VISOKA ŠOLA ZA TRAJNOSTNI TURIZEM LJUBLJANA SEMINARSKA NALOGA TRAJNOSTNI RAZVOJ OBČINE TREBNJE PREDMET: UVOD V TRAJNOSTNI RAZVOJ IN KAKOVOST ŽIVLJENJA MENTOR: DR. ANDREJ LUKŠIČ AVTOR: BOGDAN TURNŠEK, 2. LETNIK VITT TREBNJE, JANUAR 2014 -1- VSEBINA: UVOD..............................................................................................................stran 3 TRAJNOSTNI RAZVOJ V SLOVENIJI............................................................stran 4 TRAJNOSTNI RAZVOJ V OBČINI TREBNJE.................................................stran 5 VIZIJA RAZVOJA OBČINE ŠENTRUPERT.....................................................stran 6 SKLEP..............................................................................................................stran 9 MOJA VIZIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE TREBNJE....................stran 10 ZAKLJUČEK.....................................................................................................stran 11 LITERATURA...................................................................................................stran 12 -2- UVOD Kvaliteto življenja v tako imenovanem razvitem delu sveta že vse od začetka industrijske revolucije sredi devetnajstega stoletja dalje neizpodbitno pogojujemo z gospodarskim razvojem. Po statusnem pravu v razvitih civilizacijah so vse gospodarske družbe pravni subjekti, ki imajo za svoj primarni cilj ustvarjanje materialnega dobička. Celotno svetovno gospodarstvo že stopetdeset let teži k cilju nenehne rasti nacionalnih BDP-jev, ne da bi se zavedalo posledic, ki jih taka ekonomska politika pušča za sabo. Za dosego teh ciljev so namreč legalno dovoljeni prijemi, ki ekonomskemu stebru za svoj razcvet omogočajo popolno degradacijo vsega kar mu je ob tej nameri na poti. Gre torej v našem primeru res za dvigovanje kvalitete življenja? Globalna gospodarska politika temelji na izkoriščanju naravnih virov, predvsem v obliki ogljikovodikov, rudnin, lesa, voda, itd. Za dosego cilja nenehne gospodarske rasti je tako potrebno vsako leto načrpati več nafte, jo predelati v različne polizdelke in izdelke, ter jih seveda prodati. Noben problem, v ljudeh je enostavno potrebno vzbuditi nakupovalno žilico, ter neusahljivo željo po »imeti vedno več«. Omejiti jim je potrebno še možnost razmišljanja in idealna potrošniška družba je tu. Tudi če nimaš denarja, ni nobenega razloga za skrb, enostavno vzameš kredit in si dvigneš kavaliteto življenja. Idealen načrt, ampak kje se je zataknilo? Črpanje ogljikovodikov, ki je glavni temelj žal tudi še današnje globalne ekonomske politike, se je na svetovni ravni leta 2004 ustavilo, stagniralo do leta 2008, potem pa začelo padati. Ampak »kvalitetnemu« življenju se nismo odpovedali kar tako. Prazen prostor smo napolnili z imaginarnim denarjem v obliki investicijskega bančništva, nerealnimi borznimi transakcijami, prirejenimi bonitetnimi ocenami, krediti, stavnimi posli, itd, dokler se prazen prostor ni sesul sam vase. Idealen načrt je imel eno samo ranljivo točko - ni upošteval planeta Zemlje, ki pač ne raste skupaj z našimi BDP-ji. Za obstoj ekonomskega stebra je svetovna gospodarska politika dobesedno poteptala oba druga, ki bi morala biti ves čas enakovredna. Družbeno socialni steber je ranjen kot še nikoli, intrinzične, moralne in etične vrednote niso več vrednote, bistvena je tekmovalnost in materialno bogastvo, ki je pridobljeno z uničevanjem konkurence, besede sočlovek ni več v naši terminologiji. Naravovarstveni steber je -3- izropan v imenu pohlepa in bogastva, celoten planet z milijoni rastlinskih in živalskih vrst je v lasti »mislečega človeka«, naravne vrednote so le še materialna dobrina. K sreči se vedno več ljudi zaveda situacije v katero nas je taka politika pripeljala. Žal pa je to zavedanje še vedno nemočno proti svetovni neoekonomski lobistični kliki, ki se očitno ne zaveda, da sedimo na veji, ki jo intenzivno žagamo že poldrugo stoletje. Ali pač in tudi to delajo načrtno? Kdo je torej Homo Sapiens in kako je sploh prišel na ta planet? Po zgolj evolutivni poti se mu taka amoralnost ne bi mogla zgoditi. Če se pred več desettisoč leti ni zgodil genski inženiring s strani višje nezemeljske civilizacije, ni antropocentrizem nič drugega kot evolutivna bolezen trenutno najagrasivnejše invazivne zemeljske vrste, ki jo je potrebno ozdraviti, sicer bomo skupaj z odžagano vejo za vedno zgrmeli z drevesa. Zavest, da človek kot socialno bitje potrebuje sočloveka, ter zavedanje, da je planet Zemlja omejen in naš (trenutno) edini življenski prostor, predvsem pa spoznanje dejstva, da je človek le ena od nekaj milijonov tu živečih vrst, vodi v mnogo stabilnejšo zgradbo, ki sloni na vseh treh zgoraj omenjenih stebrih in ji rečemo trajnostni razvoj. Narava nas že nekaj časa resno opozarja o našem napačnem ravnanju. V milijardah let je razvila robusten in trajen ekosistem, ki je preživel že nekaj kozmičnih katastrof in preživel bo tudi človeka. Prav sprememba odnosa do Zemlje je torej za naš nadaljnji obstoj, ter skupno blaginjo in kvaliteto življenja bistvenega pomena. Človek je namreč od narave odvisen in ne obratno. Če družbeno socialni odnosi slonijo na medsebojnih interakcijah znotraj človeške vrste, pa naravovarstveni steber sloni na odnosu človeka do vseh drugih tu živečih vrst in vseh njihovih življenskih habitatov in celotnih ekosistemov, vključno z odnosom do našega vsem skupnega interaktivnega ekosistema - planeta Zemlje. TRAJNOSTNI RAZVOJ V SLOVENIJI V Sloveniji je termin »trajnostni razvoj«, tako kot marsikje po svetu, nekaj povsem nedorečenega. Izraz ki se lepo sliši, celo marsikateri politik ga rad uporablja v svojem (predvsem predvolilnem) besednjaku, a žal verjetno sploh ne ve kaj pomeni. Tudi v Sloveniji so ekonomski lobiji premočni in v sodelovanju s politiko preslišijo vsak namig civilnih in strokovnih iniciativ v to smer. Kapital se vse bolj preliva na stran -4- lastnikov le tega, velika podjetja za svoj obstoj uničujejo mikro, mala in srednja v lasti malih podjetnikov na lokalnih ravneh, na vrsti so multinacionalke, ki bodo v smislu tekmovalnosti in pohlepa po dobičku uničile prej omenjena velika podjetja. Mali ljudje, ki so pred zadnjo invazijo neoliberalnega izkoriščevalskega kapitalizma delali kot rokodelci, obrtniki, ali mali podjetniki, so ob vsakršno vizijo prihodnosti, iščejo službe v velikih podjetjih in multinacionalkah, če imajo srečo delajo za minimalno plačo. Je torej to ta tako iskana kvaliteta življenja? Tudi kar se odnosa do naravne in kulturne dediščine tiče, nima smisla izgubljati besed, odnosa nimamo. Narod brez odnosa do svoje dediščine pa je narod brez identitete, ki je temelj njegovega trajnostnega razvoja. Žal se sploh ne zavedamo kako bogata je Slovenija po biotski raznovrstnosti, po obsegu dokaj ohranjenih gozdov, za kar gre zahvala trajnostnemu gospodarjenju v preteklosti, po svoji geotektonski legi, po Krasu z veliko začetnico, ima izredne hidrološke, pedološke, reliefne in podnebne danosti. Na ozemlju Slovenije se lahko pohvalimo z izredno pestro zgodovino, ki nam je zapustila številne primerke snovne in nesnovne kulturne dediščine. Trije so na seznamu evropske in trije na seznamu svetovne kulturne dediščine (Unesco). Imamo tri mednarodno pomembna mokrišča, ki so uvrščena na Ramsarski seznam. Na našem ozemlju leži najobsežnejši Biosferni rezervat v Evropi, mednarodno priznan znotraj Unesco Mab (Man and Biosphere) programa, in še dolgo bi lahko našteval. Vse to so dejstva, ki so fantastična osnova za naš trajnostni razvoj, a so nam očitno tako samoumevna, da jih sploh ne vidimo. Na žalost ima tudi v Sloveniji ekonomski steber absolutno prednost pred obema ostalima, predvsem naravovarstveni je namensko potisnjen v ozadje in čaka, da bodo boljši ekonomski pogoji omogočili tudi njegovo priključitev. Tipičen primer tako imenovane »šibke trajnosti« torej, kjer je ekonomski razvoj ključni pogoj za ohranjanje okolja in družbene kohezije. TRAJNOSTNI RAZVOJ V OBČINI TREBNJE Občina Trebnje se v svoji popolni neviziji absolutno enači s skoraj celotno Slovenijo. Marsikatera občina ima vsaj izdelano strategijo razvoja, čeprav je v praksi ne izvaja, občina Trebnje pa, verjeli ali ne, strategije razvoja, kaj šele trajnostnega, sploh nima. -5- Ko sem brskal po uradni občinski spletni strani, se z dejstvom, da razvojnega načrta ni, nikakor nisem mogel sprijazniti, zato sem osebno poklical znanko, opozicijsko občinsko svetnico, ki je mojo ugotovitev žal potrdila. Edina omemba varstva okolja je v Statutu občine pod 2. točko - Naloge občine, člen 9, kjer tekst privzema splošno terminologijo, ki se glasi: Občina skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja, in sicer z izvajanjem zakonov, uredb in drugih predpisov s področja varstva okolja..., vse seveda z namenom gospodarske prosperitete. Da v občini že mnogo let nekaj ni v redu nam govori dejstvo, da sta se zaradi nezmožnosti razvoja že leta 2006 odcepili manjši občini Mokronog - Trebelno, ter Šentrupert, leta 2011 pa še občina Mirna. Pa na kratko poglejmo vizijo razvoja odcepljene občine Šentrupert, ki je danes ena vzorčnih občin trajnostnega razvoja v Sloveniji. VIZIJA RAZVOJA OBČINE ŠENTRUPERT Leta 2010 je občina Šentrupert na Dolenjskem izdelala dokument z naslovom VIZIJA IN STRATEGIJA OBČINE ŠENTRUPERT, skrajšano VIS ŠENTRUPERT. Gre za strategijo razvoja občine do leta 2025 in je primer participativne vizije vseh prebivalcev občine. Osnovni cilj projekta VIS ŠENTRUPERT je, da se na podlagi analitičnega pristopa ob angažmaju lokalnega prebivalstva doseže konsenz o VIZIJI RAZVOJA lokalne skupnosti, ki temelji na vrednotah ljudi. Pri tem gre za temeljni dokument razvojnega načrtovanja v občini, ki bo pomembno vplival na enakomeren in trajnosten razvoj občine na petih področjih razvoja in sicer GOSPODARSTVU, PROMETU, OKOLJU, IZOBRAŽEVANJU in KAKOVOSTI ŽIVLJENJA. Dokument je sestavljen iz šestih poglavij: 1.) ANALIZA STANJA OBČINE ŠENTRUPERT Gre za analizo začetnega stanja občine na vseh petih zgoraj omenjenih področjih razvoja. V analizo so vpeta tudi mnenja in vizija lokalnih prebivalcev, ločenih na tiste razvojno zelo aktivne in druge pasivnejše. -6- 2.) KONKURENČNOST OBČINE ŠENTRUPERT Narejene so bile razne analize za ugotavljanje konkurenčnosti občine v regiji Jugovzhodna Slovenija. Ugotovljene so bile sledeče razvojne priložnosti: - Razvoj majhnih in srednjih podjetij, tehnoloških centrov, izobraževalnih središč... - Razvoj turizma - nemasovni, dediščinski, doživljajski, rekreativni, sprostitveni... - Gozd in predelava lesa... - Upravljanje okolja po načelu trajnostnega razvoja... - Tradicionalna in ekološka pridelava hrane... - Kakovost življenja v regiji...itd. 3.) VIZIJA NADALJNJEGA RAZVOJA OBČINE ŠENTRUPERT Na podlagi dosedanjih analiz je bilo ugotovljeno, da je občina na prelomnici, ko se lokalne skupnosti iz delovnih okolij, ki so bila večinoma hierarhično zasnovana, spreminjajo v učeče se organizacije, pri katerih je poudarek na učenju, nadgradnji znanja in njegovem prenosu. Skupna vizija prebivalcev občine je tako sledeča: - Turistična destinacija (30,19%) - Okolju prijazna občina z urejenim trgom in smiselno pozidanimi griči (30,19%) - Urejena infrastruktura (24,53%) - Uspešno malo gospodarstvo (20,75%) - Ekološka oaza (15,09%) - Neokrnjen videz krajine (13,21%) - Okolju prijazno gospodarstvo (7,55%) - Ekokmetovanje (7,55%)...itd. Zapisano je tudi, da se mora občina pri oblikovanju skupne blagovne znamke osredotočiti na tiste značilnosti, ki bodo pritegnile pozornost drugih in jo na dolgi rok tudi ohranile. 4.) KLJUČNI CILJI OBČINE Z ZASNOVO OPERATIVNIH PROGRAMOV Na podlagi ugotovljenih razvojnih priložnosti in skupne vizije so bili postavljeni ključni cilji in prioritete za njihovo izvedbo na vseh petih področjih razvoja občine. Na področju varstva okolja je poudarek na sledenju politikam EU, omenja se predvsem področje energetike, vodooskrbe, ravnanja z odpadno vodo, ravnanja z odpadki, prostorsko načrtovanje, itd. -7- 5.) USKLAJENOST VIZIJE S POLITIKAMI EU IN NACIONALNIMI PROGRAMI Tu je na podlagi Lizbonske konvencije omenjen nacionalni program Strategije razvoja Slovenije (SRS 2005), ter iskanje skupnih točk z občino Šentrupert. Privzeti so trije od štirih temeljnih ciljev SRS: • Hiter gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti v skladu s cilji Lizbonske strategije. Ta cilj se lahko doseže s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, razširjanjem uporabe informacijsko - komunikacijske tehnologije in z učinkovitim posodabljanjem in vlaganjem v učenje, izobraževanje, usposabljanje... • Izboljšanje kakovosti življenja in blaginje prebivalcev, merjene s kazalci človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti (vlaganja v učenje, izobrazbo, kulturo, bivalne pogoje in druge vire za uresničevanje osebnih potencialov)... • Uveljavljanje načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnostnim obnavljanjem prebivalstva... Med ostalimi ključnimi razvojnimi prioritetami SRS pa Občina Šentrupert privzema naslednje: • Spodbujanje podjetniškega razvoja in povečanje konkurenčnosti. • Povečanje prilivov razvojno spodbudnih domačih in tujih naložb. • Spodbujanje vseživljenskega učenja. • Trajno obnavljanje prebivalstva. • Zagotavljanje optimalnih pogojev za zdravje. • Izboljšanje gospodarjenja s prostorom. • Razvoj nacionalne identitete in kulture. 6.) VPELJAVA KAZALNIKOV ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZVOJA Občina je določila agregatne kazalnike za spremljanje razvoja na vseh petih razvojnih področjih. Monitoring se izvaja vsako leto, tako recimo okoljski kazalnik upošteva vlaganja občine v prostorske načrte, čistilne naprave, ter kanalizacijska in vodovodna omrežja, ter pokritost občine s temi atributi, tu se upošteva tudi neposredna vlaganja gospodinjstev v oskrbo z obnovljivimi viri energije, vsako leto pa se z anketami preverja tudi zadovoljstvo občanov z napredkom na vseh petih razvojnih področjih. -8- Skupna vizija vseh prebivalcev občine Šentrupert do leta 2025 je na podlagi vsega dosedaj napisanega strnjena v štirih glavnih točkah: • Občino Šentrupert bo odlikovalo urejeno in prijetno bivalno okolje. • Prepoznavna bo po turizmu in prireditvah, temelječih na običajih in tradiciji, kulturi, ter lepi pokrajini. • Gospodarski razvoj bo poudarjal obrt, mala podjetja, ekokmetovanje in dopolnilne dejavnosti. • Občina bo v okviru skupnih projektov sodelovala predvsem s sosednjimi občinami v Mirnski dolini. SKLEP Občina Šentrupert je svojo vizijo razvoja usmerila na produkte, ki izhajajo iz prepoznavanja naravnega, kulturnega in človeškega potenciala lokalne skupnosti in točno to se mora zgoditi tudi v občini Trebnje. Ker sta to sosednji občini, je njuna naravna in kulturna dediščina zelo podobna, zato je lahko strategija prve v veliko pomoč pri viziji druge. Kljub vsemu sem dobil občutek, da se akt VIS ŠENTRUPERT vse preveč naslanja na politiko EU, tu mislim na Lizbonsko strategijo iz leta 2000, ter leta 2005 »začasni« izključitvi okoljskega stebra trajnostnega razvoja kot enakovrednega ekonomskemu iz te strategije. Večkrat je namreč omenjen hiter gospodarski razvoj in povečanje zaposlenosti, okoljski vidik pa je zastopan le v obliki tako imenovanih ekoinovacij, predvsem v energetiki, prometu in infrastrukturi. Po mojem mnenju je nujno potrebno spoznanje, da pot k okoljskemu napredku leži prav v njegovem spodbujanju in nikakor ne zavira gospodarske rasti. Dolgoročno prinaša ne le gospodarsko, temveč vsesplošno korist. Sploh pa je okolje že po definiciji le del narave, ki je oblikovano po meri človeka na tak ali drugačen način. V smislu trajnostnega razvoja bi zato pri morebitni prihodnji strategiji razvoja občine Trebnje poleg varstva okolja pripisal velik pomen terminu varstva in ohranjanja narave kot tretjega stebra trajnosti, vključil pa tudi vedno bolj aktualnega četrtega - preprečitev negativnih človeških vplivov na podnebne spremembe. Vse ostalo v aktu pa je merodajno tudi za občino Trebnje. -9- MOJA VIZIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE TREBNJE Prihodnost občine Trebnje vidim v treh glavnih smereh razvoja in sicer kot trajnostnoturistično destinacijo, ki bazira na lokalnem nivoju, kot področje z visokotehnološko naravi prijazno lesnopredelovalno industrijo s trajnostnim upravljanjem z gozdovi, ter kot področje ekološkega kmetovanja malih kmetij s popolno samooskrbo lokalno pridelane hrane. 1.) Tako kot vsa Slovenija, ima tudi občina Trebnje na podlagi svoje naravne in kulturne dediščine neizmeren potencial za razvoj trajnostnega turizma. Za uveljavitev le tega mora biti seveda izpolnjen temeljni pogoj - dvig zavesti lokalnega prebivalstva, vključno z občinskim managementom. Zato kot prvi korak vidim ustanovitev neprofitne trajnostnoturistične organizacije s strani občine, ki bo s ciljem trajnostnega participativnega upravljanja v razvoj vključevala stroko, ta pa bo poskrbela za načrtno interpretacijo in osmišljanje bodočih lokalnih deležnikov skupnega razvoja. Slediti mora odprtje turističnega produkta, upravljanega s strani te iste neprofitne organizacije, ki bo v občino privabil zadostno število obiskovalcev, da se bo profit iz tega produkta lahko vsako leto preusmerjal v nadaljnji razvoj turizma. Postopoma se bodo na področju celotne občine trajnostnoturistični produkti v smislu malih privatnih razvijali novi - profitni hotelov, kulinaričnega, vinogradniško - zidaniškega, kulturnega, zgodovinskega, športnega in ekoturizma, izobraževalnih ustanov, turističnih, kulturnih in športnih društev, lokalnih obrtnikov in rokodelcev, interpretatorjev naravne in kulturne dediščine, skratka celotnega lokalnega nivoja in stroke. V občini Šentrupert je tak produkt ki privablja Muzej kozolcev, v občini Trebnje pa bi to lahko bilo smučišče, ki je pred desetletji, ko še ni bilo dodatnega zasneževanja, tu že obratovalo. Smučišče na prvi pogled ne zveni ravno trajnostno naravnana investicija, vendar bi to ob podporno naravnanem ekonomskem stebru do ostalih dveh, zlahka postala. Ker gre za nižinsko lokacijo, bo sama funkcija smučanja aktualna morda le tri mesece na leto, vendar smučišče v ostalih mesecih vidim kot povezovalno nit sonaravnega in pohodniškega turizma. Lokacija smučišča je na osojni strani vzpetine pri Trebnjem, preko katere je speljan dolenjski krak slovenskega avtocestnega križa. Zaradi križanja smučišča z avtocesto bo sicer začetna investicija občine nekoliko višja, vendar bo osnovni marketing vzpostavljen sam od sebe, predvsem ob večernih urah, ko bo osvetljeno smučišče - 10 - nudilo atraktiven pogled vsem mimovozečim. Moderno smučišče v Trebnjem vidim torej predvsem kot odskočno desko razvoja številnih trajnostnoturističnih produktov v občini, ki bo v kraj privabilo številne turiste tako iz Slovenije, kot tujine, domačine pa povezalo v skupno blagovno znamko z visokokakovostnimi lokalnimi trajnostnoturističnimi produkti za različne ciljne skupine. Rad pa bi poudaril potencialno nevarnost, na katero je potrebno paziti pri načrtovanju trajnostnega turizma. Nikakor si ne smemo dovoliti, da projekt preraste v masovno obliko turizma, zato je za vsak produkt nujno upoštevati nosilno kapaciteto okolja, ali naravnega ekosistema, kjer se turistična dejavnost odvija. 2.) Poleg trajnostnega turizma vidim v občini tudi izredno priložnost za razvoj visokotehnološke trajnostnonaravnane lesne industrije. Neizmeren potencial obnovljivih virov surovin v obliki gozdov na lokaciji je verjetno zadosten razlog, da vzpostavimo okolju prijazno trajnostno gospodarsko panogo, ki bi pravzaprav morala postati vizija celotne Slovenije. 3.) Tretjo pomembno smer razvoja, ki vodi v zadovoljno ozaveščeno družbo, pa vidim v podpori malim ekološkim kmetijam, ki bodo omogočile popolno samooskrbo celotne občine z lokalno pridelano in predelano hrano, ter na ta način dvignile tako kvaliteto prehrane v občini, kot kvaliteto kulinaričnega turizma, istočasno pa bodo zagotovile tudi neodvisnost od velikh trgovskih prehrambenih verig. ZAKLJUČEK Občutek, da kot mali človek prispevaš k skupni blaginji je osnova za osebni razvoj. Ker je blaginja zrasla na osnovi tvoje naravne in kulturne dediščine, si odkril svojo identiteto, ki jo pričneš spoštovati. Ko pa nekaj spoštuješ, avtomatično težiš k varovanju in ohranjanju le tega. S tem tudi nezavedno dvigneš materialno vrednost produkta, ki je nastal na podlagi tvoje dediščine in prav to je koncept trajnostnega razvoja. Povezovanje z drugimi deležniki v občini, regiji, državi, ti postane samoumevno, saj si povezan v sistem, ki deluje vzajemno. In tak sistem je tudi planet Zemlja, ki nam bo, če ga bomo spoštovali in ohranjali, še dolgo izkazoval gostoljubnost. Na tak način bomo končno dosegli tako opevano kvaliteto življenja, vendar ne le za človeka, temveč za vse soodvisne deležnike na planetu. - 11 - LITERATURA: • Statut občine Trebnje - NUP2, Ur.l.RS., 2011, št. 45/2007, 111/2007, 14/2011 • A. Lukšič, D. Plut, 2007, Zbornik okoljske akademske mreže, št.1, letnik 2007, FDV, 2007 • Vizija in strategija občine Šentrupert, projekt VIS Šentrupert, 2010, Občina Šentrupert, 2010 Bogdan Turnšek, 2. letnik VITT - 12 -