BORZA STREH Zaslužite s streho Z oddajo strehe lahko dobite do deset tisoč evrov M arsikdo težko iz lastnega žepa financira postavitev svoje sončne elektrarne. Čeprav so pribitki na posojila zdaj visoki, lahko svojo streho dobro izrabite. Tudi v Sloveniji namreč nastaja borza streh, na kateri se srečujejo najemniki in najemodajalci. Jure Ugovšek [email protected] 100 kvadratnih metrov ali več mora meriti streha, da je primerna za oddajanje za sončno elektrarno. Najugodnejša je južna lega, sprejemljiv pa je tudi najem strešnih površin, obrnjenih na jugovzhod in jugozahod. V Nemčiji že kar nekaj časa obstaja borza streh za montažo sončnih celic (http://www.dachboerse.net). Lastnik strehe in investitor ponavadi skleneta 20-letno pogodbo za najem strehe, na katero najemnik postavi sončno elektrarno. Lastnik navadno prejme plačilo v vrednosti od pet do šest odstotkov od proizvedene električne energije, mogoč pa je tudi drugačen dogovor. Mitja Troha iz podjetja Energosolar – to je nosilec licence za borzo streh v Sloveniji – pravi, da je zdaj v Nemčiji povpraševanje po najemu streh večje od ponudbe. Takšno borzo vzpostavljajo tudi v Sloveniji. Najprimernejše so obrnjene na jug Troha je pojasnil, da se bodo v Sloveniji zaradi državne uredbe o odkupu električne energije, pridobljene iz sončnih žarkov, strehe najemale za 15 let. Pravi, da so za oddajanje primerne strehe, ki merijo vsaj sto kvadratnih metrov. Najugodnejša je južna lega, sprejemljiv pa je tudi najem strešnih površin, obrnjenih na jugovzhod in jugozahod. Najemodajalec ne prevzema tveganj in mu ni treba financirati ničesar. Za oddano strešno površino od investitorja prejema najemnino v vrednosti od pet do šest odstotkov zajamčene odkupne cene električne energije, proizvedene iz sonca. Po podatkih Agencije za prestrukturiranje energetike trenutna odkupna cena kilovatne ure za sončno energijo znaša 37,42 evrskega centa. Med drugim je cena odvisna tudi od količine oddane energije. »Oddaja strehe v najem za postavitev sončnih elektrarn je ena izmed možnosti za lastnika strehe, kako izkoristiti neuporabljeno, vendar koristno površino,« pravi Kristijan Brecl iz laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Seveda to velja, če lega strehe ustreza zahtevam za postavitev sončne elektrarne. Poleg najema si lahko najemodajalec s tem pomaga zagotoviti potreben finančni vir za morebitno obnovo strešne kritine. »Oddaja streh omogoča posamezniku, ki nima dovolj finančnih sredstev, ima pa nepremičnino, da po svoje pripomore k proizvodnji električne energije, prijazni do okolja,« pravi Brecl. 18 P&P panoge in posel Okolje in energija Najemnina je odvisna od lastnosti strehe in povpraševanja Pred dobrim letom dni smo v reviji Moje finance (http://www. finance.si/227166) pisali o Kranjčanu Brunu Blatniku, ki po postavitvi lastne sončne elektrarne z oddajo elektrike v povprečju prejme 240 evrov na mesec. Za postavitev je porabil približno 40 tisoč evrov, naložba pa naj bi se mu povrnila v 12 do 14 letih. Po takratnih izračunih bi z oddajanjem strehe v povprečju prejemal 15 evrov na mesec. Kot je napisano na spletni strani (www.borzastreh.si), je najemnina odvisna od kvalitativnih lastnosti in povpraševanja. Za izrabljen kvadratni meter strešne površine se najemni zneski gibljejo med 32 in 44 evri za celotno obdobje. Kot predplačilo je mogoče razumeti delne zneske celotne najemne cene. Ker pa ima v tem primeru investitor veliko obrestno izgubo, je treba upoštevati tudi obrestno izravnavo. Pri oddajanju 320 kvadratnih metrov uporabne in kakovostne strešne površine z idealno usmeritvijo strehe na jug bi bila celotna najemnina okoli 14 tisoč evrov. Približno polovico najemodajalec prejme vnaprej, nekaj se odšteje zaradi izravnave obresti, preostanek pa dobi najemodajalec plačan v letnih obrokih. V Nemčiji tudi dvomestni donosi V Nemčiji so najemniki streh s postavitvijo sončnih celic dosegali tudi dvomestne donose (z 80-odstotnim bančnim kreditiranjem posamezne elektrarne), pri čemer so tvegali zelo malo, je povedal Troha. »Z uporabo priznanih blagovnih znamk in izdelkov je praviloma zelo malo izpadov,« pojasnjuje Troha. Pogodba naj ščiti najemodajalca in najemnika Kristijan Brecl opozarja, da je tako kot pri vsakem najemu in oddaji tudi v tem primeru treba pazljivo sestaviti pogodbo, ki bo ščitila najemodajalca in najemnika. »Treba je določiti najemnino, ki je ponavadi vezana na proizvodnjo električne energije, dobo najema, lastništvo elektrarne po potečeni dobi najema in drugo,« našteva. Prav tako se mora zaščititi investitor. »Na primer pred zamenjavo lastnika objekta,« opozarja Brecl. Pojasnil je še, da lahko za najemodajalca dolgoročna pogodba pomeni oviro pri morebitni preureditvi ali nadgradnji objekta. Pred oddajo, se poučite o sončnih elektrarnah Brecl opozarja, da se borza streh v Sloveniji šele vzpostavlja, zato je treba biti pri previden izbiri morebitnega posrednika. Prav tako je dobro, če je najemodajalec poučen o sončnih elektrarnah in ima vpogled v gradnjo. Samo tako lahko namreč vidi dodano vrednost svoje strehe in kakovost sončne elektrarne.