1. No category

H
A
HR
I
Identiteta je tudi
interpretacija
preteklosti
Slovenska mreža za interpretacijo dediščine
Identiteta je tudi interpretacija preteklosti
Slovenska mreža za interpretacijo dediščine
Uredniški odbor:
Lili Mahne
Tina Mahne
Metka Starič
Tomaž Stojanovič
Izdal:
Notranjski ekološki center NEC, Cerknica
Zanj:
Lili Mahne
Izvedba:
PARNAS IKT d.o.o.
(Prevodi v angleški jezik: Andrej Lovšin)
Fotografije:
arhivi predstavljenih NVO
Oblikovanje in priprava na tisk:
Kenig d.o.o. Grosuplje
Januar, 2010
CIP
2
SLOVENSKA MREŽA ZA INTERPRETACIJO
DEDIŠČINE
Naravna in kulturna dediščina predstavljata enega od temeljev narodne
zavesti in tudi razvoja. Tako smo prepričani v Slovenski mreži za interpretacijo
dediščine, ki jo sestavljamo nevladne organizacije, ki jim je razvojno
organiziranje dediščine izziv in vsakdanje delo.
Mrežo, ki jo vodi Notranjski ekološki center iz Cerknice, sestavlja preko 40
nevladnih organizacij (društev, fundacij in zasebnih zavodov) iz cele Slovenije.
Naš namen je, da naravno in kulturno dediščino iz svojih okolij preko ustrezne
rabe tudi ohranjamo. Orodje za takšno delo je spoštovanje vrednot dediščine
pri njenih nosilcih in pri strokovnih institucijah, ki se ukvarjajo z dediščino,
odgovoren razvojno projektni pristop in interpretacija dediščine. Pomembno je
tudi mrežno razvojno sodelovanje in delo z mladimi.
Naša prva prizadevanja za oblikovanje mreže je leta 2007 podprlo Ministrstvo
za kulturo. V mrežo smo najprej povezali tiste nevladne organizacije, ki so
želele uspeti na razvojnih razpisih in hkrati zaposlovati. Na osnovi dobrih
izkušenj smo kot mreža izoblikovali prva skupna pravila in primere dobrih
praks. Izoblikovali smo tudi podporne razvojne storitve, ki so našim članom
omogočile večji uspeh pri pridobivanju razvojnih sredstev in vključevanju v
lokalni razvoj, kot so program LEADER, programi aktivne politike zaposlovanja,
programi mobilnosti in teritorialnega sodelovanja. Člani mreže so spoznali, da
so skupno delovanje, izmenjava izkušenj, sodelovanje z institucijami znanja in
mednarodno sodelovanje ključni za obstoj posameznega člana in celotne
mreže. Nastala je struktura, kjer se člani spoštujejo, podpirajo drug drugega in
si prizadevajo za skupen ugled mreže. Vključili smo se tudi v mednarodna
prizadevanja za razvoj kompetenc interpretacije dediščine in povečanje
pretoka znanj in informacij med člani mednarodne mreže.
Mreža je uspela pridobiti razvojna sredstva na Ministrstvu za javno upravo, ki
je v letih 2009 in 2010 podprlo delovanja vsebinskih mrež nevladnih
organizacij, kjer je poseben poudarek na mrežnem sodelovanju in civilnem
dialogu. S pomočjo razvojnih sredstev bomo lahko bolj uspešni pri
usposabljanju naših članov, oblikovanju razvojnih pobud v lokalnih okoljih in
promociji delovanja mreže v Sloveniji in tujini.
Izkušnje pri razvojnem delovanju po načelu od spodaj navzgor na področju
interpretacije dediščine so zelo dragocene. Prav tako so dragocene številne
vezi sodelovanja in zaupanja, ki so jih člani mreže izoblikovali med seboj in do
institucij znanja, predstavnikov lokalnih, regionalnih, nacionalnih in
mednarodnih struktur in do končnih uporabnikov storitev interpretacije
dediščine (šole, turistične organizacije, hoteli, organizatorji dogodkov, ...).
Vedno bolj se zavedamo, da so začetni utripi in prizadevanja ustvarili močno
srce, ki omogoča, da mreža postaja uspešna, prepoznavna in uporabna
gonilna sila.
Brošura je namenjena usposabljanju nevladnih organizacij za bolj učinkovito in
uspešno delo ter mednarodni izmenjavi izkušenj in dobrih praks na področju
interpretacije dediščine in razvojno projektnega dela.
Lili Mahne, vodja projekta
4
H
A
HR
I
Strokovna izhodišča za smernice
in standarde kakovosti
na področju načrtovanja
interpretacije
dediščine podeželja
Marjeta Keršič Svetel
Uvod
Interpretacija je oblika komunikacije, ki je stara toliko kot človeški rod. Gre za
prenašanje in posredovanje razumevanja, smisla, vrednot, konceptov in
odnosov kar je temelj človeške kulture. Seveda so se načini in sredstva
interpretacije spreminjali in tudi v današnjem času so v različnih družbenih in
kulturnih okoljih načini interpretacije različni.
Interpretacija naravne in kulturne dediščine je eno od ključnih orodij za
ohranjanje te dediščine. In ker sta naravna in kulturna dediščina ključni
sestavni del lokalne identitete, je interpretacija kot komunikacijski proces
izjemno pomembna tudi za njeno ohranjanje.
Ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter lokalne identitete je pomembno
predvsem za kakovost življenja ljudi, ki so v nekem okolju doma. Trajnostni
razvoj, kot ga razume Organizacija združenih narodov, pomeni tako
zadovoljevanje potreb sedanje generacije, da v ničemer ne ogroža
zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij in zajema tudi ohranjanje
kakovosti naravnega, kulturnega in socialnega okolja. Sodobni čas je čas zelo
hitrih sprememb. Močni procesi globalizacije prinašajo vse večje poenotenje,
izginjanje vsega tradicionalnega in lokalnega. Po drugi strani pa prav zato
vprašanje osebne, skupnostne in lokalne identitete dobiva vse večji pomen.
Tudi gospodarskega. Izrazita in dobro definirana ter ohranjena lokalna
identiteta je lahko razvojna prednost, za domačine pa del kakovosti življenja.
Kulturna dediščina beleži in izraža dolgotrajne procese zgodovinskega razvoja
in pomeni bistvo identitete narodnostnih, pokrajinskih in lokalnih skupnosti,
hkrati pa je neločljiv del sodobnega življenja. Zato je treba interpretacijo
obravnavati predvsem kot orodje, ki služi domačinom za utrjevanje lastne
identitete.
V sodobnem turizmu 21. stoletja je kakovostna interpretacija dediščine dobila
izjemno velik pomen. Turizem je potovanje k drugačnemu, novemu,
zanimivemu. Interpretacija, ki razkriva na prvi pogled skrita dejstva, koncepte
in vsebine, vzbuja čustvene odzive in vrednote ter utrjuje identiteto, je izredno
pomembno orodje za ustvarjanje kakovostnih sodobnih turističnih doživetij,
pa tudi dodane vrednosti turističnih produktov. Turizem na podlagi doživljanja
naravne in kulturne dediščine dandanes ni več le ogledovanje, ampak je
doživljanje in razumevanje. Brez kakovostne interpretacije si tega ni mogoče
več zamisliti.
V najširšem smislu pripadata naravna in kulturna dediščina vsemu človeštvu.
Vsak od nas ima pravico in dolžnost razumeti, ceniti in ohranjati univerzalne
vrednote te dediščine. Interpretacija je zelo pomembno orodje pri tem.
6
Poglavitni cilj interpretacije ni zgolj informiranje z nizanjem dejstev, ampak
predvsem odkrivanje njihovega pomena, vplivanje na odnos in vedenje ter
vzbujanje zanimanja. Interpretacija naj bi informirala, ozavestila, omogočila
globlje razumevanje naravnega, družbenega in kulturnega okolja, obogatila
znanje in vzbudila zanimanje za iskanje novih spoznanj o okolju in tudi o
samem sebi. Kakovostna interpretacija vedno temelji na resničnih dejstvih in
avtentičnih zgodbah. V tem se bistveno razlikuje od turistične animacije in
načrtovanja atrakcij, kjer avtentičnost in stvarna dejstva ne igrajo velike vloge
in je pomembno le, da je dogajanje zanimivo in se turisti zabavajo. Seveda je
interpretacija dediščine lahko turistična atrakcija, a glavni cilji interpretacije
niso slikovitost za vsako ceno, atraktivnost ali zabavnost sama po sebi.
Naloge interpetacije so:
- pritegniti pozornost,
- informirati, izobraziti in ozavestiti,
- obogatiti doživetja z globjim razumevanjem kulturnega in naravnega
okolja,
- vzpostaviti spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine ter
pomagati pri njunem ohranjanju,
- dvigniti zavest domačinov o pomembnosti in vrednotah njihove
dediščine, ohranjati njihov stik z dediščino in krepiti lokalno identiteto,
- med posebno pomembnimi nalogami interpretacije je tudi prevajanje
jezika strok v jezik navadne laične javnosti. Zato velja pravilo, naj se
interpretacijska sporočila izogibajo strokovni latovščini. Vse, tudi najbolj
zapletena znanstvena spoznanja, je mogoče povedati na enostaven in
vsem razumljiv način.
Lokalna identiteta seveda ni nekaj nespremenljivega in večnega. Zato je zelo
pomembno, da pri interpretaciji upoštevamo in spoštujemo časovno
opredeljenost: ali z interpretacijo pripovedujemo zgodbo o »tukaj in zdaj« ali
zgodbo o »tukaj v tem in tem obdobju«. Zgodbo o »tukaj in zdaj« domačini
navadno zelo dobro poznajo in ne čutijo potrebe po interpretaciji lastne
realnosti, ki jo vsak dan živijo. Drugače pa je z obiskovalci. Zanje »tukaj in zdaj«
pogosto ni nič manj zanimivo kot »tukaj pred 1000 leti« in bolj ko prihajajo iz
drugačnega okolja, bolj potrebujejo tudi interpretacijo sodobnega
vsakdanjega življenja območja, kamor prihajajo. Interpretacija zato ni nujno
zazrta v pretekla obdobja, lahko posreduje tudi smisle, vrednote, koncepte in
odnose, kakršni so tukaj in zdaj. (Za obiskovalce iz mesta ni nič manj zanimivo
spoznati, kako poteka sodobna pridelava mleka, kot spoznavati življenje pašne
planine pred 100 leti. Oboje je za sodobnega meščana svet, ki ga morajo šele
odkriti, spoznati in razumeti ter si do njega ustvariti osebni odnos.)
Sredstva in oblike interpetacije naravne in kulturne dediščine so lahko zelo
različna. Predvsem interpretacijo delimo na osebno in neosebno:
Osebna interpretacija
Neosebna interpretacija
(Človek - interpretator v neposrednem
stiku z občinstvom)
(Človeka - interpretatorja nadomeščajo
različna druga sredstva, neposrednega
stika s človekom - interpretatorjem ni)
Pripovedovanje
Demonstracija
Inštruktorstvo
Vodenje
Uprizarjanje
Table
Tiskovine
Zemljevidi
Interpretacijski kioski
Avdio sredstva
Video sredstva
Multivizije in film
Internet in interaktivni displeji
Digitalna sredstva v povezavi z
GPS - navigacijo
Razstave
Interpretacijski centri
Seveda se obe temeljni vrsti interpretacije lahko tudi prepletata: na razstavi
lahko nastopa pripovedovalec, lahko se zgodi celo uprizoritev, video sredstva
so lahko pripomoček pri inštruktorstvu in podobno).
Kulturne dejavnosti (glasba, ples, likovne dejavnosti, film, video, gledališče,
književnost) so lahko zelo pomembna sredstva kakovostne interpretacije. Toda
če gre za interpretacijo, so kulturne dejavnosti prav to: sredstva v službi
komunikacijskega procesa, ki ima jasne cilje, kot smo jih navedli zgoraj. Zaradi
dejstva, da dobra interpretacija posreduje ne le informacije, ampak tudi
vrednote, koncepte in čustvene odzive, je jezik umetnosti pogosto zelo
7
učinkovit za doseganje ciljev interpretacije. Noben biološki analitični prikaz
biodiverzitete travniških združb navadnemu človeku ne interpretira vrednot
travnika bolje, kot le nekaj verzov Župančičeve pesmi:
»Da vidiš zdaj naša polja!
Kot mašna ruta pisana,
vsa z rožami porisana,
pa sama židana volja!«
Glede na to, da si želimo, da bi si tisti, ki jim je interpretacija namenjena, njena
sporočila trajno zapomnili, je treba opozoriti na to, kako ljudje pomnimo. V
povprečju si zapomnimo:
10% tega, kar slišimo,
30% tega, kar preberemo,
50% tega, kar opazujemo,
90% tega, kar sami počnemo.
Interpretacija bo uspešnejša, če bo spodbujala ljudi k aktivnemu sodelovanju,
če bo vključevala čim več čutov in posredovala čim bolj jasna komunikacijska
sporočila.
Utemeljitelj interpretacije kot komunikacijske stroke Freeman Tilden je leta
1957 postavil temeljna načela kakovostne interpretacije:
- interpretacija mora povezati temo, ki jo interpretiramo, z osebnimi
izkušnjami in doživetji ljudi, ki jim je interpretacija namenjena,
- interpretacija mora zadovoljevati potrebe ljudi, ki jim je namenjena,
zato je treba te potrebe najprej prepoznati,
- interpretacija ni informiranje, ampak razkrivanje globjega smisla
informacij, ki prispevajo k celovitemu razumevanju,
- dobra interpretacija je umetnost, ki se je da do določene mere naučiti,
vendar vsak ne more postati zares vrhunski interpretator,
- naloga interpretacije je, da vzbuja zanimanje, provocira, vzpodbuja
razmišljanje in vzpostavljanje osebnega odnosa, da navdihuje in naredi
navidez dolgočasna dejstva zanimiva in razburljiva,
- cilj interpretacije je razumevanje celote, ne zgolj posamičnih delov,
- interpetacija za otroke nikakor ne sme biti le poenostavitev
interpretacije za odrasle, za otroke je treba interpretacijo načrtovati
specifično in namensko,
- posebaj načrtovano interpretacijo potrebujejo tudi starejši in ljudje s
posebnimi potrebami (gibalno ovirani, slepi, gluhi ...),
- temo je dobro osvetliti s čim več različnih zornih kotov, vendar morajo
biti ključna sporočila jasna,
- interpretacija mora razkriti spoznanja, do katerih se brez interpretacije
ljudje z lastnim opazovanjem ne bi sami dokopali ali vsaj ne prav hitro,
- interpretacija mora biti zanimiva, privlačna in zabavna,
- interpretacija mora temeljiti na avtentičnih dejstvih ter slediti
smernicam in spoznanjem strok, ki obravnavajo dediščino.
Za kakovostno interpretacijo je nujno, da je skrbno in strateško načrtovana.
Samo če so teme in cilji interpretacije jasno določeni, če natanko vemo, kaj
želimo interpretirati in komu, pa tudi zakaj, če premišljeno izberemo načine in
sredstva interpretacije, bomo lahko spremljali, kako uspešna in učinkovita je
interpretacija, in po potrebi izboljševali pomanjkljivosti.
8
SHEMA STRATEŠKE INTERPRETACIJE DEDIŠČINE
Upravljalske okoliščine
Območje
Predmeti
Pojavi
CILJI
Sredstvo
Metode
Tehnike
Izvajalci
OBČINSTVO
ZAKAJ
KAKO
KDO
KOMU
TEMA
KAJ
Izbor tem za interpretacijo
Interpretiramo lahko širša ali ožja območja, predmete ali pojave. Prvi korak pri
načrtovanju interpretacije je, da naredimo kataster vseh elementov naravne in
kulturne dediščine določenega območja, vseh zanimivih zgodb in vseh tistih
elementov, ki tvorijo lokalno identiteto območja. Seveda je to velika kopica.
Vsako območje, vsaka vas in vsaka hiša ima svoje zgodbe in svojo identiteto.
Vsega nikakor ne moremo interpretirati, med kopico mogočih tem je treba
neusmiljeno narediti selekcijo in izbrati najpomembnejše, najbolj značilne.
Zlato pravilo je, da je bolje manj tem s kakovostno interpretacijo kot veliko
različnih tem, ki so šibko interpretirane. Ena sama res zanimiva tema s
kakovostno interpretacijo lahko naredi nepozaben vtis. Kopica tem pa zapusti
v obiskovalcu samo zmedo in nelagodnost nerazumevanja. Če imamo opraviti
z lokacijo, ki je res zelo bogata z naravno in kulturno dediščino, zasnujemo
interpretacijo posameznih tem tako, da vsaka predstavlja samostojno
doživetje. Vsega seveda obiskovalec ne more doživeti naenkrat, se bo pa vračal
in sčasoma doumel celotno zgodbo lokacije. Pazimo, da ga ob glavni temi
ravno toliko opozorimo na druge, da vzbudimo radovednost in ponudimo
nadaljevanje zgodbe. V turistični interpretaciji pravimo temu »Šeherezadin
princip«. Veliko bolje kot nanizati vsa dejstva in goro podatkov naenkrat, je
pripovedovati vsako zgodbo posebej, tako da občinstvo v njej res uživa, a hkrati
tako, da se že ponuja tudi nadaljevanje.
Osrednja tema, ki si jo izberemo, ima lahko tudi podteme, vendar ni
priporočljivo, da jih je več kot pet. Omenili smo že, da je kakovostna
interpretacija tista, ki temo osvetljuje z različnih zornih kotov.
Upravljalske okoliščine
Na to, kako bomo zasnovali interpretacijo, v znatni meri vplivajo upravljalske
okoliščine, ki veljajo za posamezna območja in objekte dediščine. Vsekakor
moramo upoštevati pravila in omejitve, ki izhajajo iz varstva dediščine.
Interpretacija oziroma doživljanje dediščine v nobenem primeru ne sme te
dediščine kakor koli ogrožati. Prav tako se ne sme zgoditi, da bi interpretacija
okrnila doživljanje dediščine. (Ogromna interpretacijska tabla, ki zakriva
najlepši razgled na neokrnjeno naravo, je enaka polomija kot vodnik, ki hoče
po vsej sili razlagati pomen cerkve, v kateri je najgloblje doživljanje obiskovalca
v miru in tišini cerkvenega prostora.)
Med najpomembnejše upravljalske okoliščine, ki jih je nujno upoštevati pri
načrtovanju interpretacije, sodijo tudi:
- višina finančnih sredstev, ki so na voljo,
9
- lastništvo,
- človeški viri,
- dostopnost,
- varnost,
- nosilna zmogljivost območja.
Cilji interpretacije
Ključno vprašanje je seveda, kaj bi z interpretacijo radi dosegli. Če je edini
odgovor »Atrakcijo za obiskovalce!«, je zelo verjetno, da tisto, kar se bo
izcimilo, ne bo interpretacija, ampak v najboljšem primeru turistična
animacija, katere glavni cilj je le fascinirati in zabavati. Temeljni cilji
interpretacije so povsem drugačni, čeprav je dobrodošlo, da je atraktivna,
zanimiva in zabavna.
Zavedati se je treba, da je vsak kraj, vsaka naravna ali kulturna vrednota
edinstvena in posebna, zato ni mogoče izdelati modelov interpretacije, ki bi
bili enako primerni za različne lokacije ali teme. Vsak primer posebej zahteva
razvoj takih oblik, načinov in sredstev interpretacije, s katerimi dosežemo
najboljše rezultate. Pogosto se zgodi, da uspešen primer v enem kraju skušajo
posnemati drugje v želji, da bi tekmovali za obiskovalce. Veliko bolje je, da vsak
kraj razvije interpretacijo na podlagi svoje zgodbe, po možnosti drugačne od
vseh drugih. Tako ne bo tekmovanja, ampak se bodo turistični produkti
dopolnjevali med seboj.
Od vsega začetka načrtovanja interpretacije si moramo zastaviti jasne cilje kaj bi z interpretacijo radi dosegli. Najbolje je, da po posvetovanju vseh
zainteresiranih (nosilcev turistične dejavnosti, upravljalca, domačinov,
strokovnjakov) oblikujemo izjavo o nameri - o tem, kaj bi z interpretacijo radi
dosegli.
IZJAVA O NAMERI
izobraževalni
cilji
konzervatorski,
naravovarstveni
cilji
finančni
cilji
vzgojni
cilji
vedenjski
cilji
čustveni
cilji
Ključna tri vprašanja, ki si jih mora načrtovalec interpretacije zastaviti, so:
1. Kaj hočem, da obiskovalci izvedo?
2. Kaj hočem, da obiskovalci občutijo?
3. Kaj hočem, da obiskovalci storijo?
Sredstva, oblike in metode interpretacije
Zelo pomembno je, da se lotimo izbire oblik, sredstev in metod interpretacije
šele potem, ko določimo cilje in teme. Nikakor ne sme sredstvo določati tem in
ciljev! (Pogosto se zgodi, da se ljudje navdušijo nad sredstvom interpretacije in
ga hočejo po vsej sili prenesti v svoje okolje, čeprav je za interpretiranje
dejanske lokalne dediščine popolnoma neprimerno. Uprizarjanje viteških iger
je lahko kakovostna interpretacija nekega gradu, popolnoma neumestno pa je
to početi v vaškem okolju, ki z vitezi in viteškimi igrami ni imelo nikoli nič
skupnega!) Vsa sredstva in metode interpretacije imajo svoje prednosti in tudi
slabosti. Od konkretnega položaja, ciljev in okoliščin je odvisno, katero
sredstvo bomo izbrali.
10
Interpretacijski center - v finančnem, izvedbenem in organizacisjkem smislu
daleč najzahtevnejše sredstvo interpretacije. Da bi bil tak center dolgoročno
sposoben finančnega preživetja, je nujna vstopnina, to pa pomeni, da mora
ponujati zares zelo kakovostno in močno doživljanje in da mora biti
zagotovljeno dovolj veliko število obiskovalcev. Nikakor ni nujno, da je tak
center namenjen le obiskovalcem od drugod. Sodobni interpretacijski centri
združujejo več namenov: prezentacijo dediščine, interpretacijo, prostore za
vaje, delavnice, kjer lahko delajo rokodelci, poteka inštruktorstvo za domačo
mladež in za goste, kuhinjo, ki ustreza higienskim standardom in kjer lahko
pripravljajo lokalne kulinarične specialitete za prodajo, organizirajo tečaje
priprave jedi ipd. Tak center lahko zajema tudi predavalnice, družabne
prostore, dvorano za prireditve, trgovino, gostinske prostore ipd.
Interpretacijski kiosk - mogoče so različne izvedbe, lahko vsebuje interaktivni
displej, lahko gre za prostor, kjer so pod streho na voljo brezplačna tiskana
gradiva, lahko gre za avdio portale ipd.
Muzej na prostem (ekomuzej, skansen) - gre za objekt, ki ga ohranjamo v
stanju, v kakršnem je bil v določenem obdobju v preteklosti, z izrecnim
namenom prikazati »trenutek v času«- to pomeni, da ne ohranjamo le objekta,
ampak interpretiramo tudi vse njegove takratne funkcije, način delovanja ipd.
Skansen je lahko v obliki »zamrznjene zgodovine« -objekt je tak, kot bi ga
uporabniki ravnokar nenadoma za hip zapustili ali ga naseljujejo naturalistične
lutke, ali pa je prizorišče »žive zgodovine« -to pomeni, da živi ljudje kar se da
avtentično ponazarjajo življenje v določenem obdobju. (Primer: stara žaga
venecianka je lahko prazen, nedelujoč objekt, kjer si je mogoče ogledati vse,
kat je bilo, ko je še delovala, vključno z orodji, fazami obdelave lesa,
ponazoritvijo delovanja; lahko pa dejansko deluje in v njej dela ekipa ljudi, ki
igrajo vloge iz obdobja, ko je bila žaga še na višku uporabe, zares žagajo in
opravljajo različna dela in vse skupaj v prvi osebi tudi interpretirajo
obiskovalcem; lahko pa je žaga revitalizirana v tehnološkem smislu, z njo pa
delajo sodobni ljudje, ki so pripovedovalci zgodb o sedanjosti in preteklostri
žage. Gre za tri zelo različne pristope!)
Živa zgodovina - je dejansko neke vrste gledališče, ki uprizarja življenjske
situacije iz preteklih obdobij. Izjemnega pomena je dosledna avtentičnost, od
kostumov do uporabljenega jezika, od ustreznih pravil obnašanja in
medsebojnih odnosov do načlinov dela, opravil ipd. Lahko gre recimo za
uprizarjanje drvarjenja po starem, uprizarjanje preje, koledovanja, tudi
folklorni nastop ima, če gre za kakovostno interpretacijo, vse lastnosti igranja
žive zgodovine (saj dandanes običaji, tudi če so še živi, niso več taki, kot so bili
pred 100 in več leti, ljudje ne nosijo več kmečke noše ipd.). Živa zgodovina je
poleg interpretacijskega centra najzahtevnejša oblika osebne interpretacije.
Poudariti je treba, da pri živi zgodovini ne gre za uprizarjanje preteklosti le
zaradi atrakcije, slikovitosti ali želje po preoblačenju v kostume iz drugih časov,
živa zgodovina je sredstvo za doseganje interpretacijskih ciljev. Toda mora učiti
o preteklosti, izpostavljati, v čem se je življenje nekoč razlikovalo od
današnjega, v čem pa smo si ljudje vseh dob podobni; pojasnjevati mora
socialne odnose, vrednote, šege, navade, načine vedenja, gibanja, dojemanje
svetaipd. Pomemben element žive zgodovine je jezik. Oseba, ki naj bi
ponazarjala lik iz preteklosti, ne more govoriti sodobnega jezika. Vsak lik, ki
nastopa v živi zgodovini, mora biti natančno definiran, in oseba, ki ta lik igra, ne
sme niti za hip »pasti iz vloge«. Kostum sam, torej oblačenje v oblačila iz
preteklih dob, je šele začetek poti do ustvarjanja celovitega lika iz preteklosti.
Živa zgodovina ima več podvrsti:
- uprizarjanje pomembnih zgodovinskih dogodkov, katerih potek je znan
(na primer bitke, podpisa mirovne pogodbe ipd.),
- uprizarjanje segmentov vsakdanjega življenja (pri čemer so obiskovalci
11
potniki v času - posebna oblika tega je, kadar tudi obiskovalci sodelujejo v
rekonstrukciji preteklega obdobja in niso le opazovalci, ampak akterji; za
to pa je seveda potrebna predhodna priprava ali vsaj grobo seznanjanje z
liki, ki jih prevzamejo, njihovim socialnim statusom, pričakovanim
vedenjem in vlogo v dogajanju. Taka oblika se zgodi, kadar gre za velika
srečanja društev ljubiteljev določenih zgodovinskih obdobij, na katerih so
skupine, ki ponazarjajo ljudi iz preteklosti, ključni gostje. Glede na
priljubljenost preteklosti in število vikinških, keltskih, rimskih,
srednjeveških in tudi poznejših skupin je to postala že posebna oblika
turizma. Večina teh skupin zelo veliko pozornost posveča avtentičnosti,
veliko znanje imajo o obdobju, s katerim se ukvarjajo, in šarlatansko
izpeljane prireditve jih žalijo! Tako imenovane rimske pojedine, kjer goste
oblečejo v rjuhe in plastične sandale in jih med večerjo, pri kateri
postrežejo purana in polento, zabava napol gola plesalka, seveda nimajo
popolnoma nič skupnega z interpretacijo dediščine ali živo zgodovino!),
- nastop osebe iz preteklega obdobja, ki nastopa kot pripovedovalec o
svojem času v sodobnem okolju (pri čemer je interpretator potnik v času),
- uprizarjanje praznovanj, življenjskih in letnih šeg (vsaka »kmečka ohcet«
še zdaleč ni interpretacija!),
- izvajanje obredij, ki se niso ohranila do danes, v njihovi nekdanji obliki;
lahko z interpretacijskim komentarjem.
Demonstracija - poteka lahko v povsem sodobnem kontekstu, čeprav
demonstrator prikazuje in interpretira stara znanja, spretnosti, postopke ipd.
Značilen primer je recimo žganje kope (gre za star delovni postopek, ki pa ne
poteka kot simuliranje življenja v 19. stoletju, ampak ga izvajajo povsem
sodobni ljudje, po starem), pogosto gre za demonstriranje povsem sodobnih
in vsakodnevnih prvin življenja, na primer sodobnih kmečkih opravil
(interpretiranje strojne molže ni za meščana nič manj zanimivo kot prikaz
starih pastirskih spretnosti v obliki žive zgodovine!).
Interpretativno vodenje - gre za osebno interpretiranje, ki ga obiskovalcem
ponuja vodnik - interpretator. Lahko poteka peš ali s prevoznim sredstvom
(voznik fjakerja lahko na primer v obliki osebnega vodenja, ki je hkrati
uprizarjanje žive zgodovine, interpretira način potovanja iz preteklega časa,
hkrati pa je še vodnik - interpretator v sodobnem smislu).
Interpretacijske delavnice - od demonstracije se bistveno razlikujejo po tem,
da tu obiskovalci izrazito aktivno sodelujejo, lahko se naučijo določenih veščin,
kreativno ustvarjajo, spoznavajo lastne sposobnosti, čustvene odzive ipd.
(Lahko gre recimo za učenje preje, košnje, tkanja, mlačve ipd. lahko gre za
učenje izdelovanja določenih izdelkov, prepoznavanje dreves z zavezanimi
očmi z dotikanjem, soočenje z gozdom ponoči, učenje sirjenja ipd.).
Pripovedovanje zgodb - seveda je to daleč najstarejša in tudi izjemno
učinkovita oblika interpretacije, za katero pa je dandanes pravzaprav najtežje
ustvariti pravo okolje. Interpretacijsko pripovedovanje zgodb je lahko resnična
umetnost in vsekakor ni vsak primeren za tako nalogo. Dober pripovedovalec
pa je lahko izjemen interpretator (lahko gre na primer za pripovedovanje
lovskih doživetij, lokalnih izročil, osebnih izkušenj), zelo naravno okolje za tako
interpretiranje je recimo gostilna, večer ob kresu, zimski večer ob kaminu v
hotelu, lahko je to povezano z določenimi oblikami žive zgodovine, recimo
uprizorjena preja, ki se je lahko poleg predic - pripovedovalk udeleži tudi
občinstvo.
12
Interaktivne spletne strani - izjemno pomembno je oblikovanje - vizualna
sporočila so namreč izjemno močna in bistveno vplivajo na interpretacijsko
učinkovitost! Pomemben del takih spletnih strani so zvoki. (Lahko slišimo
murne, petje škrjančka, veter v krošnjah, šelestenje listja. Lahko slišimo
pripovedovalca, celo dramatizirane zvočne odlomke. Tudi glasba je lahko
orodje interpretacije.).
Kulinarična doživetja - hrano, pijačo in vse, kar je z njima povezano, lahko
uporabimo kot zelo učinkovito sredstvo interpretacije, vonj in okus sta namreč
pomembno povezana s človekovim dolgoročnim spominom. Poleg tega
kulinarično doživetje vključuje VSE čute takih sredstev pa ni ravno veliko. Za
interpretacijo lahko služijo hrana, pijača, jedilni list, vrečke za sladkor, papirnati
podstavki, pogrinjek, način postrežbe, kulinarični dogodek, vodena
kulinarična tura, kulinarična delavnicaipd. Najzahtevnejša oblika je kulinarični
dogodek kot del žive zgodovine - uprizarjanje zgodovinske kulinarike oziroma
prehranskih situacij. Hrana in vse, kar je povezano z njo, se dotika tako rekoč
vseh segmentov življenja človeške skupnosti, povezano pa je tudi z naravnim
okoljem. Zato je interpretacija s pomočjo kulinaričnih doživetij lahko izjemno
učinkovita za doseganje interpretacijskih ciljev vseh vrst.
Spominki - dandanes je kakovosten suvenir bodisi uporaben predmet bodisi
dekorativen predmet vrhunskega dizajna ali celo umetniško delo. Suvenirji so
lahko odlično sredstvo interpretacije, zlasti če je predmetu dodana še dodatna
interpretacija na embalaži, v posebni tiskovini, privesku. interpretacija
predmetu tudi bistveno poveča vrednost, lokalni izdelki lahko nosijo izjemno
močna interpretacijska sporočila.
Razglednice - pogosto pozabljamo, kako pomembna sporočila o kraju ali
območju posredujejo razglednice. Poleg tega so to sporočila, ki jih obiskovalci
pošiljajo daleč naokoli. Kakovostna razglednica, zasnovana za doseganje
interpretacijskih ciljev, lahko zelo učinkovito posreduje sporočila o območju,
dediščini, načinu življenja ali vrednotah.
Koledarji - koledar je nekaj, kar človeka spremlja vse leto - bodisi da gre za
stenski, namizni ali kakšen drugačen koledar. Ne le da lahko koledar spregovori
z vizualno podobo, materiali, lahko ima več funkcij, lahko se po preteku leta
spremeni v knjižico, priročnik, poster ipd.
Listi (leaflet) - razmeroma pogosto sredstvo, ki lahko zelo dobro interpretira
izdelek, dogodek, v določenih primerih območje (recimo, če gre za
interpretativni zemljevid ali načrt).
Zloženke - ob tablah so prav zloženke najpogostejše uporabljano sredstvo
interpretacije. Učinkovite so le, če so interpretacijsko orodje, ki služi kot
dopolnitev lastnemu raziskovanju na terenu (pravzaprav so v tem primeru
poceni miniaturni priročnik za samovodeno spoznavanje) ali če na zelo
učinkovit način interpretirajo zelo splošne pojme, pojave ipd.Sicer pa jih ljudje
navadno zelo hitro zavržejo, ker se mečkajo. Zloženke kot listi lahko zelo dobro
interpretirajo lokalne izdelke, ki so jim priložene. Težava z njimi je
odmetavanje, pomenijo vir smeti.
Tematske interpretacijske brošurice - gre za majhne žepne knjižice, ki so lahko
zelo učinkovito sredstvo za interpretiranje posameznih spomenikov, tem in
mikrolokacij (na primer življenje svizca, travnik, drevesno vsto, hudournik,
pašno planinoipd.).
Priročniki za samovodene interpretacijske poti - samovodene poti so za
obiskovalce ena najprivlačnejših in najpomembnejših oblik interpretacije. Gre
za poti, kjer so posamezni elementi in lokacije, ki jih želimo interpretirati,
navadno označeni samo s številkami (morebiti le z najnujnejšimi sporočili na
tablah), glavna interpretacija pa je na voljo v priročniku. Tak tip poti je bila
13
načrtovana Slovenska geološka pot, ki pa ima žal priročnik le za del od
Jezerskega do Jesenic (pa še ta ni ravno zelo interpretativno zasnovan!). Ena od
dobrih strani tega sredstva je tudi to, da lahko ista pot služi za interpretiranje
različnih specialnih tem - obiskovalec si lahko na primer izbere, da jo bo doživel
predvsem z botaničnega stališča, da bo spoznaval predvsem ledeniške
sledove. Teme so lahko združene v istem priročniku, lahko pa tudi povsem
ločene (številkam na lokacijah so v takem primeru dodani še slikovni simboli
na primer rožica, fosil, ptica ipd.).
Dnevniki poti - gre za vnaprej pripravljene publikacije, ki združujejo prej
omenjeni priročnik z vnaprej pripravljenimi prostori, kamor obiskovalec sam
vnaša svoje zapise o opažanjih, fotografije, risbe, suho listje, žige ipd.
Tematske monografije - te so učinkovito interpretacijsko sredstvo predvsem
takrat, kadar gre za publikacije z dobršno mero avtorskega in umetniška
naboja, bodisi da gre za fotografije ali pa za besedila (Dnevnik Ane Frank
seveda ni bil napisan z interpretacijskimi nameni, a bi težko našli učinkovitejše
sredstvo za interpretiranje položaja Židov med drugo svetovno vojno).
Avdio sredstva - avdio sredstva je mogoče uporabiti namesto interpretacijskih
tabel na referenčnih točkah (tematska pot z avdio vodenjem lahko gre za avdio
kioske, veliko pogosteje pa si obiskovalec sposodi napravo za predvajanje in
slušalke), kot zvočno kuliso, ki se samodejno vključi ob prihodu obiskovalcev
(uporabno zlasti v interjerjih), kot ozadje internetnih strani, kot neke vrste
»radijsko igro« ipd. Izjemno učinkovito in uporabno sredstvo za osebe z
motnjami vida!!! Lahko gre za posredovanje zvočnih učinkov, glasov živali,
šumov, lahko pa gre za pravo dramatizirano pripoved ali celo dramo, zvočni
potopis ipd. Zvočna podoba pokrajine je zelo zgovorna zadeva.
Avdio-vizuelna sredstva - multivizije, filmi, TV oddaje, lahko jih posredujemo v
dvorani, na displeju, preko interneta, na zgoščenkah, AV vizitkah ipd.
Nedvomno so to zelo učinkovita sredstva interpretacije! TV je dandanes ne
glede na konkurenco interneta še zmeraj daleč najvplivnejši medij, ki ne le
posreduje informacije, ampak tudi ustvarja razpoloženja, čustvene odzive in
bistveno vpliva celo na vrednote in etična stališča ljudi.
Interpretacijske table - na začetkih in najbolj ključnih točkah tematskih poti so
nenadomestljive. Sicer pa še zdaleč niso tako učinkovite, kot se zdi glede na
veliko razširjenost njihove uporabe. Praviloma so mizaste table veliko
primernejše kot navpične (te so pogosto zelo moteče, ker zapirajo pogled prav
na tisto, kar naj bi interpretirale). Tabla je smiselno sredstvo interpretacije, če
se nanaša na teme, ki jih lahko obiskovalec v neposredni okolici res sam doživi
(vidi, sliši, vonja), ali če pojasnjujejo kompleksne pojave, ki so tako pomembni,
da bi jih moral razumeti vsak, pa bi si jih sam težko pojasnil (recimo nastanek
rečne doline ali zakodirana sporočila zgradbe gotske katedrale). Besedilo mora
biti kratko in jedrnato (ljudje ne hodijo po terenu, da bi brali, raje počnejo to
doma, preden gredo na izlet ali pa po njem).
14
PREDNOSTI IN SLABOSTI NAJPOGOSTEJŠIH SREDSTEV INTERPRETACIJE
15
Načrtovanje doživetij
Ena od nalog interpretacije je tudi povečati kakovost doživetij obiskovalcev.
Kljub vsej zapletenosti psiholoških procesov, ki sooblikujejo doživetje in tudi
posameznikovo oceno, ali je šlo pri nekem doživetju za pozitivno ali negativno
izkušnjo, je doživetja mogoče v veliki meri oblikovati in načrtovati.
Na vsakršno doživetje posameznika vplivajo štiri glavne skupine dejavnikov:
- kulturni (širše kulturno okolje, subkultura),
- družbeni (razred, sloj, skupina, družina),
- osebni (spol, starost, poklic, izobrazba, samopodoba, osebnost ...),
- psihološki (zaznave, motivacija, prepričanja, stališča, vrednote, čustva,
predhodne izkušnje, osebnost, pričakovanja ...),
Vse štiri skupine dejavnikov je treba upoštevati, ko načrtujemo, kaj naj bi gostje
pri nas doživeli in kako - pa tudi za kakšno ceno.
Psiholog Maslow je človekove potrebe razdelil na več skupin, ki jih je razvrstil v
obliki piramide:
Hierarhija človekovih
potreb po Maslowudopolnj ena 1 9 70
Potreba
po
samouresničenju
Potreba po harmoniji
Potreba po znanju in razumevanju
Potreba po pozitivni samopodobi
Čustvene potrebe
Potrebe po varnosti
Telesne potrebe
Zares kakovostno turistično doživetje (recimo počitnice, potovanje, izlet)
zadovoljuje potrebe iz vse piramide torej tudi čustvene potrebe, potrebo po
znanju in razumevanju, pa tudi po samouresničenju (po ustvarjalnosti,
osebnostnem napredovanju, dosežkih ...). Za zadovoljevanje mnogih
človekovih potreb sta kulturno okolje (s kulturno dediščino vred) in narava
nenadomestljiva. Seveda ne le za turiste, ampak tudi za domačine. Kulturna
dediščina je zlasti temeljna za zadovoljitev potrebe po znanju in razumevanju.
Kdo smo? Od kod prihajamo? Kakšna je prihodnost, ki nas čaka? Kako so živeli
ljudje pred nami je bilo njihovo življenje podobno našemu v čem se je
razlikovalo? Kaj je značilno za skupnost, ki sem jo obiskal ima podobne
vrednote, kot so moje, ali drugačne? O vsem tem lahko pripoveduje
interpretacija okolja, ki ga gost obišče oziroma v katerem ljudje živijo.
Interpretacija nekega okolja se nikakor ne začne šele na kraju samem. Prav tako
ne obiskovalčevo doživetje. Govorimo o treh fazah enega in drugega:
16
- pred prihodom (pričakovanje, raziskovanje) - v tej fazi je velik pomen
informacij, interpretativni marketing,
- na kraju samem - v tej fazi je zlasti pomembna kakovost doživetja in
interpretacije,
- po vrnitvi domov (refleksija) - na to fazo lahko še dolgo vplivajo
interpretacijska sredstva, ki jih obiskovalec prinese s seboj domov (izdelki,
literatura, zloženke, albumi, video in avdio zapisi, vonjave ...)
Na vse tri faze lahko vplivamo s komuniciranjem, zlasti z interpretativnim
komuniciranjem.
Evalvacija interpretacije dediščine
Načine, kako bomo ocenili kakovost, uspešnost in učinkovitost tega, kar smo
počeli kako bomo interpretacijo evalvirali je treba vključiti že v načrtovanje.
Organizacija ICOMOS je izoblikovala kriterije za ocenjevanje kakovosti
interpretacije območij kulturne dediščine. IUCN je podobno izoblikovala
kriterije za kakovost interpretacije naravne dediščine. Oboji so skrbno
pretehtani in oblikovani na podlagi dolgoletnih izkušenj in primerov dobrih in
slabih praks. Na tem mestu vseh ne bomo ponavljali, saj gre za objavljene
kriterije in načela, ki so univerzalno uporabni in dostopni na svetovnem spletu.
Ti kriteriji lahko služijo kot opora pri ocenjevanju kakovosti. Ključna načela
kakovostne interpretacije pa so:
1. dostopnost
2. razumljivost
3. prilagojenost lokalnim okoliščinam
4. avtentičnost
5. trajnostnost
6. skrb za vključevanje vseh skupin domačinov in obiskovalcev, ljudi s
posebnimi potrebami, manjšin
7. posvečanje ustrezne pozornosti raziskovanju, strokovnim podlagam,
usposabljanju, izobraževanju in evalvaciji
8. prispevek k ohranjanju snovne in nesnovne kulturne dediščine ter
naravnih in duhovnih vrednot območja
Interpretacija lahko vsako od teh načel izpolnjuje v celoti, deloma, sploh ne,
lahko pa je tudi v neposrednem nasprotju z njim.
Učinkovitost in uspešnost, deloma pa tudi kakovost interpretacije lahko
ocenjujemo tudi z različnimi evalvacijskimi tehnikami:
- zbiranje mnenj obiskovalcev (knjiga mnenj, vpisna knjiga ...),
- presoja specialista (ki si ogleda postopke, sredstva, predstavitve, nastope,
jih primerja z omenjenimi mednarodnimi kriteriji in poda svojo oceno
oziroma kritične pripombe in pohvale),
- opazovanje vedenja obiskovalcev (kje se dolgo mudijo, kje sploh ne, kaj
prijemajo, na kaj se naslanjajo, ali upoštevajo pravila vedenja, ki jih
narekuje varstvo dediščine, ...),
- vprašalniki (ki jih izpolnijo na kraju samem ali vrnejo po pošti ali
izpolnjujejo preko spletne strani ...),
- interaktivni kvizi in igrice,
- intervjuji,
- proučevanje testnih skupin (ne proučujemo reakcij vseh obiskovalcev,
ampak manjše skupine, ki pa je tipičen vzorec),
- štetje obiska (upadanje obiska je jasen znak, da je z interpretacijo nekaj
narobe!).
V uvodu smo omenili, da je interpretacija komunikacijski proces. Komunikacija
pa pomeni izmenjavo sporočil v obeh smereh sporočanje in prejemanje
sporočil. Za kakovost interpretacije je izjemno pomembno, da ne le
sporočamo, ampak tudi sprejemamo sporočila. Če ne znamo prisluhniti
obiskovalcem, njihovemu verbalnemu in neverbalnemu sporočanju, bomo
težko ocenili, ali smo komunikacijske cilje dosegli ali ne. Brez tega pa ni mogoče
popravljati pomanjkljivosti in izboljševati interpretacije.
17
Interpretacija naravne in kulturne dediščine
Temeljna literatura
Beck Larry, Cable Ted: Interpretation for the 21st Century: Fifteen
Guiding Principles for Interpreting Nature and Culture. Sagamore
Publishing; 2nd edition (2002)
Brochu Lisa, Merriman Tim: Personal Interpretation: Connecting Your
Audience to Heritage Resources. InterpPress (2007)
Howard Peter: Heritage: Management, Interpretation, Identity.
Continuum International Publishing (2003)
Chitty Gill: Managing Historic Sites and Buildings: Balancing
Presentation and Preservation - Issues in Heritage Management.
Routledge (1999)
Knapp Doug: Applied Interpretation: Putting Research into Practice.
InterpPress (2008)
Knudson, Cable, Beck: Interpretation of Cultural and Natural
Rsources. Acorn Naturalists (2007)
Veverka John A.: Interpretive Master Planning: The Essential Planning
Guide for Interpretive Centers, Parks, Self-Guided Trails, Historic Sites,
Zoos, Exhibits & Programs (1998)
O'Sullivan Ellen , Spangler Kathy: Experience Marketing - Strategies
for the New Millennium. Venture Publishing (2000).
SPLETNA GRADIVA IN DOKUMENTI
ICOMOS Ename Charter (ICOMOS Listina o interpretaciji dediščine):
http://www.enamecharter.org/
Dokumenti Scotish Natural Heritage, ki so povezani z ekoturizmom in
interpretacoijo:
http://www.greentourism.org.uk/publications.html
Avstralsko združenje za interpretacijo:
http://www.interpretationaustralia.asn.au/
Novozelandsko združenje za interpretacijo:
http://www.interpretationnz.co.nz/
NAI: http://www.interpnet.com/
Transinterpret: http://www.transinterpret.net/insights
18
H
A
HR
I
Primeri dobre prakse
1 Andrejevi, zavod za izobraževanje, Narin
2 Društvo ljubiteljev Križne jame
3 Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje
-Univerza za tretje življenjsko obdobje
4 Društvo za ohranjanje dediščine
5 Evropski kulturni tehnološki center Maribor
6 KUD Ljud
7 Kulturno etnološko društvo Maticova etno hiša
8 Lovrenc, društvo ljubiteljev narave, konj in tradicije
9 Notranjski ekološki center NEC
10 Panis, društvo ljubiteljev starih domačij
11 Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče
12 Studio za raziskavo umetnosti igre, Zavod za kulturno dejavnost
13 Turistična zveza Slovenije
14 Turistično društvo Bloke
15 Ustanova Fundacija BIT Planota
16 Zavod ETNO-EKO Šentjur
17 Zavod Okus, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na
področju gastronomije in turizma
18 Zavod Vrbov log
19 Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Jezerski hram
20 Zavod za razvoj zavesti Družinsko gledališče Kolenc