tesnila.com

okna
263 mojdom
32 26. oktober 2011
Izboljšanje tesnjenja oken in vrat
Vprašanje: Marinka Užmah, Maribor
V vaši prilogi sem našla že veliko nasvetov glede
vzdrževanja in gradnje domov. Sedaj pa sem se
pred težavo znašla tudi sama. Na morju smo za
daljše obdobje najeli stanovanje, problem pa so
okna. Imajo le navadna stekla, ki še termopanska
niso, o kakšnih tesnilih ni ne duha ne sluha, tako
da piha vsepovsod. Le vrata na balkon imajo
dvojno steklo (le dvojno in ne termopansko).
Kakšno rešitev priporočate, da bi vsaj približno
izboljšali toplotne karakteristike stavbnega
pohištva, še posebno, ker bomo v objektu bivali
tudi pozimi?
Vprašanje: Božo Slak, Ljubljana
Imam starejši objekt, staro ljubljansko vilo, ki
smo jo že temeljito obnovili. Zamenjali smo
fasado, posodobili sistem ogrevanja, težavo
predstavljajo le okna. Prepričan sem bil, da bodo
kakovostna škatlasta okna zdržala še vrsto let, saj
so na pogled dovolj dobra. Težava je le, da skozi
njih na nekaterih mestih piha in bi bila nujna
dobra nastavitev, verjetno zamenjava tesnil in
še nekateri posegi. S starimi okni se nihče noče
ukvarjati in zato se obračam na vas. Ali mi lahko
svetujete izvajalca, ki bi mi saniral stavbno
pohištvo?
Odgovor: Moj dom (strokovno svetovanje Janez
Rožič, Rosil)
Gremo kar po vrsti. V okvire starih ali novih oken
je treba vgraditi tesnila iz silikonske gume, da na
tak način zatesnimo pripire. Zmanjšamo toplotne
izgube in hkrati zaščitimo prostor pred vročino in
vlago ter tudi hrupom in prahom. Glede na to, da
ima gospa Marinka lesena okna brez vseh tesnil, je
nujna vgradnja tesnil. Te je treba vgraditi različno
glede na tip okna (enojno in enojno z izolacijskim
ali termopanskim steklom, vezano okno, dvojno
škatlasto okno), prav tako pa je smiselno vgraditi
tudi tesnila kot zaščito pred dežjem na odkapne
letve (več o podrobnostih vgradnje v eni izmed
naslednjih številk priloge Moj dom). Silikonska
tesnila, ki so kot taka edina dovolj kvalitetna, je
treba vgraditi v vrezan utor, ki se ga praviloma
vreže v notranjo brazdo okenskega okvirja.
Utor se izdela s posebnim ročnim električnim
rezkalnikom, ki ima rezkar s premerom 3 mm.
Rezkalnik ima posebna vodila, globina utora pa
mora biti 6 mm. Delo poteka hitro, odsesavanje
lesenih delcev pa dosežemo s priključitvijo na
gospodinjski sesalnik, tako da prostora ne bomo
obremenili s prahom.
Ustrezno dimenzijo tesnila ugotovimo tako, da v
pripiro okna ali vrat vstavimo nelepljivo gnetilno
maso (plastelin) na mestih, kjer so rege največje,
in ugotovimo širino rege. Za širino rege 3 mm
potrebujemo 6 mm tesnilo, za rego od 3 do 6
mm 8 mm tesnilo in za rego širine več kot 6 mm
10 mm tesnilo (oblike tesnil so različne). Tesnilo
se potem vstavi v utor in zgodba je končana.
Tesnil ne smemo barvati, ker lahko otrdijo, so
pa silikonska tesnila skoraj večna. Odporna so
proti vremenskim vplivom, staranju in nizkim ter
visokim temperaturam, UV-svetlobi in so trajno
elastična. Glede na to, da ima bralka v vratih
na balkon dvojno steklo, bi bila morda mogoča
tudi kompletna zamenjava stekel z izolacijskimi,
vendar bi bilo treba preveriti kakovost okvirjev.
Sanacija oken gospoda Slaka pa zahteva temeljit
premislek in ogled na terenu. Skoraj prepričani
smo, da bi bili pri kvalitetnih oknih stare
ljubljanske vile smiselni zamenjava okenskih
stekel na notranjih krilih z izolacijskimi (verjetno
bi bilo mogoče), zamenjava oziroma montaža
tesnil na notranjih krilih, hkrati pa tudi popolno
in kakovostno barvanje okenskih kril in nastavitev
okenskega okovja. Tak poseg bi bil kvalitetno
in tudi finančno verjetno bolj sprejemljiv kot
popolna zamenjava okenskih kril. V Ljubljani je
po besedah gospoda Janeza Rožiča (Rosil) več
izvajalcev tesnjenja oken in vrat (Andrej Jevnikar,
Janez Šmon, Boris Koprivec, Martin Florjan), prav
tako izvajalcev zasteklitve s termoizolacijskimi
stekli, vendar bi bila zaradi večjega posega nujna
ogled objekta in skupni nastop različnih izvajalcev,
tako da izdelovalec tesnil Rosil Janez Rožič
priporoča, da se gospod Slak obrne neposredno
nanj na sedežu podjetju Rosil v Ljubljani.