1. No category

Petrovške novice so informativna tiskovina Krajevne skupnosti Petrovče.
Krajevna skupnost Petrovče 33, 3301 Petrovče • Telefon: 03 5707-392 • e-mail: [email protected] • http://www.petrovce.si
veliki traven 2013
Spoštovane krajanke in krajani!
Spet je pred vami nova številka Petrovških novic, kjer vam
predstavljamo dogodke, ki so se dogodili v preteklih mesecih. Prav
tako vas vabimo na letošnje že tretje Petrovčevanje, ki bo še bolj
raznoliko in živo kot so bila predhodna.
Je pa trenutno najbolj aktualna tema v KS Petrovče višina
komunalnega prispevka za priključitev na komunalno omrežje, ki je
bilo zgrajeno lani.
Svet KS Petrovče je že lani poslal dopis na občino, da je višina
komunalnega prispevka previsoka. Po predstavitvi zakonskih
okvirov in stroškov s strani občine, je bil odgovor, da znižanje ni
možno. Krajani v Drešinji vasi z odgovorom niso bili zadovoljni, zato
se je formiral vaški svet, ki je povzel interese občanov, ki se jim zdi
predlagana višina komunalnega prispevka previsoka, sploh z ozirom
na nekaj sosednjih občin.
Organiziran je bil sestanek na občini, kjer so vsi predstavili svoje
poglede na pereč problem.
Pri iskanju rešitev na tem sestanku nismo bili najbolj uspešni, zato
je civilna iniciativa organizirala razširjen sestanek v gasilskem domu
Drešinja vas.
Zaključki sestanka so na kratko sledeči: občina bo ponovno preverila
možnost znižanja komunalnega prispevka; vsi ki so kadarkoli že
vlagali ( samoprispevek,… ) so opravičeni do zmanjšanja, prav
tako se bo preverila možnost znižanja za najbolj socialno ogrožene
občane.
Izgradnja kanalizacije pa poteka dalje v naselju Petrovče zahod, kjer
smo uspeli pridobiti vsa potrebna soglasja krajanov.
Organiziran je bil tudi sestanek z vsemi društvi z namenom
usklajevanja aktivnosti skozi leto.
Nadaljujemo tudi z aktivnostmi za izgradnjo pločnika do Savinje,
ki pa se zaradi zmanjšanja sredstev ne odvija tako hitro kot smo si
želeli.
Tudi letos je KZ Petrovče odlično organizirala Jožefov sejem, ki ga je
obiskalo veliko število obiskovalcev, pa še vreme je služilo.
Vse krajane in krajanke vabim, da se udeležite prireditev ob prazniku
KS, saj je program bogat in združuje tako šport, kulturo in druženje.
Podroben program je v prilogi
SE VIDIMO NA PETROVČEVANJU!
Predsednik KS Petrovče
Marjan Volpe
2
Kulturno društvo Petrovče
Takoj po praznikih in z vstopom v novo leto KD Petrovče ni mirovalo. Že prvi teden smo v goste povabili celjsko ljubiteljsko gledališče
in njihovo igro z naslovom Leta nič en dan potem. Obiskovalci, ki
so v tempu ponovoletnega vzdušja uspeli priti na predstavo, so bili
nad videnim izjemno zadovoljni. Potem pa so se začele vsebinske
ter nadvse tehnično zahtevne priprave na proslavo ob slovenskem
kulturnem prazniku. Zakaj poudarjamo tehnične. Kot slavnostnega
govornika smo namreč gostili predsednika Državnega sveta Republike Slovenije, g. Mitja Bervarja. Prvič smo se namreč srečali s tovrstno organizacijo, ki je bazirana na protokolu RS. Brez skromnosti se
lahko pohvalimo, da nam je uspelo.
Eminentni gost, danes predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, sicer bivši krajan Petrovč, vsestransko zaslužen za razvoj
kulture, predvsem pa pomemben kot ustanovitelj MePZ A Cappella Petrovče, nam je v svojem govoru podal svoje videnje na ljubiteljsko kulturo in ohranjanje tradicije. Sama nit dogodka se je v
povezavi z gostom torej pletla okrog Petrovškega zbora A Cappella.
Niti pa so pomagali prepletati tudi ostali odlični pevski in drugi gostje. Na prireditvi so tako sodelovali tudi pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Petrovče, poleg njih pa še pevci zbora Savinjski zvon
in pevke vokalne skupine Amantes. Za glasbeno raznovrstnost so
poskrbeli tudi člani vokalno-instrumentalne zasedbe Julius Meinl,
barvito glasbeno dogajanje pa so dodatno popestrili še člani novo
ustanovljene Dramske sekcije A Cappella z igrivimi uprizoritvami
Prešernovih pesmi. Prireditev je povezovala mlada voditeljica Lara
Safran. Ob tej priložnosti naj se iskreno zahvalim Lini Pavlič Zupanc,
ki je uspela prireditev združiti v konstrukcijo videnega in pohvaljenega. Vse drobne in hkrati široke stkane niti so pod njenim budnim očesom dobile pravi pomen, prireditev pa svojevrsten odsev.
Odsev, ki je bil objavljen tudi na spletni strani Državnega sveta Republike Slovenije.
Ko smo komaj zadihali po uspešnem dogodku ekstremnih
razsežnosti, so se že začele priprave na našo naslednjo proslavo, ki
jo že tradicionalno skupaj z OŠ Petrovče prirejamo v mesecu marcu.
Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu je sicer namenjena
vsem mamicam, babicam, očkom in dedkom ter vsem, ki jih imamo radi. Prisrčnost prireditve naredijo prav otroci, ki s svojo milino poskrbijo, da se dotaknejo prav vsakega obiskovalca. S svojim
glasom in stasom so se nas dotaknile tudi članice Vokalne skupine
Candela. Dvorana je kar pokala po šivih, ob odhodu domov pa so
mamice in žene prejele trobentico v lončku, kar gre iskrena hvala
članom sveta Krajevne skupnosti Petrovče. Svoj pogled na praznik
mater in žena je prisrčno in navdihujoče podal slavnostni govornik,
profesor in športni komentator Peter Kavčič.
Zbor članov društva je priložnost, kjer si lahko poleg posameznih
poročil zastavimo tudi nadaljnje cilje, rečemo kakšno dobro in
pohvalno besedo ter predvsem, da se srečamo in poklepetamo s
člani. Kulturni program so letos izvedli člani vseh sekcij (VS Candela,
MePZ A Cappella, Moški PZ, folklorna skupina) in poželi pohvalo
in navdušenje. Z mojim pooblastilom je v imenu društva poročala
Damijana Podbregar, delovno predsedstvo je vodila Andreja Rak
Ribič. Na zboru članov je tudi priložnost, da se zahvalimo najbolj
prizadevnim članom društva. Priznanje za vestno in odgovorno
delo so letos prejeli: Blaž Rojko, kolektiv Osnovne šole Petrovče,
priznanje za življenjsko delo v društvu Konrad Podbregar, posebno
zahvalo pa Jana Petrak Zajc. Slovesno jim jih je podelil podžupan
občine Žalec gospod Ivan Jelen. V društvo pa so bili uradno sprejeti tudi vsi novi člani. Besedo so dobili povabljeni gostje: podžupan
občine Žalec Ivan Jelen, podpredsednik KS Petrovče Iztok Kučer,
ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar, predsednik Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije Žalec Marijan Turičnik, predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler, v imenu Župnije
Petrovče pater Vanči, predstavnica Zveze kulturnih društev Savinja
Žalec Bojana Omladič ter zborovodja MePZ A Cappella Blaž Rojko.
Gostje so čestitali novim članom ter dobitnikom priznanj in zahvale.
Pohvalili so predvsem uspešno delo društva in njenih sekcij ter mu
zaželeli dobro nadaljevanje dela v letu 2013. Pohvalili so tudi delo
predsednice ter njeno usklajevanje, dobro medsebojno sodelovanje med sekcijami, drugimi društvi in zvezami ter izrazili, naj bo še
več dobro izpeljanih skupnih prireditev. Na koncu pa so bili izrečeni
še komplimenti na račun velikega števila članov društva in prisotnih
članov na zboru članov društva.
3
Tako smo se ob zaključku tudi mi zahvalili vsem, ki pomagajo soustvarjati kulturo v Petrovčah, vsem donatorjem in sponzorjem ter
vsem, ki so za zbor članov pekli pecivo. Zbor je po uradnem delu
nadaljeval z družabnim delom, s pogostitvijo ter zvoki skupine
Veški dečki.
srca hvala, Marku pa želimo uspešno delo tudi v bodoče. Ob tem
naj še enkrat izrečemo tako pohvalo Konradu Podbregarju za cenjeno ter ustvarjalno delo, hkrati mu želimo tudi čestitati ob prejemu
priznanja ZLATEGA ZNAKA Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, ki
ga je prejel na Skupščini Zveze. Iskrene čestitke!
Krstna organizacija je bila letos za društvo tudi odrasla folklorna
revija, ki smo jo organizirali skupaj z Javnim skladom za kulturne
dejavnosti izpostava Žalec. Dvorana je bila polna, zadovoljni so
bili tako nastopajoči, kot folklorna sekcija, ki je prevzela velik del
organizacije, za kar se jim tudi zahvaljujem. Da se dober glas sliši v
deveto vas je še kako res, saj so na podlagi tega naše društvo povabili v oddajo Dobro jutro v studio VTV. Barve društva sta uspešno
zastopala Damijana Podbregar ter Primož Sraka.
Bliža se Petrovčevanje in naše društvo bo organiziralo tri dogodke,
na katere vas prav prisrčno vabimo. Otvoritev Petrovčevanja bo
uradno s koncertom MePZ A Cappella v soboto 25. maja 2013 ob
20. h, v petek dan poprej bodo imeli koncert Uroš Planinc Group,
v petek, 31. maja 2013, pa vas vabimo na nepozaben Prekmurski večer, kjer vam bodo zaplesali domači folklorniki ter gostje iz
Beltinec, imeli boste možnost pokušine izbranih prekmurskih dobrot in plesati na domačo prekmursko muziko. Prijazno vabljeni na
vse prireditve, ki jih pripravljamo skupaj z našimi sekcijami.
Na koncu bi se rada zahvalila vsem, ki mi pomagajo društvo voditi,
da ni stagniralo v času, ko sem sama na porodniškem dopustu. Hvala upravnemu odboru za vso pomoč in potrpežljivost, še posebej
hvala Evi, Klavdiji in Lini. Hvala pa tudi vsem sekcijam za njihovo
uspešno delovanje.
Se vidimo na Petrovčevanju!
Jasna Sraka, predsednica
Za našimi pevskimi sekcijami pa je tudi že nastop na
območni reviji pevskih zborov
in z odkritosrčnostjo lahko pohvalimo nastope VS Candela,
MePZ A Cappella, še posebej
pa gre pohvala Moškemu pevskemu zboru, saj so se izkazali
in odlično prezentirali svojo dolgoletno tradicijo zbora. Čestitke
fantom (možem ) za nastop,
hkrati pa jim želimo, da pogumno stopajo še naprej. Dolgoletno predsednikovanje zboru je
Konrad Podbregar predal Marku
Reberšaku. Konradu iskrena in iz
4
Priprave folklorne skupine Petrovče
Folklorna skupina Petrovče je pričela z delovanjem septembra 2011.
Že v prvem letu delovanja smo pridobili svoje prekmurske kostume
in smo na ta zahteven in obsežen finančni projekt zelo ponosni.
Prav tako smo se v prvem letu delovanja predstavili na Območnem
srečanju Folklornih skupin na Vranskem.
S svojo toplino, vztrajnostjo in dobro vodenim načinom dela smo
pred dobre pol leta očarali še nekaj folklornikov Petrovčanov. Ti so
se nam po ogledu naših vaj z veseljem pridružili, v našo skupino pa
so vnesli izkušnje, ki smo jih še potrebovali.
Skupaj sedaj plešemo dobre pol leta, pa se naše volje, veselja do
plesa in same energije prav na vsakih vajah ali nastopu ne da opisati. Z eno besedo: ne moremo več eden brez drugega. V mesecu marcu smo na domačem odru v Petrovčah gostili Območno
srečanje odraslih folklornih skupin. Z nami so nastopili: FS Galicija,
FS Grifon Šempeter, FS Mihtin Vransko, FS Ponikva in FS Vransko.
Glede na dejstvo, da te skupine plešejo že več let, pa tudi plesalci so
bistveno mlajši od nas, smo se na ta nastop želeli še posebej dobro
pripraviti. Pa smo se teden dni pred revijo odpravili na intenzivne
vaje v Podčetrtek. Tu smo v dveh dneh opravili štiri zahtevne vaje,
kar pri naših letih že ni več tako lahko. Še dobro, da imamo vsaj eno
mlado plesalko, ki nam precej zniža povprečna leta plesalcev na 53,
saj se drugače ta številka približuje 60. Naš najstarejši plesalec pa
je na pripravah praznoval svoj 78. rojstni dan. Pa nič zato, na vajah
in na odru pozabimo na stare kosti, pozabimo na kavč in TV doma.
Preprosto komaj čakamo vsako sredo, da smo skupaj na vajah in da
plešemo, se učimo, zapojemo. Seveda pa smo na intenzivnih vajah
imeli tudi nekaj prostega časa, ki smo ga namenili obisku zeliščne
lekarne in čokoladnice v Podčetrtku. Odpravili smo se na Jelenov
greben in na doma varjeno pivo k Amonu.
Naj vam povem čisto iskreno. Pa nam res še nekaj manjka. Želimo si
še več novih plesalcev in plesalk, želimo si še tamburašev, želimo si
še klarinetista, …
Prisrčno vabljen-a na vaje naše folklorne skupine, ki so vsako sredo ob 20.00 uri v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče. Lahko si
ogledaš naše vaje, mi pa smo prepričani, da te bo naša energija in
družabnost kot magnet pritegnila med nas! Mi pa bomo neskončno
veseli prav vsakega izmed vas.
Za Folklorno skupino Petrovče
Olga Spolenak
Tako smo se dobro pripravljeni in popolnoma brez treme s
poskočnimi Prekmurskimi plesi predstavili na Območnem srečanju
odraslih folklornih skupin na domačem odru v Petrovčah. Že med
nastopom, sploh pa na koncu, smo poželi bučen aplavz. To pa je
tista nagrada za trud, ki si jo mora vsak plesalec pridobiti in se ne
da nikoli kupiti.
V aprilu smo delček našega programa odplesali še na občnem zboru
Kulturnega društva Petrovče. Tu pa smo zopet s svojo energijo in
veseljem do ohranjanja ljudskega plesa in pesmi pritegnili v svoje
vrste še en par, kar nam je še posebej v ponos. Skupaj z nami, vsak
teden, že pridno brusita pete na domačem odru. Bogatejši smo tudi
za dve glasbenici, na kontrabasu in violini.
31. maja pa pripravljamo »Prekmurski večer« skupaj s Folklorno
skupino »Marko« Beltinci. Predstavili se bomo še z eno novo koreografijo in v novem glasbenem sestavu. Pričarali vam bomo
Prekmurski večer s pokušino domačih dobrot, vina in prekmurske
muzike. Prisrčno vabljeni, da Savinjsko popeljemo v čare Prekmurja
na domačih tleh, z gibčnimi koraki plesa, ki se ga bomo učili skupaj
z vami ter potešitev brbončic s slastnimi domačimi jedmi.
Folklorniki se bomo kmalu pričeli pripravljati za naš prvi nastop v
tujini, ki nas čaka v mesecu avgustu.
Ob vsem tem delu pa nekako kar ne moremo brez zabave. Vzamemo
si čas tako za novoletno praznovanje, dan žena, 40 mučenikov,
praznujemo rojstne dneve, gremo na pohod za zdravje, pa še na
kresovanje. Pa recite, če nam še kaj manjka!
KULTURNO DRUŠTVO
in FOLKLORNA SKUPINA PETROVČE
vabita na
NEPOZABEN PREKMURSKI VEČER
(pokušina prekmurskih dobrot, ogled razstave,
učenje plesnih korakov ter prekmurska muzika).
VABLJENI V PETEK, 31. MAJA 2013, OB 20. URI
V DVORANO HMELJARSKEGA DOMA PETROVČE.
5
MePZ A Cappela
Člani MePZ A Cappella smo bili v 19. sezoni svojega delovanja zelo
aktivni. Kot reprezentativni zbor smo se udeležili seminarja dirigentov v Žalcu, sodelovali na 5. koncertu Petrovčani Petrovčanom, 23.
novembra v domu II. Slovenskega tabora v Žalcu sodelovali v kulturnem programu na osrednji državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra, ki jo je posnela in predvajala Televizija Slovenija. V decembru in
januarju smo se predstavili na božičnih koncertih v širši Savinjski
dolini, marca pa smo skupaj s Slovenskim Oktetom izpeljali koncert
Z ljubeznijo za…, ki je bil posvečen vsem ženskam ob dnevu žena.
V sredini meseca maja smo se udeležili revije odraslih pevskih zborov, ki je potekala v Glasbeni šoli v Žalcu. Sezono pa zaključujejo 25.
maja z zaključnim koncertom v Petrovčah, ki bo hkrati tudi otvoritev Petrovčevanja, na kar vas vse prav prisrčno vabimo. Z mislimi in
načrti pa smo že v 20. sezoni delovanja, v kateri se bomo spet podali
na kakšno mednarodno tekmovanje v tujino.
Damijana Podbregar, predsednica
Vokalna skupina Candela
Leto 2013 se je za nas pričelo zelo delovno.
Da je naše delo dobro, da širimo repertuar pesmi in tudi kvaliteto, potrjuje dejstvo, da nas je novinarka RTV SLO 24.12.2012 poklicala, da bi z nami pripravila prispevek za oddajo Obzorje duha.
To snemanje smo opravile 6.1.2013 v domači baziliki in knjižnici. Prispevek pa je bil po televiziji
20.1.2013.
Na samem snemanju je bilo veliko zabave in smeha. Najbolj jim je bilo všeč, ker so slišali takšne
božične pesmi, ki so bile za njih čisto neznane. Malo se moram pohvaliti, da so snemalci rekli, da smo
kot en svež veter, zabavne, polne smeha, optimizma in adrenalina.
V mesecu marcu smo sodelovale na proslavi ob materinskem dnevu in se skladno s tem naučile
Avsenikovo pesem Tudi ti nekoč boš mamica postala.
13.4.2013 smo izvedle pomladni koncert z gosti
moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče
v gasilskem domu Drešinja vas. Gasilci so nam
velikodušno odstopili dvorano in v zahvalo smo
jim na koncu koncerta zapele gasilsko pesem.
27.4.2013 smo imele koncert od dnevu upora z
geslom Pomlad na Bukovici. Slavnosti govornik je
bil župan Janko Kos.
V maju smo se udeležile občinske revije in na
povabilo prepevale v Dravogradu.
Naši plani so sedaj usmerjeni na koncert ob 10.
obletnici delovanja, ki ga bomo izvedle v decembru. Sicer se rade odzovemo vsakršnemu povabilu (rojstni dnevi, poroke, obletnice), če se le lahko
terminsko uskladimo.
Andreja Rak Ribič, predsednica
6
7
Pustno rajanje - POŠ Trje
SOBOTNI IZLETI
V gore rada ti zahajaš
in velike vrhove osvajaš.
Tu sprošča tvoj se um,
in zbistri človekov se razum.
Na planinske pohode se spoznaš,
zato planinski krožek v šoli imaš.
Tako tudi šolarji smo veseli,
da na kakšen vrh s tabo se bomo povzpeli.
Res odlični so sobotni izleti,
ko nam ni potrebno za nič skrbeti.
Z učitelji takrat nam je lepo,
zato si želimo, da še dolgo ostane tako.
Avtor: Rok Popović, 4. r
KAJ JE LJUBEZEN?
Ljubezen je sreča,
ki v tebi se skriva.
Ljubezen je enkratna stvar,
če še pri nekomu prebiva.
Ni važno v koga si,
saj ljubezen nikoli ne hiti.
Če počakaš jo,
tvoja za vedno bo.
Ko pa najdeš jo,
močno z rokami okleni se jo.
Zanjo vedno bojuj se,
da prekmalu ušla ti ne bo.
Avtor: Žiga Terbovc, 4. r
NAJBOLJŠA PRIJATELJA
Jaz sem Jaka in ti si Tilen.
Jaz sem temen in ti svetel.
Jaz se rad učim,
ti se rad igraš.
Vse kaže, da res sva si različna
in vsak zase res odlična.
A še bolje nama gre,
ko združijo prijateljske se veze.
Prijateljstvo naju povezuje že od malih nog,
midva pa si želiva, da takšno bi ostalo še na dolgi rok.
Avtorja: Tilen Kovačič in Jaka Cvikl, 4. r
Pravo pustno vzdušje na Trju je bilo v nedeljo, 10. 2. 2013, s
pričetkom ob 10. uri. Predstavile so se zelo zanimive in izvirne
maske oz. maškare.
Ampak tam niso bile čisto navadne maškare, kar preberite, kaj so
mimogrede spesnile.
PUSTNO RAJANJE
Skozi okno poglejmo,
čemu takšen vrišč?
Iz ulic prihaja
do naših dvorišč.
Šeme brez treme,
iz vsega sveta,
pojejo, plešejo,
kakor kdor zna.
Rija, rijaraja,
pust se sprehaja.
Zemljo z zeleno
barvo pomlaja.
Ej, tudi meni,
čeprav sem boječ,
tale pustna zabava
full mi je všeč.
»Mlade maškare s Trja «
8
Zimski športni dan - smučanje
Šolski parlament
V sredo, 30. 1. 2013, smo imeli učenci 5.,7.,8. in 9. razredov
zimski športni dan. Vsak se je lahko sam odločil, kako ga bo
preživel. Na izbiro smo imeli drsanje, pohod in smučanje.
»Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov
za demokracijo,« je definicija otroškega parlamenta, ki se izvaja
na vseh osnovnih šolah po Sloveniji. Učenci razglabljajo o vseh
mogočih problemih, ki dandanes pestijo mlade. Teme oz. naslovi
so zasnovani tako, da lahko najstniki začutijo samega sebe in
primerjajo teme z realnim življenjem. Nekatere teme so občutljive,
nekatere zabavne, ampak otroci so prišli do sklepa, da vse teme
vidijo v svojem domačem okolju. Letošnji otroški parlament je že
23. po vrsti in se to leto ponaša z naslovom Odraščanje.
Tisti, ki smo se odločili za smučanje, smo se petnajst minut pred
osmo zjutraj z avtobusom odpeljali izpred šole do smučišča
Celjska koča. Po prihodu smo se »preobrazili« v prave smučarje.
Bili smo prvi obiskovalci in ni bilo gneče, zato smo se brž podali
na belo strmino, da smo izkoristili lepo urejeno progo. Čeprav
smo se lahko smučali le po eni progi, je bilo vseeno zabavno, saj
smo bili skoraj edini na smučišču, okoli sebe pa smo imeli polno
prijateljev. Vmes smo si privoščili krajši odmor in se pogreli
ob toplem čaju ter slastni malici. Okrepljeni smo se ponovno
podali na smučišče in smučali do prihoda avtobusa. Res se je
bilo zelo težko posloviti od lepe bele strmine, saj se je vsak želel
še samo enkrat spustiti po njej, ampak učitelji nam niso dovolili.
Preobuli smo se nazaj v zimska obuvala, kar je bilo za naše noge
pravo olajšanje. In že smo bili na avtobusu, ki nas je okoli 12. ure
pripeljal nazaj pred šolo.
Katja Grobelnik
Jožefov sejem
V torek, 19. marca, je v Petrovčah potekal že 25. tradicionalni
Jožefov sejem. Med stojnicami se je sprehajalo veliko ljudi ̶ starih
in mladih. Nekateri so prišli kupit določene izdelke, drugi pa so le
napasli svoje radovedne oči. Na ogled je bila tudi razstava Pivo
slovenskih pivovarjev, na kateri se je predstavljalo devet manjših
pivovarjev.
Tudi mi učenci smo komaj dočakali konec pouka, da smo lahko
odhiteli na sejem. Vrhunec dneva pa so bili seveda ansambel
Modrijani, ki so v velikem šotoru igrali svoje in tuje uspešnice
ter tako popestrili celotno dogajanje na sejmu. Pivo je teklo po
marsikaterem grlu in zabava je trajala pozno v noč. Letošnji sejem
je odlično uspel, še posebej zato, ker nam je prizaneslo vreme.
Katja Grobelnik
Odraščanje je bila za mnoge zelo obširna tema, zato smo jo skrajšali
na devet sklopov oz. po en sklop na razred. Tako so se dva tedna na
šoli odvajale delavnice na teme:
- Jaz pa hodim že v šolo! (1. razred)
- Ko bom velik/a, bom … (2. razred)
- Koga vse imam rad/a? (3. razred)
- Kako sva si različna! (4. razred)
- Zdaj je pač drugače! (5. razred)
- Na splet po nasvet. (6. razred)
- Jaz in moj BFF. (7. razred)
- Od podiranja kupčka do »Mama, dej bot tih!« (8. razred)
- Ljubim, ljubiš, ljubi … (9. razred)
Delavnice so bile zelo uspešne in neka osnova za izvajanje
parlamenta. Izvajali so jih moderatorji, ki obiskujejo 7., 8., in 9. razred.
Vsak razred si je moral, poleg predstavnikov šolske skupnosti, izbrati
še enega predstavnika, ki ga bo zastopal na parlamentu. Na tretji
triadi se je izvajala tudi anketa, pri kateri smo anonimneži povzeli,
kaj je za nas odraščanje. Rezultati so bili več kot odlični in ga. Bubik
se je odločila, da jih uporabi na parlamentu kot iztočnice.
In končno je napočil veliki dan. Šolski parlament se je odvijal v
četrtek, 7. februarja 2013, s pričetkom ob 11.15 uri. Na parlamentu
smo se pogovarjali o starših, prijateljih, spremembah, samopodobi,
drogah oz. alkoholu in še o mnogih drugih stvareh. Na koncu smo
morali na listek napisati tri imena, ki bi se po našem mnenju morala
udeležiti parlamenta. Naprej so oz. smo prišle Klementina Krulec,
Leja Messec, Leja Safran, Monika Šinkovec, Katja Grobelnik in Pina
Držan. Uvrstile smo se na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 27.
2. 2013, na I. OŠ Žalec. Sprejeli so nas lepo, s kratkim skečem ter
glasbeno točko. Nato pa se je začelo. Res je, da nas je rahlo priganjal
čas, a ideje so se kar vrstile. Ob koncu pa je prišla tudi dobra vila
– Maja, ki piše kolumno za revijo Lady in povedala svojo zgodbo.
Povedali smo svoje sanje in jih delili z njo. Po pogovoru pa so izbrali
15 učencev, ki so se najbolje odrezali. To smo bile kar štiri učenke OŠ
Petrovče, in sicer Klementina Krulec, Leja Messec, Katja Grobelnik
in Pina Držan. Vsi ostali pa so lahko glasovali med temi petnajstimi
učenci. Po glasovanju smo se vsi skupaj odpravili na malico, kjer
smo se lahko pogostili s sadjem, sendviči in vodo. Srečnici, ki sta
prišli na regijsko tekmovanje, sta bili Katja Grobelnik in Leja Messec.
Ja, otroški parlament je res ena izjemno zanimiva zadeva. Lahko
izraziš svoje mnenje in ga utemeljiš. Na parlamentu se rodijo novi
govorci, politiki, nove ideje, vprašanja in odgovori. Pridruži se in deli
svojo zgodbo.
Pina Držan
9
Pomlad
Dan žena in materinski dan
V nedeljo sem se zbudila v krasen, sončen dan. Kot vsako pomladno
jutro so na drevesih čepeli ptički in žvrgoleli pesem dnevu v pozdrav.
Ko pa sem stopila ven, me je pričakalo prijetno presenečenje. Češnja
je dobila lepe, čiste in bele cvetove, forzicija je kar čez noč dobila
rumene cvetne liste. Na travi pod našim vikendom so se pasle srne,
ovce pa so grizljale trobentice in svežo travo. Na nebu se je v daljavi
slišal zvok kanje, videlo pa se je ni, čeprav je bilo nebo čisto brez
oblačka. Tisto jutro se mi je zazdelo, kot da bi narava oživela. Tisto
jutro je bilo tako, kot bi moralo biti vsako pomladno jutro. Vsako
pomladno jutro bi morali peti ptički, cveteti rožice, živali v gozdu
pa srečno živeti. Ko sem zvečer pogledala v jasno nebo, sem našla
ozvezdje Malega in Velikega medveda, Mali in Veliki voz ter zvezdo
Severnico.
Tisti dan sem zares začutila, da je prišla pomlad.
Tjaša Lešnik, 5. razred, POŠ Trje
Pesmica
Danes je oblačen in turoben dan,
ves dan sem žalosten in zaspan.
Upam, da jutri bolje bo,
ko sonce prekrilo bo nebo.
Vriskal in pel bom od veselja,
ker upam, da mami kuhala ne bo zelja.
Želel bi si dunajca in krompir,
po kosilu pa še en majhen mir.
Pa še kavico eno bi popil,
da zdrav in srečen bi bil.
Zvečer pa še en čajček dobim,
da mirno in skromno zaspim.
Prav vsak ve, da imajo v mesecu marcu vse žene in mame svoj dan.
Dan žena je 8. marca, materinski dan pa 25. marca. Na ta dneva je
prav, da jim poklonimo kakšno rožico, čokolado, naredimo hišno
opravilo ali pa kar sami naredimo skromno darilce. Tudi učenci naše
šole smo v Hmeljarskem domu Petrovče vsem ženskam in mamam
pripravili proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu, in sicer
v sredo, 13. 3. 2013. Prireditev je bila precej pestra, saj smo plesali,
peli, dramsko nastopali, pridružili pa so se nam tudi otroci iz vrtca.
Gledalci so predstavo pohvalili, na koncu pa smo vsem ženskam
poklonili trobentico.
Ana Gril
Proslava ob slovenskem kulturnem
prazniku v Petrovčah
V ponedeljek, 4. 2. 2013, je Kulturno društvo Petrovče ob slovenskem
kulturnem prazniku priredilo proslavo v Hmeljarskem domu
Petrovče. Na prireditvi je sodeloval tudi naš MPZ. V program so bile
vključene tudi razne vokalne in instrumentalne skupine. Slišati je
bilo tudi recitiranje Prešernovih pesmi. Slavnostni govornik je bil
gospod Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS. Mislim, da
smo lahko ob predstavi začutili kulturni utrip, ki ga je Prešeren skozi
življenje prikazoval v svojih pesmih.
Larisa Cokan
Moj deveti rojstni dan
Hana Lenko
Kdaj nam je v družini najlepše
Četrtošolci smo razmišljali o družini …
Ko me ati in mami objameta.
Kadar gremo skupaj na kakšen izlet in se smejimo ter zabavamo.
Najlepše je, kadar je lep sončni dan.
Kadar gremo na sprehod, ko se zabavamo, ko kaj praznujemo. Ko se peljemo na počitnice in se igramo družabne igre.
Ko smo cela družina skupaj, ko praznujemo kakšen praznik.
Najlepše nam je, ko gremo skupaj na izlet, kadar praznujemo rojstne
dneve, božič, kadar gremo na izlet v Kočevje, igramo družabne igre,
ko skupaj beremo knjige.
Ko smo vsi doma, ko kaj skupaj počnemo, ko gremo na sprehod s
psom.
V soboto popoldan.
Najlepše se imamo na izletu ali če skupaj gledamo film.
Ko smo vsi skupaj, na božič, na rojstni dan, na novo leto, rojstvo
otroka.
Ko smo vsi skupaj.
Ko se nihče ne krega, ko je družina mirna, ko gremo na morje.
Z družino se najbolje počutimo, ko je božič.
Ko se starša ne kregata.
Učenci 4. a
Bil je ponedeljek in prvi dan poletnih počitnic. Zame je bil to
poseben dan, saj sem imel takrat tudi rojstni dan. Praznoval sem
že devetega po vrsti. Zjutraj, ko sem se vstal, je bilo vse tako kot po
navadi. Jaz, mami, ati in brat Jon smo sedli k zajtrku in se pogovarjali,
kaj bi počeli čez dan. Takrat pa so mi vsi trije čestitali in mi povedali,
da se gremo kopat v Terme 3000. Bil sem zelo vesel. Pot do tja je
bila tako dolga. Ko smo prispeli na parkirišče, sem zagledal zelo
visoke tobogane, takšne, da te postane kar malo strah. Kopali smo
se v notranjih in zunanjih bazenih. Ati me je nagovarjal, da se greva
spuščat po toboganih. Najprej je šel ati in tobogan ga je obrnil kar
za 360 stopinj. Vrnil se je nazaj na stolp in eden za drugim sva se
spustila z najvišjega tobogana. Bilo je super. Po končanem dnevu
smo se odpeljali proti Mariboru. Za še lepši zaključek dneva smo šli
jest v Mc Donalds. Zame je bil to nepozaben in hkrati najsrečnejši
dan.
Alex, 4. razred
Plavalni tečaj za prvošolčke
Od 2. 4. 2013 do 5. 4. 2013 so se učenci 1. razredov udeležili
plavalnega tečaja, ki je potekal v Celju. Tam so se naučili osnov
plavanja, brez katerih seveda v življenju ne gre. Najbolj pomembno
pa je to, da so se zabavali in izgubili strah pred vodo. Učenci so se ob
podpori učiteljic hitro učili. Zagotovo so odnesli zelo veliko znanja,
ki ga bodo v prihodnosti potrebovali. Ob koncu tečaja so ponosno
pokazali svoj napredek. Zdaj pa se že veselijo poletja in odhoda na
morje, kjer bodo uporabili na novo pridobljeno znanje.
Jure Belej
10
Intervju z Markom Račičem
Marko Račič je najstarejši slovenski udeleženec poletnih olimpijskih
iger. V oktobru, ko smo obeležili leto medgeneracijskih odnosov,
smo ga povabili na našo šolo. Novinarji smo mu zastavili nekaj
vprašanj.
Bili ste udeleženec na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948.
Kakšni so občutki, ko nastopaš pred takšno množico in ko
zastopaš barve svoje države, tedanje Jugoslavije?
Vsi smo bili zelo zadovoljni, ker nas je gledalo toliko ljudi. Vsak dan
jih je bilo 80.000. To se mi do takrat še ni zgodilo. Pripetilo se je
tudi marsikaj smešnega. Mene so npr. po mikrofonu namesto Račič
poklicali »Rahik«. Tudi otvoritev iger je bila za nas zelo zanimiva.
Vsi smo bili navdušeni, da smo lahko nastopali pod našo zastavo
in pred 80.000 obiskovalci. Moj največji uspeh v Londonu sta bili
2 srebrni medalji. Ena je bila ravno v metu kladiva. Letos so mi na
Olimpijskem komiteju rekli, naj si izberem dan, ko bom obiskal
London. Rekel sem, da bi rad videl ponovitev meta kladiva iz leta
1948, ker sem računal, da bo isto dosegel tudi Primož Kozmus. In to
se je tudi zgodilo. Na koncu sem mu tudi osebno čestital.
Te igre so bile prve po vojni. Ali se je v zraku še vedno čutila vojna
napetost?
Posledice so se seveda še poznale. London je bil na mnogih krajih
porušen, hrana je bil slaba. Vse reprezentance so bile že vnaprej
opozorjene, da bodo s hrano najbrž težave, zato naj poskrbijo, da
prinesejo s seboj razne dodatke. Mi smo imeli smolo s salamami, ker
so se pokvarile. Tudi olimpijske vasi ni bilo. Bivali smo v preprostih
barakah, ženske pa v internatih. Letošnjega in takratnega Londona
sploh ne morem primerjati, ker je razlika prevelika.
Katera razlika pa je bila tista, ki vam je najbolj padla v oči? Kaj ste
si iz Londona najbolj zapomnili?
Ko smo prišli v London, je bilo zelo vroče in najprej sem opazil, da
se ogromno Angležev vozi s kolesi. Večinoma so bili brez srajc in
opečeni in rdeči kot kuhani raki. Druga zanimiva stvar pa so bile
razdalje. Ko smo vprašali, kako daleč od železniške postaje bomo
stanovali, so nam odgovorili, da čisto blizu – 60 km stran. To je
bilo za njih malo, saj je bil London takrat že zelo razvlečen. In ko
smo vprašali, koliko se bo treba vsak dan voziti, so nam odgovorili,
da tudi čisto blizu, 40 km v eno smer. Prvi dan tekmovanja je bilo
zanimivo tudi to, da so Skandinavci, ki niso bili vajeni vročine,
preprosto padali na tla in so jih morali z nosili odnesti s stadiona.
Nekaj Fincev je prenehalo teči, nekateri pa so bili tako »zmešani«,
da so začeli teči v nasprotni smeri. Na stadionu tudi ni bilo tartana.
Bil je iz črnega lesa. Takrat so se prvič začeli upoštevati štartni bloki.
Mi smo si v naših klubih, ko smo tekli na kratke proge, kopali jamice,
ki so služile kot štartni blok. Imeli smo lopatke, ki so bile vedno
pripravljene za kopanje jamic.
Tudi letos ste bili v Londonu. Ali ste bili presenečeni, ko vas je
Olimpijski komite povabil na OI v London?
Novinarji so me že pred olimpiado stalno oblegali, ko so izvedeli, da
sem najstarejši slovenski udeleženec poletnih olimpijskih iger. Rekel
sem, da bom šel v London, vendar v primeru, da nekdo financira to
potovanje. Sam si ne bi plačal. Raje gledam olimpijske igre doma na
televiziji. Potem pa so začeli sami novinarji pritiskati na Olimpijski
komite Slovenije, da je smiselno, da me povabijo kot gosta. Trajalo
je kar nekaj časa, da sem dobil odgovor od OKS. Ljudje so začeli
govoriti, da bodo začeli sami zbirati denar, da bom šel na olimpijske
igre. OKS se je odločil, da me s sabo vzame kot gosta. Izbral sem
si tiste dni, ko je nastopal Kozmus. Organizacija je bila na vrhuncu.
Za moja leta so bili to naporni štirje dnevi, ampak sem jih zdržal.
Mogoče je bila to tudi posledica adrenalina. Tudi precej mlajši od
mene so se čudili, da sem zdržal.
Super je bilo tudi, da je prišla tudi druga olimpijka iz Londona, Ruža
Vojsk, ki živi New Yorku. Tako smo se tiste štiri dni družili in vsi smo
bili zelo navdušeni ter zadovoljni.
Kaj pa mislite o sloganu »Važno je sodelovati, ne zmagati«? Kdaj
je imel večjo veljavo?
Vsi novinarji in tudi drugi ljudje gledajo predvsem na medalje. Mi
imamo v knjižici Naši olimpijci na spisku približno 600 športnikov, ki
so bili na olimpijskih igrah, od tega pa jih je medalje osvojilo le okoli
60. Ampak olimpijec ni samo tisti, ki je dobil medaljo.
Kaj pa menite o dopingu?
V naših časih sploh nismo vedeli, kaj je to doping. Naš doping je bila
čokolada, ki se takrat še ni tako prodajala. To je prišlo precej pozneje.
Ko sem bil selektor jugoslovanske reprezentance, prav tako ni bilo
nobenega primera dopinga. Ko pa sem bil kapetan reprezentance
leta 1966 in smo bili na evropskem prvenstvu v Budimpešti, so
imele ženske takrat prvič tako imenovano kontrolo ženskosti ali
»sex kontrolo«. Dogajalo se je namreč, da so moški tekmovali pod
ženskimi imeni in dosegali dobre rezultate. Bilo je tudi zanimivo,
da je nekaj tekmovalk takrat nehalo tekmovati in se nikoli več niso
pojavljale na tekmovanjih.
Letos je slovenska reprezentanca domov prinesla štiri kolajne. Se
vam zdi to dober rezultat za tako majhno državo?
Govorilo se je, da je 7 ali 8 kandidatov za medalje. Ko so me pred
olimpiado spraševali, sem rekel, da bomo dobili 3 medalje. Jaz ljudi,
ki so bili kandidati za kolajne, tudi osebno poznam in lahko bi bilo
več medalj. Prepričan sem bil, da bo Peter Kauzer dobil medaljo,
vendar se mu ni posrečilo. Rekel bi, da je za tako majhno državo to
v redu. S tem smo lahko zadovoljni.
V sodelovanju s Tomom Levovnikom ste napisali tudi knjižico
Naši olimpijci. Zakaj ste se jo sploh odločili napisati?
To je zgodovina. Pisanje knjižice je bil zame neke vrste hobi. Tudi
sami športniki radi vidijo, da so nekje napisani. Zgodilo se mi je tudi,
da so nekateri športniki govorili, da so bili olimpijci, a v resnici sploh
niso bili. Tukaj pa je zdaj črno na belem dokazano, da tisti, ki so tukaj
napisani, so bili olimpijci.
Ste pa tudi v zelo dobri kondiciji. Kako pa ste jo ohranjali po tem,
ko ste nehali tekmovati?
Ko sem nehal tekmovati, sem še zmeraj malo »migal« s svojimi atleti,
ki sem jih treniral. Že po naravi sem gibčen, tako da sem se veliko
gibal in nikoli nisem veliko miroval. Tudi zdaj prižgem televizijo šele
zvečer, ker čez dan raje počnem kaj drugega, kot pa da posedam
pred televizijo. Jaz sem bil aktiven celo življenje in to me je praktično
držalo pokonci.
Ste imeli kakšnega vzornika?
Vsak športnik ima kakšnega vzornika. Ko sem jaz začel trenirati
atletiko, je bil najboljši atlet na svetu Jessie Owens, ki je zmagal na
OI v Berlinu leta 1936. Takrat je dobil 4 medalje in njegovi rezultati
so bili dolga leta najboljši na svetu. On je bil moj prvi vzornik za
šprinterske discipline.
Ali nam lahko poveste še kakšno nezgodo, ki se vam je pripetila?
Ko sem začel trenirati, je bilo v Zagrebu tekmovanje Ljubljana,
Zagreb, Beograd. Takrat sem nastopal za Ljubljano. Bil sem že tako
dober, da sem bil kandidat, ki bi v teku na 200 m lahko prinesel
točke, kar bi pomenilo skupno 1. mesto. Tekli smo na »drvenem«
11
stadionu (zgrajen je bil iz lesa), ki je zelo odmeval. Ko smo startali, se
mi je zazdelo, da sem slišal še en strel in mislil sem, da je sodnik start
prekinil, zato sem nehal teči. Bil pa je odmev, ki me je zavedel in
bilo je že prepozno, da bi ujel ostale tekmovalce. Zato sem odstopil
in bil zaradi tega zelo nesrečen, saj sem mislil, da je Slovenija s tem
izgubila. Na koncu smo za 1 točko vseeno rešili 1. mesto.
spremljati vsa športna tekmovanja. Sam sem hodil tudi na razna
tekmovanja, da sem si razširil obzorja in dobil občutek, kako vse to
poteka. Zdaj pa sem si v Londonu poleg tenisa in atletike ogledal
tudi gimnastiko, plavanje, košarko ter odbojko na mivki. Na slednji
sem sedel z Mirom Cerarjem in ta me je vprašal, če mislim da ta šport
spada na OI. Odgovoril sem mu, da spada na plažo in ne na stadion.
Kateri šport razen atletike vam je še všeč?
Hvala za vaš čas.
Praktično gledam vse športe. Dolga leta sem bil sekretar Urada za
vrhunski šport v Ljubljani in tam sem moral po službeni dolžnosti
Leja Messec in Klementina Krulec
Mamma Mia z druge strani
Se še spomnite muzikala, ki so ga letos na velikem odru v žalskem
kulturnem domu odigrali naši devetošolci? Kako je sploh prišlo do
izvedbe tako zahtevnega projekta, koliko časa so se pripravljali in
podobno, smo povprašali njihovo mentorico, učiteljico angleščine
in slovenščine, gospo Veroniko Tavčar.
katerem so sodelovali učenci 9. razredov naše šole.
Kako je prišlo do ideje o muzikalu Mamma Mia in komu se je
porodila?
Učenci, ki v predstavi pojejo, so obremenjeni z več stvarmi: govorijo,
igrajo v angleščini, plešejo in pojejo. Vse to zahteva ogromno
koncentracije, kondicije, natančnosti … Ker pa so besedila pesmi
del celotnega dogajanja, bistvenega pomena za samo vsebino, smo
razmišljali o več možnostih in izbrali to, kar se je videlo oz. slišalo na
odru – na originalno glasbo smo posneli njihove vokale.
Ideja se je porodila naši bivši učenki Lari Safran, članici prve
gledališke skupine Page2Stage. Nekega dne je prišla v šolo z idejo,
da je gledala odličen film Mamma Mia, zato je predlagala, da se
v naslednjih letih na šoli lotimo prav tega muzikala. Čeprav me
sam naslov sprva ni mikal, sem bila ob ogledu tega filma trdno
prepričana, da bo to zagotovo moj naslednji projekt. Preprosto sem
ga začutila. Od tam naprej je bila pot do premiere pravzaprav le še
stvar časa in trdega dela.
Po katerih kriterijih ste izbirali igralce?
Kriterij je bil najprej zelo enoten. K sodelovanju sem povabila vse
lanske osmošolce, ki so si tega želeli. Na začetku jih je sodelovalo
več kot trideset, učilnica je dobesedno pokala po šivih. Potem pa
so učenci drug za drugim odhajali, saj so videli, da gre za trdo delo.
Začele so se bralne vaje, kamor je bilo treba prihajati redno. Skoraj
vsak teden se je kdo poslovil. Potem pa je ostala skupina, s katero
smo začeli delati intenzivno. Učenci so si pričeli izbirati vloge, ki bi
jim bile pisane na kožo. Le-teh je v omenjenem muzikalu kar 13,
kar je ogromno, poleg tega pa smo potrebovali še skupino dobrih
plesalk, ki bi hkrati predstavljala t. i. živo sceno in bi se ves čas aktivno
vključevala v samo dogajanje na odru. K sodelovanju smo povabili
še prišepetovalko, garderoberko, lučkarja in tonskega tehnika, brez
katerih bi bilo predstavo nemogoče izvesti.
Igra vključuje ples, dramatizacijo, petje in predvsem znanje
tujega jezika. Kako ste povezali vse to?
Vsekakor se učenci najprej spoprimejo s samim besedilom, saj je
bilo treba razumeti zgodbo, značajske poteze vlog ... Osnova je
obvladovanje besedila, ko gre za pravi izgovor besed, pravo dikcijo;
ko smo to usvojili, smo se začeli orientirati še v prostoru, uporabljati
rekvizite, kostume, po novem letu pa se je vključila še koreografinja
Maja, ki je začela s plesnimi vajami. Na koncu smo odšli še v Robijev
studio, kjer so učenci posneli pesmi.
Mamma Mia! Ne morem verjeti, da smo si predstavo ogledali
zadnjič.
Tudi gospa Marjana Lešnik je sodelovala pri ustvarjanju muzikala
Mamma Mia, ki je nastal v okviru projekta »PAGE 2 STAGE«, v
Špela Razboršek se je pogovarjala z gospo Lešnik.
1. Kako ste prišli do ideje, da bi vokale učencev oz. igralcev za
pesmi, ki so bile vključene v predstavo, posneli kar v studiu?
2. V katerem studiu ste z igralci posneli njihove vokale? Kako so
potekala snemanja in koliko časa?
Snemali smo v studiu Roberta Klopčiča (KA 2) v Petrovčah, in
sicer tako, da so pevci peli v mikrofon, gospod Robert je snemal,
netočnosti pa smo sproti popravljali, kar pomeni, da so tako
dolgo ponavljali kak del pesmi, da je bilo zadovoljivo. Delali smo 3
popoldneve po 4-5 ur.
3. Med predstavo ste imeli nadzor nad učenci,ki so bili odgovorni
za osvetljavo, mikrofone, glasbo … Koliko vaje ste potrebovali,
da ste vse te stvari uskladili?
Pred premiero smo imeli kar nekaj vaj v žalski dvorani. Z učencema, ki
sta prevzela t. i. tehnični del, smo najprej na besedilo zapisovali, kdaj
katera glasba, kje ta ali ona osvetlitev itd. Počasi je to postalo jasno
in »avtomatizirano« opravilo. Na koncu smo stvari obvladali že brez
zapiskov.
4. Kateri del glasbenega dela vam je najbolj všeč?
Celostna predstava mi je blazno všeč in od prvega do zadnjega
trenutka vedno znova uživam; kot najljubša pa bi morda izpostavila
dialoga med mamo in hčerjo ter mamo in Samom, ki na koncu
postane njen mož. Zelo čustveno in doživeto odigrano, kot pravi
profesionalci.
5. Na tem področju ste tudi vse tri mentorice (ga. Veronika Tavčar,
ga. Maja Bubik in vi) dobile Savinova odličja. Koliko vam to
pomeni, ste to pričakovali? Priznanje za tako delo oz. to predstavo si v prvi vrsti zaslužijo
devetošolci in gospa Veronika, ki je verjela v projekt in izbrane
nastopajoče. Če pa smo k temu pripomogli še ostali, potem
priznanje dobi svojo težo oz. pomen. Mislim, da smo vsi lahko
ponosni, da smo ga dobili.
Še enkrat iskrene čestitke devetošolcem in mentoricam.
Pina Držan in Špela Razboršek
12
Turistično društvo po starem programu in pomlajeno
Zimsko in zgodnje spomladansko dogajanje društva je šlo po starih
tirnicah, vendar z vloženim trudom v zadovoljstvo članov, krajanov
in obiskovalcev naše KS. Novosti je prinesla nova sekcija Šmenta
polenta z novimi idejami in mlado energijo.
Pust smo letos obeležili s srečanjem mask v gasilskem domu v Arji
vasi. Za skupno masko za občinski karneval se tokrat nismo odločili
- premalo in preveč idej in premalo časa. Skupina sodelujočih pa
je ostala zvesta tradiciji in prijetno praznovanje pusta v gasilskem
domu v Arji vasi je izzvenelo v resno obljubo, da naslednji karneval
ne bo minil brez nas. Ideje bomo zbirali že na kostanjevem pikniku.
V soboto pred Cvetno nedeljo smo pod mentorstvom Jožeta
Stepišnika v Drešinji vasi izdelovali butare. Skupina veščih fantov
je tudi letos izdelala svojo – 18 metrsko butaro – že prejšnji dan in jo
na cvetno nedeljo ponosno odnesla v Petrovško cerkev.
Trto Arnovčanko smo letos rezali med sneženjem. Možen je bil
le častni rez gospodarja trte - Jožeta Delakorda, prijetno druženje
v gasilskem domu v Arji vasi pa smo izkoristili tudi za načrtovanje
zasaditev in pomlajevanje vaških gred.
V skupno, občinsko čistilno akcijo, smo se kot vsako leto s posebno
vnemo in številčno vključili člani TD iz Ruš, Male Pirešice in Arje
vasi. Ugotavljamo, da redno pomladno čiščenje okolja in posebej
nabrežin prispeva k temu, da je odnos do okolja boljši, nepravilno
odloženih odpadkov pa je manj.
Še vedno pa ostajajo črna odlagališča. Poleg odlagališča pri podrtih
hlevih ob nekdanji zaloški graščini, je najdeno še odlagališče ob
Mali Pirešici blizu Ruš.
Na velikonočno soboto smo se ponovno zbrali ob otvoritvi razstave
velikonočnih dobrot Ko zacveti dren in zadišijo potice. Tudi
letos, že devetič po vrsti, je Jožetu Stepišniku uspelo spodbuditi
gospodinje, da so obogatile razstavo z izdelki spretnih rok. Krog
razstavljalcev je tudi letos presegel meje vasi in občine. Spet smo
občudovali izdelke domačih otrok in vrtcev. Poleg postnih jedi so
razstavo obogatile lubenske potice, križi, kresilne gobe, umetniško
okrašeni pirhi in seveda butara velikanka.
13
Društvo je kot vsako leto sodelovalo pri postavitvi mlaja na Zaloški
Gorici, v Arji vasi in v Drešinji vasi. Skupaj z gasilci ohranjamo lep
star običaj, ki zahteva znanje, moč in je prilika za prijetno druženje
vaščanov.
Na dan zemlje smo se letos izobraževali. Izpopolnjevali smo
naše znanje in spoznanja o spomladanskih zasaditvah gred in
vrtov. Tokrat je svoje znanje in bogate izkušnje delila z nami Maja
Podgornik, ki nas je usmerjala tudi v ekološko vrtnarjenje in nam
predlagala dopolnitve zasaditev vaških gred. Ob tej priliki smo se
zahvalili tudi 25 članicam in enemu članu, ki skrbijo za urejenost
vaških gred in zasaditev.
Drevo v počastitev dneva zemlje so tokrat posadili v Drešinji vasi,
ob igrišču.
Društvo smo razširili in pomladili s sekcijo Šmenta polenta, ki je
v tem času že pripravila predstavitev, srečanje na temo sivke in
delavnico slikanja na tržnici v Žalcu. Sekcija se s svojim programom
usmerja v skrb za aktivno preživljanje prostega časa, pozitiven
pogled na svet in zdrav način življenja, s smehom, gibanjem in
ustvarjalnostjo.
V spomladanskem času smo obiskali člane, ki so s članarino potrdili
pripadnost društvu. Naše članstvo se je povečalo in šteje 186
krajanov.
Kaj se bo dogajalo do jeseni
V dogajanje v okviru Petrovčevanja se bomo vključili s košnjo po
starih običajih, kmečko tržnico in delavnico Šmente polente na
Zaloški Gorici pri Obrezovem kozolcu v soboto, 25. maja.
Naslednjo soboto, 1. junija, pa bomo skupaj z DU pripravili pohod
po poteh KS.
V juniju si bomo ogledali vasi in pričeli z ocenjevanjem urejenosti
hiš, kmetij in poslovnih objektov in do konca septembra pripravili
predloge za priznanja.
Letna ekskurzija članov bo že tradicionalno drugo soboto v juniju
– letos je to 8. junij.
Konec avgusta bomo spet sodelovali pri občinski prireditvi Pohod
po hmeljski poti, ki je vedno širši slovenski turistični dogodek.
Za Turistično društvo Petrovče
Marjeta Grobler
14
Prostovoljno gasilsko društvo Arja Vas
Letos praznujemo delovno, a skromno in ponosno! Prostovoljno
gasilsko društvo Arja vas je društvo posebnega pomena, ki ima z
Občino Žalec sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje nalog
zaščite in reševanja na svojem požarnem območju in širše. Zato
imamo sicer malo zastarelo, a primerno opremo ter usposobljeni
moško in žensko desetino. Vaščanom smo svojo pripravljenost
pokazali na sektorski vaji simulacije potresa na kmetiji Štriker in
na sicer lažno javljenem požaru v Rušah. Uspešno smo speljali
volilni občni zbor in staremu vodstvu društva podaljšali mandat.
Pozimi smo se nagradili z gasilskim izletom na polete v Planico,
spomladi pa s tradicionalno ročno postavitvijo mlaja. Naša mladina
je uspešno tekmovala na orientaciji gasilske zveze Žalec, od tam so
prinesli medalje. V Petrovški baziliki se je 70 gasilcev našega sektorja
poklonilo našemu zavetniku svetemu Florjanu. Ob dnevu Civilne
zaščite smo na prireditvi v Šoštanju ob naši 110 letnici delovanja,
prejeli »srebrni znak civilne zaščite«. Naši gasilci vas bodo maja
obiskali, saj moramo kupiti novo motorno brizgalno. Izbrali smo
si klasično MB Rosenbauer, ki bo zamenjala dotrajano MB Ziegler.
Nekaj sredstev ima društvo, nekaj jih dobimo iz požarnega sklada,
nekaj sredstev pa pričakujemo od krajanov. Motorno brizgalno
pravzaprav kupujemo za vašo zaščito in reševanje, saj je koristna tako
za gašenje v požarih, kot za črpanje ob poplavah. Že v naprej se Vam
zahvaljujemo za donacijo v obliki botrstva ali žebljičkov na praporu.
Prisrčno Vas vse vabimo 21. septembra v Mlekarno Celeia v Arji vasi,
kjer bomo sklenili praznovanje naše 110 letnice. Prejeli bomo Srebrni
znak civilne zaščite Republike Slovenije, razvili nov društveni prapor,
prvič zagnali novo motorno brizgalno Rosenbauer FOX III in podelili
priznanja našim najboljšim gasilcem!
NA POMOČ!
Iztok Uranjek
Priprave na dolgo vroče poletje
Drešinja vas je kot velemesto, ki nikoli ne spi. In takšna je bila tudi
to zimo in pomlad. Pridnost naših članov se je začela kar s 1. 1.
2013, saj smo varovali novoletni ognjemet v Žalcu. Uspešno smo
izvedli zbor članov društva, bili v Gregurovcu, varovali parkirišča
na Jožefovem sejmu, naredili butaro velikanko, povabili ljudi na
razstavo Velikonočnih jedi, v naši dvorani gostili vokalno skupino
Candela z gosti, organizirali kviz mladine, postavili prvomajski mlaj.
Letos smo kot prvi in verjetno edini postavili tudi otroški mlaj, ki so
ga lastnoročno postavili naši otroci. Člani A so uspešno sodelovali na
pokalnem tekmovanju GZ Slovenije v spajanju sesalnega voda. Tudi
starejši gasilci že tekmujejo v ligi GZ Slovenije. Vse ostale, pionirje,
mladince, članice ter člane A in B pa tekmovanja še čakajo. Pridno
vadimo, saj se prva tekma, ki bo 2.6., hitro bliža.
Vse ljudi dobre volje vabimo v Drešinjo vas 29. maja, ko bo košarkarski
turnir trojk na igrišču pred gasilnim domom. Vabljeni pa tudi na prvo
ligaško tekmo GZ Žalec, ki se bo 8. junija 2013 odvijala v Drešinji vasi.
Gregor Košec
Novo vodstvo v PGD Dobriša vas Petrovče
Društvo je 26.1.2013, na zboru članov izbrali novo vodstvo društva za
obdobje 2013 - 2018. Tako je bil izvoljen za predsednika Bernard Jelen
in za poveljnika Davor Čadej, tajnik pa je ostal še naprej Marko Arnšek.
Iz poročil je bilo zaznati, da je bilo društvo pri uresničevanju svojega
programa uspešno. V tem obdobju ni zabeleženih večji požarov,
ali drugih nesreč. Temu gre zahvala preventivi in usposobljenosti
članov društva in požarni osveščenosti krajanov. Občnem zboru so
prisostvovali predsednik KS Marjan Volpe in predstavnik OGZ, ki je
izpostavil nekatere zahteve, ki so postavljene pred društva in jih je
kot take tudi potrebno upoštevati pri svojem delu. Prisotni so bili
tudi predstavniki sosednjih PGD. Dosedanji predsednik Drago Pintar
je vodil društvo od leta 1993. V tem obdobju so dosegli pomembne
uspehe in postavili zgodovinske mejnike društva. Njegov prispevek je
bil izjemen in večplasten, zato so se mu zahvalili za njegov nesebičen
trud in voljo ter vizijo napredka. Novo vodstvo društva si je zadalo
program z velikim optimizmom in s poudarkom na izobraževanju,
usposabljanju in tehniški opremljenosti. V društvu se je tudi utrdila
ženska desetina, kar je bila dolgoletna želja vodstva društva. Veterani
imajo v društvu ustrezno mesto, tudi njim gre zahvala za dosežke,
na katerih temeljijo zgodovinski mejniki razvoja. Veterani in celotno
društvo je ponosno, da imajo v svoji sredini še edinega živečega
ustanovnega člana društva Josipa Apnarja – Pepija. Upravni odbor
društva je na prvi seji imenoval vse ostale organe društva. Pri tem je
potrebno izpostaviti, da je imenoval tudi novo komisijo za zgodovino
in informacije, katere naloga je arhiviranje dokumentov in gasilske
opreme ter informiranje javnosti o njenem delovanju. Po končanem
delu zbora je v prijateljskem razgovoru tekla beseda o življenju
in delu iz preteklosti in sedanjosti, kar se izkazuje na zgodovinskih
slikah, ki so izobešene na zidovih dvorane. Nekdo je dejal, da je bilo
to, kar so počeli v letih od 1990 do 1995, noro in neponovljivo. Človek
je včasih resnično sposoben narediti nekaj nemogočega, to je tudi
v večini primerov, ki smo jim priča v zadnjem času, ko se pojavljajo
nepredvidljive naravne katastrofe, katerih intenziteta se vedno bolj
povečuje.
Iz sprejetega programa za leto 2013 je poveljstvo takoj pristopilo
k realizaciji zadolžitev. Tako se je organiziral osnovni tečaj za
»izprašanega gasilca«, kar je razumljivo, saj ne more nihče operativno
nastopati pri reševanju. Tečaj je potekal v organizaciji društva PGD
15
Dobriša vas - Petrovče v času od 1.3.2013 do 17.3.2013, udeležilo
se ga je 34 tečajnikov iz štirih društev. Iz našega društva je tečaj
uspešno opravilo 9 tečajnikov. Vsem čestitamo za opravljen uspeh in
usposobljenost.
V okviru krajevnega praznika KS Petrovče se po programu«
Petrovčevanja« organizira 31 maja 2013 tretje tradicionalno pionirsko
tekmovanje gasilcev pionirjev, ki ga organizira PGD Dobriša vas Petrovče, sekcija za pionirje.
Tone Zdolšek, predsednik komisije KZI
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja
Krajevna organizacija Petrovče
Na področju ohranjanja izročila narodnoosvobodilnega boja smo
bili tudi letos aktivni, saj je to temeljna programska naloga našega
združenja. Ena od stalnih nalog je tudi skrb za spominska obeležja
in njihovo obnavljanje, na našem območju jih je devet. Ob tej
priložnosti moram pohvaliti in se zahvaliti članom, ki skozi leto
skrbijo za obeležja.
Naša organizacija je sodelovala na veliko prireditvah, ki so bile
organizirane v spomin na pomembne dogodke v času NOB:
udeležba na proslavi na Osankarici, kjer je bila zadnja bitka
Pohorskega bataljona leta 1943, na Sedlarjevem – prihod XIV.
Divizije leta 1944, svečanost na Frankolovem – 12. Februar 1945,
obešanje 100 talcev, saj je tam prenehalo življenje petim žrtvam iz
Žalske občine. Proslava v počastitev Dneva upora proti okupatorju
26. aprila je izzvenela v čast 72. let OF v Domu II. Slovenskega
tabora v Žalcu, slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenj
borcev Slovenije Janez Stanovnik, ki je ob tej priliki podelil srebrno
plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijanu
Turičniku, predsedniku ZB Petrovče.
partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Udeležilo se ga je kar
nekaj naših članov.
V mesecu marcu smo imeli občni zbor članic in članov. Na njem smo
sprejeli program in načrte za leto 2013. V članstvo smo sprejeli 4
nove člane in s tem številčno okrepili in pomladili organizacijo, ki
šteje sedaj 88 članic in članov. Žal se nam število krči zaradi biološke
zakonitosti. V septembru je preminula članica Milena Šah iz Dobriše
vasi in v novembru je preminula članica Dobrila Zadel iz Levca.
V mesecu maju smo se udeležili dveh svečanosti. V dopoldanskem
času 9. maja smo bili prisotni v Letušu, kje je bila proslava v spomin
na dan zmage, nato pa še v večernem času v Topolšici. Obe proslavi
sta bili izredno dobro obiskani in zelo kvalitetno pripravljeni.
Omeniti velja še našo aktivnost, ki jo organiziramo skozi vse leto in
to je obiskovanje naših članic in članov, ki so oboleli in tako potrebni
naše pomoči. Teh obiskov je bilo deležnih 9 članov. Ugotavljamo, da
so takšni obiski nadvse pomembni, ker na takšen način vzdržujemo
stike s člani, ki se ne morejo udeleževati naših shodov in proslav.
Osrednja proslava 72. let OF pa je bila 27. aprila v Ljubljani, v
športni dvorani Stožice, kjer je bil veličasten koncert Tržaškega
Marijan Turičnik, predsednik
Program dela društva upokojencev
V našem društvu imamo kar nekaj sekcij, ki so zelo aktivne. Znotraj
športno rekreativne sekcije se odvijajo različne aktivnosti, kot
so streljanje z zračno puško, Rusko kegljanje, balinanje, ribolov
in podobno. Seveda pa tekmujemo tudi z drugimi društvi. Naši
tekmovalci bodo tudi v tekočem letu pridno trenirali in se udeležili
športnih tekmovanj, ki ji bo organizirala ZDUO Žalec, sosednja
društva upokojencev in DU Petrovče.
Sekcija pikniki bo skupaj z vodstvom našega DU organizirala
različna družabna srečanja, ki se bodo v večini dogajala v RC Ruše.
Trudili se bomo, da bodo naši pohodi in izleti še bolj zanimivi in
varnejši. Kot lahko vidite, jih bo kar nekaj:
1. Pohod na Štefanski vrh 1018 m n.v. – KOROŠKA;
2. Izlet na Šentjernej krožna pot – DOLENJSKA;
3. Tumova koča na Slavniku 1028 m n.v.- PRIMORSKA;
4. Pohod po poteh KS Petrovče v okviru Petrovčevanja;
5. Mihom dom na Vršiču – Ruska kapelica 1085 m n.v., GORENJSKA;
6. Dom na Komnu 1684 m n.v. – KAMNIŠKE PLANINE;
7. Štuhecov dom 1100 m n.v. – Sveti trije kralji na Pohorju
8. Planinski dom na Krimu 1107 m n.v. – okolica Ljubljane.
Obiskali bomo starejše osamljene člane.
Za vse pohode in izlete je dogovorjena prehrana in lokalni vodiči.
Igranje kart in šaha bo potekalo po že ustaljenem programu štirikrat
mesečno v RC Ruše
Ljudski pevci našega DU bodo tudi v tem letu aktivni. Imeli bodo
redne pevske vaje. Nastopali in peli bodo na večini naših društvenih
srečanj, v bližnjih domovih upokojencev in ob različnih drugih
priložnostih.
Sadjarji in vinogradniki bomo delili strokovne napotke za gnojenje,
škropljenje in druga opravila.
Kolesarji bomo imeli vse od pomladi pa do jeseni rekreativne vožnje
dvakrat mesečno ob četrtkih.
Pozorni bomo na okrogle obletnice naših članov.
Ob koncu leta bomo obiskali in obdarili nad 50 naših članov starejših
od 80 let.
Merili bomo krvne vrednosti.
Pri DU Petrovče bo delovala blagajna vzajemne pomoči.
Za RC Ruše program aktivnosti za izvedbo del še ni dokončno
usklajen;
Preko celega leta si bomo v vodstvu društva prizadevali, da bi s
številnimi srečanji, ki jih prirejamo, čim bolj popestrili življenje nas
upokojencev v zadnjih letih življenja.
Trudili se bomo, da bi bilo vsako srečanje dobro obiskano in da bi se
dobro počutili. Menimo, da nam bo vsaj nekaj tega uspelo.
mag. Ivan Glušič, predsednik