Prva ženska z vaginalno trahelektomijo bo mamica

12 tema: ginekologija
www.medicina-danes.si
Medicina danes, sreda, 19. oktober 2011, št. 19
VRHUNCI GINEKOLOŠKE KIRURGIJE
Prva ženska z vaginalno
trahelektomijo bo mamica
Začetek bolezni brez
simptomov
»Le enkrat nisem šla na letni
pregled h ginekologu. Simptomov
nisem imela, zadnji izvid brisa PAP
je bil prav tako v redu.« Dve leti za
tem, ob naslednjem ginekološkem
pregledu, je na izvidu brisa pisalo
C5. Pokazal je predrakave oziroma
maligne spremembe materničnega
vratu v začetni fazi.
»Škoda se mi zdi, da so v zdravstvu
odpravili redne letne teste brisa PAP,«
pravi Alenka, ki se ji ne zdi prav, da
zdravstvena blagajna takšne preiskave
ne krije pogosteje. »Sama si dodatne
preglede pri zasebnikih še lahko privoščim, a poznam ljudi, ki si jih res ne
morejo. Tako ne bi smelo biti,« meni
sogovornica. Sprašuje se, ali so ženske
o pomembnosti rednih brisov PAP
dovolj dobro obveščene. Sama je bila
prepričana, da zadostuje tudi njegovo
manj pogosto preverjanje, torej manj
kot enkrat na leto.
Ohranitev maternice pomembna
za kakovost življenja
Želja po otrocih in diagnoza raka
materničnega vratu sta pri sogovornici časovno sovpadali. Takrat 31-letna
Alenka Fifolt je bila prva Slovenka, pri
kateri so opravili RVT in tako ohranili
maternico. Če bi ljubljanski ginekologi
(v Kanado je po znanje že leta 2005
odšel dr. Meglič, vpeljava metode pa
je zasluga več ginekologov, omenjenih
v okvirju, in celotne kirurške ekipe)
to metodo v Slovenijo pripeljali pozneje in ne kot četrti center v Evropi
oziroma osmi v svetu, Alenka danes
ne bi bila zdrava nosečnica. Odstraniti
bi ji morali maternico, saj konizacija
najverjetneje ne bi zadostovala. »Da
lahko zanosim in imam otroke, je bil
zame izjemno pomemben del zdravljenja. Zelo posega v kakovost mojega
življenja,« razlaga in dodaja, da je bila
z obravnavo na ljubljanski ginekologiji
zelo zadovoljna.
Konizacija, trahelektomija,
histerektomija
Konizacija je manj obsežna od trahelektomije. »Tako manj posegamo v
Znanje za uspešen
poseg plod dela več
generacij
»Znanje, ki je potrebno za
takšno operacijo, se gradi več
generacij,« poudarja ginekolog Leon Meglič. Delo njegove
generacije ginekologov in
operaterjev prim. dr. Branka
Cvjetićanina, doc. dr. Boruta
Kobala, prim. dr. Andreja
Možine in doc. dr. Matije Barbiča sloni na znanju njihovih
učiteljev, asist. dr. Milana
Čaviča in prof. dr. Tomaža
Tomaževiča. Vsi našteti pa
radikalno vaginalno trahelektomijo danes tudi izvajajo. Mlajša
generacija je dodala laparoskopsko odstranitev bezgavk in
cerklažo, ob pomoči mentorjev
pa opravila še odstranitev
parametrijev in laparoskopsko
cerklažo. »Centrov s takšno
operativno tradicijo, kot jo ima
ljubljanska ginekološka klinika,
po svetu ni prav veliko,« enega
od razlogov, zakaj RVT ni bolj
razširjena operativna tehnika,
navaja dr. Meglič.
Po radikalni
vaginalni
trahelektomiji in treh
spontanih
splavih
bo Alenka
Fifolt
novembra zibala
prvorojenca.
Uspešnega
posega,
ki ga je
Alenka
prestala kot
prva Slovenka, se
veseli tudi
njen operater, ginekolog dr. Leon
Meglič z
ljubljanske
ginekološke klinike.
maternico, primerna pa je za bolnice
s predrakastimi oblikami bolezni ali
rakom v najzgodnejši obliki, pri karcinomu in situ (op. p. intraepitelijski
rak). Medtem ko so nekoč za bolj napredovale oblike raka izvedli histerektomijo, je danes metoda izbire RVT,«
pojasnjuje dr. Meglič. Uporabijo jo
pri bolnicah z rakom do stadija 1A2.
»Zgolj izjemoma bi se za ta poseg odločili pri stadiju 1B1, kjer je tumor v
materničnem vratu že viden s prostim
očesom.«
Pri trahelektomiji ne odstranijo le
dela materničnega vratu kot pri konizaciji, temveč ga odrežejo v celoti,
skupaj z vezmi, ki maternični vrat držijo v mali medenici. S histološkim
pregledom vezi preverijo, ali se je rak
razširil in bi morali odstraniti tudi maternico. Patologom v pregled pošljejo
še bezgavke iz male medenice, ki jih
bolnicam odstranijo laparoskopsko.
Prav ta metoda zagotavlja tudi bolj
estetski videz ran po posegu kot pri
klasični kirurgiji, saj zadostujejo trije
manjši rezi za vstopne rane laparoskopskih inštrumentov.
Dva cilja operacije
»Cilja operacije sta dva: ozdravitev
bolnice raka na materničnem vratu
in ohranitev zmožnosti zanositve,«
pravi dr. Meglič. A se je v praksi pri
zanositvi bolnic zatikalo, na kar so
slovenske ginekologe opozarjali tudi
na kanadski kliniki. »Z odstranitvijo
materničnega vratu smo odstranili
tkivo, ki je neke vrste pregrada med
nožnico, polno bakterij, in sterilnim
okoljem maternice.«
Barbara Reya
»Izjemno sem hvaležna dr. Megliču
in celotni ekipi, ki je izvedla poseg.
Sicer bi bila brez maternice in ne bi
mogla imeti lastnih otrok,« tako štiri
leta po RVT pravi Alenka Fifolt, zdaj
v 33 tednu nosečnosti, ki mineva brez
zapletov. »Čustveno je nekoliko bolj
naporno, po toliko splavih. A je zdaj,
ko je otrok že tako velik, da lahko preživi, lažje.«
DOBRA EKIPA
Premaknili cerklažni šiv in
ustvarili nov »maternični vrat«
Čeprav že med samim posegom
RVT opravijo cerklažo, »šiv, s katerim
skoraj povsem zapremo maternico«,
so se morali tudi ljubljanski ginekologi spopasti z več okužbami in tudi
splavi bolnic. »Zato smo v Ljubljani v
nasprotju z drugimi centri, kjer maternični vrat noseči ženski zašijejo in
ga popolnoma zaprejo, raje naredili
laparoskopsko cerklažo.« Više v trebušno votlino so namestili cerklažni šiv,
tistega narejenega pri RVT pa odstranili in tako ustvarili »nov maternični
vrat oziroma približno dva centimetra
tkiva iz maternice, kar se je izkazalo z
učinkovito«. »To je izvirna nadgradnja
metode, ki smo jo dodali v Ljubljani,«
poudarja sogovornik.
številka
200
žensk približno pri
nas zboli za rakom
materničnega
vratu v letu dni.
Barbara Reya
Prva bolnica, pri kateri so na
ljubljanski ginekološki kliniki
leta 2007 opravili radikalno
vaginalno trahelektomijo (RVT)
za odstranitev raka materničnega
vratu, bo novembra rodila.
Donositev ji je po treh spontanih
splavih omogočil tudi inovativni
laparoskopski poseg na maternici,
ki sta ga opravila specialista
ginekologije in porodništva prof.
dr. Tomaž Tomaževič in dr. Leon
Meglič z Ginekološke klinike UKC
Ljubljana.
Po svetu 70-, v Ljubljani
stoodstotna uspešnost donositve
Takšen poseg je k donositvi pomagal še eni izmed skupaj osmih bolnic,
pri katerih so doslej RVT opravili izjemno uspešno, saj se rak pri nobeni
ni ponovil. Druga bolnica je rodila avgusta, njen operater, tako pri prvem
posegu kot pri carskem rezu, je bil
spec. ginekolog in porodničar prim.
dr. Branko Cvjetićanin. Uspešnost
donositve žensk po RVT je okoli 70odstotna, strokovno literaturo navaja
dr. Meglič. Upa, da bodo v Ljubljani
kmalu lahko tudi statistično dokazali
še večjo uspešnost, le več žensk po
RVT se mora odločiti za zanositev.
Urška Kukovič
[email protected]