1. No category

Kulturno življenje pri Slovenskem društvu Melbourne
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/
Slovenci smo ponosen narod.
Spoštujemo slovenski jezik, literaturo, poezijo; radi beremo knjige, gledamo dramske
prireditve, uživamo v narodnih in simboličnih plesih, recitalih, petju in poslušanju slovenskih
pesmi in melodij, igranju na razne inštrumente in branje novic o uspehih v slovenski
skupnosti.
Pri SDM je kar nekaj avtorjev knjig: Bert Pribac, Draga Gelt; Draga Gelt skupno z Magdo
Pišotek in Marijo Penca; Marcela Bole, Vika Gajšek, Milena Brgoč.
Kulturno življenje pri SDM se je razvijalo in se uspešno nadaljevalo vzporedno z družabnim
življenjem vsa leta že od 1954 do 2013.
Delovanje je na naslednjih področjih:
Vestnik, dramske skupine, folklorne skupine, pevski zbori, razstave umetniških del, glasbeni
ansambli, knjižnica in arhiv, šola slovenskega jezika, simbolična plesna skupina, Vesti s Hriba
in pogovorne ure slovenskega jezika.
Vestnik
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/vestnik/
Vestnik je prvič izšel leta 1955 kot obveščevalni list članim SKM in prijateljem. Odbor je čutil,
kako močno so si Slovenci želeli pisane besede, posebno še novi priseljenci.
Informacije za Vestnik so bile zbrane iz različnih virov, stipkane, kopirane, spete in poslane
nav se znane naslove rojakov.
Vestnik je redno izhajal do leta 1994. Posebna izdaja je sledila leta 1999.
Uredniki Vestnika in uredniški odbori:
1955 Marjan Peršič in Zlatko Rome, Pavle Česnik, Edi Polajnar, Jožica Šajnovič
1956 Zlatko Verbič, pater Bazilij Valentin OFM
1957 Marjan Oppelt
1958 Karel Kodrič, Ciril Kovačič, Branko Vodopivec, Marija Rudež, Stane Zupan
1961 Jože Kapušin, Karel Kodrič
1969 - 1988 Marjan Peršič in uredniški odbor: Jana Gajšek - Lavrič, Dušan Lavrič, Ljubica
Postružin, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Danica Petrič, Werner Remšnik, Božo Lončar,
Helen Golenko, Stanko Penca, Robert Ogrizek, Anita Žele, Karen Peršič
1988 - 1989 Vida Kodre in uredniški odbor: Jana Gajšek - Lavrič, Anica Markič
1989 - 1992 Uredniški odbor: Peter Mandelj, Anica Markič, Vasja Čuk, Milena Brgoč, Draga
Gelt,
Sandra Krnel, Jana Lavrič
1992 - 1994 Jana Lavrič, Kevin Hervatin, Vinko Marn, Sandra Krnel, Vivienne Katsoulotos
1994 - 1996 Jana Lavrič, Sandra Krnel
1999 Posebna izdaja: Sandra Krnel, Milena Brgoč, Stanko Prosenak, Jana Lavrič, Sabina
Brvar Ivančič
Dramske skupine
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/drama-groups/
Prva slovenska dramska skupina v Melbourne pri SKM je ustanovljena leta 1956.
Ustanovitelj, igralec in režiser je bil Srečko Košir. Prvi nastop je bil že naslednje leto v
Melbournu in tudi v Sydneyu.
Režiserji skozi leta delovanja:
Srečko Košir from 1957 to 1959
Igre: Županova Micka (1957), Stari grehi (1958)
1 Igralci: Francka Anžin, Zorka Bole, Dragica Gomizelj, Ivan Jenc, Ciril Kovačič, Lilijana
Mohorič, Anica Molan, Elka Pirnat, Ludvik Pirnat, Branko Sosič, Tilka Verbič, Tony Verglez,
Erik in Evelina Zdražil.
Hugo Polh od 1961 do 1963
Veseli večer in Pohorski Brkocel.
Ivan Valenčič od 1966 do 1974
Najeli so dvorano St Brigid’s Hall v Fitzroyu in Princess Theatre, Melbourne, slovensko
cerkev v Kew in potem v domu v Elthamu
Svojeglavček (1967), Trije ptički (1967), Glavni dobitek, Deseti brat, Divji lovec (1968),
Razvalina življenja (1969), Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Kavica
Igralci: Janez Albrecht, Francka Anžin, Marija in Martin Baligač, Marcela in Peter Bole, Tone
Bransperger, Ivan Bratina, Janez Burgar, Helenca, Ivanka in Marta Cvetko, Vinko Čobec,
Draga Gelt, Dragica in Virgilij Gomizelj, Andreja Harasemčuk, Mici Hartman, Ivan Horvat,
Branka in Valter Jelenič, Adolf Grandvec, Jakob Kolednik, Danila Kos, Rezi Križanič, Vinko
Kunc, Elka in Magda Mesar, Ivan Mihelj, Vinko Molan, Andrej Novak, Kristina Penca, Bojan in
Elka Pintarič, Ludvik Pirnat, Janez Poljanšek, Stanko Prosenak, Branko Sosič, Eligij in Toni
Šerek, Ivan in Tone Urbas, Ivan Valentin, Helena Van de Laak, Roza Volčič, Davorin Zorzut,
Ignac in Štefan Žalik
Draga Gelt od 1980 do 1991
Slive in Začarana Ančka, kratki prizori Zob me boli, Vojak in Zastrupljena torta,
Igralci otroci in odrasli: Stanko Ašenberger, Aleš, Igor in Jana Brgoč, Marija Baligač, Fanika
Barat, Andrew Fistrič, Jana Lavrič, Rozi Lončar, Anica Markič, Marija Penca, Damian Pišotek,
Mary Prosenak, Berta Žele
Marija Penca leta 1995
Rdeča kapica
Foklorne skupine
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/folk-dancing-groups/
Prva slovenska foklorna skupina je sodelovala pri Moomba paradi v centru mesta Melbourne
že leta 1957.
Učitelj: Vinko Oman
Skupina je plesala gorenjske plese.
Učiteljica: Draga Gelt OAM, od leta 1978 do 2004
Pri Slovenskem društvu Melbourne so bile tri foklorne skupine: otroška, mladinska in odrasla.
Plesali so plese Gorenjske, Dolenjske, Prekmurja, Bele Krajine, Koroške in Primorske v
nardnih nošah the pokrajin. Vse narodne noše so bile izdelane po navodilih, katera smo dobili
iz Slovenije. Skupine se nastopale pri klubskih prireditvah, gostovale pri drugih klubih, raznih
kulturnih programih, obletnicah, mednarodnih festivalih, slovenskih mladinskih koncertih, na
porokah, na avstralskih festivalih, na multikulturnih festivalih in tekmovanjih.
Učiteljica: Marija Hervatin, (druga generacija) 1992 do 1996
Plesali so gorenjske narodne plese.
Veliko članov Slovenskega društva Melbourne je plesalo pri folklorni skupini Iskra, ki je vadila
v slovenskem verskem središču..
Učiteljica: Kristina Cestnik, (druga generacija) 1999-2000, plesali so gorenjske plese.
Učiteljica: Leah Fistrič, 2001, 2003, skupaj z Michelle Fistrič, (obe tretja generacija) plesali
so gorenjske plese
Učiteljica: Michelle Fistrič (mentorica Draga Gelt), 2003 – 2007
Michelle je učila gorenjske in prekmurske plese.
Učiteljica: Melissa Fistrič, (tretja generacija), mentorica Draga Gelt, 2007 – 2012. Skupina
Iskra je plesala plese z Gorenjske, Prekmurja, Bele Krajine, Primorske, Blok, Koroške and
Goriške.
Skupina je plesala na multikulturnih festivalih, slovenskih mladinskih koncertih, v domovih za
ostarele, na klubskih prireditvah in festivalih in na tekmovanjih v makedonskem klubu, kjer so
zasedli tretje mesto.
Priprava narodnih noš:
Dragica Gomizelj, ki je leta 1954 naredila prvo gorenjsko narodno nošo..
2 Leta1984 je bila organizirana večja skupina žensk, ki je izdelala prekmurske in belokranjske
narodne noše: Milena Brgoč, Marija Krnel in Dragica Gomizelj.
Seznam vseh moških in ženskih ter otroških narodnih noš je uredila Anita Fistrič leta 1991 1992 s pomočjo Dragice Gomizelj, Marije Dolenc, Mary Žele, Dorothy Gregorič in Anice
Kodila.
Anita Fistrič in Dragica Gomizelj še vedno skrbita za narodne noše.
Glasba za plese:
Stanko in Franc Hartman sta prva igrala na diatonično harmoniko, kasneje Viktor Lampe,
Branko Tomažič – Srnec, Peter Pirnat in Lenti Lenko OAM.
Včasih smo uporabili kasete slovenske skupine France Marolt.
Pevski zbori pri Slovenskem društvu Melbourne
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/choirs/
Dirigent Lojze Furlan je organiziral prvi pevski zbor leta 1956 z imenom Triglav. Nekaj časa
mu je pomagal Vladimir Trampuž.
Branko Sosič je ustanovil Kvartet leta 1959. Vadili so v Padua Hall, Kew, kjer je bilo veliko
slovenskih fantov v hostelu.
Kvartet je nastopal na prireditvah v Melbournu in Sydneyu.
Zbor Melbournski Slavčki je prvič nastopil leta 1959.
Otroški pevski zborček je bil ustanovljen leta 1978 in je pel Kuharjeve otroške pesmi. Vodila
je Draga Gelt, kasneje sta pomagali Magda Pišotek in Maria Penca. Vsi otroci so bili rojeni
v Avstraliji. Nastopili so za materinske in očetovske dneve, za srebrni jubilej kluba, za Božič,
za upokojence. Božične pesmi so vsako leti peli otroci do leta 1991.
Dirigent Branko Sosič 1982. Prvi nastop moškega pevskega zbora je bil leta 1984 in ženske
so se pridružile zboru. Zbor je nastopal na koncertu Moomba, na društvenih prireditvah, pri
Slovenskem društvu Planica, v Sydney Myer Music Bowl v centru mesta Melbourne, v
Adelajdi, Geelongu in Canberri.
Ocker Octet je bil ustanovljen leta 1989. Dirigent: Branko Sosič. Nastopili so prvič za 35.
obletnico društva in potem na božičnem programu in mnogih drugih prireditvah. Pevci so bili
vsi iz druge generacije. Nastopili so tudi za zlati jubilej društva leta 2004. Peli so slovenske in
angleške pesmi.
Trio (vsi člani iz Benečije) so nastopili na 35. obletnici društva.
Dirigent Roland H. Carmody 1990. Najprej je zbor nastopil kot druženje Slovenskega
društva Melbourne in Slovenskega kluba Jadran z imenom Planika. Nastopili so na programu
Moombe, na društvenih prireditvah, na Planici, na koncertu Umetniki za Chernobyl, v
Adelaidi, Geelongu, Canberri. Posneli so kaseto in CD.
Quartet Proteous Anguinus – kvartet družine Fistrič (tretja generacija) - otroci: Simon,
Michelle, Leah in Melissa Fistrič, v začetku z njimi tudi Steven in Michael Adamič.
Kvartet je mnogokrat nastopil na prireditvah in slavnostnih večerih avstralskega viktorijskega
parlamenta. Fistričevi otroci so bili tudi člani Victoria Youth Choir – viktorijskega mladinskega
zbora, ki je nastopil skupno z dunajskimi dečki ob njihovem obisku v Melbournu.
Umetniške razstave in razstave ročnih del
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/art-and-craft-exhibitions/
Organizatorji in kustosi razstav:
Ime prve slovenske slikarske razstave ni bilo zapisano, kasneje pa so sledili: Ivo Leber,
Marjan Peršič in Anne Zemlic, oblikovalec razstavnihkatalogov by Vasja Koman in Draga
Gelt.
Razstave so vsebovale umetniška dela umetnikov rojenih v Sloveniji, Slovencev druge in
tretje generacije v Avstraliji in gosti drugih narodnosti: Poljaki, Sri Lanka in Slovaki.
Razstave so bile največ v Melbournu, pri slovenskem društvu in tudi v Canberri, Wodongi,
Sydneyu in drugih manjših krajih.
3 Umetniška razstava Barve ljubezni 2013
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/art-exhibitions-colours-of-love-2013/
Sodelovalo je 23 umetnikov in 12 otrok.
Knjižnica in Arhiv
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/library-and-archive/
Prva slovenska knjižnica v Melbournu je bila ustanovljena leta 1955 pri Slovenskem klubu
Melbourne - knjižničar: Edi Polajnar, in leta kasneje: Milena Brgoč s sodelavci Dragica
Gomizelj, Sandra Krnel.
Prenovljena knjižnica je bila uradno odprtanovembra 1983 - gospa Helen Zibeli.
V knjižnici je več kot 3,000 knjig, največ slovenskih, nekaj angleških in nemških. V knjižnici so
tudi časopisi iz drugih držav, CDji, DVDji, video kasete in razne revije.
Milena Brgoč je uredila knjižico Opisna bibliografija sloveskih knjig in tiska v Avstraliji - An
annotated bibliography of Slovenian books and periodicals published in Australia
V arhivu so shranjeni dokumenti organizacije društva, zapisniki, dopisi, potrdila, vabila,
priznanja, koledarji, rokopisi, fotografije, časopisi iz cele Avstralije in drugod, Misli,
V zadnjih letih vodijo knjižnico in arhiv: Anica Markič, Dragica Bomizel. Sandra Krnel,
občasno tudi Ana Tegelj in Draga Gelt.
Slovenska šola
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/slovenian-language-school/
V letih od 1960 do 1996 je bilo vpisanih več kot 150 otrok.
Prvi učitelj je bil Jože Kapušin. Slovenska šola se je imenovala Slomškova šola in se je
potem preselila v versko središče.
Leta 1977 je Draga Gelt OAM ustanovila neodvisno slovensko šolo pri Slovenskem društvu
Melbourne.
Leta 1978 se je pridružila Magda Pišotek,, Jana Lavrič leta 1979 in Marija Penca leta 1984.
Šola je prenehala delovati leta 1996, a otroci so še vedno sodelovali pri kulturnih prireditvah.
Učiteljice Draga, Magda in marija so pripravile priročnik za učenje slovenskega jezika v treh
delih: : Učimo se slovensko 1., 2. in 3. del.
Otroci so nastopili pri različnih krajših igricah in pantominah: Rdeča kapica, božična
povestTrije medvedki, Mornar, V gozdu, Kresna noč, Trije metulji, Barve cvetja, Snežinke,
Pomladni vrt, Sneguljčica.
Kulturni animatorji in koordinatorji kulturnih programov:
Draga Gelt OAM
1975–1991, 1999–2013
Magda Pišotek
1978, 1980–2013
Marija Penca
1984–2009
Maria Hervatin
1993–1996
Natasha Pišotek
1999–2009
Več informacij o šoli Slovenskega društva Melbourne je v knjigi Drage Gelt: Kronika
slovenskih šol in učiteljev slovenskega jezika v Avstraliji strani 507 – 556, na spletni strani
NUK (National University Library in Ljubljana, NUK digitalna knjižnica:
http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d257912832%27&pageSize=25
Simbolične plesne skupine
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/symbolic-dancing/
4 Simbolične plesne skupine so pripomogle idejam Drage Gelt za programe, da so bili izvedeni
in simbolično dvignili prikaz na profesionalno višino.
Simbolika da vsaki prireditvi obogati globino in čutenje.
Mladina in otroci so nastopili za vse obletnice društva in za druge kulturne programme:
Mednarodno leto otroka, Mednarodno leto Miru, recitali, športne plese, prokaz klasja za zlati
jubilej, prikaz mavrice za 55. letnico.
Koreografija: Magda Pišotek, 1980 – 2012
Koreografija in ples: Natasha Pišotek, 1999 – 2012
Ansambli
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/music-bands/
Leta 1961 je nastopil za Slovensko društvo Melbourne prvi slovenski ansambel v Avstraliji z
imenom Bled.
Drava: 1974 - 1975 - John Zemlič, Frank Prosenik, Ciril Čampelj, Helen Čampelj, Drago
Prosenik, John Škofic. Učil jih je Frank Hartman. Spremenili so ime v Planinka leta 1976.
Kitarist John Hartman. Drava: Rudi Kalister, Oto Verdenik, Mario Svetina, John Zemlič 1977 1982.
Drava je prejela priznanje na televizijskem programu New Faces – Novi obrazi.
Planinka: 1975 - 1986 ali 87 - Frank Prosenik, Ciril Čampelj, Helen Čampelj, John Škofic,
Drago Prosenik. Kitara John Hartmann.
Ansambel Sava: 1976 – 1984
Članice Anna Mandelj, Maria Mandelj, Lily Prosen, Sharon Bolton in Aurelia Rupanovič. Anna
je pela, Maria - kitara, Lily - harmonika, Sharon bas kitara in Aurelia bobni. Prvič so nastopile
na slovenskem mladinskem koncertu v Sydneyu leta 1976. Ansambel je igral za slovenske
klube po Viktoriji, za Nemce, za Avstralce in gostoval tudi v Sloveniji leta 1978 - Izseljenski
piknik v Škofji Loki.
Ansambel Rdeči cvet - 1999 – do danes
Članice: Maria Hervatin ritmična kitara, Anna Tegelj in Helen Trinnick pevki in Lily Conlan
klavirska harmonika. Najprej so se imenovale Mlade mamice - ‘The Young Mums’. Igrajo za
slovenske, nemške in italijanske klube.
Viktor Lampe
Viktor je igral pri SDM – pri folklorni skupini of leta 1980 do 1995. Igral je diatonično
harmoniko in ustanovil klub diatoničnih harmonik, ki je vseboval Slovence, Nizozemce in
Avstrijce v letih 1990-1993. Leta 2007, se je Viktorju pridružil Philip Nadvesnik.
Viktor je včasih igral tudi za avstralske otroke na igrišču.
Vesti s Hriba
http://www.hasaarchives.com/locations/hasa-victoria/australian-slovenian-social-and-sportingassociation-melbourne-inc/cultural-life-at-sam/vesti-s-hriba/
Nekateri člani Slovenskega društva Melbourne zaradi visoke starosti niso mogli več tolikokrat
prihajati v klub in so pogrešali izmenjavo novic, osebna srečanja in pogovore.
Željni so bili novic od društva.
Leta 2006 je Anica Markič, nekdanja predsednica, predlagala, da se začenja z novicami v
obliki lista, katerega je imenovala Vesti s Hriba in jih urejuje sedaj redno. Na leto izidejo 4
številke. Pošilja jih na 230 naslovov. List vsebuje 8 strani in prikaže življenje v klubu, novice,
pozdrave in fotografije.
Pogovorne ure v slovenskem jeziku
Letos, 2013, smo začeli s pogovornimi urami pri društvu.
Pogovorne ure v slovenskem jeziku za Slovence druge in tretje generacije je neke vrste
Berlitz metoda učenja v govorjenju, pripovedovanju in pogovoru.
5 PRAVILA:
Govoriti se sme samo slovensko, razen voditelja, ki razloži nekatera pravila.
Lahko se pokaže z roko, odigra ali nariše vprašanje in odgovor.
NAMEN:
Namen pogovornih ur je, da se mladi Slovenci srečajo v prostoru, brez velikih
zahtev, da so sproščeni in da se opogumijo in govorijo samo slovensko –
uporabljajo besede, ki jih poznajo ter se naučijo novih besed in uporabljlajo
stavke in izraze. V enostavnem okolju se naučijo tudi nekaj o slovenskih
običajih in tradiciji.
Vpisanih je 6 učencev.
Učiteljici: DRAGA GELT in ANICA MARKIČ
6