1. No category

PRAZGODOVINA
V FURLANIJI
Moj delovni zvezek
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO
IN REGIONALNO POLITIKO
MINISTERO
DELL’ECONOMIA
E DELLE FINANZE
PRAZGODOVINA
V FURLANIJI
Moj delovni zvezek
pripravila
Gaetano Vinciguerra
Delovni zvezek uredil: Gaetano Vinciguerra
Ilsutracije: Roberto Zanella
Integralni prevod: Euroservis srl, Trst
Najdba kamnitega
orodja in ostankov
favne v južni Italiji, datira
pojav človeka v čas pred
1,5 milijoni let. Človek
organizira prva bivališča
na prostem, izdeluje
orodja iz kremenjaka in
obvladuje ogenj.
Pojav človeka
ZGODNJI
PALEOLITIK
Evropo poseljujejo
človečnjaki neandertalci.
V ta čas segajo prvi
pojavi duhovnosti,
npr. ritualni pokopi.
Večja učinkovitost
pri obdelavi kamenih
orodij z množično
uporabo levallois tehnike
odbijanja.
Srednji paleolitik
SREDNJI
PALEOLITIK
Človečnjaka
neandertalca izpodrine
prednik sodobnega
človeka Homo sapiens
sapiens. Tehnika
lomljenja kremenjaka,
obdelave kosti in rogovja
hitro napreduje. Zelo
se razširi okraševanje
in uporaba okrasnih
vzorcev. Pojav jamskih
poslikav ter umetniško
oblikovanih artefaktov.
Pozni paleolitik
POZNI
PALEOLITIK
Ob koncu glaciala Würm
se začne postopno
pojavljati sodobni
živalski in rastlinski svet.
Človeške skupine so pri
gospodarjenju vse bolj
pozorne na naravne vire,
ki jih ponuja življenjsko
okolje. Iznajdba loka.
Izdelava mikrolitov,
orodij iz obdelanega
kremenjaka.
Mezolitik
MEZOLITIK
pred 7.000 leti
pred 10.000 leti
pred 35.000 leti
pred 120.000 leti
3
Začetek neolitika
označujejo poljedelstvo
in živinoreja, razvoj
obrti, odkritje lončarstva,
izdelava orodij iz
zglajenega kamna.
Številne trajne naselbine
lahko najdemo po
celotni Furlaniji. Človeške
skupnosti, tudi bolj
oddaljene, so med seboj
povezane, izmenjujejo
si izdelke in trgujejo s
predmeti ter surovinami,
kot so obsidian,
kremenjak ter steklena
zelena kamnina.
Neolitik
NEOLITIK
ZGODOVINSKO
OBDOBJE
ARHEOLOGOVA ORODJA
„ Ugotovi za kateri predmet gre in napiši ob likih pravilno številko:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
sito
vedro
lopata
kramp
kartica/kartotečni listek
tračni meter
zajemalka
zidarska žlica
klobčič vrvi
skalpel
leseni meter
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
čopič
šestilo
ščetka
radirka
fotografski aparat
kemični svinčnik
trikotnik
tablica za risanje
svinčnik
teodolit
5
Poveži predmete, ki jih potrebuješ pri navedenem opravilu:
Izkopavanje
1.
2.
3.
4.
Označitev področja izkopavanj z mrežo kvadrantov
1.
2.
3.
Dokumentiranje
1.
2.
3.
4.
5.
Tridimenzionalna umestitev predmetov v nahajališču
1.
2.
3.
6
„ Odreži ter prilepi v kvadrat na str. 9
✁
✁
✁
✁
✁
✁
7
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA
Deli stavb, vsakdanji predmeti, grobišča in vse, kar se je uporabljalo v davnih časih, so skozi
tisočletja zaradi naravnih pojavov, kot so npr. poplave, prekrile debele plasti zemlje. Prav iz tega
razloga arheologija s pomočjo arheoloških izkopavanj preučuje plasti zemlje po načelu, da je
vse, kar leži nižje, starejšega datuma od tega, kar se nahaja bližje površini. Arheologa posebej
zanimajo ostanki ali sledovi človeških dejanj, ki so prisotni v zaporedju plasti. Za arheologa ima
plast zemlje enak pomen kot knjiga, ki jo je potrebno prelistati, stran za stranjo ter prebrati
zgodbo, ki je v njej opisana.
Bodi arheolog
„ Opazuj arheološke plasti na str. 7 in prepoznaj najdbe, ki jih vsebujejo. Odreži posamezne plasti
ter na osnovi najdb natančno rekonstruiraj stratigrafsko zaporedje, tako da greš od najmlajše
plasti (zgoraj) proti najstarejši. Prilepi koščke v kvadrat in preveri pravilnost rekonstrukcije tako,
da se robovi popolnoma ujemajo.
9
ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA IGRAJE
Simon
Marko
Luka
Aleksija
Ti otroci uprizarjajo arheološka izkopavanja
Kaj delajo?
Simon:
Luka:
Marko:
Aleksija:
Na sliki prikazana arheološka izkopavanja so:
❏
10
v začetni fazi
❏ v končni fazi
PALEOLITIK:
VELIKA SEVERNOJADRANSKA NIŽINA
V paleolitiku je formiranje širokih ledeniških nanosov povzročilo znižanje morske gladine ter
ustvarilo obsežne nižine na območju severnega Jadrana.
„ Opazuj sliko ter odgovori na naslednja vprašanja:
1. Nižina se je na območju severnega Jadrana raztezala vse do Ancone. Koliko kilometrov je
moral prehoditi pračlovek, da je iz Furlanije prispel do morja?
❏ približno 40 km
❏ približno 200 km
❏ približno 400 km
2. Nižinski svet je povezoval jadranski obali. Stiki med tam živečimi prebivalci so bili:
❏ težji
❏ lažji
❏ enaki današnjim
11
12
„ Paleolitske postaje v Furlaniji se nahajajo pretežno v
goratem predelu. Pobarvaj ga rjavo.
Katera paleolitska postaja je najbližja tvoji šoli?
7
6
5
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
1
2
Previs pri Vižovljah (Devin Nabrežina)
Jama Pocala/Pod Kalom
Jama Cotariova/ Čotarjeva pečina
Medvedja jama (Dolina)
Spodmol Biarzo/Bjarč (Špeter)
Zelene jame Pradis (PN)
Piancavallo
PALEOLITIK V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI
3
4
LEDENA DOBA V FURLANIJI
Ragogna
Tarčent
Videm
V obdobju zadnjega glaciala, pred približno 25.000 leti, so se oblikovale obsežne dolinske
ledeniške površine ter manjši lokalni ledeniki. Rob ledenika Tagliamento/Tilment je segal skoraj
do območja sedanjega mesta Videm, pri čemer je ledenik za seboj pustil velike količine okroglega
kamenja ter velikih skal ujetih v peščene in ilovnate mase. Ti ledeniški sedimenti (morene) so
ustvarili gričevnat lok, ki se razprostira od Ragogne do mesta Tarcento/Tarčent.
„ Spodaj označi šest lokacij, ki se nahajajo pred morenskim hribovjem vzdolž loka, ki se razteza
od Ragogne do Tarcenta/Tarčenta:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
13
NARAVA V FURLANIJI V PALEOLITIKU
14
Iz izkopanih ostankov na lokacijah Previs pri Vižovljah, (Devin Nabrežina - TS) in spodmola Biarzo/
Bjarč (San Pietro al Natisone - Špeter, Videm) je možno sklepati na obstoj različnih naravnih okolij
v Furlaniji v paleolitiku: mrzla travnata stepa, kjer so živeli jeleni, konji, nosorogi, damjaki, srnjaki
ter medvedi. Pobarvaj risbo.
15
LOMLJENJE KREMENJAKA
V prazgodovini je bil kremenjak najbolj uporabljena kamnina, iz katere so izdelovali orodja, ki
so jih potrebovali. Prazgodovinski ljudje so bili zelo vešči lomljenja kremenjaka. Najbolj pogoste
tehnike lomljenja so bile:
 neposreden udarec: kamnito ploščo so  udarec na nakovalu: ali pa na velikem
udarili z drugim kamnom (na primer okroglim
kamnu (nakovalu), trdno nameščenem v
kamnom), ali s tolkačem iz lesa ali roževine;
tla;
 posreden udarec: med tolkačem in
ploščo je bil vstavljen poseben klin,
običajno iz mehkejšega materiala;
„ Kaj misliš, katera je bila najstarejša tehnika?
„ In katera je bila najbolj natančna?
16
 lomljenje pod pritiskom: z uporabo
palice, ki omogoča izvajanje pravilnega
pritiska na kremenčevo kamnino.
„ Izreži in sestavi prizor, ki prikazuje mamute v stepi, slika na str. 19
✁
17
MAMUT
Ta debelokožec je lahko prenašal najnižje temperature zaradi svojega debelega volnenega kožuha,
sestavljenega iz gostih plasti dlake, ki ga je pokrival od nog do glave ter gostega podkožnega
sloja maščobe. Zanj so bila značilna majhna ušesa, primerna za hud mraz, veliki zakrivljeni okli,
s pomočjo katerih je v snegu iskal travo ter čebulice, s katerimi se je hranil. Raskave šape so mu
omogočale odličen oprijem na ledu in dobro ravnotežje. Visok je bil do treh metrov, težak pa
skoraj tri tone. Živel je pred več kot 10.000 leti, majhni mamuti pa so živeli vse do pred 6 tisoč leti.
3 metra
1,70 metra
„ Izreži sličice na str. 17 in sestavi prizor z mamuti v stepi.
19
LOV
V začetku si je človek tako kot nekatere živali, na primer hijena, priskrbel meso mrtvih živali, ki
so poginile zaradi naravnih vzrokov ali pa so bile žrtev velikih mesojedcev. Pomembna inovacija
v tehniki lova pa je nastopila med koncem poznega paleolitika in začetkom mezolitika, in sicer
z izumom loka, ki se je pridružil kopju in sulici. Prazgodovinski loki, o katerih pričajo nekateri
sledovi, so v dolžino merili približno 1,50 -1,60 m. S poizkusi je bilo izračunano, da bi lahko puščice
dosegale hitrost tudi do 100 km na uro ter razdaljo do 200 metrov. Sulica pa je bila lovsko orožje
na met, narejena iz kosti ali jelenovega rogovja, opremljena z ostmi na eni ali obeh straneh ter
z vrvjo privezana na držalo, da jo je lovec lahko takoj po metu spet uporabil.
Konice puščic
Sulica in kopje
Katero orožje nosi s seboj naš lovec?
20
PALEOLITIK: SPODMOL V
KRAJU BIARZO/BJARČ
V jamah in zavetiščih pod skalnimi previsi so si človeške skupine poiskale začasno pribežališče ali
pa oblikovale primeren prostor, v katerem so počakale, da je minilo obdobje slabega vremena.
V jamah je namreč zelo stabilna klima, svež zrak poleti ter zmerno topel pozimi. Med najdišči v
Furlaniji je najbolj zanimiv spodmol Biarzo/Bjarč, ki leži na prostornem zobu ob reki Natisone/
Nadiži, nekaj kilometrov severno od kraja San Pietro/Špeter.
S pričetkom paleolitika, pred približno 12.000 tisoč leti, se je pričelo obdobje udomačitve
najstarejšega človekovega prijatelja.
„ Ga znaš poiskati na risbi? Prikradel se je vsiljivec, najdi ga.
„ Obarvaj prizor.
21
22
7
tem delu Furlanije.
Katera mezolitska lokacija je tvoji šoli najbližja?
„ Poišči mezolitsko postajo, ki leži v gričevna-
9
A
O
8
1
A
5
10
4
6
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
MEZOLITIK V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI
3
2
Prelaz Pramollo/Mokrine
Plava jama
Jama Edera/Stenšča
Spodmol Biarzo/Bjarč
Cassacco
S. Giorgio di Nogaro
S. Petronilla
Ragogna
Giais
Sedlo Biéliga
MEZOLITIK: PRELAZ PRAMOLLO/MOKRINE
LOVSKO OBMOČJE IZPRED PRIBLIŽNO 7.500 LET
Na manjši vzpetini na severni obali jezera Pramollo, na približno 1500 m nadmorske višine, so
pred kratkim odkrili manjši tabor mezolitskih lovcev iz 7.500 let pr.n.št. Med izkopavanji so odkrili
preko tri tisoč izdelkov iz kremenjaka in kamene strele. Najdemo mikrolitne konice puščic, strgala,
nožke, rezila, pestnjake in odbitke. Ta postaja – arheologi so jo poimenovali “Dosso Confine”, ker
se nahaja nedaleč od meje z Avstrijo – je izjemnega pomena, saj priča o eni izmed najstarejših
človeških naselbin v goratem območju pri nas. Najverjetneje je bil na Mokrinah sezonski lovski
tabor, kamor so lovci zahajali poleti in v začetku jeseni, pred obdobjem obilnih snežnih padavin.
„ Katero divjad so poleg jelena lovili mezolitski lovci v visokogorju?
23
LOV - PRI UPLENJENI DIVJADI NISO NIČESAR ZAVRGLI
24
Pračlovek jelenov ni lovil samo zaradi hrane.
Lovci so pri izdelavi orodij za vsakdanja opravila
uporabljali tudi razne dele živali. Najdi in poimenuj predmete, ki so jih pridobivali iz jelenjih
delov.
„ Pravilno oštevilči vsak predmet in ga pobarvaj.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Sulica
Kopje
Jelenji rogovi
Preluknjani živalski
zobje
Tetiva
Usnjena oblačila
Obutev
Šivanka
Šotor
25
STRAH VZBUJAJOČA ŽIVAL
Gre za žival, ki jo pogosto zasledimo v jamah v Furlaniji ter na Krasu, svojo oznako pa je dobila,
ker so bili njeni ostanki izkopani v velikih količinah v številnih jamah po Evropi. Gre za žival velikih
dimenzij (njena teža je presegala neverjetnih 400 kg), ki je obdobje zimskega spanja preživela
v jami. Izumrla je zaradi okoljskih sprememb, ki so nastopile proti koncu zadnje ledene dobe.
Danes je razširjeno mnenje, da je zaradi svoje velikosti predstavljala težko dosegljiv plen ali pa
je bila povsem naključna žrtev paleolitskih lovcev. Številni ostanki te živali so bili odkriti v jamah
gričevnatega dela Furlanije in v Nadiških dolinah. Najbolj nenavadna lokacija ali najdišče Jama
……. v Dolini, v občini Dolina (TS).
„ O kateri živali je govora?
„ Pobarvaj jo.
26
MEZOLITIK: RIBOLOV
Ljudje v mezolitiku, ki so zahajali v spodmol Biarzo/Bjarč, so se v bližnjih vodah reke Nadiže
ukvarjali z ribolovom: odkrite ribje hrbtenične kosti nam sporočajo podatke o ulovljenih vrstah
rib, njihovi velikosti ter dobo, v kateri se je ta aktivnost izvajala. V nekaterih primerih ulovljeni
primerki dosegajo kar precejšnje velikosti (preko 45 cm dolžine), ribolovna aktivnost pa je potekala praktično vse leto, najbolj intenzivno pa v spomladansko-poletnih mesecih.
„ Opazuj sliko. Kaj uporabljajo pri ribolovu ti ljudje?
„ Najbolj zastopana ribja predstavnica v spodmolu
Biarzo/Bjarč je riba, ki jo še danes obilno lovijo v
sladkih vodah v Furlaniji.
„ Katera riba je to?
27
PRIZOR, KI NI VERJETEN
„ Pozorno opazuj prizor, ki kaže povratek mezolitskih lovcev domov. Poišči in pobarvaj elemente, ki ne spadajo v to okolje in niso povezani z načinom življenja mezolitskih lovcev v
Furlaniji.
28
Rešitev na strani 44
29
30
7
ravninskem svetu. Pobarvaj ga zeleno.
Katera neolitska lokacija je tvoji šoli najbližja?
„ Neolitske postaje se v Furlaniji nahajajo pretežno v
4
8
1
2
3
6
5
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Sammardenchia (Pozzuolo del Friuli)
Piancada (Palazzolo v kraju Stella)
Pavia di Udine
Palù di Livenza
Spodmol Biarzo/Bjarč (S.Pietro al Natisone/Špeter)
Muzzana
Fagnigola
Ragogna
NEOLITIK V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI
PRED 7000 LETI SE JE RODILO KMETIJSTVO
V neolitiku so prazgodovinska naselja v Furlaniji imela že povsem razvito kmetijstvo. Poljedelska
pridelava je temeljila na ječmenu, piri in piri enozrnici, ki so po vsej verjetnosti skupaj rasli na
mešanih poljih. Pri setvi so si ljudje pomagali s posebno palico. Dozorele žitarice so poželi z
lesenimi srpi, na katerih so bila v nizu pritrjena rezila iz kremenjaka ali noži za košnjo. Pridelek
so nato shranili v ogromnih posodah za hrambo živil ali pa v jamah, izkopanih v ilovnatih tleh
ali ometanih z notranje strani.
Kako lahko arheologi trdijo kaj takega?
Vstavi X pri odgovoru, za katerega misliš, da je pravilen, in če želiš, dodaj svoje mnenje.
❏
Arheologi so odkrili pisne dokumente o nakupu žitaric.
❏
Arheologi si predstavljajo, da je tako, saj so se v neolitiku tudi drugje ljudje ukvarjali s poljedelstvom.
❏
Arheologi so med izkopavanji odkrili semena posajenih kultur.
„ Tvoje mnenje:
31
NEOLITSKI POLJEDELEC
SPREMINJA NARAVNO KRAJINO
Krčenje gozdov z uporabo sekire je nujno potrebno za pridobivanje površin, primernih za ureditev polj.
Zemljo so krčili z različnimi orodji, nato pa so posejali žitarice, kot so pira, pira enozrnica, bela
pira in druge kulture.
„ Pobarvaj samo orodja, ki so jih neolitski poljedelci uporabljali pri obdelavi zemlje, sejanju ter žetvi.
32
DOMAČE ŽIVALI V NEOLITSKI
VASI PIANCADA
V prazgodovinskem naselju Piancada Bosco Nogali so odkrili skoraj izključno le arheološke
ostanke domačih živali (govedo, drobnico in prašiče) in ostanke psa ter srnjaka. Morebiti bi
lahko odkrili tudi ostanke tura izumrle vrste goveda.
„ Poimenuj in pobarvaj živali iz Piancada. Označi, a ne pobarvaj vsiljivca.
33
VSAKO ŽIVAL POSTAVI V SVOJO OGRADO
DIVJE
DOMAČE
34
DOMAČE IN DIVJE ŽIVALI
„ Pobarvaj in odreži slike ter ji nalepi v ustrezen pravokotnik na str 34.
35
NEOLITIK: BARJE V LIVENZI
IN TKALSTVO
Neolitske skupine so se pogosto naseljevale na bregovih rek ali jezer. V naši regiji predstavlja tak
primer naselja v vlažnem okolju lokacija Palù di Livenza pri kraju Caneva v občini Pordenone.
Prebivalci so se posvečali poljedelstvu in nabiranju lešnikov, želoda, jagod, jabolk in fig. Na
območju barja sta gospodarsko dejavnost skupnosti dopolnjevala kmetijstvo in lov.
Posebej intenzivna je bila pridelava lanu, ki se je zagotovo uporabljal za izdelavo tkanin.
„ Katero od teh orodij se je uporabljalo za tkanje? Pobarvaj ga.
37
NEOLITIK: POMAGAJMO PRI IZDELAVI SEKIRE IZ
ZGLAJENEGA KAMNA
Uredi vrstni red postopkov za izdelavo sekire, oštevilčenih od 1 do 7, tako da začneš z izdelavo
ročaja.
Neolitska sekira je imela v večini primerov ročaj dolžine 60-80 cm, bila je debelejša na gornjem
koncu, na katerega je bilo pritrjeno kamnito rezilo.
Ta del držala je moral biti precej debel, da je lahko pri uporabi vzdržal udarce, obenem pa je
orodju dajal večjo moč.
Za izdelavo rezila so uporabljali odbitek zelene kamnine, obdelane tako, da je dobila skoraj
trikotno obliko. S pomočjo tolkača so izravnali površino, nato pa so orodje zgladili z brusilnim
kamnom, s katerim so večkrat potegnili po rezilu.
38
KERAMIKA V NEOLITIKU: IZDELAVA POSODE
V KOLOMBINO TEHNIKI
Preberi opis izdelave lončene posode v kolombino tehniki in pravilno razvrsti slike, tako da
vstaviš številke od 1 do 5.
Najprej so pripravili dno in zatem še glineni svaljek (kolombino). Svaljki so bili postavljeni drug
na drugega ter medsebojno spojeni. Položene svaljke so ročno zgladili zaradi boljšega oprijema
ter večje površinske gladkosti. S pritiski prstov so nato modelirali stene posode.
39
LUTKE IZ NEOLITIKA
Ženski kipec iz najdišča Sammardenchia
Izgleda, da je bil ženski lik za kmetijske pridelovalce v neolitiku najbolj primeren za izražanje
plodnosti, ciklusa letnih časov ter letnega obnavljanja.
Strokovnjaki menijo, da ženski kipci upodabljajo
Mater Zemljo, katere čaščenje je bilo zelo priljubljeno pri tedanjih kmečkih skupnostih. Možno
pa je tudi, da je veliko ženskih kipcev predstavljajo
samo “punčke”, ki so odražale svet odraslih, kar
se dogaja tudi danes.
„ Opazuj spodnja neolitska ženska kipca ter označi, kaj imata skupnega s kipcem iz najdišča
Sammardenchia. Pobarvaj ju.
Fig. A
Skupne lastnosti s kipcem iz najdišča Sammardenchia:
Slika A:
Slika B:
40
Fig. B
NEOLITSKA KERAMIKA
V SAMMARDENCHI
Ena največjih značilnosti vasi Sammardenchia je prisotnost velike količine lončevine, ki v svojih
oblikah in dekoraciji spominja na keramiko ostalega neolitskega prebivalstva v severni Italiji,
kakor tudi na teritoriju Dalmacije (Hrvaška).
Kot vidiš, keramiko iz vasi Sammardenchia predstavljajo skodele, vrči, sklede, steklenice, kozarci
ter posode za sadje z različnimi dekoracijami.
„ Dokončaj posodo ter jo pobarvaj:
41
NEOLITSKA VAS PRED 7.000 LETI
V obdobju neolitika se je pričelo pravo “družbeno življenje”: sedentarne dejavnosti, združevanje družinskih enot – pogosto živečih v eni veliki hiši – in uvajanje skupnih prostorov, vse to je
neolitske skupnosti pripeljalo do ravni združevanja, ki je bila do tedaj neznana.
Prvič v prazgodovini so naselja razmejevali z jarki, lesenimi ploti, ogradami tako zaradi obrambe
bivališč kot zaradi zaščite pred živalmi ali preprosto zaradi potrebe po ločitvi “domačega okolja”
od zunanje okolice.
Tudi neolitske vasi v Furlaniji so bile kaj kmalu zavarovane z bolj ali manj globokimi obrambnimi
jarki, zaščitenimi z lesenimi ogradami, verjetno iz hrastovih kolov. Znotraj vasi je bilo najbrž
42
prostora za omejeno število pravokotnih bivališč z dvokapno streho, tla in stene pa je ščitila
debela plast gline. Podatki kažejo, da je bil znotraj hiše bivalni del ločen od dela, namenjenega
shranjevanju živil, ki so včasih našla svoje mesto na neke vrste podestu. Ob vsakem bivališču je
bilo prostora za veliko jamo, namenjeno gospodinjskim odpadkom, za enega ali več silosov in
manjše ognjišče za potrebe družinskih skupnosti.
43
PRIZOR, KI NI VERJETEN (stran 28)
Rešitev: Kraj, vulkan, dinozavri, smerokaz, konj, voz, puška, ura
44