ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB Notranje usposabljanje podjetja EUTRIP, d. o. o. Projektna skupina: Cveto Fendre Zdenko Topler Tadej Laznik Primož Praper Ljubljana, 21. januar 2014 Potek usposabljanja  Predstavitev izhodišč (Primož Praper)      Energetsko upravljanje   Energetsko knjigovodstvo, CNS (Cveto Fendre) Operativni pristop za vzpostavitev monitoringa     Predstavitev EUTRIP-a in partnerjev Pravne podlage Nekatere reference Od energetskega pregleda do EU stavbe, energetski kazalci Predstavitev opreme (Zdenko Topler) Predstavitev informacijskih rešitev (Tadej Laznik) Digitalni obratovalni monitoring Dobre prakse, diskusija, vprašanja (moderator Primož Praper) Izhodišča energetskega upravljanja  EUTRIP je sodeloval pri energetskih pregledih približno 40 javnih naročnikov s skupaj preko 100 stavbami, katerih površina znaša v povprečju okoli 2.500 m².  Sofinanciranje prenov stavb zahteva doseganje kazalcev.  Doseganje kazalcev je odvisno tudi od energetskega upravljanja stavbe.  Pri določenih sanacijah je bil v predvidenih kazalcih upoštevan prihranek zaradi energetskega upravljanja. Pristop  Anketa (podatki), hitri energetski pregled  Razširjeni energetski pregled  Izdelava projektne dokumentacije IDZ (PZI)  Investicijska dokumentacija, prijava  Javni razpisi  Strokovni nadzor  Vodenje in administriranje  Monitoring Energetski pregledi           Energetski pregled objekta MO Velenje (2007) Občinska stavbaZdravstveni dom Ljudska univerza Vrtec Energetski pregled objekta MO Ptuj (2007) Energetski pregled Dijaški dom Novo mesto (2008) Energetski pregled OŠ Koroški jeklarji, Ravne na Koroškem (2009) Energetski pregled OŠ Trbovlje in Podružnična šola Dobovec (2009) Energetski pregled Šolski center Postojna (2009) Energetski pregled objekta Kabineta predsednika vlade RS, Gregorčičeva 25, Ljubljana (2010) Energetski pregled objekta Gimnazija Litija (2010) Energetski pregled študentskega doma Portorož (Univerza na primorskem, 2010) Energetski pregled objekta Srednja medijska in grafična šola Ljubljana (2010)            Energetski pregled objekta Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje (2011) Energetski pregled objekta Gimnazija Kranj (2011) Energetski pregled objekta Dijaški dom Drava Maribor (2011) Energetski pregled objekta Srednja frizerska šola Ljubljana (2011) Energetski pregled objekta BIC Gimnazija in veterinarska šola Ljubljana (2011). Energetski pregled objekta Gimnazija Ravne na Koroškem (2011). Energetski pregled Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje, Mozirje (2013). Energetski pregled Športnega kompleksa Osnovne šole Prevalje, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vzgojnoizobraževalni objekti Občine Mozirje, Mozirje (2012). Energetski pregled Terme Topolšica (2013). Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Kamnik (2013). Energetski pregledi             Srednja šola Jesenice, Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice Tehniški šolski center Nova Gorica, Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma, Sevno 13, 8000 Novo mesto Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola, Dunajska cesta 102, 1000 Ljubljana Srednja šola tehniških strok Šiška, Ljubljana, Litostrojska cesta 51, 1000 Ljubljana Srednja strojna in poslovna šola Maribor, Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor Gimnazija Nova Gorica, Delpinova 9, 5000 Nova Gorica Gimnazija Bežigrad, Peričeva ulica 4, 1000 Ljubljana Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Šolska ulica 16, 2342 Ruše Biotehniška šola Rakičan, Lendavska 3, 9000 Murska Sobota Srednja trgovska šola Maribor, Mladinska ulica 14, 2000 Maribor Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje           Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1, 1000 Ljubljana Srednja šola Zagorje, Cesta zmage 5, 1410 Zagorje Ekonomsko storitveni šolski center Kranj, Komenskega ulica 4, 4000 Kranj Šolski center Škofja Loka, Podljubnik 1B, 4220 Škofja Loka Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7A, 1420 Trbovlje Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Mladinska ulica 14A, 2000 Maribor Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna Srednja šola Črnomelj, Kidričeva ulica 18a, 8340 Črnomelj Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana Gimnazija Šiška, Aljaževa ulica 32, 1000 Ljubljana Energetski pregledi         Energetski pregled OŠ Vide Pregarc Ljubljana, (2012). Energetski sanacija Vrtca Jarše, Enote Rožle, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Črnuče, Enote Ostržek, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Pod Gradom, oddelek Zemljemerska, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Mojca, Enote Mojca, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Črnuče, Enote Ostržek, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Šentvid, Enote Mravljinček, Ljubljana (2013). Osnovne šole Oskarja Kovačiča, Ljubljana (2013).       Energetski pregled Vrtca Miškolin, Enote Novo Polje, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Najdihojca, Enote Palček, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Zelena jama, Enote Zmajček, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Jarše, Enote Kekec, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Mojca Ljubljana, Enote Muca, Ljubljana (2013). Energetski pregled Vrtca Ciciban, Enote Lenka, Ljubljana (2013). Mladinski hotel PUNKL Pasivni – plus energijski - objekt MIC Športno-turistično-rekreativni park Ravne RACE KOGO D. O. O. Soustanovitelj razvojnega centra DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI  Člen 2   11. „sistem upravljanja z energijo“ pomeni sklop medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih elementov načrta, ki določa cilj energetske učinkovitosti in strategijo za doseganje tega cilja; 28. „inteligentni merilni sistem“ pomeni elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda več informacij kot običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije. DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Člen 9 Meritve  1. Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe. Tak individualni števec po konkurenčnih cenah je vedno na voljo, kadar se:  (a) obstoječi števec zamenja, razen če je to tehnično neizvedljivo ali cenovno neučinkovito glede na ocenjene možne dolgoročne prihranke;  (b) naredi nova napeljava na novi stavbi ali pri večji prenovi stavbe, kakor je določeno v Direktivi 2010/31/EU. DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Člen 9  2. Kadar in kolikor države članice uporabijo inteligentne merilne sisteme in uvedejo inteligentne števce za zemeljski plin in/ali električno energijo v skladu z direktivama 2009/72/ES in 2009/73/ES:      (a) zagotovijo, da merilni sistemi končnim odjemalcem prikazujejo informacije o dejanskem času porabe in da se pri določitvi minimalnih funkcionalnosti števcev in obveznosti, ki jih imajo udeleženci na trgu, v celoti upoštevajo cilji energetske učinkovitosti in koristi za končne odjemalce; (b) zagotovijo varnost inteligentnih števcev in sporočanja podatkov ter zasebnost končnih odjemalcev v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o varstvu podatkov in zasebnosti; (c) v primeru električne energije od upravljavcev števcev na zahtevo končnega odjemalca zahtevajo, da zagotovijo, da lahko števec oziroma števci upoštevajo električno energijo, ki se dovaja v omrežje iz prostorov končnega odjemalca; (d) zagotovijo, da so končnemu odjemalcu ali tretji osebi, ki deluje v njegovem imenu, na zahtevo končnega odjemalca dani na voljo podatki o meritvah njegovega dovoda in odjema električne energije v lahko razumljivi obliki, ki mu omogoča primerjavo ponudb na enaki osnovi; (e) zahtevajo, da odjemalci ob namestitvi inteligentnih števcev dobijo ustrezne nasvete in informacije, zlasti o vseh njihovih možnostih za upravljanje odčitavanja števcev in spremljanje porabe energije. DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Člen 9  3. Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, se toplotni števec ali števec za toplo vodo namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje. V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, ki imajo centralni vir ogrevanja/hlajenja ali so oskrbovane iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, se do 31. decembra 2016 za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode v vsaki posamezni enoti, če je to tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito, namestijo tudi individualni števci porabe. Če uporaba individualnih števcev pri merjenju ogrevanja ni tehnično izvedljiva ali stroškovno učinkovita, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe toplote na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Kadar se večstanovanjske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, lahko države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov porabe toplote ali tople vode v takšnih stavbah. Takšna pravila po potrebi vključujejo smernice o načinu delitve stroškov toplote in/ali tople vode, ki se uporablja za:    (a) toplo vodo za potrebe gospodinjstva; (b) toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji); (c) za ogrevanje stanovanj. DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Člen 10 Informacije o obračunu  2. Števci, nameščeni v skladu z direktivama 2009/72/ES in 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje. Dodatne informacije o pretekli porabi vključujejo:    (a) kumulativne podatke za obdobje najmanj treh predhodnih let ali, če je krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. Podatki ustrezajo obdobjem, za katera so na voljo informacije o vmesnih obračunih; in (b) tudi podrobne podatke o času porabe za vsak dan, teden, mesec in leto. Taki podatki so dani na voljo končnemu odjemalcu prek spleta ali vmesnika števca za obdobje najmanj zadnjih 24 mesecev ali, če je krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o dobavi. DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI  PRILOGA VII Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe  1. Minimalne zahteve za obračunavanje  1.1 Obračunavanje na podlagi dejanske porabe Da bi lahko končni odjemalci uravnavali svojo porabo energije, bi se obračunavanje na podlagi dejanske porabe moralo izvesti vsaj enkrat na leto, informacije o obračunu pa bi morale biti dane na voljo najmanj štirikrat letno na zahtevo ali če so potrošniki izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, sicer pa dvakrat na leto. Iz te zahteve je mogoče izvzeti plin, ki se uporablja samo za kuhanje.  1.2. Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu Države članice zagotovijo, da so, če je ustrezno, v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih, izdanih na distribucijskih postajah, končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje informacije oziroma, da so te informacije priložene navedenim dokumentom:     (a) veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije; (b) primerjave med sedanjo porabo energije končnega odjemalca in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, po možnosti v grafični obliki; (c) kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih odjemalcev in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo. Kadar koli je to mogoče in koristno, države članice poleg tega zagotovijo, da so končnim odjemalcem v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih, izdanih na distribucijskih postajah, v jasni in razumljivi obliki na voljo primerjave s povprečnim standardnim ali referenčnim končnim odjemalcem iz iste porabniške kategorije ali pa da so te informacije priložene navedenim dokumentom oziroma je končni odjemalec nanje napoten. Nasveti v zvezi z energetsko učinkovitostjo na računih in druge povratne informacije za končne odjemalce 1.3 Distributerji energije, operaterji distribucijskega sistema in podjetja za maloprodajo energije v pogodbah in ob spremembah teh pogodb ter v računih, ki jih prejmejo odjemalci, ali na spletnih straneh, namenjenih posameznim odjemalcem, na jasen in razumljiv način obvestijo svoje odjemalce o kontaktnih podatkih neodvisnih centrov za svetovanje potrošnikom, energetskih agencij ali podobnih ustanov, vključno z naslovi njihovih spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za nasvete o razpoložljivih ukrepih energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih o porabi energije in tehničnih specifikacijah za naprave, ki porabljajo energijo, pri čemer lahko ti nasveti omogočijo zmanjšanje porabe energije teh naprav. Pravne podlage in standardi  Energetski zakon (EZ) Uradni list RS, št. 22/2010 66c. člen: Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, vlada lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti. Za stavbe iz prejšnjega odstavka morajo upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije. Minister, pristojen za energijo, s pravilnikom predpiše obvezno vsebino, vrste podatkov ter način vodenja energetskega knjigovodstva. Pravne podlage in standardi Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb  3 člen: (1) - merjena energetska izkaznica, ki se določi na podlagi meritev rabe energije  5 člen: (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico so:      - letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a), - letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a), - letna primarna energija za delovanje stavbe na enote kondicionirane površine stavbe Qp/Ak (kWh/m2a), - letne emisije CO(2) zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe A(k) (kg/m2a). 8. člen, (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije, za obdobje zadnjih treh zaključenih koledarskih let pred letom izdelave energetske izkaznice, v skladu s standardom SIST prEN 15603 in pravilnikom, ki predpisuje metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah. Energetska izkaznica – kdaj je potrebna?   EZ, 4. člen, točka 29. energetska izkaznica stavbe: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti; EZ, 68b člen  Pri prodaji   Pri oddaji v najem   (za obdobje daljše od 1 leta) Pri novogradnji   (razen, ko je prodaja namesto razlastitve, ko je zaradi postopka izvršbe in ko je stečajni postopek) (pred vložitvijo zahteve za uporabno dovoljenje, je sestavni del PID) V javnih stavbah z neto tlorisno površino nad 1.000 m2  Nov EZ znižuje to mejo na 250 m2. EZ 336 člen (1) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. (1) Do 9. julija 2015 je meja uporabne tlorisne površine iz prvega odstavka 336. člena, nad katero mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto, 500 m2.  Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2015 (nov predlog EZ 2019). Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta 2030."  11) Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E) (Uradni list RS, št. 10370/2012), objavljen 10.2.2012, ki velja od 11.2.2012, določa Kdo mora naročiti izdelavo EI 335. člen (prej 333. člen) (stroški izdelave energetske izkaznice)  (1) Strošek izdelave energetske izkaznice mora plačati lastnik oziroma lastniki stavbe.  (2) Strošek za izdelavo izkaznice se šteje kot strošek rednega upravljanja, vezanega na učinkovitejšo rabo energije.  336. člen (prej 334. člen) (obveznost namestitve energetske izkaznice)  (1) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. 493 člen, (13) Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec stavbe ali posameznega dela stavbe, če:  - v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v lasti ali uporabi javnega sektorja, ne namesti veljavne energetske izkaznice na vidno mesto skladno s 336. členom tega zakona. Standardi Ključna  Energy management systems (50.001:20011 (16.001:2009)   Sistemi energetskega upravljanja Energy performance of buildings (15603:2008)  Energijske karakteristike stavb Ostali   Standardi po TSG 004 (PURES) Standardi, ki jih navaja Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji Energetsko upravljanje Kaj lahko mora (lahko) narediti uporabnik?  Prilagoditve ogrevanja in porabe elektrike dejanski uporabi objektov       Stalno ozaveščanje Ugašanje luči, kot objekt ni v uporabi Časovno usklajevanje aktivnosti in rabo energije: nastavitve urnikov ogrevanja, da se objekt ne ogreva tiste dni, ko ni v uporabi (npr. konec tedna, prazniki) Upoštevanje nižjih tarif (npr. kjer je TČ) Plan izboljševanja energetske učinkovitosti S sprotnim spremljanjem izvajanja ukrepov porabe energije Stopnje energetskega upravljanja CNS Monitoring Energetsko knjigovodstvo Brez sistemske kontrole porabe Spletna aplikacija – monitoring  www.energija-rr.si