Uvodnik Junij 2010 Drage kolegice in kolegi obrtniki in podjetniki Sekcija instalaterjev-energetikov, ki deluje že veliko časa pod okriljem Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, je bila ustanovljena z namenom da vzdržuje, svetuje ter pomaga svojim in drugim članom. Skozi dobre in zdajšnje slabe čase se prebija z vnetim, podjetnim delom posameznikov, kateri vlagajo svoje znanje in prosti čas za dobrobit stroke in dela. Smo ena izmed zelo aktivnih sekcij, katere čas delovanja sega daleč nazaj. Naša stroka povezana tako z uslugami fizičnim osebam, kakor tudi s podizvajalskim delom velikih in malih gradbenih podjetij. Krizni časi, stečaji, prisilne poravnave, kateri so sedaj na vrhuncu, nam zadajajo velike udarce, veliko je neprespanih noči, nočne more so spremljevalci marsikaterega, do sedaj uspešnega obrtnika in podjetnika. Prava modna muha je že postala ta recesija in plačilna nedisciplina v slovenskem prostoru. Nemilo udarja po nas obrtnikih in podjetnikih, kateri smo, gledano v globalu, gonilo slovenskega gospodarstva, saj je po podatkih obrtnega registra cca. 4000 članov, kateri imajo registrirano izvajanje strojno instalacijskih del in od katerih jih cca. 1500 opravlja strojne instalacije kot glavno dejavnost. Nezdrava konkurenca nam vzame marsikatero delo, zbijanje cen, izsiljevanje popustov so že stalnica pri pridobivanju del in sklepanju pogodb. Upamo, da ti hudi časi izgubljajo na moči in da bo neprespanih noči vedno manj. V vsem tem boju za preživetje, težimo k razvoju naših obratovalnic, k izboljšanju naše dejavnosti z uporabo novih tehnologij in k izobraževanju naših kadrov. Vse to pa vodi k večji kakovosti našega dela, globji strokovnosti in s tem boljši ponudbi naših uslug. Naše vizije segajo še dlje, da bi lahko uresničevali te naše sanje v realnosti, potrebujemo tesnejše in plodnejše sodelovanje tako na nivoju državne zakonodaje in gospodarske politike, kakor tudi dostopnejše bančne usluge. Skupaj s pomočjo naše krovne organizacije skušamo projekte, ideje in zahteve uresničevati tudi na nivoju države. Skozi vsa leta naše dejavnosti prirejamo različne prireditve, skrbimo za promocijo poklica, sodelujemo s šolskimi centri, izvajamo dobrodelne akcije, sodelujemo z radijskimi in televizijskimi mediji, zelo uspešni smo pri izdaji revije, katera s ponosom nosi ime »Energetik« in skozi katero obveščamo naše člane in ostalo javnost o aktualnostih na področju energetike in proizvodov povezanih z našim delom. Uspešno sodelujemo z Republiško sekcijo instalaterjev-energetikov. Skupaj pripravljamo sejemske aktivnosti, tako na sejmu Energetika, kakor tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu- tukaj v Celju. Veliko dela in truda bivših in sedanjih članov Izvršilnega odbora mariborske sekcije instalaterjev je bilo potrebno, da so se začele sejemske aktivnosti v Mariboru. Kot soustanovitelji sejma Energetika, kateri je z leti rastel in se razvil v mega projekt Maribora, je rasla tudi naša dejavnost. V ponos so nam bili vsakoletni prireditveni dogodki naše sekcije in sejemskega podjetja Step. Žal je čas in volja posameznikov prinesla, da se je sejem iz Maribora preselil v Celje. Veliko smo izgubili, kar se je skozi vsa ta leta zrcalilo na moralnem in delovnem doprinosu sekciji. Ob različnih aktivnostih, razgovorih in naposled ob spoznanju vodilnih na Celjskem sejmu, je sodelovanje naše sekcije in Celjskega sejma ponovno zaživelo. Ob tej priliki je bilo danes podpisano pismo o poslovnem sodelovanju naše sekcije z Celjskim sejmom in katero nas obvezuje na določene aktivnosti, ki jih bo sekcija izvajala v času sejma Energetike, vsaki dve leti v Celju. Kot predsednik sekcije, kakor tudi vsi člani izvršilnega odbora sekcije, smo zelo ponosni na ta dogodek. S skupnimi močmi se bomo trudili, da bodo spremljevalni dogodki sejma Energetike, postali vredni ogleda in obiska. Spoštovani udeleženci Dneva slovenskih instalaterjev-energetikov! Letošnji Dan slovenskih Istalaterjev je že drugi po vrsti, prvega smo že uspešno izpeljali v organizaciji Republiške sekcije, z izpeljavo drugega se trudimo danes. Mislim, da je sedaj v času krutega boja za delo in plačila, še kako nujno medsebojno povezovanje in sodelovanje med nami instalaterji, da bomo lahko takorekoč preživeli. Sedaj je čas za takšna druženja, izmenjavo informacij, koristnih nasvetov, čas, da bomo v zdravi konkurenci nastopali in si medsebojno pomagali. Žal, še vedno veliko naših kolegov vidi v drugemu sokolegu prevelikega konkurenta, da bi lahko skupaj nastopala, si pridobila delo in delila zaslužek. Čas povezovanja je tudi čas obstoja obratovalnic. Ob tej priliki se želim zahvaliti za veliko pomoč pri pripravi aktivnosti na sejmu vsem našim članom Izvršilnega odbora sekcije, članom Republiškega Izvršilnega odbora, sekretarki naše sekcije gospe Leonidi Polajnar, kakor tudi Tehničnemu šolskemu centru iz Maribora. Še vedno velja rek: »V slogi je moč«. Bojan Grušovnik Junij 2010 K a z a l o 1 Uvodnik 3 Zahvala sponzorjem 4 MT merilna tehnika - vaš partner za energijo 6 SEJEM ENERGETIKA - MAJ 2010 in PISMO O NAMERI O POSLOVNEM SODELOVANJU S CELJSKIM SEJMOM DAN SLOVENSKIH INSTALATERJEV - ENERGETIKOV 8 POSLOVNO SREČANJE OGLAŠEVALCEV REVIJE ENERGETIK NA SEJMU ENERGETIKA, Celje, 18. 5. 2010 9 Predstavitev obnovljene in preoblikovane spletne strani, WWW.REVIJA-ENERGETIK.SI 10 TEKMOVANJE DIJAKOV tehniških srednjih šol, izobraževalne smeri instalater strojnih instalacij, na sejmu energetika 11 DAN WEISHAUPTA, Celje, 19. maj 2010 14 5. ŠPORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOv) 16 STROKOVNO SREČANJE V PODJETJU HERZ, KOVINA, UNITAS 17 TOPLOTNE ČRPALKE VEČJIH KAPACITET 18 Hitra prenova kopalnice Geberit Monolith, novi sanitarni element 20 ZA UČINKOVIT FOTOVOLTAIK JE POTREBNO IMETI TUDI DOBER SISTEM KONSTRUKCIJ Sikla 22 Graditi nizkoenergijsko! Toda, kako? 24 ODÖRFER JE ODPRL SVOJA VRATA V SLOVENIJI 26 Začela se je izvajati raziskava REUS 2010 27 ºCOOOL! Ohrani hladno glavo 28 NOVOSTI PRI TOPLOTNIH ČRPALKAH NOVE GENERACIJE 30Večplastne cevi UPONOR MLCP 33 Sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote LOSSNAY 34 KOTEL NA POLENA TR TEMELJITO PRENOVLJEN 36 KOLEKTOR LIV d.o.o. - ZAUPANJA VREDEN PARTNER 38 Novi prostori Vaillant Slovenija 40Razvoj toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode v Sloveniji 42 VEČNAMENSKE NAPRAVE INTEGRA za istočasno pripravo hladne in tople vode 44 PREDSTAVITEV PROGRAMA airCalc++ 46 Energijska hiša »PLUS« 49KWB Akademija - v znanju je moč 50 PREDSTAVITEV ZADNJE GEBERITOVE INOVACIJE – GEBERIT MONOLITH - Salon KRISMA, Ljubljana, 27. 5. 2010 52 Učinkovit sistem za brezskrbno prihodnost 55 Streha Trgovina d.o.o. 56 POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE 58 NAČRTOVANJE POŠEVNE STREHEt 64 SODOBNE TEHNOLOGIJE V SOLARNIH SISTEMIH 67 KAJ JE DOBRO VEDETI O ZAVAROVANJU - ZAVAROVANJE SONČNIH ELEKTRARN 68 Uspešna 19. Mednarodna Energetska konferenca tudi za OZS 69 Nova poslovna priložnost za Slovenijo - polimerni sončni sprejemniki 72 TALNO OGREVANJE 74 IZBIRA SISTEMA ZA HLAJENJE PROSTOROV 76 PROMOCIJA REVIJE ENERGETIK 80 Nagradna križanka št. 4 Stran Seznam oglaševalcev Naslovnica mt MERILNA TE H NIKA Ovitek 2 S IKLA 19 geberit 23 x e l l A POROBETON - Y to n g 25 odÖrfer 29 knut 31 t i ta n u p o n o r 33 v i ta n e s t 35 W V TERM 37 ko l e k to r LIV 39 b u ta n p l i n 41 TERMOTE H NIKA BRA S LOV Č E 43 t e r m o k l i m a ko p e r 45 Ko l e k to r ko l i n g 47 du lc - i s o m ax 49 KWB 53 harreither 55 streha trgovina 57 bisol 59 enersis 61 hidria 63 mariborski vodovod 67 a l wag i 69 štern 71 v o d ot e h n i k 75 Ream Ovitek 3 w e i sh au p t Ovitek 4 f r ag m at Slovenska strokovna r evija i nstal ate r j ev– e n e rg eti kov Ustanovitelj in izdajatelj: OOZ Maribor, Sekcija instalaterjev–energetikov. Predsednik uredniškega odbora revije: Bojan Grušovnik, Glavni in odgovorni urednik: Bojan Grobovšek e-pošta: [email protected] Marketing: mag. Olga Poslek s.p., GSM: 041 889 942 in 040 580 519, e-pošta: [email protected] Strokovni pregled in recenzija strokovnih člankov: Bojan Grobovšek Koordinator revije: Leonida Polajnar, tel.: 02/33 03 510, Gsm: 051 662 119, e-pošta: [email protected] Grafična priprava: Druga podoba, Andrej Požar s.p. Tisk: Graf is d.o.o., naklada: 3.000 iz vodov. Naslov uredništ va: Območna obr tno–podjetniška zbornica Maribor, Titova cesta 63, 2000 Maribor, telefon: (02) 330 35 10, 330 35 00 (h.c.); fax: (02) 30 00 491. Par tner pri izdajanju revije je Sekcija instalaterjev–energetikov pri Obr tno-podjetniški zbornici Slovenije. Revija Energetik sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno. 3 Junij 2010 ZAHVALA SPONZORJEM V mesecu maju je potekalo v organizaciji Sekcije instalaterjev-energetikov Maribor in v sodelovanju republiške sekcije na OZS več dogodkov. V sled temu smo povabili k sodelovanju tudi sponzorje. Za generalno sponzorstvo pri vseh dogodkih se zahvaljujemo podjetjema: Zahvaljujemo se še vsem ostalim sponzorjem, ki so sodelovali na različnih aktivnostih, ki so se odvijale od 18.5.2010 – 29.5.2010 1. Razstavljanje na sejmu ENERGETIKA – sodelovanje s Tehniškim šolskim centrom Maribor. Za sodelovanje se zahvaljujemo podjetju GEBERIT 4. 5. ŠPORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOV NA TOJZLOVEM VRHU Za sodelovanje se zahvaljujemo sponzorjem, ki so prispevali praktične nagrade za tekmovalce: 2. DAN SLOVENSKIH INSTALATERJEV-ENERGETIKOV (18.5.2010). Za sodelovanje se zahvlajujemo sekciji instalaterjev-energetikov na OZS IN CELJSKEMU SEJMU D.D. 3. Tekmovanje dijakov srednjih poklicnih šol Slovenije – poklic instalater strojnih instalacij (19.5.2010). Za sodelovanje se zahvaljujemo sponzorjem praktičnih nagrad za tekmovalce: VIESSMANN GEBERIT VIESSMANN GEBERIT VA I L L A N T M AV I 4 Junij 2010 Podjetje MT merilna tehnika je bilo ustanovljeno leta 2001 v Mariboru kot družba z omejeno odgovornostjo. Ukvarja se z vsemi vprašanji in rešitvami na področju meritev porabe toplotne energije in vode ter z obračunavanjem rabe toplotne energije in vode v večstanovanjskih zgradbah. Naše podjetje je kompetenten partner vseh lastnikov nepremičnin, upravnikov stanovanjskih stavb, komunalnih podjetij, dobaviteljev energije in instalaterjev, kadar gre za dobavo in montažo, ali samo nabavo ustreznih merilnih naprav za toploto in vodo v stanovanjskih in poslovnih stavbah. Poleg tega nudi MT merilna tehnika d.o.o. vsem profesionalnim in zasebnim upravnikom stavb ter dobaviteljem energije široko paleto storitev pri spremljanju, odčitavanju in obračunavanju stroškov ogrevanja ter tople in hladne vode po porabi. Te storitve se med seboj dopolnjujejo in jih je mogoče združiti v modularen storitveni paket, ki ga lahko popolnoma prilagodimo individualni situaciji posamezne stranke. Tako dobi naša stranka vse želene storitve med seboj povsem usklajene in iz enega mesta. Svetovalne, montažne, vzdrževalne, odčitalne in obračunske storitve podjetja MT merilna tehnika d.o.o. so na voljo na celotnem področju Slovenije. Temeljito svetovanje o izdelkih Odčitavanje merilnih naprav in delilnikov Na podlagi vašega načrta vam pripravimo ponudbo za realizacijo vseh merilnih mest. Poleg izbire ustreznih naprav in njihove sestave vam pripravimo tudi predloge za najugodnejšo in najučinkovitejšo realizacijo meritev. Podjetje MT merilna tehnika d.o.o. nudi storitev odčitavanja merilnih naprav oz. delilnikov stroškov glede na želje strank v naslednjih oblikah: • letno odčitavanje merilnih naprav na daljavo, • mesečno odčitavanje merilnih naprav na daljavo, • letno ročno odčitavanje merilnih naprav. Svetovanje, dobava in montaža ustreznih merilnih naprav Široka ponudba kakovostnih merilnih naprav vodilnih evropskih proizvajalcev za merjenje porabe toplotne energije in vode. Vsa montažna in vzdrževalna dela na merilnih napravah izvajajo naši strokovno usposobljeni sodelavci. Obračunavanje stroškov posameznih stanovanj / poslovnih prostorov v skladu s slovensko zakonodajo Naše stranke imajo prednosti zaradi naših dolgoletnih izkušenj, kajti kot specializirano podjetje za obračunavanje stroškov ogrevanja in vode po porabi je MT merilna tehnika d.o.o. razvila sisteme, ki popolnoma ustrezajo zahtevam upravnikov hiš, posameznih stanovalcev in zakonodaje. Pri tem sta v celotnem postopku obračunavanja za nas zelo pomembna natančnost in točnost. Z internimi rutinskimi kontrolnimi postopki želimo dodatno zagotoviti, da v svojih obračunih stroškov ogrevanja in porabe vode zajamemo resnično le pravilne, preverjene in preverljive podatke. Tudi na vsebino naših obračunov močno vpliva vidik transparentnosti. Vse postopke obračunavanja navajamo korak za korakom, hitro razumljivo in pregledno ter ustrezno oblikovano. Ker sami razvijamo programsko opremo za pripravo obračunov, lahko po potrebi hitro in z lahkoto prilagodimo obračunske algoritme ali obliko obračuna željam strank, seveda vse v skladu z zakonodajo. 5 Junij 2010 Sistem AMR Mobile V bodočnost usmerjen način letnih obračunov in odčitavanj za merilnike oziroma delilnike porabe toplote in vode v stavbah z več posameznimi deli. Novi radijski sistem AMR Mobile predstavlja inovativni sistem za mobilno letno radijsko odčitavanje merilnikov toplote in vode. S svojo, v bodočnost usmerjeno 868 MHz tehnologijo predstavlja ta radijski sistem nova merila v pogledu dosega, kvalitete prenosa in vrednosti glede na ceno. Vse merilne oziroma delilne naprave, uporabljene v sistemu AMR Mobile pričnejo, kot časovno programirano, samodejno pošiljati podatkovne telegrame v časovno kratkih intervalih. V tem časovnem obdobju obišče serviser podjetja MT merilna tehnika stavbo in prevzame podatkovne telegrame posameznih delov stavbe s pomočjo svojega mobilnega zbiralnika podatkov. Ta sistem je posebej primeren za vse načine letnega odčitavanja oziroma letnega obračuna stroškov gretja in vode v stavbah z več posameznimi deli Delilniki toplotne energije na daljinsko odčitavanje Elektronski delilniki toplotne energije, ki jih uporabljamo v sklopu sistema AMR Mobile za daljinsko odčitavanje, služijo preprostemu in natančnemu merjenju porabe toplotne energije radiatorja. Delilniki delujejo po zanesljivem in visoko natančnem merilnem postopku z dvoje tipali in integriranim radijskim modulom frekvence 868 MHz. Stanovanjski merilniki toplotne energije na daljinsko odčitavanje Merilniki toplotne energije z navojnimi priključki so primerni za pretoke 0,6 (m³/h), 1,5 (m³/h) in 2,5 (m³/h). So kompaktni ali z merilnimi vložki. Na posebno zahtevo vam lahko dobavimo tudi merilnike, ki pozimi merijo toplotno energijo, poleti pa porabljeno energijo hlajenja. Nadometni vodni števci na daljinsko odčitavanje Nudimo vodne števce, ki so pripravljeni za kasnejšo nadgradnjo z radijskimi moduli. S pomočjo sistema radijskih nasadnih modulov AMR Mobile je mogoče takšne števce kasneje poljubno usposobiti za radijsko oddajanje in jih priključiti v sistem AMR Mobile. Serviser podjetja MT merilna tehnika z mobilnim zbiralnikom podatkov Serviser podjetja MT merilna tehnika obišče stavbo v programiranem časovnem obdobju in prevzame podatkovne radijske telegrame s pomočjo svojega, z baterijo napajanega mobilnega zbiralnika podatkov. Po uspešnem sprejemu vseh podatkovnih telegramov v stavbi, se serviser vrne v obračunski oddelek podjetja MT merilna tehnika d.o.o. Tam se podatki porabe vnesejo v obračunski „software“, kjer se obdelajo in rezultat so letni obračuni rabe toplote in vode, vključno z letnimi poročili. Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah tel: 02 / 6510159, faks: 02 / 6510158 [email protected] www.mt-merilnatehnika.net 6 Junij 2010 SEJEM ENERGETIKA - MAJ 2010 in PISMO O NAMERI O POSLOVNEM SODELOVANJU S CELJSKIM SEJMOM Sejemski četverček v Celju Energetika, Terotech-vzdrževanje, varjenje in rezanje ter EKO je z letošnjim izrazitim poudarkom na energetsko varčnejših pristopih presenetil tako z velikim številom razstavljalcev, kot s prikazi dejanskih možnosti koriščenja obnovljivih virov energije. Kljub aktualizaciji gospodarske krize, je bil sejem napolnjen s pozitivno energijo, kar so občutili tako razstavljalci, kot obiskovalci . Sekcija SIEM je v predpripravah na sejem ENERGETIKE, s Celjskim sejmom stopila v aktivno in tesno sodelovanje, ki se je pogrešalo že od časa selitve sejma iz Maribora v Celje. Članom sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor je ponovno uspelo vzpostaviti stike s predstavniki Celjskega sejma ter tako potrditi svoje napore pri sodelovanju in organizaciji sejemskih in obsejemskih prireditev, kar se je dokazalo skozi podpis pisma o nameri . Sejem je odprl minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, ki je s svojim govorom ambiciozno zastavil cilje energetike, v okviru koriščenja obnovljivih virov energije do leta 2020, v višini 25 %. Kaj to pomeni za našo obrtno dejavnost in za naše obrtnike? Veliko izobraževanja, seznanjanja z novimi tehnologijami, novejšimi načini izvajanja ogrevalnih, hladilnih, prezračevalnih naprav, kakor tudi več odgovornosti do naročnikov, v smislu optimalnega in pravilnega sistema funkcioniranja izvedenih in instaliranih sistemov . Na samem otvoritvenem delu sejma, ki se je nadaljevalo z razpravo o obnovljivih virih energije, je žal novinarski del številčno skoraj presegal število sodelujočih. Lepa zahvala za tiste, kateri vložijo ogromno truda in dela za izvedbo takšno prireditev. Nadaljevanje je obsegalo svečano podelitev priznanj vseh štirih sejmov, za izdelke, ki so najbolj prepričali člane komisij, v smeri razvoja in prizadevanj posameznih strok. Strokovna komisija za sejem Enegetika je v sestavi Dr. Jurija Čretnika kot predsednika, ter članov, dr. Saša Podpis pisma o nameri, od leve: ga. Breda Obrez, g. Bojan Grušovnik, ga. Ksenija Korenjak – Kramar Medveda in Jerneja Dolinarja, podelila priznanja naslednjim podjetjem: � Podjetje DULC d.o.o. (zlato priznanje za sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ISOMAX) Predstavnik podjetja DULC d.o.o., g. Matej Dulc 7 Junij 2010 Predstavnica podjetja BISOL d.o.o, ga. Polona Peunik � podjetje BISOL d.o.o. (zlato priznanje za fotonapetostni modul s črno hrbtno folijo) Predstavnik podjetja GIPO d.o.o., g. Anton Kavčič � podjetje GIPO d.o.o. (srebrno priznanje za kotel na pelete, Biodom 27 ) Predstavnik podjetja INOVATEH d.o.o. � podjetje INOVATEH d.o.o. (bronasto priznanje za gorilnik na pelete, FENIX TM ) Po podelitvi priznanj in pred podpisom pisma o nameri med Celjskim sejmom in Obrtno-podjetniško zbornico Maribor ter sekcijo INSTALATERJEV– ENERGETIKOV pri OOZ Maribor, je spregovorila sekretarka OOZ Maribor ga. Ksenija Korenjak – Kramar. Pozitivno je označila medsebojna prizadevanja o sodelovanju, kakor tudi delo članov sekcije Instalaterjev– energetikov. Svečano pismo o nameri, ki govori o poglobljenem sodelovanju so podpisali: ga. Breda Obrez–Preskar, direktorica Celjskega sejma, g. Bojan G. Jernej Dolinar, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OZS Grušovnik, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor, ter ga. Ksenija Korenjak-Kramar, sekretarka OOZ Maribor, ki je nadomeščala predsednika OOZ Maribor g. Aleša Pulka. Gospe Bredi Obrez-Preskar gre velika zahvala za dobro ter korektno sodelovanje, kar pa je za našo sekcijo tudi obveza, da bomo na naslednjem sejmu Energetike še z večjim elanom pristopili k organizaciji obsejemskih dejavnosti. Člani sekcije instalaterjev –energetikov smo nadaljevali z delom na tako imenovanem DNEVU SLOVENSKIH INSTALATERJEV. Udeležence je pozdravil predsednik SIEM, pri OOZ Maribor g. Bojan Grušovnik, nato pa je navzočim še spregovoril g. Jernej Dolinar, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OZ Slovenije. Na ta dan smo povabili vse stanovske kolege v Sloveniji, kakor tudi vse predstavnike Sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Slovenije. Žal nam je v zadnjem trenutku nekaj pomembnih sogovornikov odpovedalo svoj nastop, vendar kljub okrnjenemu številu predavateljev in izredno malem številu slušateljev, smo predavanja za obrtnike v instalaterski dejavnosti, pripeljali do uspešnega konca . Kljub zanimivim temam ugotavljamo, da naši stanovski kolegi na veliko jadikujejo nad gospodarsko krizo, nad nerazumevanjem gospodarstva, na preslabem sodelovanju v okviru možnosti koriščenja kreditnih in drugih virov sredstev za poslovanje in razvoj obratovalnic . Kadar pa se pojavi možnost za razgovor in za spoznavanje ljudi, ki so pripravljeni pristopiti in prisluhniti ter tudi reševati težave ma- G. Bojan Grušovnik, predsednik sekcije instalaterjev-energetikov pri OOZ Maribor: pozdravni govor lih obrtnikov, pa vas, dragi stanovski kolegi – NI !!! Ob svojemu vsakdanjemu boju za preživetje premalo izkoriščate možnosti, ki jih organiziramo na takšnih ali drugačnih prireditvah. Morda je čas, da se tu zamislite in pričnete aktivnejše sodelovati. Z udeležbo na prireditvah lahko dokažete, da vam vendar ni vseeno za tiste, ki se trudijo z organizacijo, kakor tudi za vas same. Samo tarnanje in grajanje pred trgovinskimi pulti, da Obrtna zbornica nič ne naredi za nas, je premalo. Še to, kar vam v dani situaciji lahko ponudimo, nočete vzeti in koristiti za svoje delo. Zamislite si obraze predavateljev, kateri bi zagledali polno dvorano instalaterjev in na koncu aktualne razprave se razvijejo razgovori, sklenejo se individualni dogovori. Sigurno bi se naš dober glas slišal tudi v deveto vas. Na svoji poti bi se še ustavil na OZS, zaposlil z dodatnimi nalogami nekatere zaposlene in še dvignil raven prepoznavnosti OZS in Sekcijo instalaterjevenergetikov. Za nesebično pomoč pri organizaciji prireditev na sejmu, se iz srca zahvaljujem članom Izvršilnega odbora mariborske in republiške sekcije Instalaterjev-energetikov, sekretarki mariborske sekcije, sekretarju republiške sekcije, sekretarki OOZ Maribor, Tehničnemu šolskemu centru iz Maribora, predstavnikom Hypo banke in Banke Koper, predstavnikom Celjske- 8 Junij 2010 ga sejma, članom ocenjevalne ekipe in dijakom Srednjih šol, kateri so tekmovali na spretnostni in lepotni postavitvi ter vezavi radiatorjev, donatorjem praktičnih nagrad podjetjem: Geberit, Viessmann, Vaillant, Seltron, WVterm, Aklimat, THS, Mavi in seveda tudi vsem ostalim, kateri ste nam stali ob strani in se z nami trudili narediti nekaj, kar ne bomo hitro pozabili. V sklopu dneva Slovenskih instalaterjev-energetikov, je bilo tudi srečanje oglaševalcev revije Energetik. Več o tem dogodku si preberite zapis gospe Olge Poslek. Moj dodatek k temu je en velik HVALA za medsebojno sodelovanje. Sekcija SIEM se je predstavila tudi na svojem razstavnem prostoru, kjer so naši člani promovirali tako svo- je storitve, kakor tudi proizvodne izdelke. Tudi na promocijo poklica nismo pozabili, zato smo del razstavnega prostora namenili Tehniškem šolskem centru Maribor, kjer so dijaki prikazovali dela in naloge instalaterja strojnih instalacij . Čas hitro beži, zato je naša naloga, da že sedaj pričnemo z zamislimi, idejami za naslednji sejem Energetika v Celju, kjer upam, da bo na DNEVU INSTALATERJEV SLOVENIJE prisotnih več stanovskih kolegov in, da vam bomo lahko ponudili še veliko več. Ne samo stroka, poznavanje zakonodaje, zakonitosti trženja in ekonomije, tudi medsebojno druženje, izmenjava mnenj in izkušenj, lahko pomaga pri delu v na- ših obratovalnicah, kakor tudi pri naših storitvenih uslugah na gradbiščih in pri delu z individualnimi naročniki . To pa je tudi razlog, da se bomo še naprej trudili za vse naše obrtnike v instalaterski dejavnosti in morda se nam boste uspeli pridružiti tudi VI ! Bojan Grušovnik Foto: (AP) POSLOVNO SREČANJE OGLAŠEVALCEV REVIJE ENERGETIK NA SEJMU ENERGETIKA Celje, 18. 5. 2010 V sklopu Dneva slovenskih instalaterjev – energetikov smo na sejmu Energetika v Celju, na dan 18. 5. 2010, organizirali poslovno srečanje oglaševalcev revije ENERGETIK. V uvodnem delu smo pozdravili prav vse naše sedanje in potencialne oglaševalce, tudi tudi tiste, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli udeležiti poslovnega srečanja. Lahko smo ponosni na projekt, ki se imenuje revija ENERGETIK, saj gre za kvalitetno strokovno revijo, revijo s 17-letno tradicijo, koristno za različne strokovnjake iz gradbenega področja, elektro stroke in energetike. Nikakor ne gre zanemariti dejstva, da je ENERGETIK prva revija s tovrstno vsebino na slovenskem tržišču. Danes odlikuje revijo preoblikovana zunanja in notranja podoba, kar gre pripisati vrhunskemu oblikovanju in bogati vsebini. 9 Junij 2010 Predstavitev obnovljene in preoblikovane spletne strani WWW.REVIJA-ENERGETIK.SI ga. Olga Poslek, vodja marketinga revije Energetik Revija „diha“ v pravem pomenu besede, je lahko berljiva in zanimiva. Na osnovi rezultatov tržnih raziskav na sejmih in osebnih obiskov ugotavljamo, da si je revija z lepšo zunanjo podobo in zanimivo vsebino utrla pot med strokovno literaturo, na knjižne police naših bralcev. Podobno kot ostalo strokovno literaturo jo večkrat prelistajo in nemalokrat najdejo odgovore na številna vprašanja, zlasti strokovne narave. Imidž kakovosti in tradicije je še kako pomemben pri predstavitvi revije novim, potencialnim oglaševalcem, saj se v zadnjem času v zvezi z oglaševanjem vedno bolj obračajo na nas predstavniki tujih podjetij, bodisi direktno ali preko zastopstev v Sloveniji. Čeprav nam kriza dobesedno „diha za ovratnik“, se nikakor ne smemo prepustiti malodušju in pesimizmu. Zavedati se moramo dejstva, da je kriza na drugi strani izziv in priložnost, da ustvarimo še boljšo revijo, v kateri se plemenitijo sedanje vsebine in odpirajo nova tematska področja. Sicer pa pripravljamo še vrsto novosti, med katerimi bi vsekakor omenili novo, prenovljeno spletno stran revije, katero v sklopu tega članka podrobneje predstavlja naš oblikovalec, g. Andrej Požar. Ob koncu uradnega dela je bila izrečena zahvala vsem našim zvestim oglaševalcem, sekciji instalaterjev- Spletna stran revije Energetik je prenovljena in preoblikovana. Izdelana je na svetovno znani Wordpress platformi, kar pomeni, da je dinamična in omogoča pretok različnih vsebin, ki se dotikajo energetike in instalaterstva. Spletna stran podpira revijo in s tem prav tako izbrane vsebine, ki se pojavljajo v reviji Energetik. Vsebine se menjajo ob vsakem tiskanem izvodu revije, prav tako pa tudi ob potrebi obveščanja javnosti o dogajanjih v okolju, ki ga zajema revija. Prav tako se ob izvodu revije, na spletišču pojavijo vsi oglaševalci, kateri oglašujejo v aktualni številki revije Energetik, v obliki povezave do posamezne spletne strani oglaševalca. Bralec spletne strani ima tako zbir vseh ponudnikov storitev na tem področju na enem mestu! Ob tiskanem izvodu revije je prav tako mogoče prenesti revijo Energetik v digitalni obliki (pdf). To je mogoče preko povezave v stranskih vrsticah spletne strani. Za prenos starejših številk revije (arhiv), se energetikov, ki pod okriljem in z roko v roki z Območno obrtno – podjetniško zbornico Maribor bdi nad revijo in tvorno sodeluje pri izdaji prav vsake številke revije Energetik in vsem članom ožjega tima, ki skrbi, da je revija v lepi podobi pravočasno pri prejemnikih. Predstavitev spletne strani je bila ob poslovnem srečanju oglaševalcev na sejmu energetika je potrebno registrirati, pri čemer uporabnik pridobi svoje geslo, na podlagi katerega lahko prenese arhivske številke revije Energetik. Z geslom bodo v bodoče registriranim uporabnikom omogočene še druge ugodnosti. Na spletni strani je prav tako mogoče oglaševati v obliki oglasne pasice (bannerja). Ker je revija Energetik strokovnega in svojevrstnega značaja je ob enem tudi spletna stran zastavljena v smislu razvijajočega portala, katerega cilj je koristiti uporabnikom v obliki informacij, katere takšna stroka lahko in mora ponuditi. Podrobne napotke boste našli na spletni strani revije Energetik. Po zaključku poslovnega dela srečanja smo se zbrali na skupnem kosilu v prostorih gostinskega lokala Restavracije Golovec na Celjskem sejmu in ob odlično pripravljeni jedači in pijači nadaljevali naše druženje. Olga Poslek (foto: AP ) 10 Junij 2010 TEKMOVANJE DIJAKOV tehniških srednjih šol, izobraževalne smeri instalater strojnih instalacij, na sejmu energetika Celje, 19. 5. 2010 Tekmovanje je potekalo 19. maja 2010 na sejmišču v Celju. V pripravljalnem delu je sodelovala sekcija instalaterjevenergetikov - SIEM pri OOZ Maribor, v sodelovanju s Tehniškim šolskim centrom Maribor (TŠC Maribor) in Celjskim sejmom. Samega tekmovanja se je je udeležilo 5 šolskih centrov s svojimi dijaki, ki se šolajo za poklic instalater strojnih instalacij. Tekmovalna naloga: vezava radiatorjev s cevmi Alplast in fitingi po press sistemu. Sodelovalo je 5 ekip, vsaka ekipa je štela 2 tekmovalca in mentorja. Kriterij za ocenjevanje izdelka je temeljil na estetskem izgledu in točnosti mer, kajti povsem samoumevno je, da mora biti 100 % tesnjenje. V estetskem izgledu pa se dokazuje ročna spretnost. Potek tekmovanja: na pripravljenih stojalih so bili zmontirani radiatorji, katere je bilo potrebno zatesniti in povezati z cevmi. Rezultati tekmovanja: 1.mesto - Srednja strojna in poklicna šola Trbovlje 2.mesto - Tehniški šolski center Maribor 3.mesto - Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota 4.mesto - ŠC Škofja Loka, Srednja šola za strojništvo 5.mesto - Srednja strojna šola Koper Vsi tekmovalci so prejeli praktične nagrade naših sponzorjev: Vaillant, Viessmann in Geberit, za prve tri ekipe je Celjski sejem prispeval pokale, podjetje Vaillant pa še posebne praktične nagrade. Potek tekmovanja je budno spremljala ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Janez Šauperl, Jernej Dolinar, Franjo Pernek, Milan Minassi in Marjan Žugman. Organizacijo tekmovanja in vodenje je prevzel g. Marjan Žugman - TŠC Maribor. V pripravi tekmovanja so sodelovali kot sponzorji in donatorji: ��- MLM-Aklimat Lenart, Geberit Ruše, M av i M a r i b o r, T HS M ar ib o r. Marjan Žugman Vsem donatorjem in sponzorjem se v imenu TŠC Maribor, Celjskega sejma in SIEM lepo zahvaljujemo! 11 Junij 2010 DAN WEISHAUPTA Celje, 19. maj 2010 Dne 19. 5. 2010 je podjetje Weishaupt organiziralo tradicionalni „Dan Weishaupta“. Več kot 100 udeležencev – projektantov, instalaterjev, upravljalcev kotlovnic, predstavnikov poslovnih bank in javne uprave, predstavnikov medijev, se nas je zbralo ob prigrizku in napitku pred malo kongresno dvorano Celjskega sejma, da bi prisluhnili zanimivim predavanjem. V uvodnem delu nas je pozdravil direktor podjetja Weishaupt, g. Henrik Dvoršak. Poseben pozdrav je namenil kolegom iz Beograda in Sarajeva in izrazil osebno zadovoljstvo, da smo se zbrali v tako velikem številu. Med drugim je dejal:“Za vse kar je dobro so zaslužni moji sodelavci in zunanji sodelavci. Zahvalo pa je izrekel tudi obema zunanjima predavateljema, g. Francu Zbiranje udeležencev Pozdravni govor direktorja g. Henrika Dvoršaka Beravsu, predstavniku Eko sklada in dr. Vlasti Krmelj, direktorici agencije ENERGAP. Weishauptov program G. Ivan Jurkošek, vodja prodaje v podjetju Weishaupt d.o.o., je na posameznih praktičnih primerih prikazal, koliko lahko prihranimo z zamenjavo starega ogrevalnega sistema za novi, sodobni ogrevalni sistem v individualnih hišah in večjih stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektih. V nadaljevanju si bomo pogledali dva primera tovrstne zamenjave. 1. primer: Družinska hiša v Radovljici, kjer so stari oljni kotel zmogljivosti 35 kW zamenjali za oljni kotel Weishaupt WTU 20-S, obstoječi integrirani bojler za zalogovnik Weishaupt WES 910 in gorilnik Ecoflam za gorilnik Weishaupt WL5/1. Poleg tega so dodali še sprejemnike sončne energije – kolektorje, ki jih v prejšnjem sistemu ni bilo. Z omenjeno zamenjavo so dosegli cca. 50 % letni prihranek pri porabi kurilnega olja – 1.375 litrov, oziroma cca. 3.700 kg manj emisij CO2. 2. primer: Stanovanjska soseska Sattner (12 blokov), kjer je šlo poleg zamenjave opreme tudi za prehod iz ekstra lahkega kurilnega olja na zemeljski plin. Zamenjali so enega od dveh kotlov, model TVT ZV 2300, za kotel proizvajalca Viessmann, drugi oljni kotel TVT TERMEX Z 2300 (1994) pa je ostal isti kot v starem sistemu. Prav tako so izvršili zamenjavo obeh starih oljnih gorilnikov Weishaupt, za sodobna, modulirana plinska gorilnika modela G 40 s frekvenčno regulacijo elektromotorja. S tem je bil dosežen cca. 30 % prihranek goriva v letu 2009, kar pomeni za ekvivalentno 119.320 litrov manjšo porabo ekstra lahkega kurilnega olja. Vsekakor pa to predstavlja bistveni prispevek k varovanju človekovega okolja, saj beležimo posledično kar cca. 322.100 kg manj emisij CO2. Nepovratna sredstva Eko sklada za občane G. Franc Beravs, direktor Eko sklada RS, je dejal, da se je v zadnjem času izredno povečala zavest o manjši rabi g. Ivan Jurkošek, vodja prodaje podjetja Weisshaupt d.o.o. 12 Junij 2010 g. Franc Beravs, direktor Eko sklada RS energije, v primerjavi s preteklim obdobjem. V lanskem letu je bilo razdeljenih v obliki nepovratnih spodbud cca. 11,565 mio EUR davkoplačevalskega denarja, od tega: � 1,661 mio EUR za vgradno sprejemnikov sončne energije, � 1,148 mio EUR za celovito obnovo stanovanjskih stavb, � 2,277 mio EUR za gradnjo novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš, � 0,918 mio EUR za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, � 0,761 mio EUR za toplotno izolacijo fasad, � 1,800 mio EUR za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. V letošnjem letu bo v tovrstne namene razdeljenih bistveno več sredstev davkoplačevalcev – cca. 18 mio EUR, vendar so se zaostrili pogoji pridobivanja teh spodbud. V Uradnem listu je bil objavljen razpis za pridobivanje nepovratne finančne spod- g. Aleš Stopar, zgodovinar dr. Vlasta Krmelj, direktorica ENERGAP bude za leto 2010, ki zajema precej več ukrepov v primerjavi z razpisom v preteklem letu. Vsekakor se bodo tudi nadalje spodbujali solarni ogrevalni sistemi, vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso v eno ali dvostanovanjski hiši. Nepovratne finančne spodbude pa bo deležna tudi toplotna črpalka, pri kateri bodo zahtevali merilne protokole. Ne nazadnje pa bodo namenjene nepovratne finančne spodbude tudi za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo individualnih hiš in blokovskih naselij. Gospodarjene z energijo v Mestni občini Maribor Dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, je najprej predstavila omenjeno agencijo. Javni neprofitni zavod agencija ENERGAP je bila ustanovljena junija 2006 in pokriva področje 18 občin oziroma 200.000 prebivalcev. Njeno delovanje sofinan- Udeleženci srečanja cira Mestna občina Maribor, Ministrstvo za gospodarstvo, Energetika Maribor in Evropska komisija. Agencija ENERGAP sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Vizija agencije je, da skupaj s strokovnjaki pripravijo dobro energetsko strategijo, v zadnjih letih tudi na področju industrije. Nasploh pa je vizija izobraževanje in informiranje. Energetsko upravljanje v javnem sektorju zajema: � pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, � pregled ukrepov za izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, � oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarije možnega razvoja, � izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, � spremljanje, ugotavljanje in doku- 13 Junij 2010 Utrinki s Celjskega gradu mentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. V agenciji ENERGAP uvajajo energetsko upravljanje v občinske stavbe, šole, vrtce, zdravstvo, šport,.. Prav tako izvajajo daljinsko energetsko upravljanje 120 objektov (prej 60 objektov), pripravljajo podatke o energetskem stanju objekta, spremljajo izvajanje ukrepov in izvajajo ekonomsko energetske analize. Seveda pa pripravljajo tudi akcijske načrte energetskih sanacij, energetske izkaznice, energetsko knjigovodstvo. Sicer pa izvajajo tudi energetsko svetovanje za občane. Omenili bi le nekatere njihove uspešne projekte: uporaba solarne energije v industriji, uporaba zemeljskega in bio plina, izraba energije odpadnih voda, itd. Pri pripravi projektov sodelujejo s številnimi šolami, javnimi ustanovami in podjetij, v sklopu katerih bi želeli poudariti dobro sodelovanje s podje- tjem Weishaupt – od ideje do produkta, v smeri ponuditi tržišču kvalitetno opremo in storitve po konkurenčnih cenah. Seveda pa vse to spremlja stalen monitoring izvedenih ukrepov, glede na zmanjšano rabo energije, nižje emisije CO2. in nižje stroške. Ne nazadnje predstavljajo energetske sanacije tudi rešitev iz gospodarske krize in pomenijo reševanje podnebno – okoljske problematike. Po zaključku predavanj se je direktor, gospod Dvoršak zahvalil za dolgoletno sodelovanje trem poslovnim partnerjem, ki so v letu 2009 končali svojo delovno življenjsko obdobje. Zatem smo se z zgodovinarjem, g. Alešem Stoparjem, sprehodili skozi zgodovino Celja. Uradni del dneva je neverjetno hitro minil in avtobus nas je popeljal na pot „Celjskih Knezov“, v objem celjskega starega gradu. Pred vhodom v grad sta nas pozdravila Herman II in Barbara Celjska in seveda vsa ostala gospoda, vsi v originalnih srednjeveških oblačilih. Program, ki so nam ga pripravili, je bil prava paša za oči in usta. Občudovali smo plesalke in plesalce, sabljače v viteških oklepih in lokostrelce. Mnogi smo se tudi sami bolj ali manj uspešno preizkusili v omenjenih disciplinah. Seveda so nas vseskozi razvajali z odlično pripravljeno jedačo in pijačo in to po pristni stari recepturi. V zaključnem delu je grof Herman Celjski II povitezil g. Slavkota Kuzmo, dolgoletnega serviserja Weishauptovih proizvodov v viteza Črnomeljskega in kmalu zatem smo se poslovili. Letošnji „Dan Weishaupta“ nam bo ostal v neizbrisnem spominu. Dogodek v Celju, ki ga je podjetje Weishaupt organiziralo za svoje poslovne partnerje je tem nudil koristne in aktualne informacije, vpogled v celjsko zgodovino in pa nekaj ur srednjeveškega življenja takratne gospode. Olga Poslek (foto: Olga Poslek) 14 Junij 2010 5. ŠPORTNE IGRE INSTALATERJEV-ENERGETIKOv Zadnji sklop aktivnosti sekcije v mesecu maju (sobota 29.5.2010) so bile 5. športne igre instalaterjev-energetikov Slovenije. Do pričetka iger je bilo prijavljenih 8 ekip: OOZ Murska Sobota, OOZ LJ-Bežigrad (Plinar d.o.o.), OOZ Maribor (SIEM), podjetja DA-BO d.o.o., UNIPRIM d.o.o., SIMTO d.o.o. (Kopun Zlatko), SELTRON d.o.o. in MAVI d.o.o., tekmovalo pa je le 6 ekip (zadnji dve ekipi nista tekmovali). S startom ob 9:30 so pričeli kolesarji in se podali na 11 km vzpon na Tojzlov vrh. Tekmovali so: Igor Štabuc, Danica Štabuc, Zlatko Kopun, Danilo Brdnik in Ivan Breznik. Prvi in drugi čas vzpona sta imela Igor in Danica Štabuc in sicer 35 …36 min, sledil pa jima je Zlatko Kapun s časom 54 min, četrti uvrščeni je bil Danilo Brdnik (60 min) in Ivan Breznik (1 ura in 10 min). Pri startu in v CILJU jih je budno spremljala Slavica Levačič (sodnica). Po končani kolesarski etapi so se vsi tekmovalci okrepčali z dobro domačo obaro, za kar je poskrbel gostinec na Tojzlovem Vrhu, kjer stoji dom obrtnikov. V nadaljevanju so potekale ekipne igre v 4 panogah. Pri vleki vrvi so tekmovali vsi člani ekipe. Sodnik je bil Bojan Dajčman, pomagala pa mu je Vera Dajčman. Tekmovanje je bilo na trenutke zelo izenačeno pa tudi »dramatično«. Po Tekmovalni ekipi 102 – OOZ Ljubljana-Bežigrad (Plinar d.o.o.) in 104 - SIEM OOZ Maribor (Foto LP) izmenjavi vseh ekip (vsaka je tekmovala z vsako) smo dobili zmagovalca in to podjetje DA-BO MONT. Sledila jim je ekipa podjetja UNIPRIM, tretja pa je bila ekipa SIMTO. Pri tekmovanju v podiranju kegljev (rusko kegljišče) so tekmovali trije člani ekipe. Tukaj je prišla do izraza spretnost in ne moč tekmovalcev. Po izenačenih rezultatih so se prvi trije pod budnim očesom sodnice in pomočnika Aljaža Dakoviča pomerili še enkrat. V tej disciplini so zmagali tekmovalci ekipe SIMTO, drugo uvrščena je bila ekipa DA-BO MONT, tretja pa je bila ekipa SIEM (sekcija na OOZ Maribor). Tekmovanje v spretnosti iz stroke pa je zahtevalo od tekmovalcev čisto druge veščine, katere je najbolje sodniški dvojici Janezu Šauperlu in Janji Šauperl (zapisničarka) prikazala ekipa DA-BO MONT. Zelo tesno, le s točko razlike, jim je sledila ekipa UNIPRIM, tretja pa je bila ekipa iz OOZ Lj-Bežigrad (Plinar d.o.o.). Pri streljanju z zračno puško, ki je potekalo na dobro zavarovanem prostoru in pod budnim očesom sodnika Marka Babšeka, pa so se najbolje izkazali trije tekmovalci iz ekipe SIEM s 137 točkami, sledila jim je ekipa UNIPRIM, tretji so bili strelci iz podjetja DA-BO MONT, tesno četrti pa so bili OOZ Murska Sobota. Vse točke je natančno zapisala V vleki vrvi so se pomerile tudi ženske na sliki. Sodnik g. Bojan Dajčman je bil zadovoljen s tekmo (foto LP) ga. Cvetka Babšek. Po odlični igri v lepem vremenu in ob dobri živi glasbi je po krepčilnem obroku z žara sledilo podeljevanje nagrad. Sodniki so sešteli točke posameznih panog in dobili skupnega zmagovalca : Ekipo podjetja UNIPRIM d.o.o., drugo mesto je zasedla ekipa SIEM OOZ Maribor, tretje pa podjetje DA-BO MONT d.o.o. Vsi tekmovalci pa so prejeli tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali sponzorji: GEBERIT , VIESSMANN, MAVI in VAILLANT. Izven uradnega dela tekmovanja pa so se v vleki vrvi pomerile tudi ženske. Strokovne delavke OOZ Maribor in podpredsednica SIEM, ga. Cvetka Grušovnik, so premagale ekipo žen instalaterjev-energetikov. Tudi otroci tekmovalcev, ki so navijali so se pomerili pri kegljanju. Rusko kegljišče jim ni delalo težav, saj so nekateri keglje podirali kot za stavo. Podeljevanje praktičnih nagrad omenjenih sponzorjev je razveselilo tako ženske tekmovalke, kot otroke. Za »fer play« pa so bili nagrajeni tudi člani ekipe iz OOZ Murska Sobota. Pokale in nagrade so podeljevali: Bojan Grušovnik, predsednik SIEM, Jernej Dolinar, predsednik instalaterjev-energetikov na OZS, Danilo Brdnik, podpredsednik SIEM in Cvetka Grušovnik, pod- Podeljeni pokali v kolesarjenju. Prva tri mesta so osvojili Igor in Danica Štabuc, tretje pa Zlatko Kopun. (Foto LP) 15 Junij 2010 predsednica SIEM. Pomagali pa so jim še ostali člani izvršilnega odbora SIEM. Da pa je vse potekalo tako kot mora, je še posebej skrbel predsednik organizacijskega odbora g. Janez Šauperl. Glasbenik Marko Mulec je na koncu podelitve pokalov s svojo poskočno glasbo dobro ogrel zbrano družbo, nekatere pa so bolj kot ples premamile sladke dobrote. Tekmovalci iz OOZ Murska Sobota so ob slovesu dejali, da so se imeli odlično in da bi takšne igre lahko izpeljali tudi pri njih. Držimo jih za besedo! V prijetnem okolju Planinskega doma obrtnik na Tojzlovem vrhu se je vesela družba veselila svojih dosežkov še vse do večera. Leonida Polajnar Na sliki g. Janez Šauperl (predsednik organizacijskega odbora iger) in Jernej Dolinar predsednik sekcije na OZS, ki je nagovoril vse prisotne (foto LP) Podeljeni pokali- tekmovanje v kegljanju. Od leve proti desni: Danilo Brdnik, Franjo Pernek, Bojan Grušovnik (3. Mesto), vodja ekipe DA-BO MONT (2.mesto) in Zlatko Kopun vodja ekipe SIMTO (1. Mesto)- (foto LP) Na fotografiji prve tri ekipe: Skupno (seštevek panog) prvo mesto je osvojila Ekipa podjetja UNIPRIM d.o.o., drugo mesto je zasedla ekipa SIEM OOZ Maribor, tretje pa podjetje DA-BO mont d.o.o. (foto LP) Podeljeni pokali v preizkušnji v streljanju z zračno puško (foto LP) Izvršilni odbor SIEM in predsednik sekcije g. Jernej Dolinar s podmladkom sekcije, otroci, ki so tekmovali v kegljanju. (foto LP) Podeljeni pokali v tekmovanju v spretnosti od leve proti desni: OOZ Lj-Bežigrad (Plinar d.o.o.) 3.mesto, UNIPRIM d.o.o.-2.mesto in DA-BO MONT -1.mesto (foto LP) nagrajenci za „fer play“ (foto LP) 16 Junij 2010 STROKOVNO SREČANJE V PODJETJU HERZ, KOVINA, UNITAS Sekcijainstalaterjev-energetikovna OOZMariborjevsodelovanjusSkladom zaizobraževanjeorganiziralastrokovno srečanje v Podjetju Herz d.d., ki se ponaša z dolgoletno tradicijo na slovenskem trgu. Ker se zavedajo pomembnosti pridobivanja novega znanja in medsebojnega sodelovanja, so v tem duhu pripravili strokovno-družabnosrečanjena sedežu podjetja Herz d.d. (Šmartno pri Litiji), v petek dne 18.06.2010, kjer so si udeleženci lahko pobližje ogledali proizvodnjo podjetja in dobili informacije iz prve roke. Ob prihodu na sedež podjetja, je vse udeležence pozdravil g. Borut Švajger, vodja prodaje HERZ Slovenija. Sledila je kratka predstavitev podjetja in nato težko pričakovan ogled proizvodnje. Sprehod skozi proizvodnjo je bil za vseizrednozanimiv.Instalaterji-energetiki so videli, kako nastajajo proizvodi, ki jih sami vsakodnevno uporabljajo pri svojemdelu.Največzanimanjapajebilo prirobotnitehnologijiobdelave-poliranja polizdelkov. V končnem delu ogleda pa so si lahko obiskovalci ogledali montažo, pakirnico in končne izdelke podjetja. Po ogledu proizvodnje je sledila predstavitevprogramaKOVINA,UNITAS in HERZ. G. Borut Švajger je predstavil Ogled proizvodnje podjetja HERZ, KOVINA, UNITAS program HERZ in KOVINA. V nadaljevanju pa je g. Miran Berčon, komercialist za program UNITAS, predstavil še izdelke iz tega sklopa. V prijetno ohlajenem prostoru so si lahko udeleženci ogledali nekatere izdelke, ki so stalni in že poznani program podjetja. Predstavljene pa so bile tudi nekatere novosti. V nadaljevanju je sledila predstavitev novega programa, ki ga podjetje šele uvaja na Slovenskih tleh in sicer program peči na lesno biomaso. S strani g. Petra Novoseloviča, tehničnega svetovalca za OVE, jebilopredstavljenihkarnekajizdelkovpeči, ki jih izdelujejo v sosednji Avstriji. Po predstavitvah so sledila še vprašanja in seveda izčrpni odgovori glede različnih tehničnih zadev ali pa na splošno o programu, ki ga ponujajo. Opremljeni z novimi informacijami, gradivom o programih, ki so bili predstavljeni, so se vsi odpravili na zasluženo kosilo, kjer so v sproščenem ambientu domače gostilne še dolgo razpravljali s predstavnikoma podjetja o programu in nadaljnjem sodelovanju.Vzaključnemdelustrokovnega srečanja pa je sledil še ogled gradu Bogenšperk, ki je prav vse prijetno presenetil. Ogled je bil izredno zanimiv in poučen, grad je bil tudi dalj časa dom znanegapisateljaValvasorja,kijenapisal vsem poznano knjigo: Slava vojvodine Krajnske. Instalaterji-energetiki so tako preživeli en lep strokoven in tudi poučen dan in glede na videno in slišano, sebosodelovanjespodjetjemzagotovo še nadaljevalo. V začetku prihajajočega leta pa se že planira ogled proizvodnje in podjetja v Avstriji. Leonida Polajnar (foto OP) Udeleženci strokovnega srečanja pred gradom Bogenšperk Predstavitev programov podjetja. Na sliki udeleženci strokovnega srečanja. Podjetje HERZ, KOVINA, UNITAS v Šmartnem pri Litiji 17 Junij 2010 TOPLOTNE ČRPALKE VEČJIH KAPACITET Sejem ENERGETIKA, Celje, 19. 5. 2010 Naš dolgoletni oglaševalec, podjetje Viessmann, je organiziral na sejmu ENERGETIKA v Celju predavanje o toplotnih črpalkah večjih kapacitet. G. Max Joerg Mucke, produktni vodja v KWT, je izvajal predavanje v nemškem jeziku, g. Slavko Može, referent šolanj in vodja tehnične službe podjetja VIESSMANN, pa je predavanje simultano prevajal. V uvodnem delu je g. Etbin Stropnik, direktor podjetja VIESSMANN, s sedežem v Mariboru, pozdravil predavatelja, g. Mucke in udeležence predavanja. Zatem je g. Max Joerg Mucke najprej predstavil podjetje KWT, kasneje pa še toplotne črpalke večjih kapacitet, s praktičnimi primeri uporabe. Podjetje KWT – Kaelte – Waermetechnik AG, član Skupine VIESSMANN, ima svoj sedež v mestu Bern v Švici. V omenjenem podjetju izdelujejo toplotne črpalke od 15 do 1.500 kW, v izvedbah: voda/voda, slana voda/ voda in zrak/voda, slednja je primerna za ogrevanje in hlajenje. V proizvodnji toplotnih črpalk moči nad 100 kW držijo več kot 60 % tržni delež v Švici in so tako vodilni proizvajalec v tem segmentu. V Švici imajo na voljo več kot 4.000 m2 proizvodnih in 1.200 m2 g. Max Joerg Mucke (levo), g. Slavko Može (desno) pisarniških površin. Prav tako se lahko pohvalijo s 4 napravami za vrtanje zemeljskih sond tako, da sami zvrtajo zemeljske sonde in priklopijo toplotno črpalko. Kapaciteta omenjenih naprav je 80.000 do 85.000 metrov vrtin letno. Njihova glavna tržišča so Nemčija, Avstrija in Švica. V Sloveniji imajo izredno majhen tržni potencial. Odpadna voda in odpadna toplota, ki nastajata v industrijskih procesih, vsebujeta velik delež energije, ki pa se zelo redko uporablja. Podjetje KWT ima dejanske izkušnje pri izkoriščanju tovrstne energije. Odpadna toplota predstavlja ogromne potenciale zlasti pri termalnih kopališčih. Hoteli potrebujejo velike količine vroče vode in vedno nastaja odpadna toplota. Stanovanjska naselja so tudi določen potencial za toplotne črpalke, vendar niso na prvem mestu. Kot primer bi navedli daljinsko ogrevanje nadstandardnih stanovanj v Švici. V Švici in Nemčiji se vgrajuje v glavnem talno ogrevanje. Vsled vse boljše izolacije, se potreba po toploti objekta manjša, raste pa potreba po komfortu sanitarne vode. G. Mucke je na praktičnem primeru hotela Carlton s 5 zvezdicami v St. Moritzu zelo nazorno prikazal problematiko racional- Udeleženci predavanja nega izkoriščanja odpadne toplote in vode, s pomočjo vgradnje toplotne črpalke KWT. Sicer pa ima podjetje KWT številne stranke, ki zaupajo njihovim toplotnim črpalkam, kot so: živilska industrija ( Mibelle AG in Rivella AG), kemična industrija (ROCHE), trgovska podjetja (MIGROS, LIDL,..), bolnice, domovi starostnikov, hoteli in še mnoge druge javne ustanove. Podjetje ima dobro organizirano servisno službo - kar 13 servisov v Švici, 8 servisov v Nemčiji, strankam pa je na voljo tudi hitra 24-urna pomoč. G. Mucke je poudaril, da je Slovenija vsekakor tržna niša za KWT, saj ima termalna kopališča, hotele, večstanovanjske stavbe in vrsto objektov splošnega družbenega pomena, kjer bi bilo smiselno vgraditi toplotne črpalke večjih kapacitet. Na drugi strani pa bi s tem doprinesli velik delež k čistejšemu okolju, saj v primeru omenjenih toplotnih črpalk ni škodljivih emisij CO2., ki nastajajo pri kurjenju z oljem. Ne nazadnje pa se investicija povrne že v 7 letih. V zaključnem delu se je g. Stropnik zahvalil g. Mucke za zanimivo predavanje. Olga Poslek (Foto OP) g. Max Joerg Mucke, g. Slavko Može in g. Etbin Stropnik, od leve proti desni 18 Junij 2010 Hitra prenova kopalnice Geberit Monolith, novi sanitarni element Vsi poznamo situacije, ko je potrebno zamenjati stari nadometni splakovalnik. Ponujata se dve možnosti: nov nadometni splakovalnik ali pa popolna prenova kopalnice z vgradnjo podometnega splakovalnika. Še posebej v blokovskih stanovanjih je prenova kopalnice prava nočna mora – hrup, prah in dalj časa neuporabna kopalnica so dejavniki, ki močno vplivajo na odlašanje s prenovo. Geberit v letu 2010 predstavlja novo rešitev: Geberit Monolith, eleganten sanitarni element, ki splakovalnik spremeni v okras kopalnice. Geberit Monolith združuje prednosti nadometnega in podometnega splakovalnika. Preprosta postavitev pred steno, brez razbijanja in oblaganja s stenskimi oblogami ter velika nosilnost, ki omogoča tudi uporabo stenske WC školjke. Prednosti za stranko: • WC je ponovno uporaben že v nekaj urah, • sodoben izgled kopalnice brez gradbenih posegov, • investicija je primerljiva z investicijo v podometni splakovalnik 3. cevi  montaža dotočne in odtočne Montaža v 5 korakih: 1.  odstranitev starega splakovalnika in WC školjke 2.  pritrditev splakovalnika na steno s šestimi vijaki ter fina nastavitev 4.  pričvrstitev zunanjih delov splakovalnika 5.  pričvrstitev WC školjke Prednosti za inštalaterja: • zamenjava splakovalnika je gotova v nekaj urah, • element je primeren tako za stenski kot za talni odtok, • brez usklajevanja z ostalimi obrtniki. Celoten film o montaži si lahko ogledate na w w w.geb erit. si Estetska rešitev, ki se zlahka prilagodi obstoječim odtokom. Geberit je razvil nov sanitarni element za keramične WC školjke, ki ga je mogoče namestiti na obstoječi odtok. Geberit Monolith ne zahteva dodatnih gradbenih posegov, je hitro vgrajen in navdušuje z enostavno, prostorsko varčno obliko. www.geberit.si Y&R GRoup Stari WC je hitro odstranjen, ostane pa vam stari odtok. 20 Junij 2010 Ignac Jantelj direktor podjetja SIKLA d.o.o. ZA UČINKOVIT FOTOVOLTAIK JE POTREBNO IMETI TUDI DOBER SISTEM KONSTRUKCIJ Varčnost in učinkovitost pri vgradnji solarnih sistemov Podjetje SIKLA d.o.o. nudi v svojem programu med drugim tudi izvedbo kovinske konstrukcije za solarne sisteme. Ta novost prodajnega programa SIKLA, ki je že osvojila celotni nemški trg, se je odlično prijela tudi pri nas v Sloveniji. S prvovrstnim materialom in izvrstno montažno ekipo je Siklin sistem konstrukcij za solarne sisteme na poti, da tudi v Sloveniji postane prava uspešnica. Ekonomičnost in učinkovitost pri montaži solarnih naprav Največja mogoča produktivnost • hiter potek vgradnje, malo sestavnih delov, SIKLA SOLARNI VGRADNI SISTEM je inovativen modulni sistem iz dobro poznanih Siklinih montažnih profilov, namenjen montaži fotonapetostnih modulov. Gre za učinkovit pritrdilni sistem, ki je primeren za vse površine. Potrjena dolgoročna odpornost proti rjavenju, statičen izračun konstrukcije, edinstvena možnost vzdrževanja, kot tudi garancija podjetja SIKLA d.o.o., dajejo pomirjajoč občutek varnosti za dolgoročno uporabnost konstrukcije – tako za montažno podjetje v vlogi izvajalca kot za investitorja. Dokaz, da se omenjeni sistem izplača, so tudi 40-letne izkušnje Sikle kot specialista za raznorazne sisteme pritrditev in konstrukcij. • zelo preprosta uporaba, brez nepritrjenih delov, • praktični pripomočki za vgradnjo, • izredno razmerje med ceno in kakovostjo, • sistemski sestavni deli z dolgo življenjsko dobo, • zajamčena varnost. Prilagojeno vsem področjem uporabe • prosto postavljeni sistemi, • ravne strehe, • poševne strehe, • fasade. Prilagodljivi pritrdilni sistem in trajna odpornost na korozijo • primerno za vse običajne enote, • vmesna in končna spona sta primerni za vse običajne debeline modulov, • združljivo s sistemi za pritrditev Sikla, • prilagodljivost za dodatne zahteve za vgradnjo ali obremenitve, • preizkušena prevleka HCP, • brez bimetalne korozije, • statično usklajeni in preizkušeni deli. 21 Junij 2010 Obsežne servisne storitve • individualni izračuni statike, • priprava kosovnic, • svetovanje na gradbišču. Energija je od nekdaj bila, je in bo del strateškega razvoja vsake družbe in bo v prihodnje postala vedno bolj cenjena in nenadomestljiva človeška dobrina. Človeške potrebe po energiji se nenehno povečujejo, hkrati z njimi pa se dviguje cena le te. Energija sonca je največji in najmanj izkoriščeni vir energije in je 15.000 krat večja kot jo letno porabi človek. Sončno sevanje je trajen vir energije, ki ga narava izkorišča od samega začetka. Globalne klimatske spremembe, ki so v veliki meri posledica uporabe fosilnih goriv (nafta, plin, premog), so sprožile razprave o oskrbi z energijo v prihodnosti. Če ob tem upoštevamo še nestabilne in nepredvidljive politične razmere v svetu, ki močno vplivajo na oskrbo s fosilnimi gorivi in dejstvo, da Slovenija med fosilnimi gorivi premore v glavnem le rjavi premog, ki pa je zaradi načina pridobivanja in rabe tudi ekološko najbolj sporen, ugotovimo, da so vlaganja v lastne vire obnovljive energije nujna. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist, tih in donosen vir, ki lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato mora biti naš cilj že danes izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu. Sončna energija je zagotovo energija prihodnosti. Izkoristite številne prednosti pri vgradnji Sikline konstrukcije za solarne sisteme • Srednja in končna spona sta opremljeni s tehnologijo Pressix CC in brez nepritrjenih delov, preprosto pritisnite, zategnite in delo je končano! • Srednja in končna spona sta primerni za vse običajne debeline modulov. • Vgradni kavelj nadomešča pomočnika in drži modul do končne pritrditve. • Natančna izravnava modulov je zagotovljena že s položajem končnih spon. • Hitre povezave z vodili na osnovnem ogrodju z natično navojno ploščo CL. • Prilagodljivo ogrodje je brezstopenjsko nastavljivo za naklon od 20 do 45°. Vgrajena skala s stopinjami je hiter in praktičen pripomoček za vgradnjo. Sistem konstrukcij za solarne sisteme ponuja podjetje SIKLA d.o.o. že od faze projektne dokumentacije, dobave materiala, do same montaže. Nudimo vam: • • • • • pripravo tehnične dokumentacije po vašem projektu, izračun izometrije za vas in vaše projektante, montažne mape, montažo in nadzor montaže, tehnično dokumentacijo za prevzem. Stranke podjetja Sikla d.o.o. imajo zaradi sodobnih postopkov nanašanja prevlek prednost, zaradi bistveno učinkovitejših in udobnejših postopkov obdelave. Sikla ponuja tudi izdelke z najnovejšo protikorozijsko zaščito, imenovano HCP (z dolgotrajno cink-magnezijevo prevleko). Prednosti cink-magnezijevih prevlek: • Protikorozijska odpornost cinkove prevleke se bistveno poveča, če v zlitino dodamo magnezi. • Uporaba cinka se zmanjša za 80 % pri povečani protikorozijski odpornosti. • Površina je bolj homogena, videz pa privlačnejši. • Prevlečeni so vsi rezani robovi, • Manjše debeline slojev zagotavljajo boljše rezultate pri preoblikovanju. Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učinkovitega sistema vodenja kakovosti. 22 Junij 2010 Prvi dokumentirani prikaz pravilne gradnje nizkoenergijske oziroma pasivne hiše v Sloveniji za vse bodoče in sedanje graditelje, projektante, arhitekte in druge zainteresirane. Graditi nizkoenergijsko! Toda, kako? „To sem se spraševal tudi sam. Videl sem namreč, kaj se je zgodilo sosedu. Imel je projekt zelo dobre nizkoenergijske hiše, s katerim naj bi privarčeval pri stroških energije in si uredil udoben „ekološko naravnan“ dom. Pa se je zapletlo pri izvedbi. Preveč izvajalskih napak je povzročilo preveč toplotnih izgub. Njegova hiša ni energijsko učinkovita. Kako naj se tem napakam pri gradnji izognem jaz?“ Ne gre za osamljen primer bodočega zasebnega investitorja, ki se loteva gradnje ali prenove svojega doma, a mu projekta ne uspe uresničiti zaradi pomanjkanja izvajalske prakse. Prenekatere izvedbene napake namreč spremenijo objekt v energijsko neučinkovit, ne da bi se investitorji tega sploh zavedali. Zato smo vam pripravili odgovor. Od junija letos vam je na voljo prvi celostni prikaz nizkoenergijske in pasivne gradnje na DVD-ju. DVD z naslovom Moja je gotova, kaj pa vaša? s poudarki na izvedenih detajlih je izdala družba Xella porobeton Slovenija v sodelovanju s podjetjem stavbnega pohištva Stabil in investitorjem Milanom Černjakom, ki je kot diplomirani gradbeni inženir tudi odličen poznavalec energijsko učinkovite gradnje. Ta je gradnjo svoje nizkoenergijske hiše Moja kronološko opisoval na internetnem blogu, celotno izvedbo z vsemi izvedenimi detajli pa je profesionalna snemalna ekipa dokumentirala s kamero v visokoločljivem HD formatu. Zakaj graditi nizkoenergijsko ali pasivno stavbo: • zaradi zakonodaje, ki se pri nas in v Evropi še zaostruje, • zaradi optimalnih temperatur v bivalnih prostorih, • zaradi okoljske zavesti: nizkoenergijske in pasivne stavbe niso priklopljene na ogrevalne sisteme s fosilnimi energetskimi viri, zato ne proizvajajo dodatnih količin ogljikovega dioksida, • zaradi nižjih stroškov: tovrstne stavbe potrebujejo več kot desetkrat manj energije za pridobivanje toplote.... Novi DVD vam odgovarja: � zakaj graditi nizkoenergijsko ali pasivno hišo, � kaj morate pri gradnji upoštevati, � kako to storiti (na praktičnem primeru gradnje Ytong hiše Moja) Za brezplačen izvod DVD-ja Moja je gotova, kaj pa vaša? pokličite na telefonsko številko 080 18 22 ali pišite na e-naslov: [email protected] 24 Junij 2010 ODÖRFER JE ODPRL SVOJA VRATA V SLOVENIJI Maribor, 6. 5. 2010 ga. Susanne Schneider – Assion, direktorica in lastnica podjetja ODÖRFER Dne 6. maja 2010 je podjetje ODÖRFER Haustechnik GmbH, s sedežem v Avstriji, odprlo svojo prvo poslovalnico v Sloveniji, v Železnikovi ulici 8, na Pobrežju v Mariboru . Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo cca. 70 povabljenih, med njimi največ in- stalaterjev in seveda predstavniki revije ENERGETIK, saj je omenjeno podjetje tudi naš oglaševalec. Že po kratkem ogledu trgovine pred uradno otvoritvijo, smo se prepričali, da tukaj najdete prav vse za udobje vašega doma, od naprav za Pozdravni govor ga. ga. Susanne Schneider – Assion, direktorice in lastnice podjetja ODÖRFER, ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo, pa vse do sanitarne opreme priznanih proizvajalcev. V uvodnem delu otvoritve so nas pozdravili sodelavci podjetja Odorfer Hišna tehnika in izrazili veliko veselje, da smo se zbrali v tako velikem številu in, da je z nami tudi ga. Susanne Schneider – Assion, direktorica in lastnica podjetja ODÖRFER. „Ponosni smo, da lahko danes odpremo prvo trgovino zunaj Avstrije,“ je med drugim dejala. Zatem je ga. Susanne predstavila g. Jochan Gründer, predstavnik podjetja ECRE Gussing International AG 25 Junij 2010 podjetje ODÖRFER, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1804 in je danes eno od vodilnih veletrgovin na področju kopalniške opreme, ogrevanja in hišne tehnike. „Gre za družinsko podjetje v 100 % lasti očeta in mene“, je dejala. Prodajni program in dejavnost podjetja bi lahko strnili v naslednje tri skupine: 1. Energija/ogrevanje: solarna tehnika, fotovoltaika, toplotne črpalke, biomasa, ogrevanje na olje ali plin, površinsko ogrevanje in sistemi hlajenja. 2. Okolje/klima: klimatizacija in prezračevalna tehnika, vodna tehnika, izkoriščanje odpadnih voda in deževnice, zbiralni sistemi, regulacija,... 3. Kopalnice/wellness: celoten kopalniški program, kopalnice za razvajanje, armature, sanitarna keramika in pohištvo, kopalne kadi, tuš kabine, whirpooli in tuši s savno, .... V zadnjih letih beležijo nenehno rast dohodka, ki je v lanskem letu presegel mejo 100 mio €. ODÖRFER ima v Avstriji 333 zaposlenih, od tega samo v Gradcu 170, na Dunaju 64, v Klagenfurtu 50 in v Linzu 49. Njihove stranke so predvsem instalaterji, kakor tudi arhitekti, projektanti in hotelirji. Imajo več kot 3.500 m2 razstavnih površin. V svojem voznem parku imajo 42 tovornjakov, s katerimi oskrbujejo vse instalaterje in opravijo 2,5 mio kilometrov letno. V nadaljevanju je g. Jochan Gründer, predstavnik podjetja ECRE Gussing International AG, govoril o brezplamenski energiji v prihodnosti – je to vizija ali resničnost? Svet porabi 12,12 mio ton nafte, 8,46 mio ton premoga in 7,7 mrd m3 zemeljskega plina na DAN. Največja potrošnika sta vsekakor Kitajska in Indija, ki imata skupaj 2,4 mrd prebivalcev. Gre za hitro rastočo gospodarstvo z nenehno rastjo porabe energije, s težnjo „prehiteti ZDA in Evropo.« Trenutno porabimo toliko premoga, plina in nafte na DAN, kot jih narava zbere v 500.000 dneh. Vsak otrok razume, da mora takšno ravnanje pustiti v okolju določene posledice. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da po letu 1900 zaloge nafte v svetu drastično upadajo in bi se naj v letu 2100 popolnoma izčrpale. Vzporedno z upadanjem zalog nafte pa se seveda veča cena surove nafte. Vse manj je najdb novih naftnih izvorov. Avstrija je v letu 2007 porabila kar 12 mrd € za uvoz nafte in plina. Treba bo temeljito 26 Junij 2010 spremeniti naše obnašanje in usmerjati vse sile v obnovljive vire energije – OVE. Sonce odda najkasneje v 3 urah enako količino energije na zemljo, kot je na leto porabi celotno prebivalstvo na zemlji. Vsekakor je prihodnost v solarni tehniki, ki bi naj po predvidevanjih znanstvenikov v letu 2100 obsegala cca 60 % v globalni sestavi vseh vrst energije. Sledila je uradna otvoritev in ogled trgovine, zatem so nas povabili na okusno pogostitev. Ob prijetnem klepetu smo razrešili še marsikatero vprašanje strokovne narave. Olga Poslek (foto: AP) Obvestilo Začela se je izvajati raziskava REUS 2010 Po lanskoletnem pilotnem prvem valu se je letos začel drugi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2010. Pri revidiranju anketnega vprašalnika in dopolnitvah na področju prevoza je sodeloval interdisciplinarni tim strokovnjakov s področja komuniciranja, raziskovanja in energetike iz 8 podjetij in inštitucij. Dodatno zagotovilo za kakovost in kredibilnost raziskave pa predstavlja novoustanovljeni strokovni svet raziskave REUS. V raziskavi REUS 2010 poleg agencije Informa Echo, ki je pobudnik in nosilec raziskave, sodeluje sedem podjetij in inštitucij, ki so prispevala strokovno znanje, da bi raziskava omogočila čim bolj kakovostne rezultate. V drugem valu sodelujejo Arhea, Center za energetsko učinkovitost IJS, Eco Consulting, SURS, Valicon, Vites in Gradbeni inštitut ZRMK. Na osnovi izkušenj iz lanskega pilotnega vala raziskave REUS, je bil narejen temeljit pregled anketnega vprašalnika, ki je razdeljen na 14 področij rabe energije v gospodinjstvih. Raziskava REUS 2010 vključuje ogrevanje in hlajenje, rabo električne energije, stanje stavb in soproizvodnjo, ki postaja aktualna tudi v gospodinjstvih. Ob tem je letos vključeno tudi področje rabe energije za prevoz. Preko obiskov na domu bo anketiranih najmanj 1000 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Zbiranje podatkov na terenu bo potekalo do 28. junija. Rezultati raziskave REUS skupaj s strokovno interpretacijo pa bodo pripravljeni v začetku septembra. Učinkovita raba in obnovljivi viri energije (URE in OVE) za individualne porabnike energije postaja vse bolj aktualna predvsem z vidika prihranka saj je energija, ki jo potrebujemo za ogrevanje in hlajenje, za delovanje številnih aparatov in za prevoz, velik strošek v vsakem gospodinjstvu. Vse večje zanimanje in pripravljenost na investiranje v URE in OVE pa ustvarja dodatno dinamiko, ki spodbuja konkurenčnost na trgu z energijo in številnimi trošili od sijalk, aparatov pa do ogrevalnih sistemov in prevoznih sredstev. Kontinuirana raziskava REUS je eden od treh neodvisnih programov, ki so jih razvili v agenciji Informa Echo z namenom spodbujanja URE in OVE. Druga dva sta kampanja »Energija si, bodi učinkovit« in Mreža poslovnodružbene koristnosti Sinergija. Namen raziskave REUS je omogočati 27 Junij 2010 vpogled v stanje trošil in stavb, spremljati trende ravnanja z energijo in pripravljenost za investiranje v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Rezultati raziskave ponudnikom energije, storitev in izdelkov, ki so povezani z rabo energije, ter javni upravi, predstavljajo dragocen vir spremljanja potreb trga in pripravljenosti za investiranje v URE in OVE. Več o raziskavi REUS si lahko preberete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si . Dodatno kakovost in kredibilnost raziskavi zagotavlja novoustanovljeni šest članski strokovni svet v sestavi: � mag. Djordje Žebeljan, HSE � dr. Marjana Zavrl Šijanec, Gradbeni inštitut ZRMK � Mojca Suvorov, SURS � Niko Martinec, Energetska zbornica � prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme � mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS Več informacij o raziskavi REUS 2010: Rajko Dolinšek Informa Echo [email protected] 01 583 93 23, 031 688 423 www.pozitivnaenergija.si ºCOOOL! Ohrani hladno glavo 03.06.2010 se je pod okriljem kampanje »Energija si, bodi učinkovit« pričela akcija ºCoool!, ki predstavlja nadaljevanje Modre stopinje. Preko letakov prodajne akcije klimatskih naprav v centrih Mercator Tehnika bodo posredovani nasveti, kako v poletnem času učinkovito hladiti svoj dom. Bliža se poletje in svetovno prvenstvo v nogometu. Oboje bo dvigovalo temperaturo do zgornjih meja vzdržljivosti. Uporabni nasveti kako ohladiti dom bodo zelo dobrodošli. Še posebej, ker nam bodo pomagali, da pri tem ne porabimo več energije in seveda denarja kot je dejansko potrebno, da v svojem domu zagotovimo ugodno temperaturo. Priporočena nastavitev temperature pri klimatski napravi naj ne bo nižja od 25 °C. Vsaka stopinja višje (26, 27 ali več) prihrani od 6 do 8 % pri letnih stroških. Nastavljanje na manj kot 25 °C pa lahko povzroči znatno povečan strošek za energijo. Proizvodnja električne energije, letno potrebne povprečnemu gospodinjstvu za delovanje klimatske naprave, povzroči več kot 1000 kg emisij CO2, toda če naročamo električno energijo iz obnovljivih virov, raba klime ni obremenjena z emisijami. Klimatsko napravo trenutno uporablja 16 % slovenskih gospodinjstev (Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2009). Akcijo ºCoool! nasvetov izvaja agencija Informa Echo v sodelovanju z prodajno akcijo klimatskih naprav in televizijskih sprejemnikov, ki jo bo izvajal Mercator Tehnika do 07.07.2010. S tem se nadaljuje poslanstvo letošnje akcije Modra stopinja, spodbujati učinkovito hlajenje in ogrevanje z obnovljivimi viri, kot je Modra energija pridobljena iz slovenskih rek. Akcija Modra stopinja se je začela na svetovni dan Zemlje 22. aprila na pobudo HSE. Prva faza se je zaključila 31. maja z oglaševalsko akcijo in nagradno igro Spoznaj obnovljive vire energije. Modra stopinja bo v tem letu na svoji poti spodbujanja učinkovitega ravnanja z energijo pri hlajenju in ogrevanju povezovala različne teme, člane mreže Sinergija, ki omogočajo izvajanje posameznih akcij in številne končne porabnike, ki bodo za stopinjo bolj osveščeno ravnali z energijo. Več o Modri stopinji in veliko uporabnih nasvetov lahko najdete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si Dodatne informacije: Rajko Dolinšek, [email protected] , Tel. 01 583 93 23 , 031 688 423 28 Junij 2010 NOVOSTI PRI TOPLOTNIH ČRPALKAH NOVE GENERACIJE Energija sonca Le malokdo ve, da vsa energija, ki je na zemlji, prihaja neposredno ali posredno od sonca. Sonce ogreva zemljo, morja in zrak, ki tako postanejo naravna skladišča sončne energije. Tudi toplota notranjosti zemlje, kjer poteka radioktivni razpad kamenin že 4 milijarde let, prihaja posredno od sonca. Sonce je praktično neizčrpen vir obnovljive energije na zemlji. Energija, ki jo seva na zemljo, je cca 15.000 krat večja od energije, ki jo porabi človeštvo. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Danes izkoriščamo le delček te neizmerne količine čiste, brezplačne energije. Z druge strani pa za ogrevanje še vedno uporabljamo predvsem energijo fosilnih goriv, z vsemi negativni učinki in katastrofalnimi posledicami za zemljo. Energijo sonca, shranjeno v naši okolici, izkoriščamo s toplotnimi črpalkami. To so naprave, ki lahko porabijo celo samo 20% energije, ki je potrebna za ogrevanje hiše, večstanovanjskega objekta ali industrijskega procesa. Če so se še pred 10 leti mnogi vprašali kaj je toplotna črpalka, je ta pojem sedaj že dobro poznan, manj pa je poznano, da so lahko med različnimi toplotnimi črpalkami velike razlike. Razlike so predvsem v učinkovitosti, možnostmi, ki jih nudi regulacija in kakovostjo naprave ter pravilno vgradnjo le-teh. Psihološki odpor večine uporabnikov pred novostmi, ki jih ne razumejo, je poznan. Ta učinek je še najbolj viden pri naprednejših regulacijah, kjer naj bi bil uporabnik skoraj elektronik, da bi lahko uporabil vse funkcije, ki jih omogoča določena regulacija. po potrebi spreminja nastavitve menijev. Preverja delovanje toplotne črpalke, čase delovanja, porabo energije, različne temperature ogrevalnega sistema hiše ali sanitarne vode ter, če je tak sistem vgrajen, pohlajevanja in prezračevanja hiše. Uporabnik lahko nastavi tudi lastni način prikaza podatkov, ki ga zanimajo. Proizvajalec NIBE pa je mislil tudi na serviserje. Vsi za delovanje toplotne črpalke in ogrevalnega sistema pomembni parametri, se ves čas preverjajo in v primeru motnje shranijo v spominu. Na osnovi teh podatkov lahko serviser hitro ugotovi, kaj je narobe in kako motnjo odpraviti, kar posledično pomeni hitrejše in cenejše servisiranje. Drago Škantelj KNUT d.o.o. Druga skrajnost je močno enostavna regulacija, kjer večino procesov krmilijo termostati, zato niso izkoriščene vse možnosti toplotne črpalke, zato je ogrevanje dražje. Nove inovativne regulacije Toplotna črpalka medij / voda NIBE 1245 Največji evropski proizvajalec toplotnih črpalk NIBE iz Švedske, je razvil nov inovativen pristop h komunikaciji med uporabnikom in toplotno črpalko. Nove toplotne črpalke medij/voda so tako opremljene z novo revolucionarno regulacijo. Vse potrebne informacije se posredujejo z barvami in simboli, tako je potrebna najmanjša možna mera teksta. Uporabnik na njemu prijazen način pregleduje in Regulacija s prikazom podmenija 29 Junij 2010 ŠVEDSKI KAMINI NAJVIŠJA KAKOVOST ŽE 18 LET TOPLOTNE ČRPALKE nova generacija KNUT d.o.o. Mali Osolnik 17, 1311 Turjak - 01 / 788 99 16 www.knut.si SANACIJA BALKONA ALI TERASE BREZ ODSTRANJEVANJA OBSTOJEČE TALNE OBLOGE Prikazana je sanacija balkona ali terase, kjer ni nujno potrebno odstraniti stare keramične ploščice ali druge obloge. Če imamo pod balkonom ali teraso ogrevani prostor, lahko z vgradnjo vodo odpornih toplotno izolacijskih plošč iz polistirenske pene rešimo še problem toplotne izolacije. Prednost suho montažne sanacije balkona ali terase je v hitri izgradnji, prav tako nosilne konstrukcije balkona ali terase ne bomo dodatno obremenili. Pri izvedbi z uporabo estriha debeline 5 cm, bi namreč znašala dodatna obtežba konstrukcije balkona približno 100 kg/m2, medtem ko t.i suha izvedba, obremenjuje nosilno konstrukcijo balkona ali terase z dodatno obtežbo le približno 5 kg/m2. Opisana izvedba pomeni tudi kvalitetno zaščito hidroizolacije balkona ali terase, saj je sanacija le te, pri površinah, obloženih s keramiko, povezana z mnogimi problemi in velikimi stroški. Razen za sanacijo obstoječih balkonov ali teras lahko uporabimo opisano izvedbo tudi pri novogradnjah. Osnovni element suho montažne sanacije balkona ali terase so vodo odporne, toplotno izolacijske plošče debeline 30 do 80 mm, dolžine 2500 mm in širine 600 mm s stikom na pero in utor. Jedro plošč je iz polistirenske pene, površina pa je lahko obojestransko obdelana z oplemeniteno malto in mrežico ter tako pripravljena za oblaganje s ploščicami. Plošče so lahko izvedene s vzdolžnim in prečnim naklonom. Za izvedbo hidroizolacije uporabljamo različne dimenzije tesnilnih trakov in tesnilne mase, da zagotovimo vodo tesno podlago). Za izvedbo detajlov (spajanje na vogalih) uporabimo kotne elemente, robne nosilce s PE robnim trakom, pokrivne profile za stik na fasadi in elemente za balkonski robni profil. Plošče so izvedene z naklonom, zato jih moramo polagati na ravno podlago (uporabimo izravnalno maso). Izvedbo sanacije balkona ali terase moramo izvesti natančno, da sčasoma ne bo prišlo do zamakanja. Pri tem moramo biti predvsem pozorni na to, da nobenega detajla ne prepustimo naključju. Sanacijo lahko zaključimo v nekaj dneh, saj je takšna izvedba suha in hitra. 30 Junij 2010 Večplastne cevi UPONOR MLCP Za izdelavo cevovodnih instalacij se v današnjem času uporabljajo predvsem večplastne cevi, ki so svoj prodor na slovenskem trgu pričele l. 1990. Tega leta je TITAN d.d. kot prvi predstavil novost na trgu instalacijskega materiala – večplastno cev in jo poimenoval ALUMPLAST. Na samem začetku je bilo težko prepričati izvajalce, projektante, trgovce in druge, da so večplastne cevi alternativa jeklenim, bakrenim in plastičnim cevem in da se bo čez dobro desetletje razmerje uporabe teh materialov močno prevesilo na stran večplastnih cevi. Z leti se je delež teh cevi dejansko povečeval. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je ime ALUMPLAST »delovno« ime za kakršne koli večplastne cevi. TITAN d.d. tudi po 20-ih letih ostaja vodilni ponudnik večplastnih cevi in pribora na slovenskem trgu. Glavni razlog je ta, da zastopa in prodaja najbolj poznane in priznane večplastne cevi v svetu, ki jih proizvaja nemška firma UPONOR. Do sedaj je bilo v Uponorju izdelanih preko 650 milijonom metrov cevi, od tega jih je samo v Sloveniji vgrajenih preko 7 milijonov metrov. Kaj nudijo večplastne cevi? Večplastne cevi so cevi, ki združujejo prednosti plastičnih in kovinskih cevi. Večplastna cev UPONOR MLCP je sestavljena iz prekriv- Slika 1: Struktura UPONOR MLCP cevi no varjene aluminijaste cevi z notranjo in zunanjo plastjo polietilena. Ta edinstvena tehnologija prekrivnega varjenja, omogoča konstantno in enakomerno kvaliteto cevi, saj varjenje poteka pri precej nižjih temperaturah, kot so npr. prisotne pri sočelnem varjenju. Poleg tega prekrivno varjenje aluminija omogoča uporabo tanjšega sloja aluminija. Vse plasti so trajno povezane med seboj s pomočjo vmesne vezne plasti. PE material je nezamrežen polietilen, obstojen na povišane temperature, skladno s standardom DIN 16833. Zaradi posebne oblike oktanskih stranskih verig v molekularni strukturi materiala je dosežen podoben učinek, kot če bi bil material zamrežen. Večplastne cevi UPONOR MLCP manjših dimenzij so konstruirane tako, da plast aluminija nevtralizira povratne sile plastičnega materiala, omogoča lažjo montažo cevi z minimalnim naporom. Večje cevi in cevi v palicah imajo debelejši sloj aluminija, kar jih naredi trde in primerne za uporabo za dvižne vode. Aluminijasta cev je pomembna za toplotni raztezek. Zaradi trajnega stika plastike in aluminija je toplotni raztezek določen z razteznostnim koeficientom aluminija in približno odgovarja kovinski cevi, kar predstavlja le 1/7 raztezka čisto plastične cevi. To ponuja prednosti pri montaži cevi, ker je uporaba kompenzacijskih točk na splošno nepotrebna. 31 Junij 2010 Prednosti večplastnih cevi Slika 2: Toplotni raztezek različnih materialov cevi pri dolžini 50 m in Dt 50K Večplastne cevi UPONOR odlikuje tudi izredna gladkost notranjega plastičnega sloja, kar onemogoči nalaganje oblog. Zaradi zunanjega in notranjega plastičnega sloja ne more priti do korozije. Prenos hrupa pretoka ali hrupa, npr. oddajanega od obtočnih črpalk, je znižan na minimum zaradi specifičnih lastnosti osnovnega materiala. Najpomembnejše prednosti, ki jih ponujajo večplastne cevi UPONOR MLCP so: • absolutna difuzijska tesnost cevi, ki odgovarja zahtevam standarda DIN 4726, • živilsko-higienska neoporečnost, • minimalna hrapavost k = 0,0004 mm zagotavlja manjše trenje v cevi in nižje padce tlaka, • oblikovna stabilnost, s kompenzacijo in zmanjšanjem povratne sile pri krivljenju, • visoka fleksibilnost, kar omogoča manjšim dimenzijam (do 32x3 mm) enostavno krivljenje z roko, • toplotna razteznost podobna kot tisti pri kovinah, kar omogoča večji razmak med držali cevi, • čista in enostavna montaža, brez varjenja, spajkanja, vrezovanja navoja ali kovičenja, • korozijska odpornost, zahvaljujoč notranjemu in zunanjemu plastičnemu sloju, • odlična časovno statična trdnost ponuja varnost v dnevni uporabi, • maksimalna temperatura do 95 °C, • maksimalen trajen obratovalni tlak do 10 barov (pri Tmax = 70 °C), 32 Junij 2010 • majhna masa, • koluti in palice v številnih dimenzijah: od 14 do 110 mm. Način proizvodnje Večplastne cevi UPONOR MLCP se izdelujejo v Nemčiji v mestu Zella-Mehlis. V tem kraju stoji najsodobnejši proizvodni obrat za izdelavo večplastnih cevi. Trenutno imajo postavljenih 14 linij za izdelavo cevi v kolutih s tedensko kapaciteto 1,8 mio metrov cevi. Sam proces proizvodnje je računalniško krmiljen, glavni poudarek pa je namenjen zagotavljanju kakovosti. Za zagotavljanje vrhunske kakovosti cevi je proizvodni proces podvržen kontroli kvalitete pred in med samo izdelavo in sicer: • Stalno (online) spremljanje z uporabo posebnih kamer, plinskih detektorjev, posebnih kroglic za kontrolo dimenzij, spiralnih testov, meritvenih testov in porušitvenih testov. Slika 4: Porušitveni testi v laboratoriju Slika 5: Kontrola premerov in površine • V lastnem laboratoriju: pregled vhodnega materiala, testi vzorcev cevi (luščilni test, preizkušanje debeline, …), tlačni in temperaturni testi in dolgotrajni visoko-temperaturni testi. • S testiranjem v nevtralnih nemških in mednarodnih preizkusnih inštitutih. Na podlagi rezultatov stalnih testiranj imajo večplastne cevi UPONOR MLCP, ob pravilni uporabi, pričakovano minimalno življenjsko dobo 50 let. Univerzalna uporaba Slika 3: Diagram obstojnosti cevi Večplastne cevi UPONOR MLCP odlikuje tudi vsestranska uporabnost, saj je možno iste cevi uporabljati tako za razvod radiatorskega ogrevanja, priklop konvektorjev, izdelavo talnega/ploskovnega ogrevanja kot tudi za izdelavo vodovodnih instalacij. DVGW certifikat dovoljuje uporabo UPONOR sistema večplastnih cevi za dobavo pitne vode skladno s standardom DIN 1988 TRWI. Certifikat vključuje pozitivno ugotovitev za material, da je le ta skladen s higienskimi zahtevami opisanimi v priporočilu KTW (uporaba plastike pri pitni vodi). Poleg univerzalne uporabe pa UPONOR večplastni sistem zagotavlja hitro, enostavno in zanesljivo montažo. To pa je v današnjem času velikega pomena, saj pripomore k hitreje opravljenem delu in s tem hitreje zaključenem delu. Naj na koncu še omenimo, da UPONOR daje, ob upoštevanju montažnih navodil, 10-letno garancijo za celoten sistem cevi in fitingov. Vili Zabret, TITAN d.d. www.revija-energetik.si 33 Junij 2010 Sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote LOSSNAY V zaprtih prostorih se zrak s časom slabša, zato je potrebno dovajati v prostore svež zrak. V tradicionalnih sistemih prisilnega prezračevanja je potrebno zunanji zrak ogrevati ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe toplotnega udobja v prostoru, kar zahteva visoko rabo energije. Proizvajalec MITSUBISHI ELECTRIC je z občutljivostjo do varčevanja energije že pred 20 leti izumil in izdelal rekuperator toplote LOSSNAY, ki prenaša toplotno energijo izhodnega zraka na doveden svež zrak. Sistem je lahko vgrajen avtonomno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije. MITSUBISHI ELECTRIC namreč ponuja tudi široko paleto učinkovitih in energijsko varčnih klimatskih sistemov z invertersko tehnologijo, tako v enojni kot v multi split izvedbi, kjer na eno zunanjo enoto lahko priključimo tudi do osem notranjih enot različnih tipov (stenski, talni, stropni, kasetni, kanalski). Lastnosti in prednosti Sistem LOSSNAY omogoča prenos energije iz izhodnega na vhodni zrak, z do 30 % prihranka energije na letni ravni, v primerjavi s tradicionalnimi sistemi prisilnega prezračevanja. Ker so izgube majše, so manjše tudi potrebe po hlajenju oz. gretju. To omogoča uporabo grelnega oz. klimatskega sistema manjše moči, kot se uporablja pri tradicionalnih sistemih prisilnega prezračevanja, kar zmanjša tudi vrednost investicije v sistem ogrevanja oz. hlajenja. Toka odpadnega zraka na izhodu in čistega zraka na vhodu se v sistemu LOSSNAY križata, ne da bi se fizično mešala. Sistem LOSSNAY avtonomno obnavlja zrak s pravo mero vlažnosti (funkcija razvlaževanja poleti in vlaženja pozimi). Obnavljanje zraka poteka pri sobni temperaturi. Obodno (by-pass) omrežje v sistemu LOSSNAY omogoča hlajenje brez stroškov (free-cooling) v prehodnih sezonah. Sistem, razen ventilatorjev, nima premikajočih se mehanskih delov, zato je življenjska doba delovanja zelo dolga. Princip delovanja Delovanje rekuperatorja toplote LOSSNAY razumemo, če pihnemo topel zrak v tulec iz papirja; pri tem roke občutijo toploto, če pa pihnemo hladen zrak, občutimo hlad. Sistem LOSSNAY deluje po tem principu, tako da izkorišča lastnosti papirja pri izmenjavi temperature in vlage. Osnovni element enote rekuperacije toplote LOSSNAY je izmenjevalni paket, izdelan iz posebnega, dodatno obdelanega, izredno tankega papirja, ki omogoča izmenjavo toplote in vlažnosti med vhodnim in izhodnim zrakom, istočasno pa preprečuje prehod plinov in nečistoč v zraku. Učinkovitost izmenjave temperature je pri večini modelov 80 in več odstotna. Avtorski tekst: Primož Kompara, VI TA N E S T d.o.o., Nova Gorica 34 Junij 2010 KOTEL NA POLENA TR TEMELJITO PRENOVLJEN Podjetje WVterm je na sejmu Energetika 2010 v Celju predstavilo prenovljen kotel na polena tip TR. Zaradi številnih sprememb na samem kotlu, do sedaj uporabljenI dizajn ni več ustrezal. Zato so zunanjost kotla prenovili, da bi tako lahko zaživele nove funkcije, konstrukcijske spremembe in lastnosti kotla. Velik zagon za nove temeljite spremembe je omogočila nova slovenska regulacija. Pristopili so k načrtovanju povsem nove regulacije z lambda sondo, ki omogoča izboljšanje regulacije zgorevalnih procesov kotla in hkrati daje možnost še za nadaljnji razvoj. Z novo regulacijo so nadomestili avstrijsko regulacijo, ki je bila zelo zanesljiva, a je njen proizvajalec zaradi strahu pred prodajo kotlov TR na trgih EU ni hotel nadalje razvijati oz. dobavljati regulacije nove generacije. Ostala podjetja v EU, ki uporabljajo to regulacijo, so dobila novo generacijo regulacij, podjetju WVterm ta regulacija ni bila dostopna. Nova regulacija slovenske proizvodnje omogoča, zraven regulacije zgorevalnega procesa, še dodatno regulacijo ob kotelske opreme. Regulacija vodi zgorevalni proces zelo stabilno in zagotavlja izkoristek goriv preko 92%. Posebnost regulacije je brezstopenjska regulacija vrtljajev motorja, nadzor delovanja in nastavitve na številnih nivojih, kontrolo pomembnih parametrov preko GSM, programiran vžig goriva in vžig goriva preko GSM. Regulacijo kotla ima na displeju priključek za izmenljivi disk, preko katerega se lahko prenesejo datoteke na osebni računalnik. Prenos podatkov omogoča obdelavo podatkov na različnih nivojih delovanja in spremljanje delovanje posameznih faz. S to regulacijo se kotel uvršča v sam vrh tehnološko najbolj dovršenih kotlov na polena v Sloveniji in na trgu EU. Kotel je v celoti slovenski Nadzorna plošča toplotne črpalke na polena TR? proizvod tako z vidika razvoja, kot z vidika proizvodnje, kar kaže na visoko raven razvojnega in tehnološkega znanja. Za zanesljivost delovanja skrbijo komponente najbolj renomiranih proizvajalcev na trgu EU. Nov je tudi sistem za čiščenje cevnega registra, ki zagotavlja boljše vrtinčenje dimnih plinov in s tem večjo oddajo toplote na vodo. Nov sistem vrtinčenja dimnih plinov dodatno povečuje izkoristek naprave. Izboljšan in bolj pregleden je sistem ožičenja kotla, tako da ni potrebno več poseganje pod opaž pri priklopu kotla. Izboljšana je izolacija kotla in zaščita kabelskega snopa. Z novo regulacijo postaja podjetje neodvisno in ne vezano na konkurenčne klavzule, kar omogoča prodajo na vseh trgih brez omejitve. Podjetje je že sedaj izvažalo te kotle na tuje trge, vendar se bodo sedaj izvozne možnosti še povečane. Tehnološki nivo kotla TR negira ljudsko krilatico: tuji izdelki so boljši. Pri kotlu TR velja nov rek: domači slovenski proizvod je boljši od tujih. Kotel na polena TR 35 Junij 2010 IZOLIRANA IN NEIZOLIRANA ZGRADBA Enostaven izračun toplotnih izgub pokaže, da je pri izolirani zgradbi poraba goriva za več kot polovico manjša kot pri neizolirani zgradbi. Za opečne zidove 29 cm se še vedno vgrajuje debelina toplotne izolacije 8 cm, debelina toplotne izolacije v strehah pa znaša 15 - 20 cm. Če bomo hoteli zadostiti še strožjim novim predpisom, ki so v pripravi, bo potrebno za opečne zidove 29 cm vgraditi debelino toplotne izolacije najmanj15 cm ter debelino toplotne izolacije 25 cm za strehe rekonstrukcije stavb. Pri projektiranju toplotne zaščite zgradbe je potrebno upoštevati krajevno ugotovljene podatke o projektni zunanji temperaturi, temperaturnem primanjkljaju, o trajanju ogrevalne sezone in globalnem sončnem obsevanju. Predvidena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe se izračuna skladno s standardom SIST EN 832. Upoštevajo se transmisijske in prezračevalne toplotne izgube, dobitki notranjih virov in dobitki sončnega sevanja. Časovna stiska pri izvajanju mokrih gradbenih del pogosto sili izvajalce, da prehitevajo posamezne gradbene postopke, zaradi česar se prisotna vlaga v novo vgrajenih elementih nima časa izsušiti. Težave najpogosteje nastanejo kasneje, to je že med uporabo stavbe. Za rešitev teh problemov so potrebna kasnejša dodatna sanacijska dela, ki pa niso poceni. S pravilnim načrtovanjem in izbiro gradbenih materialov, se lahko že v fazi projektiranja izognemo problemov, ki so povezani s kondenzacijo vlage v gradbenih konstrukcijah. Na razpolago imamo mnogo različnih vrst izolacijskega materiala, vendar se ti močno razlikuje glede oviranja prehoda vodni pari. Od klasičnih izolacijskih materialov se za izolacijo zunanjega ovoja največ uporablja mineralna volna in polistiren. Mineralna volna, ki ima difuzijsko upornost vodni pari (μ= 1,1 - 2,5) omogoča dober prehod vodne pare, medtem ko polistiren (ekspandirani in ekstrudirani), ki ima difuzijsko upornost vidni pari (μ = 35 - 60) prehod vodne pare znatno ovira. Pri tem je izjema perforirani polistiren, ki ima difuzijsko upornost vodni pari (μ= 10). 36 Junij 2010 KOLEKTOR LIV d.o.o. ZAUPANJA VREDEN PARTNER Blagovna znamka LIV je prepoznavna v segmentu izdelkov Sanitarne tehnike, in se s svojo ponudbo pridružuje vodilnim evropskim ponudnikom tovrstnih izdelkov. Za doseganje visoko zastavljenih ciljev je potrebno spremljati in razvijati več področij delovanja. Skrb za okolje se odraža tudi skozi tehnične lastnosti izdelkov. Vsi splakovalniki podometnega programa so opremljeni z armaturami za dvokoličinsko splakovanje. Nadometni splakovalniki omogočajo dvokoličinsko ali start-stop splakovanje. Skrb za okolje Kakovost izdelkov Uporabljeni materiali so izbrani tako, da je mogoče izdelek po končani življenjski dobi v celoti reciklirati. Izdelki, polizdelki in posamezni deli so označeni z nazivom materiala in reciklažnim znakom. Izdelki so konstruirani tako, da omogočajo preprosto in hitro ločevanje posameznih materialov. Zavezanost k ohranitvi okolja dokazujemo z pridobljenim certifikatom ISO 14001. Kvaliteta končnega proizvoda je v podjetju KOLEKTOR LIV prvo vodilo, kar dokazujejo tudi pridobljeni standardi kakovosti razvojnega in proizvodnega procesa: standardi kakovosti ISO 9001, VDA 6.1 in ISO/ TS 16949. Kakovost izdelkov LIV se stalno in načrtno spremlja in preverja. Proces izdelave izključuje možnosti napak. Najnovejša pridobitev je nova pre- izkusna naprava, ki omogoča neprekinjeno preizkušanje večjega števila splakovalnikov istočasno. Sodoben design Znamo prisluhniti željam in predlogom naših naročnikov, prav tako prepoznavamo najsodobnejše trende v oblikovanju izdelkov. Poudarek je predvsem na dizajnu aktivirnih plošč – dokaz je nova linija aktivirnih plošč Ruby Eco in Zircon Eco. Pri izdelavi sta uporabljena tudi žlahtna materiala les in steklo. Tehnično dovršeni izdelki Ob načrtovanju novih izdelkov pripisujemo velik pomen željam uporabnikov naših izdelkov – od projektantov in Izdelki družine LIV-FIX so vgrajeni tudi na novem stadionu in v športni dvorani v ljubljanskih Stožicah. Fotografija prikazuje začetno in zaključno fazo vgradnje suhomontažnih elementov z WC splakovalniki, v obeh omenjenih objektih pa so vgrajeni tudi naši suhovgradni elementi za umivalnike in pisoarje. instalaterjev do končnih uporabnikov. Rezultat so sodobni, zanesljivi in istočasno za montažo preprosti izdelki. Nedvomno so tudi to razlogi za vse več kupcev, ki posegajo po naših izdelkih. Zadnja pomembna dosežka sta vgradnja izdelkov v pomembna slovenska objekta; poslovno stanovanjski objekt Celovški dvori in stadion ter športna dvorana Stožice v Ljubljani. Uporabniku prijazni Blagovna znamka LIV nudi sodobnost, tehnično dovršenost in dolgoročno zaupanje, brezčasnost oblik, svežino in prijazno uporabo široke palete izdelkov sanitarne tehnike, kateri se celovito vključujejo v ambiente kopalnic in uporabniku nudijo prijetno doživetje. 38 Junij 2010 Novi prostori Vaillant Slovenija Izboljšani pogoji za še uspešnejše delovanje in poslovno sodelovanje z našimi partnerji v novih prostorih podjetja Vaillant d.o.o. Slovenija V veliko zadovoljstvo in ponos nam je, da se lahko pohvalimo z našo novo pridobitvijo – novimi prostori, ki nam omogočajo kakovostnejše delo in še boljšo podporo našim partnerjem. Večji in moderno opremljeni prostori, ki se nahajajo na stari lokaciji na Dolenjski cesti 242b, le eno nadstropje višje, so nam omogočili primeren razstavni prostor, kjer je možen ogled večine prodajnega programa in vse novosti. Tu lahko vidite nov sistem auroSTEP plus, MSS zalogovnik in ze- olit toplotno črpalko zeoTHERM. Ena od pridobitev je tudi večji prostor za seminarje v okviru našega izobraževalnega centra VIC, kjer lahko gostimo do 30 oseb. Najpomembnejši prostor Vaillant izobraževalnega centra je praktikum, kjer bomo organizirali praktična usposabljanja naših serviserjev in instalaterjev. Kot zanimivost naj omenimo še, da so vse ogrevalne in hladilne naprave v stavbi naše blagovne znamke Vaillant in Saunier Duval (član Vaillant Group). Ogreva nas ecoVIT serije 4, za prezra- čevanje in rekuperacijo skrbi recoVAIR 350, hladimo pa se s klimatom SDCA 80 in konvektorji 3-020-AF. Ob tej priložnosti vas vabimo, da nas obiščete in si tudi v živo ogledate naše nove prostore. 39 Junij 2010 PAROPREPUSTNOST Paroprepustnost oziroma vrednost μ pove, za koliko je odpor prehodu vodne pare pri določenem materialu večji kot pri zraku, ki ima vrednost μ = 1. Nižja kot je vrednost μ boljša je paroprepustnost materiala. Skupno računsko število dni navlaževanja in skupno računsko število difuzijskega sušenja sta za neklimatizirane stavbe enaki in znašata 60 dni. Osnovne zahteve za zasnovo gradbenih konstrukcij glede na difuzijo vodne pare so zbrane v novem standardu SIST 1025. V standardu so predpisani osnovne zahteve za zasnovo gradbeni konstrukcij glede na difuzijo vodne pare. Opredeljene so z naslednjimi zahtevami: � gradbena konstrukcija mora biti zasnovana tako, da pri računski temperaturi in vlagi vodna para, ki prodira skozi gradbeno konstrukcijo, ne kondenzira, � če vodna para kondenzira, ne sme preseči dopustne vlažnosti materiala, � da kondenzirana vlaga izpari v poletnem obdobju. Da dosežemo dobro paroprepustnost (difuzijsko odprta gradbena konstrukcija) in zagotovimo primerno bivalno ugodje, moramo pravilno izbrati izolacijske materiale, kar je še posebej pomembno pri zunanjih stenah, stropih proti podstrešju in poševnih strehah. Prehod vodni pari je pri difuzijsko zaprti gradbeni konstrukciji preprečen s parno zaporo, nameščeno na notranji strani toplotne izolacije. V tem primeru je zato prehajanje vodne pare skozi element ovoja stavbe praktično nemogoče. V ogrevalni sezoni lahko pride zaradi previsokega deleža vodne pare v toplem notranjem zraku in nizke temperature notranjih sten do kondenzacije vodne pare na hladnih površinah in s tem do pojava plesni ter propadanja notranjega ometa. Površinsko kondenzacijo lahko preprečimo z vgradnjo toplotno izolacijskega materiala, ki omogoča čim boljši prehod vodne pare skozi konstrukcijo in istočasno zagotavlja tudi dovolj visoko površinsko temperaturo notranje površine. 40 Junij 2010 Razvoj toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode v Sloveniji Toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode izjemno veliko pripomorejo pri zmanjševanju stroškov ogrevanja sanitarne vode. Še posebej, če se le-ta ogreva s konvencionalnimi ogrevalnimi sistemi, s katerimi je segrevanje vode najmanj ekonomično izven glavne ogrevalne sezone. Poznano je, da se za segrevanje sanitarne vode poleti za 4-5 oseb porabi od 400-500 l kurilnega olja, medtem ko je strošek ogrevanja enake količine sanitarne vode s toplotno črpalko med 80 in 100 EUR. Razlike so lahko še večje, če imamo starejši kotel, kateri ima še precej slabši izkoristek. Poleg tega pa ima sanitarna toplotna črpalka še dobrodošel stranski učinek, saj ohlaja prostor, v katerem je nameščena oz. tistega, v katerem se zajema toplota (ločene TČ ali TČ z vodenim zrakom). Tako lahko imamo preko celega leta ravno prav hladno shrambo ali klet. V zadnjih 15 letih je razvoj teh toplotnih črpalk šel bliskovito naprej tako kar se tiče energijske učinkovitosti, kot tudi kar se tiče dizajna, možnosti uporabe in različnih funkcij. Nadaljevanje razvoja je potekalo v smeri novega dizajna TČ in pa v smeri nove – uporabniku prijaznejše regulacije. Velikokrat so potrebe, da toplotna črpalka zajema toploto v sosednjem prostoru in potem tega tudi ohlaja. V takem primeru pridejo v poštev toplotne črpalke z ločenim uparjalnikom. Lahko pa izberemo tudi izvedbe z vodenim zrakom, katere omogočajo pohlajevanje sosednjega prostora. Slika 1: TČ s hranilnikom izpred 5-tih let Če pa prostor ne želimo ohlajati, lahko odvod zraka speljemo skozi steno na prosto. Pri tem pa moramo seveda zagotoviti tudi dotok zraka v ta prostor. Nadaljnji razvoj je šel in gre še naprej v smeri povečevanja energijske Slika 2: TČ brez hranilnika izpred 5-tih let Slika 3: Samostojna TČ vgrajena na hranilniku volumna 200 ali 300 l. učinkovitosti toplotnih črpalk. Te TČ imajo izboljšano konstrukcijo in vgrajene dodatne komponente, katere omogočajo še manjšo rabo energije. Vgrajen imajo tako za TČ prilagojen rotacijski kompresor, ekspanzijski Slika 4: Samostojna TČ prigrajena na spodnjo prirobnico hranilnika. 41 Junij 2010 Slika 5: TČ z ločenim uparjalnikom različnih oblik. kožni kondenzator. Tako ECO verzije TČ dosegajo grelno število že do 4,3 po EN 255/3. Poleg navedenih izvedb pa so na voljo tudi izvedbe sanitarnih TČ z odtaljevanjem, katere lahko delujejo do -10°C temperature vstopnega zraka, kot tudi prezračevalne TČ, katere omogočajo tudi prezračevanje, kot tudi ogrevanje nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Zaključimo lahko, da gre razvoj naprej v smeri povečevanja energijske učinkovitosti, na drugi strani pa v smeri manjših ogrevalnih sistemov, kateri bodo lahko poleg sanitarne vode pokrivali tudi potrebe po ogrevanju in prezračevanju nizkoenergijskih objektov. mag. Franc Pesjak Več informacij na: www.termotehnika.com Slika 6: TČ z vodenim zrakom ventil, ECO verzije pa tudi EC motor ventilatorja, hkrati s tem pa je povečan in optimiran uparjalnik in vgrajen Slika 7: Trenutno najvarčnejše sanitarne TČ na trgu – tipa ECO 42 Junij 2010 VEČNAMENSKE NAPRAVE INTEGRA za istočasno pripravo hladne in tople vode Da so toplotne črpalke ekološko najprijaznejši in energijsko najučinkovitejši način ogrevanja prostorov, je že dolgo znano dejstvo. Naprave, ki delujejo na tej osnovi in, ki lahko v celoti zadovoljijo potrebo modernih poslovnih stavb po hladni in topli vodi ob doseganju maksimalne energijske učinkovitosti, pa so rezultat dolgoletnih izkušenj vodilnih proizvajalcev tovrstne opreme. Dolgoletna prisotnost na najzahtevnejših svetovnih tr- gih in bogate izkušnje v razvoju in proizvodnji hladilne tehnike so Climaveneti omogočile razvoj takih naprav pod skupnim imenom INTEGRA. To so kompaktne toplotne črpalke za 4 cevni sistem, ki lahko istočasno proizvajajo kakršnokoli razmerje hladne (7/12 °C) in tople (45/50 °C) vode ob visoki energijski učinkovitosti, merjeni s koeficientom totalne učinkovitosti TER. Ta predstavlja seštevek učinkovitosti pri hlajenju in gretju in je najvišji (tudi 8-9) pri približno enakem istočasnem hlajenju in gretju. V tem primeru se namreč vsa odpadna toplota, ki nastaja pri proizvodnji hladne vode potrebne za hlajenje, v celoti uporabi za gretje in seveda tudi obratno. V modernih zgradbah prihaja vse pogosteje do potrebe po istočasnem hlajenju in gretju določenih delov stavbe (različna lega prostorov, različni nameni uporabe) skozi celo leto. Take potrebe rešujemo najučinkoviteje s 4-cevnim sistemom in vgrajenimi večnamenskimi napravami INTEGRA, ki lahko v celoti nadomestijo klasičen sistem hladilni agregat + kotlarna. Tak koncept hlajenja in gretja omogoča poleg bistveno nižjih obratovalnih stroškov sistema tudi nižje celotne stroške investicije, z bistveno krajšo dobo vračanja finančnega vložka. Odprava kotlarne, ki z vgradnjo večnamenskih naprav INTEGRA ni več potrebna, doseže poleg zmanjšanja investicijskih stroškov tudi prihranek na potrebnem prostoru in poenostavi celotno instalacijo. Zadnja novost v družini večnamenskih naprav INTEGRA predstavljajo modeli i-FXQ, sistem zrak/voda z vijačnimi inverter kompresorji, razpoložljive moči od 479 do 811 kW. Zaradi inverterskega krmiljenja kompresorjev, naprave avtomatsko prilagajajo moč dejanskim toplotnim potrebam objekta in s tem dosegajo maksimalne energijske učinke, brez izgub, ki nastajajo pri napravah s stopenjsko regulacijo. Naprave izberemo glede na maksimalno potrebno moč, ki je odvisno od potreb objekta hladilna ali grelna. V prehodnih obdobjih naprava deluje z delnimi obremenitvami, vendar dosegajo tudi v teh pogo- 43 Junij 2010 jih naprave i-FX-Q maksimalno energijsko učinkovitost s preko 40% manjšo porabo energije kot klasične rešitve s hladilnim agregatom in kotlarno. Dodatna velika prednost teh naprav je tiho delovanje. Podatki za zvočno moč (tlak) so podani za maksimalno moč naprave, pri delnih obremenitvah naprave pa so dejansko bistveno nižji, saj naprava avtomatsko prilagaja režim delovanja kompresorjev in ventilatorjev obremenitvi in s tem znatno zniža hrup. Zaradi zveznega delovanja naprave (od 15% do 100% moči) se bistveno zmanjša število vklopov kompresorjev in ventilatorjev in s tem posledično tudi hrup. Pomembna prednost je tudi bistveno manjši zagonski tok naprave in s tem manjši stroški investicije in obratovanja. Večnamenske naprave INTEGRA i-FX-Q predstavljajo optimalno izbiro za znižanje stroškov klimatizacije in zmanj- šanje škodljivih vplivov na okolje. Na področju hlajenja in ogrevanja je zelo malo rešitev, ki jim je uspelo tako inovativne perspektive v praksi potrditi s toliko uspešno izvedenimi projekti vodilnih svetovnih projektantskih hiš. 44 Junij 2010 PREDSTAVITEV PROGRAMA airCalc++ Podjetje Kolektor Koling d.o.o., natančneje poslovni center Klimatizacija, ki se v okviru podjetja ukvarja z načrtovanjem in izdelavo klimat- Naslovno okno Spisek projektov skih naprav, uporablja za izbor le teh sodoben in v Evropi med proizvajalci klimatskih naprav precej razširjen, izborni program imenovan airCalc++. Ta izborni program za klimatske naprave omogoča hiter izbor in termodinamični izračun klimatske naprave, ki ustreza zahtevam projekta oz. naročnika. S programom izberemo, glede na izvedbo in zahteve iz projekta, tip naprave, velikost naprave in sestavo klimatske naprave glede na funkcije, ki so potrebne v sestavi klimatske naprave. S tem pridobimo vrsto koristnih podatkov o napravi, od tehničnih karakteristik naprave (moči elementov, izkoristki, hrup, dimenzije za vgradnjo, težo,..), do skice naprave z vsemi dimenzijami v različnih pogledih. Pred odločitvijo o izboru izbornega programa, smo pretehtali vse značilnosti različnih izbornih programov in se odločili za program, ki ima že več kot 20 letno tradicijo in ga uporablja mnogo proizvajalcev po celem svetu. Je zelo učinkovito orodje za projektante, ki lahko klimatske naprave po kratkem usposabljanju izračunajo sami, brez pomoči proizvajalca. Izračun lahko uporabijo za pripravo projektov, skice naprave pa lahko izvozijo v dwg obliko zapisa in jih lahko vnašajo v različnih pogledih v projektno dokumentacijo. Izračune naprave pa se lahko na preprost način pošlje proizvajalcu, ki potem poda še 45 Junij 2010 ceno klimatske naprave zaradi ocene investicije. Prejšnji izračuni in projekti se shranjujejo v pregledni tabeli, ki omogoča filtriranje po času in iskanje po vseh postavkah. Podjetje Kolektor Koling d.o.o. se tudi po zaslugi izbornega programa airCalc++ uvršča med sodobne in vodilne proizvajalce klimatskih naprav v Evropi. Sestava klimatske naprave Razdelitev ekoloških gradiv Med ekološka gradiva uvrščamo naslednje skupine: • gradiva brez škodljivih emisij (naravna gradiva, kot so kamen, les in glina ter nekatera gradiva živalskega ali rastlinskega izvora, ki ne sproščajo hlapov, pra- hu, vlaken, strupov, radioaktivnih snovi), • reciklirna gradiva (lahko se predelajo v nove surovine; sem prištevamo kamen, malte, steklo, kovine ipd), • regenerativna gradiva (lahko se ponovno uporabijo; sem prištevamo bloke iz masivnega kamna, polna opeka, steklo, nekateri leseni in kovinski elementi), • nizkoenergijska gradiva (les, glina in tista gradiva rastlinskega in živalskega izvora, ki jih pred uporabo ni potrebno dodatno obdelovati). 46 Junij 2010 Energijska hiša »PLUS« mag. Milan Šturm, prof.dr. Peter Novak, Matej Dulc, inž.str. Evropska unija je v začetku leta 2007 določila cilj, ki je znan kot 20-2020. S tem ciljem se je zavezala, da bo do leta 2020 za 20% izboljšala energetsko učinkovitost, za 20% povečala izrabo obnovljivih virov energije - OVE in za 20% zmanjšala emisije ogljikovega dioksida. Cilj Evrope je postal tudi cilj Slovenije, s to razliko, da mora Slovenija do leta 2020 povečati izrabo obnovljivih virov energije za 25% v končni rabi energije. Vprašanje je, kako doseči vse tri cilje. Vsekakor je najbolj smiselno, da začnemo pri energetski učinkovitosti stavbe in učinkovitejši uporabi fosilnih goriv, kajti na ta način neposredno zmanjšujemo primarno rabo energije in emisije ogljikovega dioksida in posredno povečujemo delež obnovljivih virov energije v skupni rabi končne energije. Pot za dosego zastavljenega cilja, glede izrabe obnovljivih virov energije, pa je lahko enostavna in preprosta - potrebno je izkoristiti čim več sončne energije, ki je ne-izčrpljivi trajnostni vir energije. Sončna energija, ki pade na Zemljo, je 8.000-krat večja od vse letne rabe energije na zemlji, za vse namene. Povprečno sončno obsevanje v Sloveniji znaša preko 1.200 kWh/m2. Tehnologija ISOMAX uporablja sončno energijo za ogrevanje stavbe in hlad zemlje za hlajenje. Sončna energija se v poletnem času preko strešnih sprejemnikov sončne energije pretvarja v toploto, ki se skladišči v toplem zemeljskem hranilniku. V fasadi zgradbe je vgrajena t.i. temperaturna pregrada oziroma aktivni ovoj zgradbe, v kateri je medij s temperaturo med 16 °C in 18 °C. Ustrezna temperatura v temperaturni pregradi se v zimskem času zagotavlja iz toplega zemeljskega hranilnika. Naloga tem- peraturne pregrade je, da prepreči toplotne izgube iz notranjosti objekta proti okolju in da se v zgradbi zagotovijo primerni bivalni pogoji. V poletnem obdobju se isti sistem uporablja za hlajenje objekta. Ustrezno temperaturo za hlajenje v poletnem času, ki se v temperaturni pregradi giblje med 16 °C in 18 °C, se zagotovi iz zemlje, ki ima v globini 2 metrov precej konstantno temperaturo (med 8 °C in 12 °C). Tehnologija ISOMAX ima poleg temperaturne pregrade, oziroma aktivnega ovoja, še sistem vračanja odpadne toplote (cev-v-cevi; protitočni sistem), ki doseže izkoristek 90 % in več ter v zimskem času izkorišča tudi toploto zemlje za dodatno ogrevanje vstopnega zraka. 47 Junij 2010 Energijska hiša »Plus« je zasnovana na način, da je njena energijska bilanca pozitivna, kar pomeni, da za namene ogrevanja, priprave sanitarne tople vode, hlajenja in prezračevanja proizvaja dovolj lastne energije oziroma celo več, kot je potrebuje sama za delovanje za te namene. Pri zasnovi energijske hiše »plus« niso pomembni samo energetsko učinkoviti sistemi in izraba obnovljivih virov energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, ampak je potrebno v prvi vrsti poskrbeti tudi za ustrezno toplotno zaščito stavbe. To ne velja samo za novogradnje, ampak tudi za prenove obstoječih objektov, kjer pa na to največkrat pozabimo. V začetku članka opisana tehnologija ISOMAX, je poleg ustrezne toplotne izolacije stavbe, eden od glavnih členov za dosego energijske stavbe »plus«. Tehnologija ISOMAX pri svojem delovanju ne potrebuje nobenih neposrednih fosilnih goriv za ogrevanje ali druge namene, potrebuje samo električno energijo za delovanje dveh obtočnih črpalk za zagotovitev ogrevanja in hlajenja ter dveh ventilatorjev za namene prezračevanja z vračanjem odpadne toplote. Sanitarna topla voda se pripravlja v kombinaciji s sprejemniki sončne energije, ki letno pokrivajo 60 % potrebe po topli sanitarni vodi, in s toplotno črpalko majhne moči in z visokim izkoristkom, ki izkorišča topli zemeljski hranilnik. Predvidena letna poraba električne energije za namen ogrevanja, hlajenja in pre- Prejemnik zlate plakete na sejmu Energetika (Celje, 18.5. 2010) Cena velja za model hiše Pergola 144 48 Junij 2010 zračevanja z vračanjem odpadne toplote za 4-člansko družino in velikost hiše 150 m2 je od 900 do 1.200 kWh, kar znaša od 6 do 8 kWh na leto na kvadratni meter ogrevane površine. Če se pri tem upošteva še poraba električne energije za pripravo sanitarne tople vode, se poraba električne energije poveča za približno 600 kWh na leto. Torej skupna potreba po energiji za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, hlajenje in prezračevanje z vračanjem odpadne toplote znaša na leto od 1.500 do 1.800 kWh oziroma od 10 do 12 kWh/m2 na leto. Če se na streho stavbe namesti še sončna elektrarna moči do 2 do 2,5 kW, postane stavba energijsko neodvisna oziroma energijska stavba »plus« za namene delovanja stavbe in 100% izrablja obnovljive vire energije. Letni stroški vzdrževanja in obratovanja so pri taki kombinaciji sistemov minimalni in bodo v prihodnje postali pomembnejši dejavnik pri odločitvah o sistemih za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode, hlajenje in prezračevanje z vračanjem odpadne toplote, saj se iz leta v leto cene fosilnih goriv in električne energije po- večujejo. Medtem ko je sedaj začetna investicija glavni razlog za odločitve o sistemih, v prihodnje ne bo igrala več tako pomembne vloge, ker je za pričakovati, da bodo v prihodnje letni stroški obratovanja vse večji. Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb določa, da naj bi vsaka stavba poskrbela zase, kar je prava pot. Zaradi tega bi morali razvoj bolj usmeriti v dosego cilja o energetski neodvisnosti in ne reševati samo neposrednih problemov povezanih s toplogrednimi plini. ZAŠČITA PRED HRUPOM V mestih in večjih naseljih, so stanovalci, ki večinoma živijo v zgradbah z veliki stanovanji, izpostavljeni hrupu, ki prihaja v stanovanjske bivalne prostore iz okolice in tudi hrupu iz sosednjih prostorov. Največ hrupa iz zunanjega okolja prodira v stanovanje skozi okna. Najpogostejši viri hrupa v stanovanjskih zgradbah pa so hišne naprave in inštalacije ter hrup, ki prihaja iz sosednjih stanovanj, zaradi različnih dejavnosti stanovalcev. V okolici stanovanjskih zgradb najhujši hrup povzroča cestni promet, razni gostinski lokali in delavnice. Za zaščito pred hrupom imamo določene uredbe in predpise, s katerimi urejamo največjo dovoljeno raven hrupa v bivalnem okolju in stanovanjih, prav tako pa je s predpisi določena potrebna zvočna izo- lacija ločilnih konstrukcij v zgradbi. Vsekakor je potrebno v zgradbi zagotoviti minimalno zvočno zaščito, ki jo predpisuje Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Ur.list RS št. 14/99). V skladu s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb, mora biti doseganje zvočne zaščite razvidno iz projektne dokumentacije in sicer iz projekta za gradbeno dovoljenje, katerega obvezen sestavni del je tudi ocena zvočne zaščite po predpisani metodologiji (določeni po standardu DIN 4109 - 1989 - dodatek 1). Vsekakor pa samo izdelava ocene zvočne zaščite ni dovolj, če se v praksi ne bo izvajal ustrezni nadzor gradnje, ki naj bi zagotavljal, da bo v projektu predvidena zvočna zaščita stavbe v praksi tudi dosežena. Po končani gradnji je vsaka sa- nacija zvočne zaščite izredno težavna in draga, v večini primerov je tudi ni možno izvesti. V spornih primerih, ko se pojavi utemeljen sum, da je zaradi neprimerne zasnove zvočne zaščite ali same gradnje dosežena zvočna zaščita nižja od predpisane, pa lahko samo z ustreznimi meritvami preverimo doseženo zvočno izolacijo. Zasnovo zvočne zaščite moramo predvideti že pri projektiranju zgradbe. Najprej je potrebno ustrezno razporediti prostore glede na namembnost in izbrati takšne sestave gradbenih konstrukcij, ki zagotavljajo doseganje predpisane minimalne zvočne zaščite. Hišne inštalacije je potrebno vgraditi na takšen način, da v bivalnih prostorih ne bodo povzročale ravni hrupa, višjih kot so dovoljene. 49 Junij 2010 KWB Akademija v znanju je moč Šolanja in dodatna izobraževanja v okviru KWB akademije so namenjena partnerjem, sodelavcem in ostalim interesnim skupinam. Znotraj »Partner akademije« prihaja do izmenjave mnenj in izkušenj med udeleženci, univerzami, šolami in pristojnimi ministrstvi. Izobraževanja so prilagojena ključnim partnerjem: inštalaterjem, projektantom, arhitektom in energetskim svetovalcem. S partnerskim modelom želimo izobraziti partnerje in inštalaterje za kakovostno izvedbo širokega spektra storitev; od prodaje, montaže, zagona do kompletnega Top – servisa. Prodaja sama po sebi že davno ni dovolj za pridobitev zaupanja vedno bolj zahtevnih strank. Zadovoljstvo uporabnikov dosežemo predvsem z dolgoročno naravnano strategijo, z miselnostjo za prihodnost. Partner akademija vključuje številna šolanja, ki se izvajajo po stopnjah. Od osnovnega modula, kjer se udeležencem predstavi matično podjetje, proizvodnja in se podajo splošna znanja o obnovljivih virih energije. V nadaljnih stopnjah pa partner-inštalaterje izobrazimo za samostojno Praktično šolanje za montažo kotla na polena ekipa 1 Praktično šolanje za montažo kotla na polena ekipa 2 montažo in zagon posameznih tipov kotlov; od kotla na polena, pelete do kotlov na sekance. Letno organiziramo približno dvanajst tovrstnih šolanj. KWB skrbi za stalen prenos znanj in novosti na stroko in ostale ključne javnosti. Človeka postavljamo v središče pozornosti. S kompetentnim svetovanjem, z izkušenimi in motiviranimi sodelavci želimo vzpostaviti odprt in prijateljski odnos z vsemi, ki z nami sodelujejo. Korekten odnos, kvaliteten izdelek ter strokovnost sodelavcev in partnerjev so razlogi za zadovoljstvo in dober občutek pri uporabnikih KWB ogrevanja. Pridružite se nam tudi vi! Več o ogrevanju v prihodnosti izveste na www.kwb.si ali osebno na sedežu podjetja, na novi lokaciji v Žalcu. KWB ogrevanje na biomaso Mi dajemo energijo za življenje! 50 Junij 2010 PREDSTAVITEV ZADNJE GEBERITOVE INOVACIJE – GEBERIT MONOLITH Salon KRISMA, Ljubljana, 27. 5. 2010 Podjetje Geberit je dne 27. 5. 2010 organiziralo za nekatere medije javnega obveščanja predstavitev svoje zadnje inovacije Geberit Monolith, v vrhunskem salonu kopalniške opreme Krisma v Ljubljani. Predstavitev je potekala pod budnim očesom gospe Alje Murovec, vodje komunikacij Geberit prodaja d.o.o. in seveda agencije Luna TBWA, ki je poskrbela za promocijski material. V uvodnem delu predstavitve nas je pozdravila ga. Jana Pogačar, vodja marketinga in se zahvalila direktorju salona Krisma, g. Branku Šubicu in njegovim sodelavcem, da so omogočili to predstavitev. V nadaljevanju nas je seznanila z nekaterimi številčnimi podatki koncerna Geberit, ki danes zaposluje cca. 5.600 ljudi in ima 15 specializiranih produkcijskih mest v Švici (2 x), Nemčiji (4 x), Avstriji (2 x), Italiji (1x), Sloveniji /(1x), ZDA (3x)in na g. Branko Šubic (desno), direktor salona Krisma Kitajskem (2 x). Prodajna podjetja ima kar v 40 državah. Koncern Geberit je v lanskem letu ustvaril prihodek v višini 2.181,2 mio CHF. Zatem je g. Hubert Sabati, vodja prodaje za Slovenijo, najprej predstavil razvoj splakovalnika Geberit. Leta 1874 je bila ustanovljena firma Geberit v Raperswillu v Švici. V letu 1905 pa je stekla prva serijska proizvodnja lesenega nadometnega splakovalnika, katerega je leta 1912 patentiral Albert Emil Geberit. Leta 1952 so izdelali prvi nadometni splakovalnik iz plastike, 1965. leta pa prvi podometni splakovalnik. Danes je, že splošno razširjen podometni splakovalnik, v celoti vgrajen v steno, ostane samo tipka, tisto, kar potrošnik vidi, vse ostalo je skrito očem. G. Sabati je v nadaljevanju predstavil zadnjo Geberitovo inovacijo – Geberit Monolith, ki je idealna rešitev pri modernizaciji ali prenovi kopalnice, kot tudi v novogradnjah. Beseda monolit označuje impresiven mogočen kamen, ki vztrajno kljubuje času. Iz monolita pa izvira tudi ime Geberitovega najnovejšega proizvoda. Monolith je inovativen sanitarni element, splakovalni kotliček nove generacije, ki bo v kopalniški opremi postavil povsem nove trende. Je namreč tehnološko dovršena in prefinjena estetska rešitev, ki se zlahka prilagodi tudi obstoječim odtokom in ne zahteva nobenih gradbenih posegov. Kopalnica pa je ponovno na voljo za uporabo že po parih urah. Monolith je prvenstveno namenjen za moderne talne školjke, ki zadaj segajo do stene, z odtokom v tla ali steno. Z enostavnimi linijami in kakovostnimi materiali pa se harmonično zlije v vsak ambient. Kot vse Geberitove izdelke tudi Monolith odlikuje izredno hitra in enostav- Geberit prodaja d.o.o., od leve proti desni: ga. Alja Murovec, g. Hubert Sabati, ga. Jana Pogačar, g. Miran Medved in g. Dejan Androič 51 Junij 2010 ga. Jana Pogačar – uvodni pozdrav na instalacija, vrhunski materiali in okolju prijazna izdelava. Geberit z Monolithom predstavlja sodoben nov dizajn in inovativno rešitev za toaletne prostore. Kot elegantna alternativa nadometnim splakovalnikom, prinaša v kopalniško opremo enostavno, a harmonično rešitev, saj splakovalnik prekriva prefinjen element iz vrhunskega stekla. Monolith je letos prejel tudi mednarodno priznanje, nagrado za industrijsko oblikovanje iF product design Award, ki je mednarodni pečat kakovosti za izjemne dosežke v industrijskem oblikovanju. Prečiščen in sodoben dizajn Geberitovega Monolitha bo zadovoljil in navdušil še tako zahtevnega kupca. Geberit Monolith je izdelan iz materialov najvišje kakovosti kot sta kaljeno steklo in aluminij. Elegantno vitek dizajn in klasične barve stekla, črna, bela in barva mete, pa so zagotovilo, da se harmonično zlije v vsak prostor in mu doda pridih večne elegance. Vzdrževanje Monolitha je eno- Udeleženci predstavitve stavno, saj so ventili neposredno dostopni. Vsi sestavni deli so v skladu z Geberitovimi visokimi kakovostnimi standardi, dolgoročna dobavljivost rezervnih delov je zajamčena. Zakaj se odločiti za Geberit Monolith: � Geberit Monolith je privlačna alternativa običajnim nadometnim splakovalnikom. � Odlikuje ga vrhunski dizajn, kakovostni materiali in funkcionalnost. � Montaža je hitra in enostavna, brez gradbenih posegov. � Ustreza različnim postavitvam stenskih in talnih odtokov. V nadaljevanju nam je g. Dejan Androič, tehnični svetovalec, na razstavljenih izdelkih Geberit Monolith pojasnil predstensko montažo kotlička, WC školjka pa je lahko v talni ali viseči izvedbi. V zaključnem delu smo se s predstavnikom salona Krisma, g. Boštjanom Šubicem, sprehodili skozi salon in občudovali dizajn vrhunske kopal- g. Hubert Sabati, vodja prodaje za Slovenijo Geberit prodaja d.o.o. g. Dejan Androič – prikaz predstenske montaže kotlička niške opreme priznanih proizvajalcev kot so: Colombo, Branchetti, Gessi, Jacuzzi, Samo, Verso,... in seveda tudi Geberit. Zatem smo ob okusnem prigrizku in ledeno hladni pijači, ki se je še kako prilegla glede na visoke temperature, še malce pokramljali. Olga Poslek foto: Olga Poslek Utrinek iz salona Krisma g. Boštjan Šubic, predstavitev salona Krisma 52 Junij 2010 Učinkovit sistem za brezskrbno prihodnost Dejanski prihranek in dolgoročna varnost nista odvisna samo od izbire toplotne črpalke, temveč od kvalitetne izvedbe celotnega sistema ogrevanja, ki se začne pri vgradnji optimalnega razvoda ogrevanja - hlajenja po hiši in konča pri učinkovitem krmiljenju. in načina polaganja, hitreje dosežemo želeno temperaturo in njeno porazdelitev v prostoru (krajši odzivni čas), kar nam zagotavlja željeno udobje . Presek cevi nam omogoča nižje temperature predtoka, ki izboljša grelno število toplotne črpalke in s tem ustvarimo dodaten do 25%-ni prihranek električne energije. Talno ogrevanje Euroval® je zaščiteno z evropskim patentom in odlikovano kot evropska blagovna znamka. Tiho in blago hlajenje Glede na globalno segrevanje ozračja, je vse večji poudarek na hlajenju objektov. S stenskim in stropnim ogrevanjem lahko objekt z enim sistemom hkrati ogrevamo in hladimo. V Udobje in prihranek Z velikopovršinskimi sistemi ogrevanja lahko dosežemo najnižje možne temperature predtoka, ki pri skrbnem načrtovanju bivalnih prostorov in pod ustreznimi pogoji lahko znašajo 25 do 35 °C. Pravilna odločitev pri izbiri razvoda ogrevanja nam zagotavlja učinkovito, ugodno in ekonomično delovanje sistema. Pri njegovi izbiri moramo biti še posebej pozorni, saj je razvod ogrevanja vgrajen podometno in ga praktično ni možno naknadno zamenjati ali pa je ta zamenjava povezana z zelo visokimi stroški. S talnim ogrevanjem Euroval® lahko (v primerjavi s standardnimi sistemi), zaradi njegove edinstvene oblike Stropni moduli Harreither (klimatski strop) kombinaciji s toplotno črpalko voda voda pa so ob pasivnem hlajenju stroški ogrevanja in hlajenja na najnižji možni ravni. Razvoj produktov gre v smeri maksimiranja učinkovitosti sistema ogrevanja in hlajenja ob minimalni vloženi energiji. Stensko ogrevanje - hlajenje Hitherm® nam zaradi izvedbe v obliki registrov omogoča izredno kratek odzivni čas in visoko grelno-hladilno moč že ob nizkih - visokih predtočnih temperaturah. Pri stropnem ogrevanju-hlajenju Modul Klimadecke se voda preko plošč razliva po celotni ogrevani-hlajeni površini, kar omogoča najkrajši možen odzivni čas, hkrati pa je to trenutno najzmogljivejši velikopovr- www.harreither.si - [email protected] - tel.: 01 589 0830 Vaša sreča je v vaših rokah... Izberite zanesljiv in topel objem za brezskrbno prihodnost! Talno, stensko in stropno površinsko ogrevanje in hlajenje www.harreither.si - [email protected] - tel.: 01 589 08 30 54 Junij 2010 šinski sistem ogrevanja-hlajenja na tržišču. Predvsem mala temperaturna razlika med predtokom in povratkom (∆T ≤ 3 K) nam omogoča veliko povprečno moč hlajenja po celotni površini. Izbira ustreznega nizkotemperaturnega sistema in njegova kvalitena izvedba zahteva strokovni pristop in pravilno načrtovanje glede na želje, potrebe in način življenja posameznega investitorja. Higienična priprava sanitarne vode in zalogovnik V kolikor se odločimo samo za ogrevanje oziroma pasivno hlajenje objekta, imamo možnost vgraditi hranilnik z integriranim prenosnikom toplote za higienično pripravo sanitarne vode. Pri tej izvedbi ni potrebna izvedba legionelnih šokov in s tem nepotrebno občasno segrevanje sanitarne vode na 63 °C. Combi Star® HL, s patentirano razplastitvijo in preklapljanjem med pripravo sanitarne vode in ogrevne vode, optimira delovanje toplotne črpalke. Kot rešitev: “vse v enem”, s svojo 120 mm debelo toplotno izolacijo minimizira izgube na ovoju in cevnih povezavah ter prihrani prostor v kotlovnici. S svojim 720 oziroma 860 litrnim volumnom nam zagotavlja veliko zalogo tople sanitarne in ogrevne vode, kar je še posebej zaželjeno pri toplotnih črpalkah zrak-voda, ki tako lahko obratujejo v času boljših zunanjih pogojev. Krmiljenje v interesu optimalnega delovanja sistema kot celote Razvoj strojnih instalacij je v zadnjih letih zaradi energetskih razmer na tržišču doživel neverjeten razmah. Ne samo toplotne črpalke, temveč tudi izkoriščanje sončne energije, prezračevanje preko rekuperacije, senče- PASIVNE HIŠE Pasivne hiše, zgrajene po nizkoenergijskih standardih, imajo ob uporabi kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo toplote majhne toplote izgube. Te znašajo na kvadratni meter ogrevane površine manj kot 10 W/m2. Tako na primer enodružinska hiša stanovanjske površine 100 m2 potrebuje za ogrevanje vir toplote moči 1 kW. Povprečna vrednost toplotne prehodnosti zunanjega ovoja pasivne hiše (zunanjih sten, oken, strehe in tal) znaša pod 0,2 W/(m2K). Majhne toplotne izgube zahtevajo ustrezen ogrevalni sistem, katerega nadaljnji razvoj je opredeljen s ciljem zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida. Evropska unija je sprejela vrsto direktiv, med katerimi je tudi direktiva o energijski učinkovitosti stavb. Direktiva zahteva podajanje celovitih energijskih lastnosti stavb, v obliki končne ali primarne energije, namesto v obliki potrebne energije, kot velja sedaj. Izjema je Nemčija,. Pri načrtovanju pasivnih hiš upoštevamo določene nizkoenergijske standarde. Te standarde dosežemo z različnimi izvedbami stavb, instalacij v njih, formami in materiali. nje objektov, ipd. postajajo stalnice pri izvedbi objektov. Krmiljenje vseh teh elementov je zagotovo najbolj smotrno preko enega nadzornega sistema. Sistem za krmiljenje naprav v objektih Universum® je sestavni del toplotne črpalke Klima Star® in omogoča usklajeno delovanje vseh komponent, ki vplivajo na energetsko bilanco objekta in na ta način maksimalen letni izkoristek celotnega sistema ogrevanja ob doseženem željenem udobju. Več informacij in svetovanje na sedežu podjetja Harreither d.o.o., Vodovodna 101, Ljubljana ali na www.harreither.si PODZIDEK – COKL Za izdelavo podzidka uporabljamo XPS izolacijske plošče in lepila, ki so primerna za lepljenje na bitumenske podlage. Plošče lepimo točkovno na vertikalno hidroizolacijo, z gretjem hidroizolacije, z nanosom vročega bitumna na hidroizolacijo ali uporabo lepila. Del plošče, ki sega nad površino, pritrdimo s sidri in prevlečemo z armirnim slojem, vgradimo vodno zaporo in pred zasutjem namestimo zaščitno folijo (membrano), ki ščiti sistem pred mehanskimi poškodbami. Poskrbeti moramo še za ustrezno drenažo za pravilno odvajanje meteornih vod. Izvesti je potrebno še dilatacije, ki preprečujejo napetosti na stikih toplotno izolacijskih materialov na ostale gradbene materiale. Na zunanjih površinah uporabljamo ustrezne dilatacijske profile in ne zarezovanja v omet. Vse konstrukcijske dilatacije morajo biti prenesene na toplotno izolacijski omet. 55 Junij 2010 Streha Trgovina d.o.o. Kaj je polimgass Prednosti polimglass-a: Današnje polimglass-polimsko steklo se na tržišču uporablja že od 1992 naprej kot eden najbolj kakovostnih in okolju prijaznih materialov. V postopku iztiskanja profilov se tako rekoč zvarijo tri različne posebne umetne mase v eno neločljivo celoto. Ti trije različni sloji imajo posebne lastnosti, ki zagotavljajo kakovost plošče. Barvni zgornji sloj iz matakrilata trajno varuje pred UVsevanjem in je obstojen na kemikalije ter okoljske in atmosferske vplive. Srednji sloj z dodatnimi reakcijskimi nosilci zmanjšuje termično raztezanje in zagotavlja mehanično obstojnost. Razen tega dodatno služi kot zvočna izolacija, še posebej pa pred kislim dežjem ali točo. Spodnji sloj iz elastične mešanice skrbi za trajno elastičnost in varuje plošče pred morebitnimi strojnimi ali kemičnimi vplivi. Stalna kontrola in nespremenjena zanesljivost lastnosti, tako na eni strani materiala, kot na drugi strani proizvodnje same, potrjena tudi s pomočjo ustreznega certifikata, zagotavlja izvrstno uporabo Tecno Imac lahkih strešnih plošč, proizvedenih iz polimskega stekla, in sicer kot gradbeni material za vsa področja uporabe, tako v industriji, poljedelstvu ali na ostalih privatnih področjih. Streha trgovina d.o.o. na sejmu MEGRA 2010 Strešna kritina TECNO IMAC na stanovanjskem objektu � ne zastara, � barvna pristnost, � odpornost na temperaturne razlike, � izvrstna zvočna izolacija, � vremenska odpornost, � velika odpornost na udarce, � visoka odpornost na vplive vetra, � elastičnost – upogljivost, � samogasljivost, � velika izbira barv in pribora, � enostavna obdelava, � ponovna uporaba. 56 Junij 2010 POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE 1. Višina donosa, doba vračanja Dne 19.5.2009 je pričela veljati Uredba o podporah električni energiji. Tako država jamči 15 letni odkup električne energije, ki jo proizvedemo v sončni elektrarni, pri čemer je cena odkupa 0,415 evra za proizvedeno kilovatno uro in enaka za celotno obdobje odkupa. Iz tega razloga lahko rečemo, da je investicija v sončno elektrarno donosna naložba. Vrednost investicije, ki vključuje potrebno dokumentacijo do priključitve na omrežje in pogodbo o prodaji električne energije, znaša cena z DDV med 3.500 do 4.000 evrov na 1 KWp instalirane moč (investicija na ključ). Cena je odvisna od kvalitete vgrajenih komponent in velikosti sistema, pri čemer večina proizvajalcev solarnih modulov zagotavlja, da bodo moduli po 25 letih še vedno delovali z 80% moči. Predvidena življenjska doba sončne elektrarne znaša 30 in več let, zato lahko pričakujemo stalen vir prihodkov od prodaje električne energije tudi po 15 letih, ko ne prejemamo več subvencij, temveč električno energijo prodajamo po običajni ceni. Seveda pa je tržno ceno v prihodnosti zelo težko napovedati, sigurno pa bo višja kot danes. Z vsakim sončnim kilovatom električne energije zmanjšamo obremenitev okolja za 0,7kg CO2. Glede na trenutne cene sončnih elektrarn, znaša letni donos – interna stopnja donosa med 5 do 10%, pri čemer se investicija povrne v 12 do 13 letih. Za izgradnjo sončnih elektrarn na kmetijah, če smo pridobili 50% nepovratnih sredstev, dosežemo letni donos do 20%, vračilni rok investicije pa 6 do 8 let. V primeru pridobitve nepovratnih sredstev se cena odkupa električne energije zmanjša. Če cena investicije ne doseže trenutne povprečne tržne cene, je to zmanjšanje manjše kot je delež nepovratnih sredstev. Letna proizvodnja 10000 kWh Odkupna cena elek. energije 0,4115EUR/kWh Letni prihodki 4150 EUR/a Letni obratovalni stroški 250 EUR/a Letni donos 3900 EUE/a Amortizacijska stopnja 15 a Letna amortizacija 3000 EUR/a Dobiček pred obdavčenjem 900 EUR/a Davek na dobiček 21% 189 EUR/a Neto dobiček 711 EUR/a Dodatni tok denarja 3711EUR/a Vračilni rok 12,12 let Prihodki po 15 letih obratovanja 58.500 EUR NSVD (pri 5% obrestni meri) -6481 EUR/a Prihodki sončne elektrarne v 15 letih obratovanja 2. Količina proizvedene električne energije na leto V Sloveniji je možno pri optimalnih pogojih na leto proizvesti približno 1.050 kWh/kW (1.050 kilovatnih ur na en kilovat inštalirane moči, pri čemer je mišljeno desetletno povprečje. Zgornja meja znaša 1.100 kWh/kW. Podatek velja za razsmernike z učinkovitostjo 97%. V primeru, da imamo razsmernik z učinkovitostjo 92%, bo proizvodnja električne energije 5% manjša. 57 Junij 2010 3. Mesto in način postavitve Koliko je število proizvedenih kilovatnih ur, je odvisno od lokacij, to je mesta postavitve, naklona in orientacije strehe in tudi od ovir, ki povzročajo senco na elektrarno. Glede mesta postavitve je najugodnejše področje Primorska, kjer lahko pričakujemo za 5% višjo proizvodnjo električne energije, glede na preostala področja. Najbolj učinkovita je postavitev na streho z naklonom 33 do 35°, obrnjeno proti jugu. Na povprečne strehe stanovanjskih hiš je možno postaviti sončno elektrarno moči 10 kWp. Razen postavitve solarnih modulov na strehe, je možno module vgraditi na fasade, poslovne objekte,terase, garaže in tla. V primeru, da je sončna elektrarna sestavni del ovoja stavbe in je skupaj s stavbo izdano gradbeno dovoljenje (novogradnja ali rekonstrukcija), je odkupna cena še za 15% višja. 4. Način delovanja sončne elektrarne Način delovanja sončne elektrarne je v osnovi preprost. Sončno svetlobo moduli pretvorijo v enosmerni električni tok. V razsmerniku se enosmerni tok pretvori v izmeničnega in sinhronizira z javnim elektro omrežjem. Pri modulih s povprečno učinkovitostjo 13 do 14%, za 1 kW moči potrebujemo od 7 do 7,5 m2 modulov. Pri izbiri modulov je potrebno preveriti koeficient zmanjšanja moči glede na temperaturo modula, toleranco moči, certifikate in standarde. Učinkovitost razsmernikov se giblje med 91% in 97%. 5. Zaključek Za uspešno delovanje sončne elektrarne, je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in izvesti montažo. Od ponudnika je potrebno upoštevati reference in jih preveriti na terenu. Pri vračilni dobi in izračunu dobe vračanja, je potrebno upoštevati tudi stroške obratovanja in zavarova- nja, ki znašajo skupno približno 0,5% letno. Prav tako je potrebno upoštevati, da proizvodnja električne energije zaradi staranja modulov z leti pada, v povprečju za 0,5% letno. Doba vračanja je odvisna od tega, kakšen diskontni faktor smo upoštevali. V navedenih izračunih smo upoštevali, da je diskontna stopnja znašala 5% letno, s katero smo izračunali dobo vračanja, v kolikšnem času se bodo povrnila lastna vložena sredstva in ustvarili še 5% letnega zaslužka na ta sredstva. (bg) IZBOLJŠANJE TOPLOTNE ZAŠČITE OVOJA ZGRADBE V določenih primerih je vgradnja toplotne izolacije na notranji strani zidu edini sprejemljiv način izboljšanja bivalnih razmer. Izvedba notranje toplotne izolacije je tudi smiselna na površinah tistih notranjih zidov, ki mejijo na prostore s slabim ogrevanjem, ali take, ki se ne ogrevajo (hodniki, stopnišča, shrambe, garaže, itd). Za dobro počutje v prostoru je pomembno, da imajo obodne površine prostora in tudi zunanji zidovi čim višjo površinsko temperaturo. V prostoru, kjer temperature obodnih površin niso ustrezne, se ne počutimo dobro, čeprav je temperatura zraka v predpisanih mejah. Če so površinske temperature na zidovih nižje od 13 °C, se pri normalni vlagi in zunanji temperaturi zraka - 15°C pojavi še plesen na stikih sten s stropom ali tlemi ter tudi za pohištvom, ki se tesno prilega zunanjim stenam. Ker zunanji zidovi predstavljajo pri običajnih stanovanjskih hišah, po obsegu največje izpostavljene površine, jih moramo primerno toplotno zaščiti. 58 Junij 2010 NAČRTOVANJE POŠEVNE STREHE Pri načrtovanju nove strehe kot tudi pri predelavi podstrešij v mansardna stanovanja, prihaja pogosto do napak, ki povzročajo stanovalcem obilo nevšečnosti. Pri tem mislimo predvsem na pojav kondenznih zamakanj, pojav plesni na mestih toplotnih mostov, slab zrak in previsoke bivalne temperature v poletnih mesecih. Potrebno je vedeti, da je poletno pregrevanje podstrešnih prostorov velikokrat večji problem, kot zaščita pred mrazom pozimi. Streha je dejansko sestavljena iz več komponent, zato mora biti konstrukcija takšna, da nudi bivalnemu prostoru primerno toplotno in zvočno ugodje. Pri izvedbi strehe moramo predvsem paziti na zadostno debelino toplotne izolacije ter pravilno namestitev parne ovire in sekundarne kritine. S prihodom novih gradbenih materialov na trg, se spreminjajo tudi sestave konstrukcij. Tako pri poševnih lesenih strehah zračni prostor med paroprepustno sekundarno folijo in toplotno izolacijo ni več potreben, prav tako lahko odpade leseni opaž za folijo. Za graditelje pomeni to zmanjšanje stroškov in ugodnejše bivalne pogoje. Za izračun toplotne stabilnosti sestavljene konstrukcije, so pomembne fizikalne lastnosti izolacijskih materialov. Zaradi tega razloga so zato izolacijski materiali omenjeni s komercialnimi nazivi. Predpisi s področja toplotne tehnike v gradbeništvu so opredeljeni z ustreznimi standardi. OSNOVNE ZNAČILNOSTI 1. Sestava strešne konstrukcije � Strešno konstrukcijo v projektno - izvedbeni praksi najpogosteje imenujemo streha - strop. � Nosilni del konstrukcije je lesen, strešina pa je sestavljena iz naslednjih elementov: � strešna kritina, � prezračevani sloj zraka, � toplotna izolacija, � parna zapora (ovira), � stropna obloga. Iz sestave konstrukcije je razvidno, da konstrukcija ne vsebuje lesenega opaža oziroma podlage za folijo. Podlaga za folijo (lesen opaž debeline 2 cm) je bila potrebna pred leti, ko se je kot sekundarna kritina uporabljala samo bitumenska strešna lepenka, ki je imela slabo odpornost na pretrg in je potrebovala trdno podlago po celotni površini. S prihodom novejših sekundarnih folij, z zelo dobro odpornostjo proti trganju, pa so deske nepotrebne. 2. Toplotna izolacija Toplotna izolacija poševne strehe na eni strani pozimi zmanjšuje toplotne izgube skozi streho, po drugi strani pa preprečuje pregrevanje podstrešnih prostorov v poletnih mesecih. Zadostno toplotno izolativnost strehe dosežemo z uporabo toplotno - izolacijskih materialov s toplotno prevodnostjo l = 0,03 do 0,04 W/mK. Omenjeno toplotno prevodnost dosega mnogo izolacijskih materialov (mineralna volna, polistiren, celulozna vlakna, itd), vendar ima le nekaj od njih tiste lastnosti, ki so pomembne za optimalno izvedbo strešne konstrukcije nad bivalnimi prostori. Poleg toplotne izolativnosti je pomembna še tudi zvočna izolativnost, paroprepustnost, požarna varnost in enostavnost vgradnje. Če hočemo zadovoljiti vsem tem zahtevam, je zelo težko opredeliti, kateri izolacijski material je najprimernejši. Najbolj uporabljani so materiali, izdelani na osnovi vlaken anorganskega izvora, to so proizvodi na osnovi kamene in steklene volne. Nezadostna debelina toplotne izolacije vodi k velikim toplotnim izgubam v času ogrevalne sezone. V poletnem času 59 Junij 2010 pa nezadostna debelina toplotne izolacije povzroča prekomerno pregrevanje bivalnih prostorov. Če se želimo izogniti prekomernemu pregrevanju bivalnih prostorov v letnem času, moramo debelino izolacije znatno povečati. Pri debelini toplotne 20 cm do 30 cm dosežemo toplotno prehodnost poševne strehe U= 0,13 do 0,15 W/ (m2K). Glede na način vgraditve toplotne izolacije imamo na razpolago dve možnosti: Izolacijo vgradimo na notranji strani konstrukcije med in pod škarnike (do sedaj najbolj običajna varianta). Kot izolacijski material se najpogosteje uporablja negorljive in paroprepustne materiale: steklena in kamena volna, v manjši meri pa ostali izolacijski materiali. Izolacijo vgradimo med škarnike, kot v prejšnjem primeru, dodatno pa vgradimo toplotno izolacije še nad škarnike. Izvedba z vgradnjo trdih izolacijskih plošč iz kamene volne nad škarniki je poznana in patentirana pod imenom »Termotop sistem«. 3. Uravnavanje vlage v konstrukciji a. Paroprepustnost sistema Po fizikalnih zakonih teži vodna para iz prostorov z višjim tlakom v prostore z nižjim tlakom. Pravilna izvedba izolacijskih slojev je glede na prepustnost pare bistvenega pomena za učinkovito izolacijo, mikro klimo v prostoru in s tem pove- zano dobro počutje. V podstrešnih prostorih se mnogokrat v neupravičenem strahu pred morebitno kondenzacijo vodne pare, vgrajujejo visoko zaporne sintetične ali aluminijaste folije, namesto primernejših paroprepustnih folij. Iz tega stališča je zelo pomembna izvedba parnih zapor oziroma parnih ovir. Pri tem moramo biti pozorni na izraze. Parna zapora onemogoči napredovanje pare, parna ovira pa napredovanje pare samo ovira. Meja med parno oviro ni zaporo ni točno določena. Materiali, ki jih uporabljamo kot parne zapore, imajo zaporno vrednost Sd > 6(10) do 160 m. Zaporna vrednost, ki jo označujemo z črko Sd, je zmnožek vrednosti upora difuzije vodne pare (m) in debeline materiala (d). Koeficient difuzijskega upora (m) pove, kolikokrat bolj od zraka (m = 1) je material odporen proti prehodu pare. Nižja kot je vrednost (m), toliko bolj material prepušča paro. Tako ima na primer Al folija debeline 0,15 mm zaporno vrednost Sd = 120 m in PE folija enake debeline zaporno vrednost Sd = 12 m. Paroprepustna folija, kot je na primer TYVEK ali podobne, ima vrednost Sd = 0,02 m. V posebnih pogojih (DIN 86800 - 2) pa je celo dovoljeno načrtovati strehe brez posebne parne zapore, če je stropna obloga iz mavčno kartonske plošče izvedena dovolj zrakotesno. Seveda mora imeti takšna sestava konstrukcije vgrajeno primerno debelino toplotne izolacije, kar moramo potrditi z izračunom difuzije vodne pare. 60 Junij 2010 Uporaba parne zapore na notranji (topli) strani konstrukcije reši problem vlage v konstrukciji. Vendar pa je lahko po zaključku gradnje ali obnove konstrukcije v zgradbi prisotna še velika vsebnost vlage, kar lahko povzroči poškodbe lesenega dela konstrukcije. Če želimo zagotoviti hitro in učinkovito izsuševanje vse leto, je primernejše vgraditi parno oviro namesto parne zapore. Parna ovira naj ima zaporno vrednost sloja za vodno paro Sd vsaj 10 – krat večjo, kot je pri foliji, ki je vgrajena na hladni strani. Če ima v našem primeru folija, vgrajena na hladni strani in upravlja funkcijo rezervne kritine, zaporno vrednost Sd = 0,02 m, naj ima parna ovira zaporno vrednost za vodno par Sd = 0,2 m do 2 m. V primeru, če se kot izolacijski material uporabi mineralna volna z nizko difuzijsko upornostjo prehoda vodne pare (m = 1 do 1,25), lahko namestimo na notranji strani parno oviro, ki ima zaporno vrednost Sd = 0,5 do 0,8 m. Pri tem mora biti pravilno izveden prezračevani sloj nad paroprepustno folijo - rezervno kritino. Parna ovira mora biti na stikih pravilno položena (s preklopi) in tesnjena, kar velja tudi za vse preboje. Vgrajevanje parne zapore namesto parne ovire ali obratno, je odvisno od sestave konstrukcije, klimatskih razmer in mikro klimatskih pogojev v prostoru. Zato je neko posplošeno določevanje, v katerem primeru zapora in v katerem primeru ovira, praktično nemogoče. Natančen izbor materiala je možen le z izračunom parno difuzijskih karakteristik glede na že omenjene pogoje. Znano je, da se izolativnost večine toplotno – izolacijskih materialov znatno zmanjša v primeru vlažnosti. To predvsem velja za toplotno izolacijo iz mineralnih vlaken (steklena in kamena volna), ki mora biti suha in primerno vgrajena. Za zaščito toplotne izolacije in strešne konstrukcije uporabljamo paroprepustne, zrakotesne in vodonepropustne folije. Novejše strešne konstrukcije sestavljajo poleg toplotne izolacije tudi paroprepustna folija in parna ovira. Paroprepustna folija - rezervna kritina, je nameščena na hladni (zunanji) konstrukcije. Parna ovira pa je nameščena na topli (notranji) strani konstrukcije. Toplotna izolacija bo učinkovito zmanjševala toplotne izgube, če bo vgrajena v zadostni debelini, ter zaščitena pred navlaževanjem in podhlajevanjem zaradi vetra in prehoda zraka. Zelo male špranje v strešni konstrukciji lahko privedejo do znatnega gibanja zraka (konvekcije), zato je priporočljiva vgradnja zrakotesnih folij na obeh straneh konstrukcije. b. Prezračevani sloj Zračni sloj, kot vmesni sloj gradbenih konstrukcij, se izvaja iz dveh razlogov: � služi kot toplotni izolator (npr. starejši leseni stropovi z zračnim slojem), � omogoča sušenje navlažene konstrukcije s krožečim zrakom (hladna streha). Prezračevani sloj odvaja vodno paro, ki prehaja skozi konstrukcijo in mora biti prezračevan z zunanjim zrakom, kar je mogoče doseči z odprtinami ob napušču in slemenu. Zračni sloj nad rezervno kritino dobimo z tako imenovanimi kontra letvami, dimenzij minimalno 50 x 50 mm. Površina dovodnih odprtin ob napuščih (presek zračenja) mora znašati 2 0/00 tlorisa strehe, vendar minimalno 200 cm2 na tekoči meter napušča. Skupna površina odvodnih površin mora znašati po DIN 4108 najmanj 0,5 0/00 tlorisne površine strehe. V praksi je prisotno prepričanje, da toplotno stabilnost v poletnem obdobju zagotavlja prezračevanje oziroma cirkulacija zraka med strešno kritino in toplotno - izolacijskim slojem. Vendar je za doseganje ustrezne toplotne stabilnosti pomembna tudi gostota (prostorninska masa) določenega sloja v strešni konstrukciji. Ponavadi je ta sloj kar toplotna izolacija, kar je tudi v izvedbenem smislu najracionalnejše. Zračni sloj pod zunanjo vodotesno površino bi naj služil predvsem izboljšanju toplotne stabilnosti strešne konstrukcije in prenosu vodne pare, ki v zimskem času prehaja skozi strešno konstrukcijo. V praksi je ponavadi drugače. Naravno kroženje zraka, ki se pojavi v prezračevanem sloju, je največkrat preslabotno, da bi bistveno zmanjšalo toplotni tok, ki prehaja v notranjost strešne konstrukcije. Tudi v strokovni literaturi je večkrat zaslediti (z izračuni potrjene ugotovitve), da samo naravno prezračevanje ne more zagotavljati toplotne stabilnosti. Vzroki so v tem, ker vedno ni možno doseči intenzivne izmenjave zraka (premajhne višine ostrešij za doseganje potrebnega vzgona). Problem je morda rešljiv z močnejše dimenzioniranim zračnim slojem, vendar ta rešitev zahteva precejšne povečanje debeline konstrukcij strešin. Intenzivnejša prisotnost zraka bi lahko povzročala tudi probleme, ki bi se kazali v prekomernem navlaževanju lesene konstrukcije oziroma pojava prekomerne kondenzacije ob nenadnih temperaturno - vlažnostnih spremembah. Učinkovito zmanjšanje toplotne obremenitve prostorov s strešno konstrukcijo, bi bilo možno s prisilnim prezračevanjem, kar pa se pri običajnih manjših stanovanjskih zgradbah še ne uvaja. Glede na intenzivnost prezračevanje konstrukcije z zračnim slojem razvrščamo): � malo prezračevane (s/A < 0,0003 m2/m2), � srednje prezračevane (s /A < 0,003 m2/m2), � dobro prezračevane (s/A > 0,003 m2/m2), Pri tem pomeni: s (m2) - površina preseka, skozi katerega vstopa in izstopa zrak v prezračevani sloj A (m2)- površina konstrukcije 4. Toplotna stabilnost Čeprav temperaturno zakasnitev in dušenje temperature sedaj veljaven standard ne vrednoti več, nam je lahko v 61 Junij 2010 pomoč pri oceni toplotne stabilnosti konstrukcije v primeru, če primerjamo med seboj različne sestave konstrukcij z vgrajenim različnim izolacijskimi materiali. Temperaturna zakasnitev nam tako dejansko pove, kolika je stopnja udobja bivanja pod neko strešno konstrukcijo. V poletnem času morajo gradbene konstrukcije zaščititi bivalni prostor pred pregrevanjem zaradi visokih zunanjih temperatur in absorbiranega sončnega sevanja na zunanjih površinah konstrukcij. Novi predpisi ne zahtevajo več izračuna dušenja temperature in temperaturne zakasnitve. Temperatura zunanjega zraka in zunanjih površin konstrukcije niha s periodo 24 ur. Amplituda temperaturnega vala prodira skozi konstrukcijo in se pri tem zmanjšuje - duši. Karakteristična vrednost, s katero opišemo toplotno stabilnost konstrukcije, je dušenje temperature. Faktor dušenja predstavlja razmerje amplitude temperaturnega nihanja zunanjega zraka in amplitude temperaturnega nihanja notranje površine. Če na primer v 24 urah temperatura ene površine konstrukcije z vrednostjo n = 40, niha s temperaturno razliko (amplitudo) 36 °C, potem bo druga stran nihala z 40 krat manjšo amplitudo in sicer z 0,9 °C. Čas, ki preteče med pojavom najvišje temperature zunanjega zraka in pojavom najvišje temperature na notranji površini konstrukcije imenujemo fazni zamik oziroma temperaturna zakasnitev (h). Merimo ga v urah in nam pove, čez koliko časa se bo najvišja nihajoča temperatura z ene strani konstrukcije pojavila na drugi strani. Vzroki za opustitev preverjanja toplotne stabilnosti so verjetno v tem, da nekdaj zahtevano minimalno dovoljeno vrednost (8), ki jo je v sodobni lahki suho - montažni gradnji težko doseči, veliko objektov nima. Večjo temperaturno zakasnitev dosežemo z zadostno maso in njihovo razporeditev vgrajenih materialov, računano na m2 bodisi izolacijske plasti ali oblog. Da se v poletnem času strešna konstrukcija čim manj pregreva, je potrebno vgraditi toplotno izolacijo v primerni debelini in z čim večjo gostoto. Iz tega razloga je v primeru, če se odločimo za toplotno izolacijo iz mineralnih vlaken, boljša kamena volna gostote 50 - 80 kg/m3 med in nad škarniki, steklena volna, gostote 16 kg/m3 pa nad stropno oblogo. 5. Dušenje zvoka Dušenju zvoka je ponavadi posvečena premajhna pozornost, predvsem, ko gre za podstrešne bivalne prostore. Sposobnost zvočne izolacije mejnih gradbenih konstrukcij ima pomemben vpliv na bivalno ugodje. Zvočno izolativnost - dušenja zvoka, označujemo z R¢w in pomeni številčno izražen padec nivoja hrupa v decibelih (dB). To je brez dimenzijska enota in pomeni razmerje med dano močjo zvoka in najnižje še slišnim zvokom. Enota ni proporcionalna, tako na primer spremembo 6 dB navzgor ali navzdol slišimo kot podvojitev ali prepolovitev jakosti zvoka. V primeru vgradnje stropne obloge iz mavčno – kartonskih plošč je potrebno posvetiti pozornost načinu pritrjevanja in v ta namen uporabiti posebej za to predvidene pritrdilne elemente. Vrednost R¢w se giblje med 39 in 49 dB, kar zavisi od vrste vgrajenega materiala. 6. Požarna varnost V primeru, da uporabimo za stropno oblogo požarno varne mavčne - kartonske plošče, znaša za ploščo debeline 15 mm 30 – minutna požarna zaščita (F 30). Za dvojno ploščo debeline 2 x 15 mm znaša požarna zaščita 60 minut (F 60 ). Oznaka F 30 in F 60 pomeni razred požarne zaščite po DIN 4102. Za neko pregradno steno (konstrukcijo) to pomeni, da se požar, pri katerem temperatura v prostoru časovno narašča po standardni požarni krivulji, ne bo prenesel na drugo stran v času 60 oziroma 30 minut. V našem primeru 62 Junij 2010 stropno – strešne konstrukcije, pomeni požar v prostoru, ki se ne bo prenesel na nosilno strešno konstrukcijo in bo streha v predvidenem času ostala nepoškodovana. V obratni smeri to ne velja, ker je požarna odpornost v tem primeru odvisna od strešne kritine. Pomembno je, da pri gradnji upoštevamo pravila stroke in navodila proizvajalcev materialov. RAZLIČNE IZVEDBE STREŠNIH KONSTRUKCIJ Vpliv izolacijskega materiala na toplotno stabilnost strešne konstrukcije Doseganje potrebne toplotne izolativnosti ne predstavlja večjega problema, saj skoraj vsi poznani toplotno – izolacijski materiali dosegajo toplotno izolativnost med vrednostnima l = 0,03 do 0,04 W/(mK). Toplotno prehodnost slabo prezračevanih konstrukcij določimo podobno kot toplotno prehodnost homogenih konstrukcij. Dodatno moramo upoštevati le toplotni upor Ra mirujočega zraka, ki je odvisen od debeline sloja in emisivnosti obeh površin, ki omejujeta zračni sloj. Vrednosti upora prehodu toplote zaprtega zračnega sloja dobimo iz ustreznih tabel. V odvisnosti od debeline toplotne izolacije, se tako dokaj enostavno zagotovi toplotna prehodnost strešne konstrukcije do U –- vrednosti 0,2 W/(m2K). Toplotna prehodnost konstrukcije je najpomembnejša v zimskem obdobju, ko želimo doseči čim večji prihranek energije pri ogrevanju prostorov pod strešno konstrukcije. V poletnem obdobju pa samo z ugodno toplotno prehodnostjo konstrukcije ni možno zagotoviti tako imenovane toplotne stabilnosti konstrukcije. Faktor dušenja amplitude nihanja temperatur bi moral za poševno streho znašati najmanj n = 15 za ravne strehe in najmanj 25 za vse zunanje konstrukcije, kar je odločno prenizka vrednost. Kljub temu, da za prezračevano strešno konstrukcijo po sedaj veljavnih standardih ni potrebno zagotavljati omenjenega faktorja dušenja nihanja temperature, je upravičeno, da ga upoštevamo. Če imamo npr. običajno toplotno izolacijo, ki dobro preprečuje vdor hladnega zunanjega zraka pozimi, to še zdaleč ni dovolj, da bi nas prav tako dobro varovala poleti pred vročino. Čemu je tako, sledi iz tega : � toplotna prevodnost izolacijskega materiala (W/mK) je odločilna ob zimskem mrazu, � prevajanje toplote skozi obodne konstrukcije je v poletnem obdobju nestacionarno, porazdelitev temperatur v konstrukciji se spreminja zaradi periodičnih sprememb na zunanji površini in je pomembno t.i. število temperaturne prevodnosti ( enota je 10 -4x m2/h), ki mora biti čim manjše. Za različne materiale se število temperaturne prevodnosti izračuna zelo enostavno, poznati moramo prevodnost materiala, gostoto in specifično toploto. S temperaturno prevodnostjo lahko opišemo hitrost razširjenja temperaturne spremembe po materialu v konstrukciji. V tabeli št.2 so prikazane snovne lastnosti nekaterih materialov, ki se v današnjem gradbeništvu običajno uporabljajo kot izolacijski materiali, zraven pa še les, opeka in beton. Če pogledamo tabelo, imata npr. opeka in celulo za dejansko enako vrednost števila temperaturne prevodnosti (podatek v zadnji koloni). To pomeni, da je njun doprinos k izolaciji v poletni vročini dejansko enak, seveda pa je bistvena razlika pozimi, ko celuloza spet deluje kot odličen izolator, opeka pa potrebuje dodatno izolacijo. Če pogledamo še ostale podatke v tabeli (za zimo je boljša čim manjša vrednost v prvi koloni, za poletje pa čim manjša vrednost v zadnji koloni) vidimo, da lesne vlaknenke in celulozna izolacija jamčijo za dobro izolacijo v obeh primerih, ostali materiali pa poleti nimajo tako dobre izolacijske sposobnosti kot v zimskem obdobju. TABELA št.2 Štev. Toplotna Spec. temperaturne prevodnost Gostota toplota prevodnosti »r« »a« »c« »l« (kg/m3) (Wh/kgK) a = l/ r x c (W/mK) (10–4 x m2/h ) Poliuretan 0,035 30 0,38 30,7 Steklena in kamena volna 0,040 35 0,23 49,7 Ekstrudirani polistiren 0,032 32 0,39 25,6 Ekspandirani polistiren 0,040 20 0,39 51,3 Celuloza 0,040 50 0,54 14,8 Lesne vlaknenke 0,060 270 0,54 4,1 Heraklit 0,14 400 0,46 7,6 Les iglavcev 0,14 500 0,70 4,0 Polna opeka 0,50 1200 0,28 14,9 Porozna opeka 0,21 800 0,28 9,4 Armiran beton 1,40 2400 0,29 20,1 Gradbeno - fizikalno napačno zaporedje gradbenih plasti lahko povzroči poškodbe, odpravljene težav pa je zelo drago. Strešna konstrukcija mora biti sestavljena tako, da izpolnjuje dve zahtevi: � preprečuje vdor vlage v konstrukcijo od zunaj in znotraj, � zagotavlja, da se morebitna vlaga, ki vseeno prodre v konstrukciji, najhitreje posuši (difuzijsko sušenje), ne da bi pri tem prišlo do poškodb. � Če streha ni pravilno izdelana, se lahko pojavijo napake, 63 Junij 2010 ki se kažejo v slabih bivalnih razmerah ter propadanju posameznih elementov strehe. Vzroki za napake so sledeči: � izbira neprimernega izolacijskega materiala ( možnost pojava toplotnih mostov, kondenzacije vodne pare), � nepravilno položena toplotna izolacija lahko povzroči toplotne mostove in posledično pojav plesni na hladnih delih, povečajo se tudi toplotne izgube, � nepravilno nameščena in izbrana in vgrajena parna zapora oziroma ovira (na stikih in prebojih ni pravilno izvedena oziroma tesnjena), � nepravilno izbrana in nameščena sekundarna kritina (neustrezna paroprepustnost in vodotesnost), � sekundarna kritina ni vgrajena, kar povzroča zamakanje toplotne izolacije, � neprimerno nameščena oziroma pritrjena strešna kritina (lahko pride do pronicanja meteorne vode), � slabo in nestrokovno izvedeni detajli v odkapu in slemenu. raturni zakasnitvi. Iz rezultatov izračuna toplotne vztrajnosti za različne sestave strešnih konstrukcij izhaja, da imajo glede na vrsto izolacijskega materiala, različne sestave tudi različne fizikalno gradbene karakteristike.). Izvedba toplotne izolacije strehe oziroma vgradnja najprimernejšega izolacijskega materiala, ki mora biti pravilno dimenzioniran, je pomemben faktor udobnega počutja v objektu in tudi pomemben faktor kasnejše energijske bilance objekta. Pri izbiri najprimernejšega načina izvedbe toplotne izolacije poševne strehe nad bivalnimi prostori, moramo biti natančni in strokovni, če želimo zadostiti vsem zahtevanim pogojem v zimskem in letnem obdobju (primerna toplotna in zvočna izolativnost, toplotna stabilnost, prehod vodne pare, požarna varnost). (bg). ZAKLJUČEK Za udobno bivanje je poleg toplotno - izolacijskih karakteristik pomembna tudi toplotna vztrajnost strešnih sistemov. Ocenjujemo jo predvsem po dveh fizikalnih lastnostih in sicer po dušenju temperaturnega nihanja in po tempe- www.revija-energetik.si 64 Junij 2010 SODOBNE TEHNOLOGIJE V SOLARNIH SISTEMIH Sončna energija je na razpolaga dejansko v neomejenih količinah. Razvoj solarne tehnologije nam nudi vedno nove tehnične rešitve na področju ogrevanja in hlajenja zgradb ter priprave tople sanitarne vode. Klasične klimatske naprave porabijo precej električne energije. Hladiva, ki so se do nedavnega uporabljala, so tudi do okolja neprijazna. Za klimatizacijo prostorov je možno uporabiti tudi sončno energijo na temperaturnem nivoju od 40 do 60 ° C. V sodobnih solarnih toplotnih sistemih so vgrajeni hranilniki toplote, ki se odlikujejo po boljši izmenjavi toplote in lahko obratujejo brez črpalke (»termosifonski« način cirkulacije vode). Pomanjkljivost sodobnih vakuumskih sprejemnikov sončne energije je lahko nevarnost pregretja v primeru, da se zbrana energija ne more kontinuirano koristiti. Pri najsodobnejših vakuumskih sprejemnikih je obratovalna temperatura omejena s posebno »spominsko” vzmetjo, ki je vgrajena v ventilu kondenzatorja. Največja prednost uporabe sončne energije v sistemih klimatizacije je možnost istočasne uporabe solarnih sistemov za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje, pri pa čemer nismo omejeni le na eno zgradbo. V mnogih evropskih državah (Švedski, Danski, Nemčiji) se že dolgo koristi- jo solarni sistemi tudi za ogrevanje in pripravo tople vode manjših in večjih naselij. 1. Solarna DEC klimatska naprava Na klimo v zgradbi, posebej v letnem času, največ vpliva povečana toplotna obremenitev. Postopek, ki omogoča energijsko varčno in okolju prijazno klimatizacijo prostorov je znan pod imenom DEC (Dessicative and Evaporative Cooling -hlajenje s sušenjem in izparevanjem). Na sliki 1 je prikazana solarna DEC naprava, kjer kot pogonska energija v procesu hlajenja služi sončna energija, ki jo zbirajo sprejemniki sončne energije. Osnovni elementi klimatske naprave na sliki 1 so DEC klimatski blok, sprejemniki sončne energije, solarna toplotna centrala s hranilnikom toplote. V SSE zbrano sončno toploto prenašamo preko sekundarnega toplovodnega sistema na grelnike zraka. Višek toplote se porabi za kritje trenutnih potreb po toplotni energiji, shrani v hranilnik toplote ali nameni za segrevanje procesne tehnološke vode. Za klimatski blok DEC s, pretokom zraka 1500 m3/h, potrebujemo površino SSE 10 m2 in hranilnik toplote 500 litrov. Takšen sistem, ki služi v raziskovalne namene, je vgrajen na inštitutu z prezračevanje in klimatizacijo v Dresden - u. Pri izmenjavi toplote se koristi rotirajoči regenerativni prenosnik 65 Junij 2010 toplote, kjer je novost ta, da se razen že poznanih sorpcijskih materialov preizkušajo materiali na osnovi celuloze. Skozi rotirajoče kolo (satovje, kjer se nahaja sorpcijska snov) izmenoma teče v eni smeri odtočni - odpadni zrak in v drugi smeri sveži - zunanji zrak. Postopek hlajenja zraka poteka kontinuirano, v celotnem delovnem ciklusu se vrši izmenjava toplote in vlažnosti. Suhi topli zrak ohladimo z rekuperacijo hladu, kjer se za izmenjavo toplote koristi odtočni zrak, ki ga ohladimo z vlaženjem. Na sliki 2 je prikazan potek hlajenja na napravi s sorpcijskim sušenjem zraka v h - x diagramu. 2. Hranilniki toplote Že nekaj let so prisotni na tržišči nove izvedbe solarnih hranilnikov toplote pod komercialnim imenom Conus 500, ki so izdelani iz plastične mase in posebne konične oblike. Prostornina hranilnika znaša 500 litrov (slika 3a). Na sliki 3 je prikazan manjši blok DEC, v povezavi z zemeljskim kolektorjem za hlajenje zraka. Kot vir toplote lahko uporabimo kotel na zemeljski plin (klimatizacija brez hladilnega kompresorskega agregata). SLIKA 3a Zaradi takšne razporeditve toplotnih prenosnikov, dodatna črpalka ni potrebna. Kroga sanitarne vode in ogrevne vode sta ločena, sanitarna voda se ogreva pretočno, kar je preprečuje razvoj legionel. SLIKA 2 SLIKA 3b - Prerez hranilnika toplote Conus 500 SLIKA 3 Zaradi segrevanja vode v slojih, se ustvari velika temperaturna razlika med spodnjim delom hranilnika toplote in sprejemniki sončne energije, kar ima za posledico dobro naravno cirkulacijo sanitarne vode (povečan vzgon) tudi pri slabšem sončnem sevanju. Zaradi ločitve obeh vodnih krogov, lahko hranilnik toplote koristimo tudi za pokrivanje potreb po ogrevalni toploti. Vsled razmeroma velike pretočne hitrosti vode, je zna- 66 Junij 2010 tno zmanjšana običajna tvorba vodnega kamna. V primeru, da je prenosnik potrebno izprati, je to možno brez odpiranja in praznjenja celotnega hranilnika. Toplotna izolacija hranilnika toplote je izdelana iz ekspandiranega polipropilena, ki je okolju prijazen. Toplotni prenosniki v hranilniku so izdelani iz narebričenih bakrenih cevi. Celotna masa hranilnika znaša le 70 kg, maksimalni premer brez izolacije pa znaša 700 mm. Vsi priključki so dostopni in na primerni višini, kar zelo olajša delo pri montaži. 3. Zaščita pred pregrevanjem v vakuumskih SSE Pomanjkljivost vakuumskih sprejemnikov sončne energije (slika 4a) je lahko nevarnost pregretja v primeru, da se zbrana energija ne more kontinuirano koristiti. Zaradi pregretja, kjer lahko temperature narastejo preko 200 °C, lahko pride do poškodb na SSE, hranilniku toplote in instalaciji. Vzrok za prekinitev odvoda toplote je lahko izpad električne energije, okvara črpalke, regulacije ali nezadostna poraba tople sanitarne vode. V takšnih primerih se lahko SSE segrejejo preko maksimalno dovoljene temperature, ki je odvisna od vrste sprejemnika. Ta pomanjkljivost je odpravljena pri vakuumskih SSE, ki obratujejo po Heat - pipe principu. Sončno sevanje vpija črna površina absorberja, narejena iz več plasti bakra ter vgrajena v evakuirano stekleno cev, v kateri se nahaja voda. Ta se zaradi sončnega sevanja uparja in teče v cevni prenosnik, kjer se toplota s kondenzacijo prenaša na vodo v sekundarnem krogu. Za zašito pred pregrevanjem služi vzmet ventila v kondenzatorju. Vzmet ventila je narejena iz legure titana in niklja in se pri določeni temperaturi raztegne (zaradi sprememb v kristalni strukturi materiala) ter posledično deluje na ventil z veliko silo (slika 4 b). Vzmet ventila v kondenzatorju vakuumske cevi je nastavljena ne temperaturo 95 °C. Ventil je odprt, dokler je temperatura manjša od 95 °C, izmenjava toplote med absorberjem in kondenzatorjem nemoteno poteka. Če temperatura preseže mejno vrednost pride do raztezanja vzmeti in se ventil zapre, kar prepreči pregrevanje. Ventil se ponovno odpre (vzmet se skrči) ko se doseže temperatura pod 70 °C. Razen steklenih cevi, se za SSE uporabljajo še posebni neželezni AR materiali, s katerimi dosežemo 30 % večjo odpornost na mehanske poškodbe in padavine (točo). 4. Zaključek Največja poraba toplotne energije ne nastopa pozimi, temveč poleti, ko je ta energija cenejša, ker koristimo solarno energijo. Za hlajenje zraka potrebujemo tako le toplotno energijo in vodo, ne pa električne energije. S tem odpadejo dodatni stroški, ki pri klasičnih hladilnih sistemih nastanejo zaradi koničnih električnih obremenitev. Pri hlajenje s sorpcijskim sušenjem ne uporabljamo ozonu škodljivih halogenih hladilnih sredstev in tudi sredstev, ki povečujejo učinek tople grede. Raba primarne energije je manjša, na ta način zmanjšamo tudi obremenitev okolja s CO2. (bg) EKOLOŠKI GRADBENI MATERIALI Z oznako ekološki material označujemo izdelek, ki se odlikuje po tem, da v svojem življenjskem ciklusu, od proizvodnje do uporabe in odstranitve, v čim manjši meri obremenjuje okolje. Pri toplotno izolacijskih materialih se je z uporabniškega vidika, v praksi uveljavila delitev na tradicionalne materiale in ekološke ali alternativne materiale. Takšni delitvi lahko deloma oporekamo. Vzrok je v temu, da moramo pri izbiri katerega koli izolacijskega materiala, upoštevati njegove dobre lastnosti, istočasno pa moramo vzeti v zakup tudi njegove slabosti. SLIKA 4 b Vakumski SSE - detajl 67 Junij 2010 KAJ JE DOBRO VEDETI O ZAVAROVANJU ZAVAROVANJE SONČNIH ELEKTRARN Ekološka naravnanost je v današnjem svetu izrednega pomena, zato jo spodbujajo tudi razne državne direktive. Za vse, ki se odločijo za pridobivanje energije s pomočjo sončnih elektrarn, smo na Zavarovalnici Tilia, d. d., pripravili novost na področju zavarovanja sončnih elektrarn. Paketno zavarovanje sončnih elektrarn je novost na slovenskem zavarovalnem trgu in produkt ‘Čista energije – SE’ edini, ki nudi popolno varnost domače sončne elektrarne. Ne glede na to, ali je sončna elektrarna nameščena na zgradbo ali pa je zgrajena kot samostojni objekt, je vsekakor priporočljivo skleniti posebno zavarovanje. Zavarovanje ‘Čista energija – SE’ namreč nudi dodatna kritja, ki jih ni mogoče priključiti k že obstoječim zavarovanjem in je hkrati najenostavnejša pot za ureditev ustreznega zavarovanja, ki ga pogojuje morebitni kreditodajalec. Paket ‘Čista energija – SE’ z enimi zavarovalnimi pogoji in eno zavarovalno polico vključuje: yy zavarovanje zaradi materialne škode na sončni elektrarni, yy zavarovanje obratovalnega zastoja, yy zavarovanje odgovornosti zaradi posesti in uporabe sončne elektrarne. Sončne elektrarne ne postavimo zgolj zaradi naše osveščenosti do varovanja okolja, temveč tudi iz ekonomskega vidika. Zato je treba misliti tudi na to, kaj bomo storili, če bo naša sončna elektrarna poškodovana in ne bo mogla proizvajati energije ter prinašati načrtovanih donosov. Pravi odgovor je zavarovanje ‘Čista energije – SE’. Lucija Škerlj, Zavarovalnica Tilia, d. d. Solarni sistemi Za več informacij vas vabimo, da kliknete na w w w. zav-tilia.si ali pokličete na brezplačno številko 080 22 45. Z veseljem vam bomo svetovali. TRGOVINA IN ZASTOPANJE d.o.o. Pot za Bistrico 67, 1230 Domžale Tel.: 00386- (0)1/7225-630, 7225-634 Fax: 00386- (0)1/7216-188 E-mail: [email protected] www.alwagi.si POSVETILO SE MI JE: ČAS JE ZA SONČNO ENERGIJO 68 Junij 2010 Uspešna 19. Mednarodna Energetska konferenca tudi za OZS Od 11. do 13. maja 2010 je potekala mednarodna konferenca o energetiki, imenovana 19. Posvet o komunalni energetiki, na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze Maribor. Slavnostna govornika sta bila rektor Univerze Maribor, prof. dr. Ivan Rozman in dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze Maribor, prof. dr. Igor Tičar. Organizatorji so bili: Univerza Maribor, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Univerza v Ljubljani, in Energetska agencija za Podravje. Predsednik organizacijskega odbora je bil, prof. dr. Jože Voršič, podpredsednik organizacijskega odbora, Janez Škrlec (OZS) in tajnik organizacijskega odbora Jurček Voh FERI, Univerza Maribor. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije je v dogodku sodelovala tudi preko projekta Innovation 2010, ki ga vodi mag. Andrej Poglajen (OZS). Na stro- Nagovor: prof. dr. Jože Voršič kovnem dogodku je bila organizirana tudi okrogla miza na temo stanja na področju energetike v Sloveniji. Okrogle mize se je zraven drugih uglednih gostov udeležil tudi direktor direktorata za energijo, mag. Janez Kopač. Na dogodku so bili predstavljeni številni tematski sklopi, na temo obnovljivih virov energije, okoljske zahteve in oskrba z energijo, ter tehnologije v energetiki. Na konferenci so sodelovali domači in tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s različnimi področji energije. V uvodnem delu sta bili dve nadvse zanimivi predstavitvi, ki jih je organiziral za ta dogodek Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS. Prvo temo je predstavila ugledna mednarodno priznana znanstvenica prof. dr. Marija Kosec iz Instituta Jožef Stefan. Soavtorji strokovne teme so bili, dr. Danjela Kuščer, dr. Janez Holc prav tako iz Instituta Jožef Stefan in Janez Škrlec iz OZS, sicer predse- dnik odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Strokovna vsebina je bila namenjena novim materialom v energetiki in novim virom električne energije in je zajemala napredne in prihajajoče tehnologije, ki so javnosti zelo malo poznane, vendar bodo v prihodnosti nadvse pomembne, še zlasti ob večji in intenzivnejši uporabi nanotehnologij. Predstavitev prof. Koščeve je bila usmerjena predvsem na vire električne energije manjših moči, za avtonomno napajanje različnih senzorskih sistemov in naprav ki delujejo na oddaljenih lokacijah, kjer je preskrba z električno energijo iz omrežja praktično nemogoča. Drugo zanimivo uvodno predavanje sta predstavila strokovnjaka Tomaž Mavec in mag. Edvard Košnjek iz Elektro Gorenjske, na temo informacijsko komunikacijske tehnologije in aktivna omrežja za distribucijo električne energije danes in jutri. Z aktivno udeležbo in z vlogo soorganizatorja na tako pomembni mednarodni konferenci o energetiki, je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije le še potrdila svojo vlogo pri vključevanju v pomembne energetsko tehnološke procese. Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS 69 Junij 2010 Nova poslovna priložnost za Slovenijo - polimerni sončni sprejemniki Da bi lažje razumeli, kakšne poslovne priložnosti zamujamo v Sloveniji, vam bom kot predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, ki nadvse podpiram razvoj in razvojne možnosti pri nas, v tem prispevku predstavil, ugotovitve in razvojne trende, ki jih zelo nazorno opisujeta strokovnjaka, prof. dr. Boris Orel, vodja laboratorija za spektroskopijo materialov in dr. Ivan Jerman raziskovalec tega laboratorija na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Kemijski inštitut v Ljubljani ima primerne materiale, ki bi jih podjetja lahko uporabila pri proizvodnji svojih izdelkov. Slovenskim podjetjem se v solarni energetiki ponuja namreč velika priložnost – izdelava polimernih sončnih sprejemnikov. Potrebno je ukrepati hitro in prehiteti tekmece. Večina sončnih sprejemnikov toplote je iz kovin in stekla. So težki, njihova proizvodnja je zah- Razvoj novih tehnologij tevna, obliko je težko prilagajati različnim potrebam in niso poceni. Za običajni sončni sprejemnik potrebujemo od dva do šest kilogramov bakra. Če bi hoteli le odstotek vse energije, ki jo danes porabi svet, pridobiti iz sončnih sprejemnikov, bi za to potrebovali kar 22 milijonov ton bakra, torej več kot 50 odstotkov letne proizvodnje. Seveda obstajajo alternative, kot sta na primer pocinkana pločevina in aluminij, vendar z njihovo uporabo še vedno ostajamo v zaprtem krogu težav, vezanih na uporabo kovin in stekla. Zamenjava kovin je nujna in polimerni materiali (plastične mase) predstavljajo eno od možnih rešitev. V primerjavi s kovinami, je število znanih polimerov ogromno in narašča. Če je bila še v letu 1950 proizvodnja železa (30 milijard litrov) dvakrat večja od proizvodnje polimerov, sta se ti že leta 1990 izenačili (okrog 100 milijard litrov). Leta 2004 je proizvodnja polimernih 70 Junij 2010 materialov dosegla 224 milijard litrov, proizvodnja železa pa 133 milijard litrov. Največ sprejemnikov iz plastičnih mas je za enkrat v ZDA. Polimerni materiali v solarni energetiki niso novost. Če upoštevamo že nameščene zmogljivosti, je v svetu kar 24 odstotkov sončnih sprejemnikov z absorberji, ki so narejeni iz plastičnih mas. Ploščatih kovinskih sprejemnikov je 41 odstotkov, vakuumskih 34 odstotkov, sončnih sprejemnikov za topel zrak pa le odstotek. Med polimernimi sprejemniki prevladujejo sprejemniki za ogrevanje vode za plavalne bazene. Največ jih je v ZDA (podjetje FAFCO naredi letno kar pet milijonov kvadratnih metrov sprejemnikov iz črno obarvanih polimernih cevi) in v Avstraliji ter Novi Zelandiji. Zanimivo, sosednja Avstrija s 73 kvadratnimi metri prekaša ZDA, ki ima 52 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev. Sledijo Švica (31 kvadratnih metrov), Nizozemska, Nemčija in Kanada s šest do 16 kvadratnih metrov sprejemnikov, kar kaže na njihovo razširjenost predvsem v državah z ostro klimo. Ker je temperatura vode nizka (do 30 stopinj Celzija), so sprejemniki narejeni iz nizko cenovnih plastik (commodity plastics) in pokrivna stekla niso nujna. Izdelava z iztiskanjem (ekstruzija) omogoča masovno in poceni proizvodnjo in to ne le absorberja z večino potrebnih priključkov, temveč tudi celotnega ohišja z izolacijo. Predvsem so lažji od kovinskih in celo bolj primerni za izdelavo aktivnih fasadnih elementov za stavbe. Prese- »Organske solarne celice« netljivo pa je dejstvo, da Slovenskih podjetij polimerni sprejemniki ne zanimajo. V Sloveniji ni posebnega zanimanja za polimerne sončne sprejemnike, kar je seveda težko razumeti. Izkušnje slovenske industrije s črno obarvanim tekočim toplotnim izmenjevalcem, kljub inovativnosti zasnove in dobrim izkoristkom, niso najboljše. Prednost solarnega strešnika je v tem, da z vso površino zajema sončno sevanje in se tako izogne eni od glavnih pomanjkljivosti polimerov, to je njihovi nizki toplotni prevodnosti. Ta je namreč vsaj stokrat manjša od toplotne prevodnosti kovin. Sončni strešnik ni prodrl na trg, saj po trajnosti ni dosegal standardov, ki so v veljavi za solarne sisteme (uporabna doba nad 25 let). Zaradi prevelikih dilatacij, do katerih je prihajalo pri stagnacijskih pogojih in velikih osončenjih, je bila tesnost stikov med strešniki pomanjkljiva. Strešnik bi potreboval učinkovito zaščito pred pregrevanjem, vendar primernih termokromnih materialov (nad določeno temperaturo njihova absorpcija pade), še vedno ni na trgu. Tudi obstojnost polimera, iz katerega je bil narejen strešnik, na tekočino toplotnega izmenjevalca, ni bila zadostna. Sprejemniki sončne toplote, pa čeprav so to na videz še tako enostavne naprave, zahtevajo high-tech materiale, katerih razvoj intenzivno še poteka. Skoraj pet let po uspešni promociji solarnega strešnika, se je v Sloveniji pojavil nov sončni sprejemnik, ki ga tudi lahko uvrstimo med polimerne, pa čeprav namesto vode kot toplotnega izmenjevalca uporablja zrak. Podjetje Solarni termični sistemi (STS) iz Štor pri Celju, je za ohišje uporabilo dvoplastne plošče iz polikarbonata (PC), ki imajo v prekatih nameščene lamele iz aluminija. Na zgornji strani so osončene, spodnjo stran pa obliva zrak, ki vstopa v sistem od zunaj. Absorpcijo sončne svetlobe zagotavlja premaz suncolor (proizvaja ga domžalski Helios TBLUS). Ta je spektralno selektiven in je lahko v različnih barvnih odten- kih, kar je pomembno v primeru montaže panelov na fasade stavb. Sistem je montiran na stavbo Tehnopolis v Celju in deluje že dve leti. Ni razlogov, da se ne bi ti sistemi kmalu pojavili v večjem številu. Tudi pri zračnih sončnih sprejemnikih se lahko zgledujemo po naših severnih sosedih, saj sta tovarni Grammar iz Nemčije in CONA v Avstriji med najbolj prepoznavnimi svetovnimi proizvajalci sončnih zračnih sprejemnikov. Dejstvo je, da bi Slovenci na tem področju morali z Avstrijci, saj bi nam to vsekakor zelo koristilo. Sicer pa inovativnost avstrijskih proizvajalcev sončne opreme ne preseneča, saj ima solarna termična industrija v avstrijski znanosti precej večjo oporo kot v Sloveniji. V Leobnu so na primer že leta 2006 ustanovili kompetenčni center, namenjen izključno raziskavam polimerov. Ta trend se nadaljuje v okviru programa Neue Energien 2020, z nekaj milijonov evrov vrednima nacionalnima projektoma. Oba podpira 12 avstrijskih podjetij, ki razvijajo polimerne materiale (na primer Borealis). Ne glede na to, da je polimerna industrija v Avstriji številnejša kot v Sloveniji, je razlog za sodelovanje morebiti tudi v tem, da industrija za izvedbo projekta da na razpolago le svoje kadre in opremo, sicer pa s sodelovanjem v teh projektih nima nobenih stroškov. Takšna ureditev bi olajšala iskanje industrijskih partnerjev pri projektih v Sloveniji, kjer se zaradi stroškov industrija nerada odloča za so-financiranja raziskovalnih projektov. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko tovarn, ki se ukvarjajo s predelavo plastik in zagotovo polimerni sončni sprejemniki predstavljajo zanimivo tržno nišo za našo industrijo. Na Kemijskem inštitutu potekata dva projekta s ciljem poiskati materiale, ki bi omogočili izdelavo novih polimernih sončnih sprejemnikov. Že oktobra 2006 smo se vključili v projekt »Polymeric Materials for Solar Thermal Applications« v okviru Solar Heating and Cooling programa Internacionalne agencije za energijo (IEA Solar 71 Junij 2010 Heating and Cooling program http:// www.iea-shc.org/task39/ ). Naša naloga je razviti premaze, ki imajo istočasno več lastnosti: so spektralno selektivni, odbijajo vodo in umazanijo ter imajo povišano odpornost na razenje (trde prevleke, hard coatings). Pri razvoju trdih premazov je sodeloval Akripol iz Trebnjega, ki je eden glavnih proizvajalcev akrilnih (PMMA) plošč v Sloveniji. Njihova prepustnost za sončno sevanje je večja od običajnih silikatnih stekel (zaradi manjšega lomnega količnika imajo manjše refleksijske izgube), vendar jih po odpornosti proti razenju stekla daleč prekašajo. Komercialni premazi z dodanimi nanodelci silike ali aluminijevega oksida niso najboljša rešitev, saj se sipanju svetlobe ne moremo v celoti izogniti. Boljša rešitev so tanke prevleke, kjer pri pripravi same prevleke tvorimo v nano kompozitni prevleki nanodelce silike, ki jih vežejo med seboj atomi titana, ki dajo prevleki bistveno večjo trdoto. Trde nano prevleke lahko kot premaze nanesemo na že narejene plošče iz polikarbonata. Trde nanokomopozitne prevleke so neizogibne za pokrivna stekla pri sprejemnikih na strehah stavb, v primeru fasadnih sprejemnikov pa zadošča da na plošče nanesemo le premaze, ki preprečuje- jo nabiranje umazanije. Tovrstne premaze, ki smo jih razvili na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, uporablja tudi slovenski proizvajalec sončnih sprejemnikov STS. Vsekakor pa moramo eksplicitno poudariti, da so spektralno selektivni premazi kot velika priložnost dodane vrednosti, o kateri sicer tako zelo radi govorimo v Sloveniji. Drugi projekt izvajamo v okviru evropskega programa MATERA NET skupaj s HELIOS TBLUS in Norveškim proizvajalcem polimernih sprejemnikov Aventa. Sprejemniki so narejeni iz obstojne plastike (polifenilensulfid, PPS), ki zdrži temperature tudi do 220 stopinj Celzija. Pri njih pregrevanje, ki ga sicer srečujemo pri absorberjih iz polimerov z manjšo obstojnostjo (PP, PE) ni težava. Za primere absorberjev, ki imajo težave s pregrevanjem, so avstrijski raziskovalci razvili termotropne polimere. Njihova odlika je v tem, da preidejo iz svetlobno prepustnega v neprepustno stanje. Nad določeno temperaturo (okrog 80 stopinj Celzija) se zameglijo, razpršijo svetlobo in tako zmanjšajo absorpcijo sevanja v absorberju. Za polimerne sprejemnike podjetja Aventa predstavljajo naši spektralno selektivni premazi bistveno dodano vrednost, saj omogočajo doseganje stagnacijskih temperatur do 170 stopinj Celzija, namesto 120 stopinj Celzija, ki jih sicer dosega s sajami napolnjen polimer. S tem prispevkom sem želel na kratko opozoriti na številne poslovne priložnosti, ki v Sloveniji so prisotne, pa jih premalo poznamo, ter se niti ne zavedamo, kaj zamujamo, še zlasti v času poglabljanja gospodarske krize in negotove energetske prihodnosti, katere del bo tudi Slovenija. Članek pripravil za naše člane obrtnike in podjetnike, Janez Škrlec, inženir mehatronike Predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Prof. dr. Boris Orel, vodja laboratorija za spektroskopijo materialov na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pravi: Slovenija zamuja številne poslovne prislovne priložnosti, kar nas mora zelo skrbeti. 72 Junij 2010 TALNO OGREVANJE Talno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzamejo vlogo ogrevala tla. Nosilec toplote je voda, ki kroži skozi cevi, zalite z betonom. Toplota se prenaša na talno konstrukcijo in ta ogreva zrak v prostoru. Talno gretje se največkrat uporablja za samostojno ogrevanje stanovanjskih hiš, industrijskih objektov, površin okoli bazenov, vhodov v hiše in toplih gred. Slabosti talnega ogrevanja: � mesto obremenitve okvare težko odkrijemo, ker so cevi zalite z betonom (popravila so draga), � slaba odzivnost na hitre spremembe temperature v prostoru, � talne obloge zmanjšujejo učinek ogrevanja, � horizontalna lega klasičnih cevi otežuje odzračevanje. Prednosti talnega ogrevanja: � � � � � � enakomerna razporeditev toplote od tal do stropa, v prostoru ni vidnih grelnih naprav, enostavna in hitra montaža, nižji stroški ogrevanja, manjše dvigovanje in kroženje prahu po prostoru, večja relativna vlaga zraka oz. manjša izsušenost zraka. Temperatura talnega ogrevanja: yy Zagotavlja nam višjo temperaturo tal, ki ne sme biti previsoka: yy Temperatura tal je v povprečju od 20 do 29 °C - pri radiatorskem ogrevanju je temperatura bistveno manjša, nekje od 15 °C do 18 °C. yy V prostorih kjer se zadržujemo daljši čas, je priporočena najvišja temperatura 25 °C 73 Junij 2010 Električno talno ogrevanje Poznamo tudi električno talno ogrevanje ki se lahko uporablja kot osnovno ali dodatno talno ogrevanje. Izvedbe električnih talnih ogrevanj: � -Sistem z bakrenimi žicami. � -Sistem grelnega kabla, ki je pritrjen na mrežo iz steklenih vlaken. Primer polaganja cevi – estrih: � -Sistem grelne kovinske folije. � -Sistem aluminijastega grelnega traku. Izvedba suhega načina vgradnje: � Najbolj primerne talne obloge za talno ogrevanje: � Laminati � Parketi (bukev, javor, akacija -nepriporočljivi ) �Kamen �Keramika �Kvalitetne tekstilne talne obloge � Linolej Prednost električnega talnega ogrevanja je, da ga lahko vgradimo pod vse talne obloge, nižji stroški naložbe, preprosta montaža in dolga življenjska doba. Erik Polanc, inž str. Šolski center Škofja Loka 74 Junij 2010 IZBIRA SISTEMA ZA HLAJENJE PROSTOROV V bivalnih prostorih naj bi ostala temperatura tudi v vročih poletjih v mejah ugodja za človeka, zato hlajenje prostorov postaja čedalje bolj nujnost in ne razkošje. Je pa res, da samo hlajenje zraka v bivalnih prostorih še ne pomeni popolne klimatizacije, če v bivalnem prostoru ne zagotovimo poleg primerne temperature, še primerno čisti zrak, njegovo izmenjavo in primerno vlago. Popolno klimatizacijo, to je izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti, lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Popolne in tudi delne klimatske naprave so relativno drage, zato pri individualnih zgradbah in stanovanjih ponavadi vgrajujemo samo naprave za hlajenje zraka. 1. Hlajenje z lokalnimi napravami V primeru, da imamo že vgrajen sistem za prisilno prezračevanje, lahko prigradimo še napravo za hlajenje zraka in s tem tudi v poletnem obdobju zagotovimo boljše bivalne pogoje. V primeru, da nimamo vgrajenega prisilnega prezračevanja, za vgradnjo centralne klimatske naprave pa ni finančne možnosti, si lahko pomagamo z lokalnimi napravami. Vsi se še spominjamo okenskih “klimatov”, ki so bistveno vplivali na estetski izgled fasad. Poleg tega so bili še zelo hrupni, moteče pa je tudi bilo kapljanje kondenčne vode po oknih. Okenski klimati počasi izginjajo iz naših zgradb. V zadnjih letih se je zelo razširil način hlajenja z deljivimi (“split”) sistemi, ki se največkrat upo- rabljajo za hlajenje enega prostora. Izraz “split” označuje naprave, ki so sestavljene iz notranje in zunanje enote. Za hlajenje večjih bivalnih prostorov pa se je uveljavil multi - split sistem, kjer je možen priklop do 5 notranjih enot na eno zunanjo enoto. Proizvajalci so napravo za hlajenje ločili na dva dela in sicer zunanjo in notranjo enoto. Enoti sta med seboj povezani z dobro izoliranimi cevmi, po katerih se pretaka hladilno sredstvo (freon). Tako je kompresor, ki je izvor hrupnosti in zračno hlajeni kondenzator nameščen v zunanji enoti. V notranji enoti, je nameščen uparjalnik, ventilator in filter. Od notranje enote je potrebno odvesti vodo, ki se v obliki kondenzata izloča na napravi.. Ker je uparjalnik na mestu, ki ga ohlajamo, govorimo torej o neposrednem hlajenju. Kaj torej pomeni neposredno hlajenje? Po načinu odvoda toplote ločimo neposredno in posredno hlajenje zraka. Če je uparjalnik na mestu, to je v toku zraka, ki hladi prostor, govorimo o neposrednem hlajenju. O posrednem hlajenju govorimo takrat, če v uparjalniku ohlajamo drugo sredstvo, ki je nosilec toplote, npr. vodo. Naprav, ki zrak samo hladijo, kjer zraka v celoti termodinamično ne obdelamo, ne moremo uvrščati med popolne klimatske naprave. Popolno klimatizacijo (izmenjavo zraka, vzdrževanje temperature in vlage zraka v zaprtem prostoru v mejah zaželenih vrednosti) lahko zagotovimo samo z ustreznimi, popolnimi klimatskimi napravami. Z njimi lahko zrak v zaprtem prostoru ogrevamo, hladimo, sušimo, filtriramo, mešamo obtočni zrak s sve- žim in reguliramo vlažnost. To pomeni, da v letnem in zimskem času lahko zagotovimo v prostoru določeno temperaturo zraka, primerno čisti zrak in tudi primerno vlažnost. Split sistemi omogočajo glavnem funkcije hlajenja in filtriranja zraka. Obstajajo tudi sistemi, ki omogočajo delno vlaženje zraka (v soparnih dneh). Zaradi nizke cene (veliko serijska proizvodnja), visokega hladilnega števila, ti sistemi dejansko nimajo konkurence, kadar potrebujemo le hlajenje. Seveda to velja le za manjše enote od 2 do 20 kW hladilne moči. Izvedba ima tudi pomanjkljivost, ker je omejena glede na višino med notranjo in zunanjo enoto (15 m). Multi split sistemi so tudi precej občutljivi na razne spremembe temperature in moči, zato ti sistemi vključujejo veliko elektronike. Popravila in tudi vzdrževanje je bolj zahtevno in dražje. Možna je tudi izvedba s toplotno črpalko, ki razen omenjenih funkcij omogoča tudi ogrevanje. Normalno lahko ogrevamo samo do zunanje temperature + 5 °C. Kakovostne naprave, po zagotovilih proizvajalcev, omogočajo ogrevanje tudi pri zunanji temperaturi - 10°C, vendar je potrebno ta zagotovila jemati z določeno rezervo. Hladilne moči in grelne moči 2 do 20 kW. Pretok zraka znaša od 10 do 2500 m3/h. Obstajajo tudi izvedbe hladilne moči od 0, 7 do 6,5 kW, ki so namenjene za posamična stanovanja in individualne zgradbe. Obstajajo različne izvedbe notranjih enot in sicer: yy stenske v enojni in multi izvedbi, yy stropne kasetne, 75 Junij 2010 yy stropne kanalne. Notranje enote je zaradi različnih izvedb možno montirati na zid (najbolj razširjena izvedba), na tla, pod, strop, spuščen strop ipd. 2. Izbor in montaža Nakup klimatske naprave ni tako enostavna zadeva. Zato naj velja zlato pravilo, da se za nakup, če je le mogoče, odločimo izven poletne sezone. Najpomembnejše je, da nabavimo klimatsko napravo, ki ustreza glede na hladilno moč. Zato moramo pred izbiro vedeti, ali želimo hladiti le en prostor ali pa hladiti več prostorov, ker imamo na voljo tudi različne sisteme hlajenja. Ko izbiramo vrsto naprave in njeno postavitev je pomembno, da upoštevamo tudi dejstvo, da je lahko stalno neposredno pihanje hladnega zraka zelo moteče. Prijetno počutje je zato odvisno od pravilnega izbora - mesta notranje enote. Motečemu THERMOSCREENS zračne zavese pihanju hladnega zraka (temperatura približno 12 °C) se lahko izognemo s pravilnim izborom montaže. Tudi razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo hlajenega prostora ne bi smela biti večja od 5 °C. Ne smemo pozabiti tudi hrupnost zunanjih in notranjih enot, ker nekateri proizvajalci podajajo hrupnost na razdalji 1m, nekateri na razdalji 10 m. Prav tako je pomembna hrupnost črpalke za kondenzat. Nekatere izvedbe črpalk povzročajo dodaten hrup, ki je lahko višji oda same naprave za hlajenje. Že v sami fazi gradnje je možno montirati povezovalne instalacije in instalacije za odtok kondenzata Najbolje je izbrati napravo z vgrajenim mikroprocesorskim krmilnikom za regulacijo temperature v prostoru. Vse novejše naprave je možno daljinsko upravljati. Prav tako mora biti vgrajena zaščita proti zmrzovanju uparjalnika, zaščita proti ponovnem zagonu kompresorja, termična zaščita, kompresorja in vgrajen sistem za odmrznitev uparjalnika. Pri izbiri naprave ne upoštevamo ocene ali izračuna hladilne moči, ki jo naredi prodajalec. Primernejše je, da to zaupamo ustreznemu strokovnjaku oziroma projektantu. Potrebna hladilna moč se izračuna tako, da pri tem upoštevamo vdore toplote v prostor od zunaj in tudi njene izvore v prostoru. Pomembno, je da so na steklenih površinah nameščena senčila, da sonce neposredno ne sije skozi nezasenčena okna. Boljša so zunanja senčila (rolete, polkne, žaluzije) kot notranje zavese ali žaluzije. Ponavadi je dovolj, da v stanovanjski hiši hladimo tisti prostor, ki je soncu najbolj izpostavljen. Izračun toplotnih izvorov je kar zahteven, zato pavšalna ocena 30 W na kubični meter prostora, ki ga želimo hladiti, ne velja vedno. Ta kriterij velja le za prostore, ki ne odstopa- 76 Junij 2010 jo od povprečja (npr. dva okna proti soncu, vendar zasenčena, dobra izolacija mansarde, v sobi dve osebi in računalnika). Za vse, kar je zgoraj našteto, je potrebno hladilno moč prišteti k pavšalni oceni 30 W/m3. Za prostore, ki so obrnjeni na sever, pa je kriterij previsok. Poglejmo še notranje izvore toplote: yy osebe z 100 do 150 W, yy hladilniki, hladilne skrinje, yy računalniki, yy halogenske luči (reflektorji), yy pomivalni stroji, yy ostale električne naprave. 3. Centralni sistemi Večje hiše lahko hladimo s centralnimi hladilnimi sistemi, ki jih sestavlja hladilnik vode (lahko zunaj ali v kleti) in ventilatorski konvektorji v posameznih prostorih. Ventilatorski konvektor tako nadomesti radiator in deluje povsem samostojno (samostojna regulacija temperature v prostoru). Vodni sistemi so zelo razširjeni, vendar se pred nakupom posvetujmo z ustreznim strokovnjakom in ne samo prodajalcem opreme. Konvektorje lahko priključimo na toplovodni kotel ali toplotni prenosnik, da lahko pozimi tudi grejejo. Prednosti vodnega sistema: yy sistem dopušča postopno dograjevanje oziroma širjenje, yy zmanjšanja možnost izgube hladilnega sredstva v primerjavi z freonskimi sistemi, yy možnost uporabe dvocevnega sistema za gretje in hlajenje in s tem znižanje stroškov, yy posegi na fasadi niso potrebni. Sistem ima tudi pomanjkljivosti: izkoristek sistema je slabši zaradi posrednega hlajenja, izvedba je zaradi obsega opreme tudi dražja. 4. Zaključek Ker naprave za hlajenje zraka ali popolne klimatske naprave ne kupujemo za eno ali dve sezoni, je bolje da damo zanjo nekoliko več denarja, ter nabavimo res kakovostno klimatsko napravo ki bo obratovala varčno, tiho, omogočala primerno hlajenje in gretje v prehodnih letnih obdobjih. Pri tem ne smemo zanemariti izvedbo montaže, ki mora biti narejena kvalitetno. Pomembno je tudi, da imamo zagotovljen kvaliteten servis in rezervne dele. (bg) PROMOCIJA REVIJE ENERGETIK 15. mednarodni sejem ENERGETIKA, Celje (18. - 21. 5. 2010) Na letošnjem 15. mednarodnem sejmu ENERGETIKA je razstavljalo 217 razstavljalcev, med njimi je imela svoj razstavni prostor tudi Območna obrtno – podjetniška zbornica Maribor, kjer je bila na posebnem stojalu obiskovalcem sejma na voljo tudi revija Energetik. Podobno kot na letošnjem sejmu DOM v Ljubljani in sejmu MEGRA v Gornji Radgoni, smo tudi na sejmu ENERGETIKA v Celju izvedli promocijo revije ENERGETIK, ki je tokrat izšla kar na 128 straneh. Marsikdo nas je vprašal, kako nam je to uspelo. A kjer je volja, je tudi pot. Čeprav nam kriza dobesedno „diha za ovratnik“, se nikakor ne smemo prepustiti maloduš- ju. Zavedati se moramo dejstva, da je kriza na drugi strani izziv in priložnost, da ustvarimo še boljšo revijo, v kateri se plemenitijo sedanje vsebine in odpirajo nova tematska področja. Da delamo dobro, govori tudi dejstvo, da prav nobeden naših oglaševalcev oziroma potencialnih oglaševalcev, katere smo na sejmu obiskali in jim predstavili revijo, ni izrekel niti najmanjše pripombe na račun revije ENERGETIK, nasprotno pa je bila deležna številnih pohval. Poleg prenovljene spletne strani pripravljamo še nekatere novosti, ki naj zaenkrat ostanejo še skrivnost. Veseli smo, da so kar trije naši oglaševalci prejeli visoka sejemska prizna- nja in sicer: DULC d.o.o. - zlato priznanje za sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja ISOMAX BISOL d.o.o. - zlato priznanje za fotonapetostni modul s črno hrbtno folijo GIPO d.o.o. - srebrno priznanje za izdelek kotel na pelete BIODOM 27 Čestitamo! Ne nazadnje bi se želeli zahvaliti vsem našim oglaševalcem za zaupanje in sodelovanje z željo, da se jim v kratkem pridružijo še nekateri novi. Naj bo revija naš skupni projekt! V nadaljevanju so nanizane fotografije razstavnih prostorov naših oglaševalcev. Olga Poslek 77 Junij 2010 Viessmann SIKLA Weishaupt Wv term titan vaillant biomasa Termotehnika braslovče fragmat TIM ŠTERN velux SLOVENIJA sonnenkraft ARMACELL ream knut AL WAGI GORENJE HIDRIA FIRŠT Rototehnika ACTINIA SOLAR WENZEL INŽENIRING - WGO DANFOSS HERZ JADRAN AGREGAT KWB WILO ADRIATIC DULC - ISOMAX GIPO SELTRON DINES KOLEKTOR KOLING SIEMENS PLAN-NET MECUM BISOL FRIGOR ARMEX LENTHERMINVEST TERMOCENTER ENERSIS KLIMA NAPRAVE DOLINAR VETO HORIZONT SKUPINA VAN-DEN BIOPLANET GUNTAMATIC GENERA rems pichler eurotherm grundfos esot k&M seibert omega air rehau aquafair menerga istrabenz plini jordan elektro klima stagoj etiks enerkon purlen sol navitas vip tehnika martin vogel & noot klima petek henkel ELEKTRO MARIBOR HOVAL kovintrade petrol www.revija-energetik.si instalacije MESSER 80 Junij 2010 Nagradna križanka št. 4 SESTAVIL EDI KLASINC VILICE ZA RIBOLOV, OSTI NAŠ SLIKAR (DAMIR) ALPINIMOŠKA STIČNO MOLITVENA PLEZANJE POSTAVA ČEBELJA TVORBA V PANJU VLADO NOVAK 5 MORSKA ROPARSKA RIBA NEMEHKA NIT POTISKANO BLAGO 16 TRDITEV, POSTAVKA 13 NAŠ SLIKAR (DANILO) LOVSKO OBMOČJE GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE LIRIKE 21 PTUJSKA MESTNA ČETRT ZDRAVILNA OKAMNELA SMOLA RASTLINA, IGLAVCEV BRDNJA BLESK TOVORNI ZABOJ KAMIONA OKUS 14 JAPONSKI TELOVADEC PRIPADNIK BASKOV EDVARD 15 KOCBEK VPREŽNA ŽIVAL 8 1 MILNI MEHURČKI 18 KLUB LETALCEV TORIJEC 4 INDIJSKI HRAST NATAŠA NAKRST DOLINA 9 7 KOVANJE MORSKI SESALEC MITO TREFALT 20 OKRUTEN MUČITELJ KRAMP CELJE SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA NAŠ PEVEC (MARKO) 11 PRIPRAVA ZA BOJEVANJE 1 2 3 4 5 6 7 9 10 10 ZMLETO ŽITO 6 GENETSKO ENOTNO POTOMSTVO 8 11 KRADLJIVEC 19 NAKUP (ZASTAR.) ANA DEŽMAN GOLA GORA 17 ANČKA 12 2 USMERJENA ANTENA NAŠ GLASBENI KRITIK (MATJAŽ) AFRIŠKA DRŽAVA KARTING PRENOSNIK STAREC MENICE, MESTO DIRKALNIK ŽIRAT (ZANIČLJIVO) (GL. NAIROBI) 3 12 13 14 MATERIJA, SNOV 15 16 17 18 19 20 21 Vpiši nagradno geslo 1. nagrada: torbica za prenosni računalnik 2. nagrada: vetrovka 3. nagrada: majica (T-shirt) Nagrajenci nagradne križanke št. 3, 80. št. revija Energetik 1.nagrada FERJANČIČ TILJANA POBREŠKA CESTA 23 6000 KOPER Spoštovani bralci revije Energetik! V reviji ENERGETIK uvajamo novost. Strokovnjaki bodo odgovarjali na vprašanja iz področja ogrevanja, klimatizacije, prezračevanja, solarne tehnike in gradbene fizike (toplotne in zvočne izolacije, pasivne in nizkoenergijske hiše itd). Rešitev nagradne križanke z geslom pošljite najkasneje do 15. 7. 2010 na spodnji naslov. OBMOČNA OBRTNO - PODJETNIŠKA ZBORNICA MARIBOR, TITOVA CESTA 63, 2000 Maribor 2.nagrada GORAZD RAZPOTNIK PODLIPOVICA 1 1411 IZLAKE 3. nagrada NEŽA ŠTIFTAR LEŠE 30 2391 PREVALJ Vprašanja pošljite na naslov revije Energetik ali elektronski naslov: [email protected]. V VSAKI REVIJI BOMO ODGOVORILI NA TRI VPRAŠANJA.