških osnovnih šol (Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu, Prve Osnovne šole Slovenj Gradec, Druge Osnovne šole Slovenj Gradec in Osnovne šole Franja Goloba Prevalje). Opravili smo intervju z njeno sorodnico, slovensko filmsko in gledališko igralko Jerico Mrzel. S tem smo pridobili pomembne podatke o pisateljičini osebnosti, izvedeli smo, da je bila polna življenjske moči in veselja. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 5. PODROČJE: PSIHOLOGIJA ABC Avtorici: Stella Belaj, Izza Tinta Mentor: Zlatko Triller Šola: OŠ Franja Goloba Prevalje Vsako vedenje lahko razdelimo na tri elemente: A) dražljaj (dogajanje tik pred vedenjem oz. sprožilec vedenja, ki je lahko trenutno, ali pa dogodek, ki se je zgodil v preteklosti; primer: starši otroka priganjajo k pisanju domače naloge, ker sam tega ne stori), B) vedenje (vedenje oziroma reakcija na dogajanje A; primer: otrok ugovarja in ne gre pisat domače naloge) in C) posledica (posledica, ki sledi vedenju; primer: starši popustijo in ne priganjajo več otroka k pisanju domače naloge, otrokovo vedenje se bo v prihodnosti ob podobni situaciji verjetno ponovilo). Vsako naše vedenje ima posledice, posledica je odgovor okolja, ki sledi vedenju in vpliva na naše vedenje v prihodnosti. ABC-model nam pomaga razumeti, zakaj se neko vedenje pojavlja, kaj ga ohranja. Cilj raziskave je bil spoznati ABC-model opazovanja vedenja ljudi in s pomočjo tega modela opazovati vedenje otrok v enem oddelku 1. triade. S pomočjo vprašalnika pa sva želeli spoznati reakcije učencev 3. triade na določene dogodke v šoli in doma. Prvi del empirične raziskave temelji na direktnem opazovanju vedenja učencev enega oddelka 1. triade naše šole, kjer sva opazovali izstopajoča vedenja (učenec se obrača na stolu in govori na glas s sosedom, spušča glasove) učencev med poukom. Pri tem sva skušali ugotoviti, kaj se je zgodilo tik pred neustreznim vedenjem učenca, kako je na to vedenje reagirala učiteljica, kako je reakcija učiteljice vplivala na učenca. V drugem del empirične raziskave sva pridobili vprašalnike učencev 3. triade ter staršev. Z vprašalniki sva pridobili podatke o tem, kako se učenci vedejo ob točno določenem dogodku v šoli in doma, kakšne reakcije oziroma posledice sproži njihovo vedenje pri učiteljih in starših ter kakšen je njihov odziv (oziroma vedenje) na posledico oziroma reakcijo staršev ter učiteljev. Ugotovili sva, da učenci na izbrane/navedene dogodke doma in v šoli največkrat reagirajo z jezo (negativno reakcijo). jezo so največkrat odreagirali tudi starši in učitelji. Glede na primere dogodkov doma (Starši ti prepovedo iti zvečer ven s prijatelji.) sva ugotovili, da večina staršev odreagira s strogo prepovedjo, otroci pa so se odzvali z jezo, jokom, a so se kljub temu čez čas pomirili. Otroci tistih staršev, ki so popustili in dovolili otrokom izhod, so se držali dogovora in upravičili zaupanje staršev, kar je pozitivno. Ugotovitve so v skladu z spoznanji Skinnerja (glej pogl. 2.2, tabela 1), ki meni, da jeza spodbuja jezo, medtem ko odprta komunikacija, razlaga, dogovor krepita pozitivno vedenje. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 6. PODROČJE: ZGODOVINA IN UMETNOSTNA ZGODOVINA POZNAVANJE JAVNIH KIPARSKIH DEL V CENTRU SLOVENJ GRADCA Avtorice: Hana Klančnik, Maruška Abelin, Maja Voršič Lesjak Mentorica: Nina Popič Šola: Druga OŠ Slovenj Gradec Raziskovalno nalogo smo opravile z namenom, da ugotovimo, kako dobro meščani Slovenj Gradca poznajo javna kiparska dela v središču mesta. Izbrale smo jih trinajst. To so kipi, mimo katerih hodimo vsak dan, v resnici pa se sploh ne zavzamemo zanje. Izvedle smo anketo in ugotovile, da jih meščani slabo poznajo, za nekatere celo niso prepričani, kje stojijo. Težko je dobiti tudi informacije o njih, saj niso vsi opremljeni z napisnimi tablami. Boljše je poznavanje naslova del, oz. vedenje, komu je kip posvečen, kot pa poznavanje avtorja kipa. Za najbolj poznane kipe so se izkazali tisti, za katere je že na prvi pogled jasno, kaj predstavljajo. To so: Venetski konj, spomenik Huga Wolfa in Gandhi. Želele bi, da bi meščani in obiskovalci našega mesta imeli na voljo več dostopnejših informacij o kipih, predvsem v obliki napisnih tabel. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 7. PODROČJE: EKONOMIJA IN TURIZEM AKTIVNA UPORABA IGRAL Avtorji: Patricija Kovačič, Anastasija Gorgieva, Matic Kuhar Mentorica: Alenka Duler Šola: Druga OŠ Slovenj Gradec Cilji raziskovalne naloge:  seznaniti se s potekom izdelave igral  uspešno izdelati načrt aktivnega igrala za odrasle in otroke  posledično povečati turistični obisk v naši občini Raziskovalna naloga se ukvarja z vprašanjem aktivne uporabe igral. Zanima nas, kako bi lahko zasnovali igralo, na katerem bi se bili odrasli kar “primorani” igrati z otroki. S tem zanimivim igralom bi ljudi spodbudili h gibanju. Poleg tega želimo, da bi bilo to igralo okolju prijazno - iz naravnih materialov, predvsem lesa. Zanimala nas je izdelava v domači industriji iz domačega materiala, zato smo se povezali s podjetjem , kjer so že razmišljali o izdelavi igral, jih tudi obiskali in spoznali proizvodne procese. Posredovali smo jim analizo ankete, ki smo jo opravili. Igralo bodo izdelali. Upamo, da bo uspešno našlo svoj tržni prostor in da bo tja prihajalo veliko družin. Radi bi namreč spodbudili družinski turizem in v to uspešno vključili domača podjetja. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev 8. PODROČJE: TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA RAZVIJANJE PODJETNIŠKE IDEJE Avtorja: Nika Grešovnik, Andraž Paradiž Mentorica: Maja Sovič Šola: OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Podjetništvo je zakomplicirana stvar, kar dokazujejo vzponi in padci, ki jih mora doživeti podjetnik. Večini ne uspe, ker obupajo in ker se predajo, ravno na te stvari sva bila midva pozorna, ko sva se odločila, da postaneva podjetnika. Umislila sva si številne ideje, a nobena ni bila izvedljiva, a kljub temu se nisva predala. Nazadnje sva se odločila, da bova ustvarila aplikacijo SLPH, ki bi bila v pomoč kmetovalcem. Najprej sva pregledala zvezek za biologijo, v katerem smo se učilo o raziskovanju, ter se udeležila številnih predavanj o podjetništvu. Naučila sva se, da si morava najprej zastaviti vprašanje o problemu. Potlej sva postavila hipoteze (domneve), ter si zadala cilje, ki bi jih naj morala kot podjetnik tudi uresničiti. Nato sva si postavila oporne točke. Najprej sva morala podrobneje proučiti aplikacije. Ker pa je najina aplikacija namenjena kmetijam, sva morala izvedeti nekaj več o kmetijstvu, zakonih, ipd. Opravila sva ankete z kmetijami iz različnih predelov Slovenije, ter intervju z gospodom Stankom, direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda v Celju. Ko sva dobila odgovore na ankete in na intervju sva naredila analizo, ter znanje povezala in preuredila najino aplikacijo k željam kmetovalcev, ter po predlogih gospoda Stanka. Na tablo sva skicirala tudi prototip najine aplikacije. Ko sva zasegla vse oporne točke, sva zapisala ugotovitve in zaključek. OŠ Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev Nalogam, ki se bodo uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v ponedeljek, 19. maja 2014, v Murski Soboti, želim veliko uspeha. Darja Vrhovnik, koordinatorka Gibanja MRK osnovnošolcev za Koroško Državno srečanje poteka v dveh krogih: 1. KROG: pogoj je dosežen rezultat na regijskem srečanju; 2. KROG: izmed nalog, uvrščenih na Srečanje strokovne komisije, izberejo največ po šest nalog po področjih, ki so vabljene na javno predstavitev in zagovor, kjer se potegujejo za srebrno in zlato priznanje. Preostale naloge prejmejo bronasto priznanje. Uredila in oblikovala: Darja Vrhovnik