Prva ženska z vaginalno trahelektomijo bo mamica
12 tema: ginekologija www.medicina-danes.si Medicina danes, sreda, 19. oktober 2011, št. 19 VRHUNCI GINEKOLOŠKE KIRURGIJE Prva ženska z vaginalno trahelektomijo bo mamica Začetek bolezni brez simptomov »Le enkrat nisem šla na letni pregled h ginekologu. Simptomov nisem imela, zadnji izvid brisa PAP je bil prav tako v redu.« Dve leti za tem, ob naslednjem ginekološkem pregledu, je na izvidu brisa pisalo C5. Pokazal je predrakave oziroma maligne spremembe materničnega vratu v začetni fazi. »Škoda se mi zdi, da so v zdravstvu odpravili redne letne teste brisa PAP,« pravi Alenka, ki se ji ne zdi prav, da zdravstvena blagajna takšne preiskave ne krije pogosteje. »Sama si dodatne preglede pri zasebnikih še lahko privoščim, a poznam ljudi, ki si jih res ne morejo. Tako ne bi smelo biti,« meni sogovornica. Sprašuje se, ali so ženske o pomembnosti rednih brisov PAP dovolj dobro obveščene. Sama je bila prepričana, da zadostuje tudi njegovo manj pogosto preverjanje, torej manj kot enkrat na leto. Ohranitev maternice pomembna za kakovost življenja Želja po otrocih in diagnoza raka materničnega vratu sta pri sogovornici časovno sovpadali. Takrat 31-letna Alenka Fifolt je bila prva Slovenka, pri kateri so opravili RVT in tako ohranili maternico. Če bi ljubljanski ginekologi (v Kanado je po znanje že leta 2005 odšel dr. Meglič, vpeljava metode pa je zasluga več ginekologov, omenjenih v okvirju, in celotne kirurške ekipe) to metodo v Slovenijo pripeljali pozneje in ne kot četrti center v Evropi oziroma osmi v svetu, Alenka danes ne bi bila zdrava nosečnica. Odstraniti bi ji morali maternico, saj konizacija najverjetneje ne bi zadostovala. »Da lahko zanosim in imam otroke, je bil zame izjemno pomemben del zdravljenja. Zelo posega v kakovost mojega življenja,« razlaga in dodaja, da je bila z obravnavo na ljubljanski ginekologiji zelo zadovoljna. Konizacija, trahelektomija, histerektomija Konizacija je manj obsežna od trahelektomije. »Tako manj posegamo v Znanje za uspešen poseg plod dela več generacij »Znanje, ki je potrebno za takšno operacijo, se gradi več generacij,« poudarja ginekolog Leon Meglič. Delo njegove generacije ginekologov in operaterjev prim. dr. Branka Cvjetićanina, doc. dr. Boruta Kobala, prim. dr. Andreja Možine in doc. dr. Matije Barbiča sloni na znanju njihovih učiteljev, asist. dr. Milana Čaviča in prof. dr. Tomaža Tomaževiča. Vsi našteti pa radikalno vaginalno trahelektomijo danes tudi izvajajo. Mlajša generacija je dodala laparoskopsko odstranitev bezgavk in cerklažo, ob pomoči mentorjev pa opravila še odstranitev parametrijev in laparoskopsko cerklažo. »Centrov s takšno operativno tradicijo, kot jo ima ljubljanska ginekološka klinika, po svetu ni prav veliko,« enega od razlogov, zakaj RVT ni bolj razširjena operativna tehnika, navaja dr. Meglič. Po radikalni vaginalni trahelektomiji in treh spontanih splavih bo Alenka Fifolt novembra zibala prvorojenca. Uspešnega posega, ki ga je Alenka prestala kot prva Slovenka, se veseli tudi njen operater, ginekolog dr. Leon Meglič z ljubljanske ginekološke klinike. maternico, primerna pa je za bolnice s predrakastimi oblikami bolezni ali rakom v najzgodnejši obliki, pri karcinomu in situ (op. p. intraepitelijski rak). Medtem ko so nekoč za bolj napredovale oblike raka izvedli histerektomijo, je danes metoda izbire RVT,« pojasnjuje dr. Meglič. Uporabijo jo pri bolnicah z rakom do stadija 1A2. »Zgolj izjemoma bi se za ta poseg odločili pri stadiju 1B1, kjer je tumor v materničnem vratu že viden s prostim očesom.« Pri trahelektomiji ne odstranijo le dela materničnega vratu kot pri konizaciji, temveč ga odrežejo v celoti, skupaj z vezmi, ki maternični vrat držijo v mali medenici. S histološkim pregledom vezi preverijo, ali se je rak razširil in bi morali odstraniti tudi maternico. Patologom v pregled pošljejo še bezgavke iz male medenice, ki jih bolnicam odstranijo laparoskopsko. Prav ta metoda zagotavlja tudi bolj estetski videz ran po posegu kot pri klasični kirurgiji, saj zadostujejo trije manjši rezi za vstopne rane laparoskopskih inštrumentov. Dva cilja operacije »Cilja operacije sta dva: ozdravitev bolnice raka na materničnem vratu in ohranitev zmožnosti zanositve,« pravi dr. Meglič. A se je v praksi pri zanositvi bolnic zatikalo, na kar so slovenske ginekologe opozarjali tudi na kanadski kliniki. »Z odstranitvijo materničnega vratu smo odstranili tkivo, ki je neke vrste pregrada med nožnico, polno bakterij, in sterilnim okoljem maternice.« Barbara Reya »Izjemno sem hvaležna dr. Megliču in celotni ekipi, ki je izvedla poseg. Sicer bi bila brez maternice in ne bi mogla imeti lastnih otrok,« tako štiri leta po RVT pravi Alenka Fifolt, zdaj v 33 tednu nosečnosti, ki mineva brez zapletov. »Čustveno je nekoliko bolj naporno, po toliko splavih. A je zdaj, ko je otrok že tako velik, da lahko preživi, lažje.« DOBRA EKIPA Premaknili cerklažni šiv in ustvarili nov »maternični vrat« Čeprav že med samim posegom RVT opravijo cerklažo, »šiv, s katerim skoraj povsem zapremo maternico«, so se morali tudi ljubljanski ginekologi spopasti z več okužbami in tudi splavi bolnic. »Zato smo v Ljubljani v nasprotju z drugimi centri, kjer maternični vrat noseči ženski zašijejo in ga popolnoma zaprejo, raje naredili laparoskopsko cerklažo.« Više v trebušno votlino so namestili cerklažni šiv, tistega narejenega pri RVT pa odstranili in tako ustvarili »nov maternični vrat oziroma približno dva centimetra tkiva iz maternice, kar se je izkazalo z učinkovito«. »To je izvirna nadgradnja metode, ki smo jo dodali v Ljubljani,« poudarja sogovornik. številka 200 žensk približno pri nas zboli za rakom materničnega vratu v letu dni. Barbara Reya Prva bolnica, pri kateri so na ljubljanski ginekološki kliniki leta 2007 opravili radikalno vaginalno trahelektomijo (RVT) za odstranitev raka materničnega vratu, bo novembra rodila. Donositev ji je po treh spontanih splavih omogočil tudi inovativni laparoskopski poseg na maternici, ki sta ga opravila specialista ginekologije in porodništva prof. dr. Tomaž Tomaževič in dr. Leon Meglič z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Po svetu 70-, v Ljubljani stoodstotna uspešnost donositve Takšen poseg je k donositvi pomagal še eni izmed skupaj osmih bolnic, pri katerih so doslej RVT opravili izjemno uspešno, saj se rak pri nobeni ni ponovil. Druga bolnica je rodila avgusta, njen operater, tako pri prvem posegu kot pri carskem rezu, je bil spec. ginekolog in porodničar prim. dr. Branko Cvjetićanin. Uspešnost donositve žensk po RVT je okoli 70odstotna, strokovno literaturo navaja dr. Meglič. Upa, da bodo v Ljubljani kmalu lahko tudi statistično dokazali še večjo uspešnost, le več žensk po RVT se mora odločiti za zanositev. Urška Kukovič [email protected]
© Copyright 2024