Via plitvice z biciklom Dolgo sem odlašala s pisanjem kratkega potopisa, saj se mi ni zdel vreden zapisa, a me je navdušenje prijateljev nazadnje le prepričalo. Torej, zadeva je bila zelo preprosta, v sredini spetembra sem ugotivila, da imam na zalogi še veliko dela prostih, hkrati pa bolj nizek badget na računu, zato sem iskala nekaj danim razmeram primernega. In prišla na idejo, da bi šla s kolesom od Ljubljane do Plitvic. Sledil je nakup zemljevida slo-severna Hrvaška, sposoja kolesarskih torb ter obvestitev šefa, da bom vzela 2-3 dopusta (človek nikoli ne ve, kaj ga lahko na poti zadrži). Okrog sobote dopoldne torej krenem via Plitvice. Predviden čas: nedefiniran oz. nekaj dni. Dolžina poti (v km): stric via Mischelin je rekel da z avtom po optimalni poti cca. 250, torej glede na mojo izbiro tanajbolj stranskih poti bi rekla cca. 300. Zemljevid: avtokarta z označeno potjo, kjer je priročne plastnice zamenjala zgolj puščica navzgor ali navzdol na zelo strmem klanecu oz. spustu. Oprema: sestrin gorc (na moj bajk sposojene trobe nikakor niso šle) tudi šotor ali šotorka se nista udeležili potovanja, saj je za pustolovca na dopustu dovolj le armafleks in spalka  . Pri dan prispem do Osilnice, kjer pri prečkanju meje cariniki nikakor ne Orientacija ni bila problem. morejo verjeti, da je devojka sama. No, pravzaprav to ni točen podatek, saj je bilo sposojeno kolo vedno prisotno . V Osilnici je poleg zgolj delujočega bankomata, na srečo odprt še hotel, kjer si privošlim palačinke, za spanje pa si izberem idealen kotiček na kupu zloženih desk v bližini cerkve. Sledi jutranje umivanje v Kolpi in po prihodu sonca v dolino tudi kopanje. Ja, je bilo potrebno stisnit zobe, ker je voda bila že pošteno hladna, ampak minimalno higieno je potrebno vzdrževati . Pot nadaljujem do Broda na Kupi, kjer me cariniki ustrahujejo s Pajkova dežela v sončnem jutru. strašnim klancem, ki vodi do Broda na Moravicah. Klanc me ni zdelal in do večera prikolesarim mimo Ogulina do Salopeki Modruški (beri vas s tremi hišami na vrhu dolega klanca, ki seveda na zemljevidu ni bil označen). Zaradi bližajoče hladne noči se začne nabirati močna rosa, zato ugotovim, da spanje zgolj na armafleksu sredi visoke trave na bo ravno »de luks«. Misel o kolesarjenu skozi celotno noč uspem zatreti, saj sem na oddihu, zato se odpeljem do naslednje vasi, kjer začnem iskati primerno »spalnico«. Razen brutalno glasnih psov, gosk, koz, ki se derejo izza visoki ograj in neprijaznega prebivalca, ne uspem najdit nobenega primernega prostora. Ob tem se spomnim vseh zgodbic o medvedih, Apartma s teraso. ki sem jih tekom poti s prijazno pomočjo domačinov krepko nadgradila. Res divota! Na kocnu se zadeve obrnejo v moj prid, ko mi prijazen domačin ponudi svojo teraso na vikendu. Izkaže se, da sem se znašla ob pravem času na pravem mestu se, saj v trenutku ko prispeva, na mizi stoji pekač poln vročega kromprija in piščanca, kmalu pa se poleg znajde vsa pijača, ki jo premore vikend. Noč prespim na kavču dnevne sobe. Fantastično jutro me vodi skozi »pajkovo deželo«, ker mi mobilni prodajalec kruha podari zajtrk in se ne more načuditi, da človek lahko kolesari tudi v hrib . V Plitvicah, kamor prispem opoldne, me presenetijo trume obiskovalcev, saj sem pretekle dni uživala v naravi zgolj ob solo izvedbi . Plitvička jezera me vseeno navdušijo, a me proti poznemu popoldnevu začne preganjati misel na noč. Zlasti po krepki nadgradnji zgodbic o vseh medvedjih družinah v bližini. Tokrat se lotim iskanja »penziona« v dnevni svetlobi in kmlau najdem opuščen gostinski Dokaz,da mi je uspelo! kompleks s teraso na sredini. Zadnjo noč se moram zahvaliti moji bujni domišlji, da mi je res popestrila noč ter čuvaju kolesu, ki me je zvesto stražil . Zjutraj se po nasvetih domačinov spustim 30 km do Bihada v Bosni, kjer po obveznem bureku in kavi, zaključim svoj kratek, a zanimiv dopust. Kolo vržem na avtobus, v Zagrebu pa ga prestavim na vlak in že sem nazaj v ljubi Ljubljani . Zadovoljstvo ob potrditvi ter uresničitvi novega mota, ki me je pričakal prav na koncu poti, še nekaj časa ne izgine. Kajti res je lepo vedeti, da zmoremo vse!  wihihi Ajda F. Ocena: -ocena vzdržljivosti (2) -psihični napor (4) - zaradi medota -orientacijska zahtevnost (3) na zemljevidu je blo skoraj vse ravno -finančni zalogaj (1) -maksimalna (2) -tehnična zahtevnost (2) ker ni blo gumidefekta -estetska vrednost (5) -zgodbe, ki ostanejo (veliko)