1. No category

OŠ FRANJA GOLOBA PREVALJE
POLJE 4, 2391 PREVALJE
POTUJMO Z JEZIKOM V
PRAVLJIČNO VAS LEŠE
Turistična raziskovalna naloga
Avtorji:
LARA ČAS, 7. b
NIKA KODRUN, 9. a
ANA MAČIČ KOTNIK, 7. b
URŠKA KRALJ, 9. a
KATARINA LODRANT, 7. b
JANJA ŽLEBNIK, 8. a
Mentorici:
GORENŠEK HEDVIKA
(učiteljica slovenskega jezika, knjižničarka) - svetovalka,
KODRUN KLAVDIJA
(profesorica razrednega pouka)
Prevalje, 2012/2013
1 UVOD
OŠ Franja Goloba Prevalje je že dvakrat sodelovala na festivalu Turizmu pomaga lastna
glava, ki ga organizacijsko vodi Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo. Tudi
letošnja tema - Potuj z jezikom se nam je zdela tako zanimiva, da smo se odločili, da bomo še
v tretje sodelovali in pripravili edinstven turistični produkt, s pomočjo katerega bomo v naše
kraje privabili čim več turistov iz vse Slovenije.
Naša raziskovalna pot, od razpisane teme do inovativne ideje za končni produkt, je bila vse
prej kot enostavna. Ob nevihti možganov smo prišli le do zaključka, da bomo s pomočjo
intervjujev in brskanja po različnih virih šolske in Koroške osrednje knjižnice zbrali čim več
receptov starih koroških jedi, jih zapisali v knjižni in narečni obliki ter pripravili knjižnonarečni slovarček. In potem ... premišljevanje, tuhtanje, beljenje glave, kako kulinariko in
jezik povezati še z zanimivim, nenavadnim potovanjem. Na kar se nam le utrne. V sosednji
vasici, ki je le dobra dva kilometra oddaljena od naše šole, je preteklo jesen Kulturno društvo
Leše prvič organiziralo festival Pravljična vas Leše. Festival je bil namenjen otrokom in
družinam, ki so želeli dan preživeti v naravi na aktiven, ustvarjalen in nepozaben način.
Učenki , ki sta se festivala tudi sami udeležili, sta nam z navdušenjem pripovedovali o treh
tematskih poteh (škratova pot, čarovniška pustolovščina, po sledeh dobrih vil), ki so potekale
po nezahtevnih gozdnih in travnatih površinah in so bile tako primerne za vse generacije. Nad
pravljično vasjo Leše sta nas tako navdušili, da smo se vsi člani soglasno strinjali, da bomo
naše rezultate "kulinarično - narečnega" raziskovanja umestili v pravljično vas Leše in tako
prepletli tradicijo s sodobnostjo. Festival Pravljična vas Leše je bil že lansko leto dobro
obiskan, vendar so bili obiskovalci predvsem ljudje okoliških krajev. Z našim turističnim
produktom želimo navdušiti še več obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije. To bi posledično
pripomoglo tudi k večji prepoznavnosti Prevalj.
Naš osnovni cilj je tako postal festivalu pravljična vas Leše dodati nove, izvirne vsebine, ki
bodo pripomogle k nepozabnim doživetjem. V nalogi bomo predstavili animacijsko vodeno
pot iz Prevalj v pravljično vas Leše. Pohodniki bodo skupaj z animatorji in pravljičnimi
junaki "potovali" po lahko dostopnih pravljičnih poteh ter preko narave in kulturne dediščine
spoznavali koroški narečni jezik ter okušali že od nekdaj poznane domače dobrote.
Zavedamo se, da za uspeh projekta ni dovolj samo inovativna ideja, ampak so potrebna tudi
materialna sredstva in dobra promocija. Da bomo premostili tudi te ovire, bomo k
sodelovanju povabili vse organizacije in društva, ki bi nam lahko pri realizaciji naloge
kakorkoli pomagali: Občino Prevalje, Kulturno društvo Leše, Čebelarsko društvo Prevalje,
turistično kmetijo Ladra in ekološko kmetijo Kralj - Kajžar.
Potujmo z jezikom v pravljično vas Leše!
1
2 KOROŠKE JEDI IN JEDILNIKI
Učenci so popisali jedi in jedilnike, zapisali so jih knjižno in narečno. Zbrano gradivo smo
pregledali in nekatere jedi izbrali in jih vnesli v naš turistični projekt. Vse ostale zbrane
kulinarične posebnosti pa navajamo.
2. 1 ZAJTRK – BRUŠTIK







bela kava – bev kafe
Kava (kafe) skuhana z vodo, projo (kavni nadomestek iz praženega ječmena in
cikorije), mlekom (mliekom) in sladkorjem (cukrom).
ječmenova kava – ječmenu kafe, knajpov kafe
Kava (kafe) iz prepraženega ječmena in cikorje, skuhana z vodo.
koruzni žganci – žganki
Postreženi s kozjim ali kravjim mlekom (mliekom).
krompirejva juha – rpičeva župa
Zelenjavna juha s krompirjem.
mlečna prosena kaša – mliečni jegliči
U mleku (mlieku) kuhana prosena kaša.
mlečni zdrob – mliečni gries
Jed v mleku (mlieku) kuhan zdrob (gries).
žganci – žganki
Ajdova ali pšenična moka kuhani v slani vodi. Postrežemo jih z mlekom ali zabeljene
(zabilene) z ocvirki (grumpi).
2. 2 MALICA –MAVA UŽINA, MAVA IŽINA


bel kruh z bučnim oljem – bev kroh z bučovim olijem
ržen kruh z ocvirki, slanino in čebulo – črn kroh z masti, grumpi in čebujem

jabolka – japke
ržen kruh – črn kroh, ržen, pavrški kroh
2. 3 KOSILO – JUŽINA, IŽINA, UŽINA
2. 3. 1 JUHE – ŽUPE
 fižolna – juha – fižolova župa
 goveja juha – goveska župa
Juha (župa) iz govejega mesa, korenčka
(koreja), peteršilja (petršila), zelene (zelarja),
polovice čebule in stroka česna (klobuha).
 kisla juha – kiseva župa
Juha (župa) skuhana iz svinjskih parkeljnov,
kosa kože, repa, ušes (uhlnov) , kosti, na
katerih je še malo (mavo) mesa in jušne
zelenjave (krajtlihov).
2

krompirjeva juha – rpičeva župa
Juha (župa) iz krompirja (rpice), korenja (koreja), graha in druge zelenjave; ponavadi
zabeljena (zabielena) z ocvirki (grumpi).
2. 3. 2 MESNE JEDI
 krvavice – prtene klobase
Debelo svinjsko črevo (svinsko črəvo) poljneno (filano) s svinjsko drobovino in
ječmenom.
 mežrle
Jed iz pljuč, suhega kruha, riža (rajsa), jajc in začimb: česen (klobuh), majaron
(marjon), sol, poper, bazilika, peteršilj.
 ocvrta jagnjetina – pohana ovca
 ocvrt petelinček – pohan petelinček
 prekajeno svinjsko meso – povojeno svinsko məso
 segedin
Kislo zelje (zele) in svinjska drobovina.
 suhe klobase – suhi konci
 suha salama
2. 3. 3 TESTENINE
 grandirmarš
Zmešani makaroni ali široki rezanci (šroki nudlči) in restan (pražen)
krompir (rpica).
2. 4 PRILOGE





jabolčni hren – jabovčn hren
Hladna priloga iz naribanega suhega kruha, kiselkastih jabolk (kisevih japk), hrena, goveje
juhe (župe) ter začimb (krajtlohov).
kisla repa – kiseva repa
praženo kislo zelje – tinstano zele
krompirjeva omaka – rpiču zos
kruhov hren
Omaka (zos) iz kruha narezanega na kocke, namočenega (namočenga) v goveji juhi
(župi) ter naribanim hrenom.
 kuhan fižol – kuhana fižola
 pražen krompir – restana rpica
Na tanke rezine (šnite) narezan in olupljen
(oluplen) kuhan krompir (rpica), pražen
(zrestana) na olju (oliju).
 solata iz motovilca – rpinclova sovata
 štruklji – štrukli
Polnjeni (filani) z namazom (filo) iz ajdove
moke ali skute.
 štruklji s krompirjem – rpičevi nudlni
Zabeljeni (zabileni) žepki z nadevom iz kuhanega pretlačenega krompirja , masla (putra),
jajc, drobtin, ocvirkov (grumpu), soli, popra in majarona.
 štruklji s suhimi hruškami – kvočevi nudlni
Zabeljeni (zabileni) žepki polnjeni (filani) s sladkanimi suhimi hruškami (kvocami), z
dodatkom žganja (šnopsa) ali ruma.
 štruklji s suhimi slivami – češplnovi nudlni
3
Zabeljeni (zabileni) žepki s sladkim nadevom iz kuhanih ali narezanih suhih sliv
(češplnov) in na kocke narezanega (narizanega) belega (bivega) kruha.
 štruklji s skuto – sirovi nudlni
Zabeljeni (zabileni) žepki z nadevom (filo) iz skute, jajc, na kocke narezanega (bivega)
belega kruha, pehtrana in soli.
2. 5 DRUGE GLAVNE JEDI






carski praženec – šmorn
Testo iz jajc, mleka, moke, sladkorja (cukra), ščepca soli, spečemo ga v ponvi (skledi).
krompirjev golaž – rpiču golaž
kruhovi cmoki – kruhovi knedlni
Cmoki (knedlni) iz kruha (kroha), jajc in včasih skute. Ponudijo se s solato (sovato ) ali
kompotom.
masovnik
Gostljata jed iz bele, ajdove ali koruzne moke, zakuhana v vročo (vrečo) smetano. Primerna
kot samostojna jed z rženim (črnim) kruhom, ali kot priloga k ajdovim ali koruznim žgancem
(žgankom).
slivovi cmoki – češplovi knedlni
vaseršpacni
Žličniki pretežno iz vode, jajc in smetane (smétáne). Zabeljeni (zabileni) s krušnimi
drobtinami.
2. 6 SLADICE – MELŠPAJZ












borovničev zavitek – črničov štrudl
Zavitek (štrudl) iz vlečenega testa z
borovničevim nadevom (s črnicami).
damenkapirc biskvit
Biskvit s sadjem, namazan z
beljakovim snegom in pečen v pečici.
grmada – šajterhaufn
Sladica z različnimi vrstami
sezonskega sadja in smetano ali
kremo.
keksi na stroj – mašin keksi
navadni keksi
Keksi, oblikovani s posebnimi
modelčki.
poganca
Kvašeno testo z marelicami (marelcami), polito s
skuto in rumenjakom.
puding
rulada z domačo marmelado
snežene kepe – šnenokerli
Na vodi kuhane kepe iz beljakovega snega, z vanilijevim pudingom.
soparni krapiči – damfnudlni
Piškoti z mlečno kremo
škofov kruh – škofu kroh
Nizko masleno pecivo z jajci, orehi, rozinami in drugim suhim sadjem.
teriet
Bel kruh s kuhanim vinom ali sadjevcem (moštom).
4
2. 7 VEČERJA

dedijev krompir – dedanova rpica
Na pekač (predfon) obložen z rezinami čebule položimo na pol prerezane neolupljene (neoluplene)
krompirje (rpice). Spečemo v pečici (pretroru). Ponudimo z maslom (putrom) ali ajvarjem.
 krompir v oblicah – v režlah repica
Krompir (repica) narezan (narizan) na kolobarje (režle), skuhan v soljeni (soleni) vodi. Olupi si jo
vsak sam.
 mlečne kroglice – mliečni farflči
Testo narejeno (nareto) iz moke in jajca, ki ga gneteš (mieseš) tako (tejk) dolgo, da nastanejo
(gratajo) kroglice (farflči). Kuhaš jih v mleku in vodi.
2. 8 PIJAČE

sadjevec – mošt
Sladek ali kisel (kisu) jabolčni sok.
 sirotka - srotka
Tekočina, ki ostane pri pripravi skute ali masla (putra).
3 PRAVLJIČNA VAS LEŠE
LEŠE so kraj katerega so si že v davnini izbrala za svoj dom pravljična bitja. Iz nevidnega
sveta, kamor so se umaknila, se še kdaj pustijo videti tistim, ki prihajajo z dobro voljo in
odprtim srcem.
NA LEŠAH ŽIVI SEDEM RODOV PRAVLJIČNIH BITIJ:
ŽAL ŽENE: lepe in skrivnostne vilinke,
zdravilke, svetovalke.
ŠKRATJE: rudarji, delavci, hudomušni,
navihani, pripovedujejo neverjetne
zgodbe podzemlja.
LEŠKIRJI: obrtniki, rokodelci, vrtnarji,
sadjarji, čebelarji, pojejo, igrajo na svoja
glasbila, se zabavajo, prirejajo sejme.
LEŠKI ORLI: svobodni, vendar zvesti žal
ženam, prinašajo novice in na svojih
krilih nosijo žal žene.
PEGASTI KONJI: leškirjem pomagajo
pri delu, nimajo uzde, imajo pege, jahajo
jih lahko le otroci.
VELIKANI AJDI: gozdarji, kovači,
mlinarji, žagarji.
ČAROVNICE: samotarke, zeliščarke, prerokovalke, kuharice, umetnice.
In prav ta pravljična bitja, ki so se nekoč umaknila, je KD Leše želelo obuditi in vsem
obiskovalcem sporočiti, kako izjemno lepa je zelena narava v majhni vasici Leše in kako se
5
vsem ljudem, ki znajo videti in znajo prisluhniti, še vedno lahko prikažejo in jih popeljejo v
svet, ki so ga sama doživljala v preteklosti.
Naša projektna skupina se je po prebrani knjigi pravljic Pravljična vas Leše odločila, da bomo
izdelali programa za ŠKRATOVO POT PO RUDARSKIH SLEDEH in POT ČAROVNIŠKE
PUSTOLOVŠČINE.
Obiskovalci se lahko odločijo za eno izmed poti, v kolikor pa želijo doživeti celodnevno
potovanje z jezikom po pravljični vasi Leše, lahko programa obeh poti povežemo.
3. 1 ŠKRATOVA POT PO RUDARSKIH SLEDEH
Najpomembnejši del zgodovine Leš je premogovnik, ki je deloval od leta 1818 do 1936 in bil
v petdesetih letih 19. stoletja največji rudnik na Slovenskem. Leta 1845 je bilo v
premogovniku zaposlenih 910 delavcev. V vseh letih delovanja so nakopali 3, 500.000 ton
rjavega premoga. In prav to slavno rudarsko preteklost lahko obujate na poti v svet rudarskih
škratov: ogled rudarske kapele, rova Franciscus, pozivalnice in muzejske sobe rudarstva.
V rovih so rudarjem vedno sledili rudarski škratje. Rudarjev ni več, škratje pa so ostali. Zato
je pot v rudarski svet, kjer domujejo škratje, posebna pustolovščina. Kaj danes sporoča
pravljični rod rudarskih škratov, lahko na tej poti odkrivate skupaj z animatorji.
3. 1. 1 SPREJEM NA OŠ FRANJA GOLOBA PREVALJE
Začetek poti prijavljenih skupin je pri OŠ Franja Goloba Prevalje. Program se izvaja le s
predhodno najavo, od meseca maja do konca oktobra. Zaželena je udeležba najmanj 10 oseb.
Skupine se lahko najavijo preko spleta na spletni
strani www.pravljicna-vas.si ali po telefonu na
KD Leše 02 82 31 774, 031 686 191.
Izbrani učenci na šoli sprejmejo skupino v avli
pred muzejem Bralne značke.
Nagovor skupini je v narečju in v knjižnem
jeziku. Učenko, ki nagovori zbrane v narečju,
vzporedno z istim besedilom pozdravi druga
učenka v knjižnem jeziku. Sledi ogled muzeja
bralne značke in spominskega kotička Leopolda
Suhodolčana. Tu povemo, da se vsebina knjige
Skriti dnevnik dogaja v nekdanjem rudniku na Lešah, kjer bomo našo škratovo pot tudi začeli.
Vsak obiskovalec dobi zemljevid pravljične vasi, kjer je na hrbtni strani slovarček narečnih
besed. Besede bodo spoznavali na poti in njihova naloga je, da narečnim izrazom dopišejo
knjižne besede. Ob tem smo izbrali seveda pravljična števila, ker smo v svetu pravljic.
Obiskovalci, ki bodo na koncu poti imeli izpolnjene slovarčke, dobijo simbolično nagrado.
Prvih 7 narečnih besed: marnvamo, šuva, bukve, štinge, košta, kvoce, šibrle.
6
Pozdrav učenke
Dober dan vsem, ki ste danes prišl k nam na Koroško, torej na Prevalje. Kot najbrž veste
imamo tudi na Koroškem svoje narečje – koroščino, zato se bomo danes pogovarjali kar po
domače.
Buh daj vsim, kiri ste dons prešle sm h nam na
Koroško, na Prevale.
Što pr nas pa čist drgač marnvamo, štk po
koroško, zatu doro poslušite, mogoč pa bote kaj
zastople.
Prevale niso buh vie kk vejke, samo nas pa
poznajo po civi Sloveniji. A viete zaka?
Zatu, ko se je što pr nas, u naši šuvi, rodiva
Bralna značka. Ni še tk čudno davč nazaj, ko
smo meli vejko djaje, 50 liet, taj je na šuvo
prešu tod prejšne predsednik države. Ja, bukve
so na Prevalah ble civ cajt čudno neki vridne,
samo tud dons nam braje vejk pomine, mi še
vejko beremo ko smo fraj pa mamo mavo cajta.
Na naši šovi sta bva dva čudno neki vridna
moška, pisatl pa nadučitl Leopold Suhodolčan
pa učitl Stanko Kotnik, vejko sta brava pa sta
bva tsta dva, ko sta sprajva na svit Bralno značko. Suhodočanove bukve so napisane kr v
šsndvajst jeziku, neki štih bukl se vahko pogledate, če grete mavo grta zgur po štingah. Zdaj
pa piše tod od nega sin Primož, od nega bukve pa tk poznate, pa jh zihr tod vi čudno rade
berete.
Štk ste prvandrale, prrajžale h nam z jeziko, no pa tod mi čudno radi kam rajžamo, štu pa
pomini, da rade marvamo z jeziko, z jeziko pa tode jmo pa koštujemo kako košto, če je
žmahna za jest, bote pa dons še lahko koštali našo koroško košto v ene pavrške kuhini.
Samo mi pa nismo štk poznani samo zarade Bralne značke pa dore košte, ko smo jo duble od
bic. Civ svit je Prevale poznu tud zarde fabrike, ko so divali železniške tire. Pa koln so knapi
kopali v Liškem rudniku, da so z nmo lahko nitle v prevalške fabriki, a so fabriko rudnik in
zaprle. Dons vas bomo pa lpo šikano pelali grta okul, da bote mavo vidle kk je včase bvo.
No tako, pa smo se vsi zbrali tu pri nas. Prevalje niso zelo velik kraj, a smo znani po celi
Sloveniji. Morda veste zakaj? Ravno na Prevaljah se je namreč rodila Bralna značka. Nedolgo
tega, smo obeležili njeno 50-letnico, ob kateri je našo šolo obiskal tudi bivši predsednik
države. Knjige so predstavljale večji del življenja vseh znanih Prevaljčanov, danes pa si z
njihovimi deli polnimo prosti čas mi, bralci. Tudi pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je skupaj s
prof. Stankom Kotnikom dal pobudo z bralno značko, je eden tistih Prevaljčanov, ki se od
knjige ni ločil podnevi in ponoči. Njegova dela so bile prevedena v kar šestindvajset tujih
jezikov, ker pa je bil tudi ravnatelj naše šole, smo mu posvetili spominski kotiček, ki krasi
njena stopnišča. Njegovo delo, zaradi katerega je zaslovel tudi zunaj Slovenije zdaj nadaljuje
njegov sin Primož, ki tako kot oče piše predvsem knjige za otroke in mladino.
Ker mi radi potujemo z jezikom v obeh pomenih, torej radi govorimo in se kdaj tudi
posladkamo, vas zdaj vabimo, da malo pobliže spoznate užitke koroške kuhinje.
7
Nismo pa slavni le zaradi Bralne značke in odličnih kulinaričnih sposobnosti, ki smo jih
podedovali od babic. Po svetu smo zasloveli zaradi prevaljske železarne, ki je izdelovala dele
za železniške tire. Premog zanjo so včasih kopali v leškem premogovniku, a so ga morali
zaradi skoraj popolne izčrpanosti zapreti. Danes bomo odšli po poti v pravljično vas Leše,
kjer si bomo med drugim ogledali tudi vhod v enega od rovov v premogovnik.
Sledi ogled muzeja bralne značke in spominskega kotička Leopolda Suhodolčana.
Pred odhodom jim ponudimo še kulinarično dobrodošlico.
To so suhe hruške in suhi jabolčni krhlji, ki jih učenka ponudi v stari slamnati košari. Ob tem
skupini pove, da je bila včasih na Koroškem to otroška sladica in jih vpraša, kako bi to sadje
oni poimenovali.
Po odgovoru pove, da na Koroškem pravimo
suhim hruškam kvoce in suhim krhljem jabolk
šibrle, peharju pa slamca.
Nato skupin spremljata na Leše.
Na poti skozi Prevalje pokažeta zanimivosti na
poti: spominski park znanih osebnosti in
Vandrovski trg, kjer so razstavljene rimske
najdbe.
Pot do prve postaje, kjer bo izhodna točka škratove poti, je dolga 1,5 km.
Lahko gremo peš, lahko pa se peljemo, odvisno od skupine, kakšne želje ima in koliko časa
ima za pravljično pot.
Na izhodiščni točki, kjer je edini ohranjeni vhod v rov iz časa rudarstva na Lešah, je označeno
parkirišče za okrog 30 avtomobilov ali za velik avtobus. Tu je tudi velik razstavni pano, na
katerem so ilustrirana pravljična bitja, pravljični zemljevid in nekaj fotografij iz rudnika.
3. 1. 2 ANIMACIJSKI PROGRAM ŠKRATOVE POTI PO RUDARSKIH SLEDEH
SPREJEM OBISKOVALCEV PRED ROVOM FRANCISCUS
V koroškem narečju jih
pozdravita predstavnika
Kulturnega društva Leše –
učenca OŠ Franja Goloba
Prevalje oz. podružnične
šole Leše. Eden je oblečen
v svečano rudarsko
oblačilo, drugi je oblečen
vsakdanje. Dialog, v
katerem spoznamo del
življenja rudarjev, smo
pripravili v naši
raziskovalni skupini.
Dialog je v koroškem
narečju.
8
Ž: Ja, Aljaž, kak si pa ti dons?
A: Ja, dons sn pa štk oblečen, ko so ble včas liški knapi.
Ž: Aja, a štaki so ble?
A: Ja, sam u štak gvant so ble oblečeni samo taj, če je bvo kako vejko opravivo (svečanost).
Drgač so bli pa čist cotasti. Vieš Žan, v tsteh cajtih, ko so na Lišah kopali rjavi koln, je bvo
tud živleje čist drgačno, ko dons.
Ž: Kk što misliš?
A: Knapi so vstajali že štk furt. Tsti, ki so prešlie na šiht še iz kakih drugih kraju, so vstajali že
ob 4 zutra. Pa ne samo knapi, tudi neka otruk, starih tejko ko ti al pa mogoč mavo več, je
dievavo v rudniku.
Ž: Ka? A štk hitro so mrli vstat? Men se
še ob sdmih zutra ne lubi, pa če glih me
zbudi ful fajna pesem na telefonu.
A: Ha, sam taj ko je biv rudnik, še ni bvo
telefonov. Knape, ki so živeli na Lišah,
je vsako jutro zbudu zvon, ki je cinglu
gr na vrhu frlescimra. Pol so pa knapom
žene prštimale bruštik (črn kofe, pa
kroh, al pa kake žganke), za malco v
štolno (rovu) so si pa zravn vzeli v
mihnih žaklnih kako japko al pa štikl
kruha.
Ž: Štu pa ja ni bva nobena malca. Pr
nas v šuli pa če za malco ni vsaj kak
sendvič, pašteta al pa pica, smo pa že kr
vsi mavo slabe vole. Aljaž, a risn so otroci tud dievali v rudniku?
A: Svda, dievali so pa cievih 12 ur. Devo je bvo čudno tžko in zmartrano. Ka so pa dievali
otroci? Pucali so ausluse odtočne jarke, prebirali koln al pa basali, devali nakladali v
vozičke in to civih 12 ur. Vmis so meli samo mavo cajta za burno/švoh malco, pole pa spet na
devo. Po tžkem zmartranem šihto so pa mrli še peš dumo.
Ž. Peš dumo? Mni se po pouku še na avtobus ne lubi čakat ne viem kk dovgo. Če ga pa kda
slučajno zamudim, me pa še na misu ne pride, da bi šov peš dumo. Lpo pokličem mamo, pa
pride z avtono po mne. Pol pa glih kuma čakam, da dobim na mizo ižino.
A: Ja, včasih je bvo risn čist drgač. Sam zdaj, ko si pa že govuru o ižini, sn pa še js mavo
llačn gratu. Bi se tud meni prilegva ena fajna knapuška ižina.
Ž: Ja, saj bo ižina. Samo, si jo bomo pa mrli prvo zaslužet, što ižino. Mavo smo že hodli, tk da
be mogoč što v rovu že lahk dubli kako mavo ižino. Ka miš Aljaž, a je le še kdu ntr v jami?
A: Ja včas so blie škrati. Ka viš, mogoč so pa še nt, saj nedo tk mre ahtat št rudnik.
Ž: Taj pa gremo ntr pogledat.
A: Sam tiho pa mrmo bet, da ne bomo koga prestrašli. (odklenejo vhod)
Ž: Ja, Aljaž, kakšen si pa ti danes?
A: Ja, danes sem pa tako oblečen kot so bili nekoč rudarji.
Ž: Aja, a takšni so bili?
A: Ja, samo v tako svečano obleko so bili oblečeni samo takrat, kadar je bil kakšen praznik ali
svečanost. Drugače so bili pa zelo slabo oblečeni. Veš Žan, v tistih časih, ko so na Lešah
kopali rjavi premog, je bilo tudi življenje čisto drugačno kot danes.
Ž: Kako to misliš?
9
A: Rudarji so vstajali že zelo zgodaj. Tisti, ki so prišli na delo še iz kakšnih drugih krajev, so
vstajali že ob štirih zjutraj. Pa ne samo rudarji, tudi nekaj otrok, starih toliko kot ti ali pa
mogoče malo več, je delalo v rudniku.
Ž: Kaj? A tako zgodaj so morali vstati? Meni se še ob sedmih zjutraj ne ljubi, pa če ravno me
zbudi prijetna pesem po telefonu.
A: Ha, samo takrat ko je bil rudnik, še ni bilo telefonov. Rudarje, ki so živeli na Lešah, je
vsako jutro prebudil zvon, ki je zvonil na vrhu pozivalnice. Nato so rudarjem žene pripravile
zajtrk (črno kavo, kruh, žgance), za malico so si pa vzeli kakšno jabolko ali kos kruha.
Ž: To pa ni bila nikakršna malica. Pri nas v šoli pa če za malico ni vsaj kakšen sendvič,
pašteta ali pica, smo kar vsi malo slabe volje. Aljaž, ali so res tudi otroci delali v rudniku?
A: Seveda, delali so po 12 ur. Delo je bilo zelo težko in naporno. Kaj so delali otroci? Čistili
so odtočne jarke, prebirali premog ali pa nakladali vozičke in to celih 12 ur. Med službo so
imeli le malo časa za skromno malico, potem pa so morali zopet na delo. Po naporni službi so
morali še peš domov.
Ž: Peš domov? Meni se po pouku še na avtobus ne ljubi dolgo čakati. Če ga pa kdaj slučajno
zamudim, mi niti na misel ne pride, da bi šel peš domov. Lepo pokličem mamo in pride z
avtom po mene. Potem pa že komaj čakam, da dobim kosilo na mizo.
A: Ja, včasih je bilo res vse drugače. Samo sedaj, ko si ravno govoril o kosilu, sem pa še jaz
postal lačen. Prileglo bi se mi eno dobro
rudarsko kosilo.
Ž: Ja, saj kosilo bo. Samo, najprej si ga
bomo morali prislužiti. Malo smo že
hodili, tako da bi mogoče v rovu le lahko
dobili kakšno malico. Kaj misliš Aljaž,
ali je le še kdo v rovu?
A: Včasih so bili škratje. Kaj pa veš,
mogoče so pa še, saj nekdo mora paziti
na rudnik.
Ž: Potem pa le gremo pogledat.
A: Vendar moramo biti tiho, da ne bomo
koga prestrašili. (odklenejo vhod)
Povabita vse obiskovalce, da tiho gredo v rov.
Animator s svetilko posveti v rov in tako sprva ne vidijo škrata, ki se skriva v kotu.
Ko škrata nekdo zagleda in opozori nanj, animator s svetilko posveti vanj in takrat ga vsi
vidijo, kako čepi, je kruh in jabolko. Škrat se jim nasmehne, vstane, s tal pobere vrečo in jo
hoče popihati.
Ž: Pa smo te le našli. Čaki, čaki, nč se ne boj
(Čakaj, čakaj, nič se ne boj!) Vsaj en
škratovski pozdrav nam nameni.
Škrat se malo obotavlja, kot bi ga bilo sram,
potem pa le stopi do otrok in jih pozdravlja.
Škrati se pozdravljajo z nosovi, tako je
pozdravljanje s škratom nekaj posebnega. Ko
nekaj otrok tako pozdravi, pokaže na vrečo v
kotu rova in steče iz rova.
Animator enega izmed otrok povabi, da
gresta gledat, kaj je pustil škrat v vreči.
10
V vreči so jabolka.
Animator pove, da so rudarji za malico nosili v rov v majhnih vrečah jabolka in ržen kruh, a
še to ubogo malico so jim škrati kdaj ukradli. Samo ta rudarski škrat je bil pa prijazen in je
obiskovalcem celo prinesel malico.
Animator odpre vrečo in da vsakemu jabolko, pride pa tudi kmetica z leške kmetije Ladra, ki
pove, da je doma v krušni peči spekla ržen kruh, da bodo res malicali tako kot včasih rudarji.
Pove jim postopek peke kruha, odraslim spremljevalcem da recept za pripravo kruha.
Črn, ržn, pavrški kroh
Sestavine: ržina moka, megnce, sol, voda
Pribor: kodune, svamca, šavfla - lopar
Pripraua:u ržino moko daš mavo soli, na sridi nardiš jamo in daš ntr megnce; ko vzhodi, daš
zravn mvačno vodo in premesiš, da je masa gvadka; postiš, da testo vzhodi prbližno eno uro,
pol pa nardiš štruco al pa hlebčke; pa spt pustiš vzhajat pol ure; pole ga pa daš pčt v krušno
pič, vmis ga prestaješ, da se glih zapeče; peče se prbližno eno uro.
Rženi kruh
Sestavine: ržena moka, kvas, sol, voda
Pribor: nečke, pletena slamnata košarica za vzhajanje testa,
lesena lopata za kruh, ki spominja na lopar, z njim dobivamo
kruh iz pečice.
Postopek: rženo moko solimo, v sredini naredimo vdolbino in
dodamo kvas; ko naraste, dodamo mlačno vodo in premesimo,
da je testo gladko. Pustimo vzhajat približno eno uro, potem
naredimo hlebec in zopet pustimo vzhajat pol ure, potem damo peči v
krušno peč. Vmes kruh premikamo, da se enakomerno zapeče; pečemo približno eno uro. Iz
krušne peči vzamemo kruh z loparjem.
Sledi pogovor o malici nekoč in danes. Otroci povedo kakšne malice imajo sedaj, gospa s
kmetije pa pove kakšne malice so bile včasih na kmetih in v delavskih družinah.
Ko pomalicamo, gremo iz rova in iščemo škrata. Zagledamo ga na hribu in kaže nam, naj
pridemo za njim. Animator povabi skupino, da gremo na pot. Ko ga dohitimo ob velikem
grmu leske opazimo, da je pod lesko košara (cejna). Animator pogleda in v košari so verižice
z odtisom zlatega lešnika, zraven pa sporočilo,
da ima obesek skrivnostno moč videnja škratov
in ostalih bitij v pravljični vasi. Obiskovalci
dobijo vsak svoj obesek. Takoj zatem pa že
zagledamo višje škrata, ki skače pred nami in
nas usmerja. Naenkrat zagledamo, da se je
ustavil in vidimo, da se mu je pridružil še en
škrat. To je drevesni škrat. Ko pridemo bliže
opazimo, da se sladkata.
Animator naveže pogovor in skupina gre k
škratoma. Ponudita nam pecivo, ki ga je splekla
njuna mama po zelo starem receptu. Marmelada
je iz borovnic, ki jih škratje nabirajo v tem
gozdu.
11
Damenkapric
Sestavine: 4 rumenake,10 dag cukra, 10 dag putra, 7 žlic moke, 1 žlico kakaua, 1 pecilni, 1
kozarc mlieka,4 belaki s cukrom.
Pripraua: Iz rumenako, putra, moke, pecilnega, mlieka in kakaua nardiš testo pa spečeš.
Pokapaš z mauo ruma, namažeš z črničevo marmilado, premažeš s cukranim belakovim
snehom, deneš u ror in še mavo popečeš.
Pecivo z beljaki
Sestavine: 4 rumenjaki, 10 dag sladkorja, 10 dag masla, 7 žlic moke, 1 žlica kakava, 1 pecilni
prašek, 1 kozarec mleka, 4 beljaki s sladkorjem.
Priprava: Iz rumenjakov, masla, moke, pecilnega praška, mleka in kakava napraviš testo in
spečeš. Poškropiš z malo ruma, namažeš z marmelado, premažeš s sladkanim beljakovim
snegom, daš v pečico in še malo popečeš.
Ko se skupina posladka, se nam oba škrata zopet izmuzneta in hitita naprej. Animator skupino
pelje za njima. Po kratki hoji zagledamo, da so naenkrat kar trije škratje. Animator pove, da
so srečali še gozdnega škrata. Vsi trije plešejo in se veselijo, si nazdravljajo. Ko pridemo
bljiže, vidimo, da imajo sodčke in si nekaj nalivajo. Animator jih vpraša kaj pijejo in izve, da
so doma pripravljeni sokovi in sicer iz borovnic, ki so jih nabrali v tem gozdu, iz bezga, ki
tudi raste tu v gozdu ena vrsta soka pa je tudi iz ribeza, ki so jim ga prinesli prijatelji leškirji.
 borovničev sirup – črničov zoft
 ribezov sok – ribizlnu zoft iz črnega in rdečega ribizlna
 sok iz bezga – bezov zoft
 medica
Sokove pripravijo članice KD Leše, medico nam pripravijo člani Čebelarskega društva
Prevalje.
Škratje otrokom nalijejo sokove v papirnate kozarce. Potem skupaj v krogu zaplešejo v in
zapojejo.
In zopet se škratje odmaknejo in
hitijo naprej. Animator pove, da
so že blizu pravljične vasi Leše.
Otroci vseskozi iščejo in gledajo
kje so škratje in kam jih peljejo.
Pot traja dobre pol ure in škratje
nas pripeljejo v vas. Tam nas
rudniški škrat popelje v muzej
rudarstva na Lešah. Prikaže nam
vsa orodja, ki so jih uporabljali
rudarji, premog, ki so ga kopali
in posodo, ki so jo imeli po
domovih.
Predmete škrat pokaže, pove kako se imenujejo in doda narečne izraze.
Na zemljevidu rešujejo 2. sklop sedmih narečnih izrazov, ki jim morajo dodati pomen: knap,
koln, gvant, cinglanje, mava ižina, japke, lahterna.
Po ogledu muzeja sledi ustvarjalna delavnica.
12
Pridružita se nam predstavnika KD Leše in učenca podružnične šole Leše in skupaj zgibamo
rudarsko kapo. Material je pripravilo KD Leše. Vsak obiskovalec si izdela svojo rudarsko
kapo.
Po delavnici se škratje z vsakim udeležencem ponoskajo in poslovijo. Če so obiskovalci izbrali samo
škratovo pot, jih animatorji in člani KD Leše povabijo še na kosilo na kmečki turizem.
Pred kmetijo nas pričaka gospodinja, nas prijazno pozdravi in popelje v kuhinjo. Pokaže kuhinjski
pribor, krušno peč in razloži o starih koroških jedeh, s katerimi bo postregla.
Kmetija ima za kosilo dva tipična koroška jedilnika. Jedilnik si izberejo skupine že ob prijavi.
1. jedilnik: Mežrli, kvočevi nudlni
Mežrli
Sestavine: telečje pluče, suh biv kroh, rajs, klobuh, marjon, sou, popr, jajca, bazilika, petršil
Pribor: skleda za mešat, pratfon ali rina
Pripraua: telečje pljuče skuhaš, jih drobno zmeleš, zravno daš namočen kroh v klobuhavi vodi
ali kuhan rajs, vse začimbe in jajco dodaš po potrebi, da je masa glih prav mhka; lahko mavo
zaliješ z goveski župi; maso daš v protfon in lpo pečeš v špoherto, štk dovgo, da je lpo
zlatorumeno zapečeno.
Mežrli
Sestavine: telečja pluča, beli suhi kruh, riž, česen, majaron, sol, poper, jajce, bazilika, petršilj.
Pribor: posoda za mešat, pekač ali glinen pekač
Postopek: Telečja pljuča skuhamo, jih zmeljemo, dodamo v česnovi vodi namočen kruh ali
riž, začimbe, dodamo jajce in mešamo, da je zmes ravno prav mehka. Zmes damo v pekač ali
rino (glinen pekač) in pečemo dokler ni zlatorumeno zapečeno.
Kvočevi nudlni
Sestavine: testo za nudlče: 500 g moke, 1 jajca, 1 žlica olija,
mihno soli
nadeu iz kvoc: 250 g kvoc, 1 jajca, na kocke narizan beu kroh,
cukr po žmaho, 1 žlica šnopsa
Pripraua: V piskr presejemo moko, damo co olij, jajco pa
mihno soli. Pa vse skop gvadko zmesimo, testo postimo ushajat
30min. Kvoce dimo u hvadno vodo, da zavrejejo pa se skuhajo,
do mhkega. Kuhanim gruškam vzamemo bk košice in jih upucane
zmelemo. Pol pa v piskr damo vodo za kuhanje nudlnov. V piskro
zmišamo kvoce, jajco, cukr po žmaho pa šnops. Pol pa damo co tejk narizanih kock beuga
kroha, da mo dubli gost nadeu. Testo, ki smo ga dali vzhajat, damo na pomokano blago in ga
na tinko razvalamo v pravokotnik. Gr na testo tk za ena, dva do tri prste v vrsto damo kroglce
iz nadeva. Z nožo odrižemo en kos in z nmo pokrijemo nadevani deu. Robe testa fejst
stisnemo, da se skop prlimajo pa da gre loft vnta. Pripravlene nudlne damo u vrečo vodo in
jih kuhamo 10-15min. Kuhane nudlne predenemo u topu piskr.
13
Štruklji iz suhih hrušk
Sestavine: rezančno testo: 500 g moke, 1 jajce, 1 žlica olja, sol
Nadev iz suhih hrušk: 250 g suhih hrušk, 1 jajce, na kocke narezan bel kruh, sladkor po
okusu, 1 žlica žganja
Priprava: V skledo presejmo moko in dodamo olje. Solimo, dodamo jajca in gladko zamesimo
testo. Pustimo ga vzhajati 30 min. Suhe hruške damo v hladno vodo in počakamo, da zavrejo
in se skuhajo do mehkega. Kuhanim hruškam odvzamemo koščice in jih očiščene zmeljemo.
V posodo damo vodo za kuhanje štrukljev in v skledi zmešamo suhe hruške, jajca, sladkor in
žganje po okusu. Dodamo toliko narezanih kock belega kruha, da dobimo gost nadev, ki
obdrži obliko. Testo, ki smo ga dali vzhajat, damo na pomokano blago in ga na tanko
razvaljamo v pravokotnik. Na testo za dva do tri prste v vrsto položimo kroglice nadeva. Z
rezalnikom za testo odrežemo en kos in z njim pokrijemo del z nadevom. Robe testa stisnemo,
da se sprimejo. Pripravljene štruklje damo v krop in jih kuhamo počasi 10-15min. Kuhane
damo v segreto posodo.
2. jedilnik: Rpičova župa, presni krapi
Rpičova župa
Sestavine: 8 - 10 rpic, 3 korenčke, košček zelrja, trava zelrja, trava petršila, timus, sov,
grumpi.
Pripraua: V vodo denemo olupleno in na šnite našlajbano rpico in korenje, kos zelrja in travo
zelrja. Solimo in damo zraun timus. Ko je rpica mhka, v posibni krastroli stopimo grumpe in
jih ulijemo v župo. Rpico, prej da jo postajemo na mizo, še mauo pretlačimo z tinstrjom.
Krompirjeva juha
Sestavine: 8 – 10 krompirjev, 3 korenčke, 1 košček gomoljne zelene, zelenje gomoljne zelene,
zelenje peteršilja, timijan, sol, ocvirki.
Priprava: V vodo damo olupljen in na rezine narezan krompir in korenje, kos gomoljne zelene
in zelenje gomoljne zelene. Solimo in dodamo timijan. Ko se krompir zmehča, v posebni
ponvi stopimo ocvirke in jih vlijemo v juho. Krompir, preden ga postavimo na mizo, še malo
pretlačimo z mečkalnikom za krompir.
Presni krapi
Sestavine: moka, jajca, kisva smetana, cukr, 2 - 4 žlice bivega olija, sol.
Pripraua: testo doro premisiš in ga pustiš stat pol ure. Razvalaš ga čist na tinko in ga narižeš
na ozke trake al pa kvadrate. Pečeš ga v vreči masti. Ko so krapi pečeni, jih diš na papirnato
serveto, da mast mavo popivna.
Flancati
Sestavine: moka, jajce, kisla smetana, sladkor, 2-4 žlice belega olja, sol.
Postopek: testo dobro zgneteš in ga pustiš stati pol ure. Razvaljaš ga zelo tanko in ga narežeš
na ozke trakove ali kvadrate. Flancate ocvreš v vroči zabeli. Ko so krapi pečeni, jih položiš na
papirnato servieto, da maščobo nekoliko popivna.
14
3. 2 POT ČAROVNIŠKE PUSTOLOVŠČINE
3. 2. 1 ANIMACIJSKI PROGRAM ČAROVNIŠKE PUSTOLOVŠČINE
SPREJEM OBISKOVALCEV PRED PODRUŽNIČNO ŠOLO LEŠE
V primeru, da se pohodniki odločijo, da bodo s
svojim raziskovanjem pravljične vasi Leše
nadaljevali po poti čarovniške pustolovščine, se
posedemo na klopi pred šolo. Pred podružnično
šolo Leše se zberemo tudi v primeru, če se
skupina prijavi le na čarovniško pustolovščino.
Pot v pravljično vas Leše je v križišču na
Prevaljah označena z usmerjevalno tablo.
Cesta, ki skupino pripelje v vas, je na
posameznih delih poslikana s cestnimi
poslikavami pravljičnih bitij, ob cesti pa sta
postavljena tudi dva velika panoja Pravljična vas Leše. Predstavnik KD Leše vse zbrane
prijazno pozdravi v narečju in nato še v knjižnem jeziku.
Skupini se pridružijo majhni leškirji, ki v pletenih košarah prinesejo lešnikove kekse na stroj
(mašin kekse) in domač jabolčni (sladki mošt), ribezov (rebizlnu) in borovničev (črničov) sok
(zoft). Z okušanjem poskušajo ugotoviti, katere vrste sokov pijejo in kaj so glavne sestavine
keksov. Pohodnikom zastavimo vprašanje po kom oz. čem so Leše dobile ime? (Po leski, ki je
je na Lešah zelo veliko). Na dnu ene izmed košar najdejo še zemljevid pravljične vasi Leše.
Predstavnik KD Leše jim na kratko predstavi festival Pravljična vas Leše in knjigo s sedmimi
pravljicami. Razloži jim, da na Lešah že od nekdaj živi sedem rodov pravljičnih bitji in da
ima vsako izmed njih nekje na Lešah tudi svoje kraljestvo, svoje domovanje. Izvedo, da se
nahajajo v kraljestvu leškirjev (predhodniki Lešanarjev) in otroci, ki so jim prinesli dobrote,
so bili prav tako leškirji. Na zemljevidu poiščejo vsa kraljestva in ugotovijo, da se v njihovi
bližini nahaja kraljestvo čarovnic, čarodejk. Predstavnik društva jim pove, da so leške
čarodejke že od nekdaj zelo prijazne in zelo dobro poznajo moč zdravilnih zelišč. V primeru,
da imaš okoli vratu obesek z zlatim lešnikom, je možnost videnja veliko večja.
S pomočjo pravljičnega zemljevida se poskušajo orientirati in ugotoviti, v kateri smeri morajo
pot nadaljevati. Določijo smer in se odpravijo čarovniškim pustolovščinam naproti.
Pot jih pelje mimo krožišča, na sredini katerega zagledajo veliko čarovniško metlo. Na metli
visi listek s sporočilom: »Buh daj otroci. Fajn, da ste pršli v našo ves. Čujem, da grete iskat
coprnice. Sam zamirkite se, da pot do nas ni vahka, ma vejko nalog. 1. namig: ko bote hodle
doro gledite naravo okovo sbe. Najt mrte 7 znamen. Prvo in najbolj vejko ste glih najdli.
Upam, da vam bo gratavo najt pravo pot.« Pod besedilom je podpis Murka, Koprivka,
Zlatica.
Predstavnik društva preveri, ali so pohodniki razumeli sporočilo. V kolikor ne, jim pove še v
knjižni obliki.
»Pozdravljeni dragi otroci! Lepo, lepo da ste prišli v pravljično vas Leše. Slišimo, da ste
namenjeni v svet čarodejk, vendar zapomnite si, da je pot do nas zelo skrivnostna in polna
nepričakovanih nalog. 1. namig: na poti dobro opazujte naravo okoli sebe. Poiskati morate 7
znamenj. Prvo in največje znamenje ste ravnokar našli. Upamo, da vam bo uspelo najti pravo
pot.«
15
Še enkrat si ogledajo zemljevid in se odločijo, da morajo pot nadaljevati po cesti, ki vodi
desno, v gozd. Po nekaj minutni hoji zopet zagledajo metlo (drugo znamenje), ki je
prislonjena ob drevo. Na njej zagledajo papirnat zvitek. Eden izmed pohodnikov ga sname in
na glas prebere sporočilo.
"Mi smo coprnice in znamo coprat, samo vas pa glih tk zaj nucamo, da nam pomagate. Na
poti mrte najt pet blatov, ki so se strgali z naše coprniške bukve in jih je vetr nekam raznoso.
Mi znamo coprat samo, če mamo coprniške bukve. Da pa coprnije gratajo, mre bt civa bukva
in ne smi falet noben blat. Tste blati, ko falijo, so fejst važni, saj so gr našribane zdravilne
žaube, kire nabiramo v našem kralestvo in iz kirih divamo zdravilne mešunge. Menda jh bote
pa ja našle in nam jh prnesle." (podpis Zlatica)
Predstavnik društva čarovniško sporočilo še enkrat prebere
na glas v knjižnem jeziku.
"Kljub temu, da smo čarovnice in znamo čarati, tokrat
potrebujemo vašo pomoč. Na poti morate poiskati pet strani,
ki so se strgale iz naše čarovniške knjige urokov in jih je
veter odnesel neznano kam. Čarati znamo le ob pomoči
čarovniške knjige. Da pa se uroki uresničijo, mora biti
knjiga cela oz. v njej ne sme manjkati nobena stran. Starani,
ki manjkajo so zelo pomembne, saj so na njih zapisana
zdravilna zelišča, ki jih nabiramo v našem kraljestvu in iz
katerih pripravljamo zdravilne zvarke. Upamo, da jih na poti
najdete in nam jih prinesete." Pod besedilom je podpis
Zlatica.
Pot nadaljujejo po travniku in ob robu gozda na visokem
grmu zagledajo zlato-rjav papirnat list, stran iz čarovniške knjige urokov. List snamejo z grma
in ga preberejo. Ker je napisan v narečju, nepoznane besede sproti prevajamo v knjižno
obliko. Z nekoliko neobičajno, skrivnostno vendar zelo lepo pisavo je na njem zapisano:
ČRN BEZEG
Cveti rožnika in malga srpana. Cvieti so rumenkasto bievi. Plodovi so črno vijolčne bobike, ki
majo vjko zofta. Cvieti fejst dišijo, listi pa so grinki. Rožnika in malga srpana nabiraš cvete in
liste, kimavca in vinotoka pa bobike. Poparek iz cvita ali bobik zniža fiber in pomaga pr
kašlo, če se hripu, pr prehvado in če te bolijo ušete.
Čaj iz bzgovga cvieta prote prehvado: cviete prliješ s kropom (za eno šalco eno žlico suhega
cvieta), stoji 15 minut, precediš, zravno dieš strd. Pomaga tud, če te bolijo ušete pa pre
trgano v gvavi.
Kopeu: u vodo nasuješ cviete al pa dodaš bezov čaj. Što pomaga pre masni koži.
Predstavnik društva ima s seboj torbico pravljične vasi Leše, ki jo preda enemu izmed
pohodnikov. List skrbno spravi v torbico. Ogledajo si grm, povonjajo cvetove, poskusijo liste,
odtrgajo nekaj jagod (odvisno od letnega časa) in jih shranejo v platneno vrečko, ki jo najdejo
v sprednjem žepku torbice.
Metla (tretje znamenje), ki je naslonjena na leskov grm, jim kaže, da morajo pot nadaljevati
po stezici, ki zopet vodi v gozd. Na ročaju metle zagledajo verižice z obeski zlatega lešnika.
Predvidevajo, da so jim jih pustile čarodejke in da so uročene. Obesijo si jih okrog vratu v
upanju, da jim bodo dale posebno moč videnja. Pot nadaljujejo po gozdni poti. Na bližnji
16
smreki se nekaj zasvetlika. Najdejo še eno izgubljeno stran iz čarovniške knjige. Tudi to
pozorno preberejo in shranejo v torbico.
SMREKOVI VRŠIČKI
Vršičke nabiraš vejkega travna. Zoft doro dieva na krofe, pomiri kašl in prehvad. Nabiraš jh
dopovdne taj ko je sonce (ko ni več rose), tejko kejkr jh nucaš do drujga leta.
Zoft iz smrekovih vršičkov: Nadivaš jh v steklen gvaš, štk da divaš pvasti: za tri prste vršičku,
pole pa daš gr zgur dva prsta cukra al pa strde (da prekrije vršičke), štk ponavlaš., dočeš ni
povno, pole pa fejst zapreš. Gvaš postajiš za en miesnc na topvo mesto – če si nuco cukr, ga
postajiš na sonce, če pa nucaš strd, mre gvaš stat u senci. Vmis vačash mavo premišaš.
Po prbližno enmo misco precediš čez gazo in doro ožameš. Zoft šparaš u temnem in hvadnem
prostoro.
Tudi otroci odtrgajo nekaj vršičkov, jih stisnejo med prsti, vonjajo in pokusijo. Ugotovijo, da
imajo močan vonj po smoli in kiselkasto-grenak okus.
Pot čarovniške pustolovščine se nadaljuje po
skrivnostni gozdni poti, preko majhnega
potočka, mimo pravljičnih dreves in
grmičkov. Na mogočnem hrastu, obdanim z
borovničevjem, zagledajo metlo (četrto
znamenje) s sporočilom:
"A vieš povedat saj tri coprniške
pripomočke? (podpis Koprivka)
Animator pohodnikom pojasni, za kaj leške
čarodejke uporabljajo čarovniško metlo – z
njo pometajo dom in iz hiše odganjajo vse
slabo, zlo; čarovniško palico – uporabljajo
jo pri zdravljenju bolezni; knjigo urokov – v
njej so vsi recepti, kako je potrebno čarati,
kakšni so izreki, kaj vse potrebuješ, da se čarovnija uresniči; omeni še čarovniški klobuk,
čarovniški meč, čarovniški kelih, kadilo – posoda iz katere se je kadil dim po vonju kamilic
in prinaša srečo in uspeh.
Ob hrastu raste tudi majhna smrekica in na eni izmed njenih vej je pristal tretji list iz
čarovniške knjige. Previdno ga poberejo, da ne bi pohodili borovničevih grmičkov in ga na
glas preberejo ter sproti poskušajo razložiti narečne besede.
ČRNICE
So čudno zdravilne; v bobikah je tud vejko vitamina C. Posušene in mavo prekuhane črnice in
listi so doro zdravilo prot šisi, sečnim in ledvičnim kamnom.
Črničov zoft: vodo in črnice skuhaš, da spostijo zoft, doro prevreješ, pole pa precediš v drugo
krastrolo. Zravno daš cukr in citronsko kislino. Doro prevreješ, kuhaš še 10-15 minut. Vreče
preliješ v tople flaše in hitro zapreš. V kejkr maš črničov zoft mavo cajta u ustah, doro die
prute ofn dlesnam. Bek spravla tud grd zadah iz ust in pomaga pr težavah ževoca.
Važno za vse tste ko kadijo. Kir vejko pije št zoft, bo majn kadiv.
Tudi ta list pospravijo v torbico, poskusijo nekaj borovnic in se odpravijo naprej.
Pot jih pripelje do razpotja (leva pot vodi na travnik, desna pa naprej po gozdu), ampak nikjer
nobenega znamenja. Kam naprej? Raziskujejo, iščejo po drevesih, po grmičkih, na tleh ... in
17
končno zagledajo metlo (peto znamenje), zapičeno v travnik. Zberejo se okoli metle in
animator jim pove, da čarodejke že od nekdaj na tem travniku in po obronkih gozdov nabirajo
zdravilna zelišča, ki jih uporabljajo pri kuhanju svojih zvarkov. Poleg že omenjenih, nabirajo
še kamilice (kamelce), šentjanževko, šipek (eči peči), trpotec, koprivo (kroplive), preslico ...
odvisno od letnega časa. S temi zvarki zdravijo bolne ljudi. Pri nabiranju zelišč vedno
upoštevajo zeliščni bonton. Ne potrgajte na enem mestu vseh, ampak na več mestih po
malo. Da bo narava še vedno buhtela v naravni lepoti ...
Vsa pravljična bitja so pred davnimi časi na Lešah živela skupaj z ljudmi, jim pomagala ter
svetovala. Ko pa so leškirji postali požrešni, neprijazni do narave, jo začeli onesnaževati,
sekati gozdove, so se vsa bitja poskrila in postala nevidna. Čarodejke so si uredile domove na
najvišjih krošnjah smrek, tako visoko, da sploh ne vidiš do vrha. Ves čas nas opazujejo, ker pa
so nevidna, jih mi ne moremo videti. Le redkokdaj se prikažejo ljudem in samo tistim, ki so
dobri po srcu, znajo pomagati drug drugemu in ki spoštujejo naravo. Če jim bomo pomagali
najti izgubljene strani iz čarovniške knjige, so bodo mogoče prikazale tudi nam. Preštejejo,
koliko strani so že našli. Ugotovijo, da jim še vedno manjkata dve. Ker pa se nahajajo na
travniku, na katerem raste kar nekaj zdravilnih zelišč, predvidevajo, da bi se lahko izgubljena
lista nahaja tu nekje. Razdelijo se v skupine in začnejo raziskovati po travniku. Na obronku
travnika pod praprotjo najdejo četrti list z napisom:
OZKOLISTNI TRPOTEC
Nucamo ga pr težavahs prehvado in pri vnetjih krofa in žrela. Za celene ran in pr pikih žuželk
si nardiš obkladek iz frišno zmučkanih listov.
Trpotčev sirup: u gvaš izmenično dajaš za tri prste tovsto plast na drobno našlajbanega
ozkolistnega trpotca in za dva prsta tovsto cukra. Gvaš fejst zapreš in za tri misnce zakopleš v
zemlo. Po treh misncih vse iz kozarca fejst sisneš na gazi in jo zagreješ tejk da vreje. Ohlajen
zoft natočiš v gvaš pa močno zapreš.
Zadnji izgubljeni list zagledajo ob robu travniške ceste, ki vodi v
gozd. Na njem je zapisano:
ŠENTJANŽEVKA
Uporablamo jo za bulš spane, pruti herpeso, za mazat rane, če
se opečen, če se otečen ...
Šentjanžu oli: prbližno 10 g frišnih cveitov preliješ s 100 ml
olčnega olija. Gvaš doro zapreš in ga za dobr miesncc postajiš
na sonce. Večbartt ga pretreseš. Po trijeh tednih dobi oli lijepo
rdečo farbo. Ga odcediš in šparaš v flaškah na suhem in tmnem.
Šentjanžu čaj za umivaje ksihta: 15 g cvitu preliješ z litro vrele vode, pokriješ in počakaš 15
minut. Precediš in pustiš, da se ohladi. Z no si fajn omiješ ksiht tk ti odpira in puca pore.
Šentjanževa kopeu: vzameš frišno posušeno šentjanževko. Zrižeš jo na mihne koščke in jo
zaviješ v gazo, štk da dobiš žakeljček. Obesiš ga štk, da teče vreča voda prek nega. Žaklček
vzameš dou in se okopaš. Pomaga če maš rahle kosti in če si nervozn.
Oba lista skrbno spravijo v torbico. Na drevesu ob cesti zagledajo metlo (šesto znamenje) in
tako svojo pot nadaljujejo po cesti, ki ponovno vodi v gozd. Ker so tik pod čarovniškim
vrhom, jih animator opozori, da morajo biti še bolj tiho in še bolj pozorno opazovati naravo
okoli sebe. Če pa bodo slučajno videli čarovnice, ne smejo kričati ali jih kaj spraševati, saj
tega ne marajo in lahko se zgodi, da postanejo nevidne.
Od daleč zaslišijo zvoke, ki spominjajo na čarovniški smeh in na lomljenje vej. Po hribu se
prikotali tudi nekaj storžev (čurčlnu).
18
Tik pred vrhom zagledajo še zadnje- sedmo znamenje. Čarovniška metla je tokrat prislonjena
k leskovem grmu. Na njej zagledajo listek s sporočilom: "Ka je čarobni rdečnjak? A vieš kak
nam je jme?"
Pohodniki poskušajo odgovoriti na vprašanji. Pri odgovarjanju jim pomaga animator. V
koroškem narečju jim pove pravljico z naslovom Čarobni rdečnjak, ki je ena izmed sedmih
pravljic zapisanih v knjigi Pravljična vas Leše, avtorice doma s Prevalj, Aleksandre Kocmut.
ČAROBNI RDEČNJAK
Ko pride gr na nbo civa luna, se
dobijo na jasi čarovnce Murka,
Zlatica in Koprivka in bajajo. S
paclni zanietijo ojgn pod vejkim
kotlo. Murka vsuje v kotu
posušene cviete lapuha, marjetic
pa materine dušice, pa da zravn
še mavo mušničnih pegic in eno
kaplco kačje sline.
Pole pa čakajo, da bo vse skop
zavrevo.
»Ah, zdaj ko smo dore čarovnce,
pa sploh ni več fajn.« je jezna
Koprivka.
»Ja, bt čarovnca što pa ja ne pomieni da je zmirn gauda« je zapilena Murka
Zlatica pa praji:« S tsteh starih cajtu najbul pogrišam samo tsto čudno liepo rdečo kameje v
tsti jami gre pod Volinjako….«
»Rdečnjake? Js pa mam enga,« tiho reče Koprivka in gre z roko v divžek.
»Mrva be ga postet u jami al pa ga komu zastojn dat,« ji praji Murka. »Nam što kameje nč ne
pomieni, ldom pa be prnesvo srečo.«
Vmies Zlatica pogleda nt u kotu. Gr na vrho sta se naredva dva oblačka. U enem plava neki
takega ko ena zvizda, v drugem se žaube zbirajo u en krog.
»Poglejta,« praji Zlatica, »u vasi se bota rodiva dva izjemna otročiča, pub« - pa pokaže na
zvizdo – »in dčva.« Roka j obvisi gr na krogo. »Dčva bo odrasva u doromutno žensko, ko bo
vsim pomagava pa bo znava zdravet.«
Koprivka se je nagnva gr nad brbotajoče zvarek pa rekva: »Pub bo pa tam u vnmo brego
našu neki dragocenega, zaradi tstega bojo Liše gratale znane davč okuvnokuv . Nemo bom u
zibko položva svoj rdečnjak.«
»Ne, ne smiš,« je zade praji Zlatica, »dčva ga bo vejko bol nucava.«
»Traparija! Pub bo po civmo svetu znan …« začne Koprivka.
»… glih tk,če ne bo mev štga kameja, dčva pa bo rešvava živleja!« glasno povie Zlatica.
»Dojst!« zavpije Murka. »Bom pa js uzeva kamejo.« Stegne roko, Koprivka j čudno stožno pa
s tžkem srcem polože na roko mihno svetlečo kameje, ko se št svite in je glih štk rdeče farbe ko
en eči peči.
In u tstmo cajto, ko Zlatica študira o bievi dčve, ko be prnesva štejko dorega, Koprivka pa je
jezna u svoji votlini, Murka z rdečnjakom v roki leti, leti skuz svetlo vigredno nuč. Lunin
žarek rieže kamejo na pov. En konc bo dubva dčva , drujga pa pub, da bo sreče in
blagostanja za vse dojst.
19
ČAROBNI RDEČNJAK
Kadar vzide ščip, se na jasi med bregovi zberejo čarovnice Murka, Zlatica in Koprivka in
bajajo. S suhimi vejami zakurijo pod velikim kotlom. Murka vsuje vanj posušene cvetove
lapuha, marjetic in materine dušice ter doda ščepec mušničnih peg in kapljico kačje sline.
Potem čakajo, da bo mešanica zavrela.
»Ah, odkar smo postale dobre, ni več tako zabavno,« se pritožuje Koprivka.
»Biti čarovnica ne pomeni zabave,« je stroga Murka.
Zlatica pa pravi: »Iz nekdanjih časov pogrešam samo tiste prelepe rdeče kamne v skrivni jami
pod Volinjakom …«
»Rdečnjake? Jaz imam enega,« zašepeta Koprivka in seže v žep.
»Morala bi ga pustiti v jami ali podariti,« ji zažuga Murka. »Nam ti kamni nič ne koristijo,
ljudem pa prinašajo srečo.«
Medtem Zlatica pogleda v kotel. Na površini se oblikujeta dva oblačka. V enem plava
zvezdasta podoba, v drugem se zelišča zbirajo v krog.
»Poglejta,« pravi Zlatica, »v vasi se bosta rodila dva izjemna otročiča, deček – « in pokaže na
zvezdo – »in deklica.« Roka ji obvisi nad krogom. »Deklica bo odrasla v dobrotno žensko, ki
bo vsem pomagala in bo znala zdraviti.«
Koprivka se skloni nad brbotajoči zvarek in doda: »Deček pa bo v globinah sosednjega brega
odkril dragoceno blago, zaradi katerega bodo Leše postale znane daleč naokoli. Njemu bom v
zibelko položila svoj rdečnjak.«
»Nikar, no,« ugovarja Zlatica, »deklica ga bo bolj potrebovala.«
»Neumnost! Deček bo slaven …« začne Koprivka.
»… tudi brez kamna, deklica pa bo reševala življenja!« poudari Zlatica.
»Dovolj!« vzklikne Murka. »Kamen bom vzela jaz.« Iztegne dlan in Koprivka vanjo nerada
položi svetlikajoč se kamenček šipkovo rdeče barve.
In medtem ko Zlatica sanjari o beli deklici, ki prinaša dobroto in tolažbo, Koprivka pa se kuja
v svoji votlini, Murka z rdečnjakom na dlani leti, leti skozi svetlo pomladno noč. Lunin žarek
reže kamen na pol. Košček bo dobila deklica in drugega deček, da bo sreče in blagostanja za
vse dovolj.
Ko prispejo na vrh hriba, na jasi zagledajo tri
čarodejke. Od daleč jih čisto tiho opazujejo.
Murka kuha čaj v črnem kotlu, Zlatica si
popravlja metlo, Koprivka gleda v
čarovniško knjigo. V svoje delo so tako
zatopljene, da nas sploh ne opazijo.
Koprivka se s čarovniško knjigo v roki
pridruži Murki. S prstom ji pokaže na knjigo
in skomigne z rameni. Nato z roko pomaha
Zlatici in ji pokaže naj se jima pridruži pri
kotlu. Čarovnice se primejo za roke in
sklenejo krog okoli kotla, ter začnejo
korakati okoli njega. Pričnejo bajati izgovarjati besede ("Zvezda lesketalka,
zvezdica vseznalka, lešnik zlati daj, vrni nam
nazaj lesko zlatolesko, lešnikov modrost, da
se stke med vsemi bitji znova most!" ) in sliši
se, kot bi izgovarjale čarobni urok. Murka z
leseno zajemalko (penovco) poskusi napitek iz kotla. Z njim ni zadovoljna, saj z glavo
odkima. Čarovnice obstojijo in šele takrat nas zagledajo. Obrnejo se proti nam in Zlatica s
20
prstom pokaže na tistega, ki ima pri sebi torbico pravljične vasi. Pokaže mu, naj se jim
pridruži. Izbranec seveda to tudi naredi. Iz torbice vzame najdene strani in jim jih da.
Čarovnice se na glas zasmejejo in jih vstavijo v knjigo. Nato knjigo vzame v roke Murka in
odpre na strani z naslovom ČRNICE. Nekaj trenutkov strmi v popisan list in nato knjigo
odloži na tla. Iz mošnjička, ki ga ima privezanega okoli pasu, vzame nekaj posušenih
borovnic (črnic) in jih vsuje v kotel. Čarodejke se še enkrat primejo za roke in začnejo
izgovarjati čarobne besede, začnejo bajati. Murka ponovno poskusi napitek.... na ves glas se
zadovoljno zasmeje in veselo pokima.
Zopet se obrnejo proti pohodnikom in jim
pomahajo ter pokažejo, naj se jim
pridružijo. Ponudijo jim okusen čarobnozdravilni zvarek (čaj), pripravljen iz
plodov gozdnih sadežev. Med tem, ko si
pohodniki nalivajo čarovniški napitek,
čarodejke poberejo vsaka svojo metlo,
Murka čarovniško knjigo (bukvo) in jih
skoraj neopazno zapustijo. Otroci med
okušanjem zvarka poskušajo ugotoviti,
katera zelišča so v čaju. Ko se nekoliko
okrepčajo z napitkom, papirnate kozarce
odvržejo v zelo zanimiv koš za smeti,
narejen iz suhih vej in lubja, postavljen
ob robu jase.
Po travniku pride gospa, potomka leškirjev, s predpasnikom okoli pasu in ruto na glavi. V
roki nese pleteno košaro, pokrito z belim čipkastim prtičkom pravljične vasi Leš. Prijazno jih
pozdravi in jim pove, da prihaja s sosednje kmetije Kralj p.d.Kajžar. Animator jo vpraša ali
ve, da v tem gozdu prebivajo čarodejke. Nasmehne se in pravi, da jih je imela že nekajkrat
priložnost srečati. Prepričana je, da so jo tudi danes obiskale, čeprav jih sama ni videla. Pred
vhodnimi vrati je našla košaro, za katero je prepričana, da so jo pustile čarovnice. Le zakaj je
tako prepričana v to? Razloži, da je košara njena, v njej pa je lešnikova pogača. Recept za to
pogačo pozna le ona, zaupale pa so ji ga nekega dne čarodejke. Ker pa je sama danes ni pekla,
ni druge razlage, kot da so jo spekle one. Leškirka odkrije košaro in vsem postreže z
lešnikovo pogačo. Staršem in odraslim spremljevalcem zaupa recept, te pravljične pogače.
Liešnikova pogača
Sestavine: kila moke, sov, pol litra mlieka, 12 dag masti/putra, 6 dag megnc, 3 jajce
(rumenake), 12 dag cukra; fila: pov kile mletih liešnikov, 1 jajca, stepen belak treh jajc, mavo
ruma, 1 vanili cukr.
Pripraua: u moko dieš mavo soli, na sridi nardiš jamo in daš ntr megnce. Ko vzhodi, razvalaš
z nudlburgerjem al pa raztegneš z roke. Testo namažeš s file in vse skop zrolaš v štruco. Daš u
rino in pečeš v krušni pči, doro uro.
Lešnikova potica
Sestavine: kilogram moke, sol, pol litra mleka, 12 dag masti/masla, 6 dag kvasa, 3 jajca
(rumenjaki), 12 dag sladkorja; nadev: pol kilograma mletih lešnikov, 1 jajce, stepen beljak
treh jajc, malo ruma, 1 vanilj sladkor.
21
Postopek: V moko daš malo soli, na sredini narediš jamo in dodaš kvas. Ko vzhodi, z
valjarjem razvaljaš, ali pa raztegneš z rokami. Testo namažeš z nadevom in vse skupaj zviješ
v štruco. Daš v glinen pekač in pečeš v krušni peči, dobro uro.
Povabi jih še na svojo ekološko kmetijo, kjer sejejo tri stara gensko nespremenjena pražita:
kamut, amarant in kvinojo ter imajo nasad jagod. Na kmetiji imajo registrirano peko kruha,
potic, peciva in izdelavo testa. S pomočjo gospodinje pripravijo kifeljčke z domačo, jagodovo
marmelado.
Na zemljevidu rešijo 3. sklop sedmih narečnih besed, ki jim morajo dodati pomen: čurčl,
črnice, eči peči, penovca, gvaš, rina, piskr.
Ker po travnikih okoli kmetije raste ozkolistni trpotec, ga vsak nekaj nabere. Na zeliščni
delavnici, ki poteka na terasi za hišo, trpotec najprej narežejo na majhne koščke in ga po
plasteh izmenično s sladkorjem nalagajo v steklene kozarce (po čarovniškem receptu, ki je bil
zapisan na najdenem listu). Ko so kozarci napolnjeni, jih dobro zaprejo. Na ekološki papir si
zapišejo nadaljnji postopek, ki ga bodo uresničili doma. (Za tri mesece zakoplješ v zemljo, ali
postaviš v temen in hladen prostor. Po treh mescih vsebino iz kozarca močno iztisneš preko
gaze in jo segreješ do vretja. Ohlajen sirup natočiš v kozarce in dobro zapreš).
Vsak s svojim zeliščnim pripravkom se poslovijo od leškirke. Animatorji in člani KD Leše vse
povabijo še na kosilo na kmečki turizem Ladra, do katerega je le 10 minut počasne hoje. Tam jih
pričaka gospodinja in jim postreže z značilnim koroškim kosilom. Jedilnik je enak kot pri škratovi
poti.
Čarovnice so članice KD Leše, učenke OŠ Franja Goloba Prevalje. Oblačila čarovnic so že
izdelana in jih hrani KD Leše.
4 PROMOCIJSKI IZDELKI
4.1 ZGIBANKE
Za odrasle pohodnike bomo pripravili zgibanko s predstavitvijo poti in vabilom na Leše.
Zgibanka bo opremljena s fotografijami in pomembnejšimi telefonskimi številkami.
Zgibanko nam bo oblikoval predstavnik TIC.
4. 2 IZDAJA ZEMLJEVIDA
Natisnili bomo barvni slikovni zemljevid za otroke, kjer bo zarisana pot in naslikani
pravljični junaki. S pomočjo zemljevida se bodo otroci in starši lahko sami orientirali. Na
hrbtni strani bodo tudi narečne besede, katerih pomen bodo na poti spoznavali in zapisovali.
Ob zaključku poti bomo tiste, ki bodo imeli razloženih največ narečnih besed, obdarili. Dodali
bomo zanimiva vprašanja, na katera bodo odgovarjali in odgovore zapisovali. Če bodo
odgovorili na vprašanja in odgovore poslali po e-pošti ali napisane odgovore oddali v TIC
Prevalje, bodo dobili posebno PRIZNANJE .
Priznanje bosta oblikovali učenki Katarina Lodrant in Lara Čas, ob mentorstvu učiteljice
likovnega pouka in računalničarja na šoli
22
4. 3 UGLASBITEV PESMICE
Uglasbili bomo pesmico, ki bo govorila o Lešah in čudežnih bitjih, kar naj bi predstavljalo
himno pravljične dežele. Pesmico se bodo naučili otroci in jo bodo prepevali na delavnicah.
4. 4 IZDAJA KNJIŽICE RECEPTOV
Izdali bomo knjižico receptov. Sedem receptov koroških jedi, ki jih bomo opremili s sedmimi
pravljičnimi bitji. Imena jedi bodo v koroškem narečju, recepti pa v knjižnem jeziku. Izbrani
recepti bodo jedi, ki so jih učenci spoznali, ko smo zbirali gradivo za našo nalogo. Izdajatelj
knjižice bosta OŠ Franja Goloba Prevalje in Občina Prevalje.
4. 5 TRPOTČEV SIRUP in SIRUP IZ SMREKOVIH VRŠIČKOV
Učenci podružnične šole Leše bodo v okviru športnega dneva (pohod po okoliških hribih) v
mesecu maju nabrali trpotec in smrekove vršičke. Učenci 5. razreda bodo pri urah
gospodinjstva napolnili kozarce po receptu. Kozarce s trpotcem bodo zakopali v zemljo in jih
septembra izkopali ter iz mešanice pripravili sirup. Sirup (trpotčev in smrekov) bodo nalili v
majhne stekleničke, ki jih bodo pri urah likovnega pouka poslikali z barvami za steklo. Sirup
iz smrekovih vršičkov bodo pripravili že konec meseca junija.
4. 6 ŽAKELJČKI ZDRAVJA S SUHIMI BOROVNICAMI, SUHIMI
KRHLJI JABOLK IN HRUŠK
Nabiranje in sušenje borovnic, jabolk ter hrušk bo prevzelo KD Leše. Vrečke iz blaga bodo
šivali učenci v delavnici ob Krojačkovem dnevu na centralni šoli. Učenci podaljšanega
bivanja jih bodo tudi poslikali. V vsakem bodo priložena navodila za uporabo oz. zdravilnih
učinkih, ki jih bodo pripravili učenci (člani sekcije mladih KD Leše).
4. 7 VERIŽICE Z OBESKOM ZLATEGA LEŠNIKA
Obeske z odtisom zlatega lešnika bodo izdelali učenci centralne šole v okviru tehniškega dne.
Material, ki ga bodo pri tem potrebovali je glinamol, zlata barva in žig v obliki lešnika z
leskovim listom bodo izdelali iz das mase. Zakaj verižica z obeskom zlatega lešnika? V knjigi
sedmih pravljic Pravljična vas Leš je zapisana predzgodba, ki govori o zlati leski, ki je enkrat
letno obrodila sedem čarobnih zlatih lešnikov, za vsako kraljestvo pravljičnih bitij po eno.
4. 8 ČAROVNIŠKE METLICE V OBLIKI DEKORACIJE ZA NA VRATA
V okviru projekta Popestrimo šolo bodo učenci na počitniških delavnicah na podružničnih
šolah Leše in Holmec izdelovali čarovniške metlice, kot dekoracijo za vhodna vrata. Material
bodo nabrali v naravi (brezove vejice in veje). Izdelali bodo tudi recikliran papir, na katerega
bo članica KD Leše s posebno čarovniško pisavo napisala sporočilo, ki bo privezano na
metlo: S to posebno čarovniško metlo pravljične vasi Leše, se iz hiše odžene vse slabo in zlo.
23
4. 9 TORBICA Z LOGOTIPOM PRAVLJIČNE VASI LEŠ
Šivilja iz Slovenj Gradca bo sešila raznobarvne torbice z logotipom pravljične vasi Leše.
Vse izdelke bo možno kupiti v TIC Prevalje, spominski sobi rudarstva na Lešah in na
pravljični tržnici, ki je sestavni del festivala Pravljična vas Leše. Festival bo tudi letošnje leto
potekal meseca septembra, v času Jesenskih srečanj na Prevaljah.
5 OGLAŠEVANJE
5. 1 SNEMANJE VIDEO SPOTA
Z idejnim vodjem projekta Pravljična vas Leše Boštjanom Gorenškom smo se dogovorili, da
bomo člani projektne skupine sodelovali pri snemanju novega promocijskega video spota, ki
ga bo posnel Miha Kolar. S snemanjem bomo pričeli spomladi in končali do konca avgusta.
5. 2 KNJIGA PRAVLJIČNA VAS LEŠE
Knjigo Pravljična vas Leše bo KD Leše ponatisnilo in na spletni strani www.pravljicna-vas.si
in objavili tudi e-različice knjige v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.
5. 3 PROMOCIJA PREKO SPLETA
Na spletni strani www.pravljicna-vasi.si bomo predstavili naši animacijski poti pod sloganom
Potujmo z jezikom v pravljično vas Leše!
5. 4 TELEVIZIJA
Po programih kabelskih televizij koroške regije bomo gledalce povabili v pravljično vas Leše.
Obvestila bi vrteli vsake dva meseca po en teden.
Prav tako smo se dogovorili s KOR TV in velenjsko televizijo, da bomo skupaj s člani KD
Leše imeli oddajo o našem projektu.
5. 5 KOROŠKI RADIO
Z novinarji Koroškega radia smo dogovorjeni, da bomo v oddaji za mlade predstavili
turistični projekt. Pripravili bomo tudi nagradno igro v zvezi s pravljično vasjo. Nagrajenec,
ki bo pravilno odgovoril na nagradno vprašanje, bo dobil za nagrado zbirko pravljic
Pravljična vas Leše.
5. 6 ČASNIK VEČER
Z novinarjem, ki pokriva Koroško, smo se dogovorili, da bomo lahko predstavili naš projekt v
časniku Večer in tako seznanili širšo javnost.
24
Ker na Lešah izhaja mesečnik Leški list, bomo v eni prihodnjih številk pripravili povzetek
naše naloge.
5. 7 PREDSTAVITEV PROJEKTA V MERCATOR CENTRU NA
RAVNAH NA KOROŠKEM
Dogovorili se bomo s predstavnikom za animacijski program, da bomo lahko predstavili našo
pravljično vas v Mercator centru na Ravnah, kjer bomo predstavili poti in promocijske
izdelke. V programu bo sodelovala etno skupina z Leš Zimski kosci in narečna igralska
skupina OŠ Franja Goloba Prevalje.
25
6 ZAKLJUČEK
Vse več mladih družin želi svoj skupni prosti čas preživeti kvalitetno, aktivno in ustvarjalno.
Če lahko vse to počnejo v naravi skupaj s pravljičnimi bitji in ob tem še potujejo, raziskujejo,
okušajo in spoznavajo tako naravno kot tudi kulturno dediščino, je lahko vse skupaj še toliko
bolj zanimivo, vznemirljivo in zabavno.
Mladi raziskovalci smo ob nastajanju raziskovalne naloge spoznali, da je preplet tradicije in
sodobnosti še kako mogoč. Stare koroške jedi smo skupaj s koroškim narečjem umestili v
pravljični festival, ki od lanskega leta poteka na Lešah. Izdelali smo inovativen turistični
produkt, ki smo ga poimenovali potujmo z jezikom v pravljično vas Leše. Festival smo
obogatili in mu dodali nove, nepozabne vsebine. Vsi člani projektne ekipe smo nad izdelanim
turističnim proizvodom navdušeni, zato verjamemo, da bomo z njim v naše kraje privabili še
več turistov iz vse Slovenije. Ali smo s svojim produktom dosegli zastavljen cilj, bomo videli
že to jesen.
Pri nastajanju naloge smo se naučili, da je lahko medpredmetno in medgeneracijsko
povezovanje zelo produktivno in daje izvirne rešitve. S spoznavanjem narečja pa smo se ne
samo zabavali, ampak tudi navdušili nad poslušanjem in zapisovanjem besed, ki jih
uporabljajo le še naši starejši krajani. Knjižno-narečni slovar, ki je nastal med nalogo, smo
dodali v prilogo številka 1. Odločili smo se, da ga bomo še dopolnjevali in mogoče v
prihodnosti pripravili še kakšno nalogo s področja narečja. Fotografsko gradivo smo pridobili
iz arhiva KD Leše in OŠ Franja Goloba Prevalje, nekatere fotografije pa so nastale pri našem
delu.
Nalogo bomo predstavili na spletni strani šole in na srečanju Generacija generaciji, ki jo
vsako leto izvedemo skupaj z Občino Prevalje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri nalogi pomagali.
26
7 VIRI IN LITERATURA
ANGERER, T. 1987. Čisava župa, pisana pogača in še kaj. Celovec: Mohorjeva založba.
GOLJEVŠČEK, A. 1988. Med bogovi in demoni. Ljubljana: Mladinska knjiga.
GORENŠEK, H. 2004. Po stopinjah leških rudarjev. Leše: Kulturno društvo Leše.
GORENŠEK,. H. 2000. Leše. Leše: Kulturno društvo Leše.
KALINŠEK, S. M. 1935. Slovenska kuharica. Ljubljana
Kulturno društvo Leše skozi čas. 2004. Leše: Kulturno društvo Leše.
OSOJNIK, M. 1993. Vodnik po Mežiški dolini. Ravne na Koroškem: Koroška turistična
zveza Ravne na Koroškem.
Po poteh koroške kulturne dediščine. 2006. Prevalje: Občina.
POTOČNIK, I. 2001. Pripovedovali so jih mati moja. Prevalje: Osnovna šola Franja Goloba.
Pravljična vas Leše. 2012. Prevalje. Občina, KD Leše.
RADOVANOVIČ, S. 1999. Koroška A-Ž. Murska Sobota: Pomurska založba.
RAJŠTER, B. 2001. Libeliška kuharica. Dravograd: društvo kmetic.
RAJŠTER, B. 2003. Knapovška košta. Mežica: Rudnik svinca in cinka Mežica.
Zbirnik lokalnih jedi po gastronomskih regijah. 2000-2006
Kaj bo jedel kralj Matjaž, če se bo prebudil? V:Uživajmo brez meja, str. 16-17, 2007.
www.prevalje.si
www.lese.si
www.pravljicna-vas.si
Ustni viri:
Čuješ, Fridi. Rojen 11.9.1931. Prevalje.
Gorenšek, Nežka. Rojena 20. 1. 1913. Kotlje.
Kodrun, Elizabeta. Rojena 15.11.1946. Leše.
Kralj, Jožefa. Rojena 22. 3. 1932. Leše.
Mačič, Marjeta. Rojena 21.3.1943. Prevalje.
Potočnik Lodrant, Marija. Rojena 8. 8. 1940. Prevalje.
27
8 KAZALO
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
2 KOROŠKE JEDI IN JEDILNIKI ........................................................................................... 2
2. 1 ZAJTRK – BRUŠTIK ..................................................................................................... 2
2. 2 MALICA –MAVA UŽINA, MAVA IŽINA ....................................................................... 2
2. 3 KOSILO – JUŽINA, IŽINA, UŽINA ............................................................................. 2
2. 3. 1 JUHE – ŽUPE ......................................................................................................... 2
2. 3. 2 MESNE JEDI .......................................................................................................... 3
2. 3. 3 TESTENINE ........................................................................................................... 3
2. 4 PRILOGE ........................................................................................................................ 3
2. 5 DRUGE GLAVNE JEDI ................................................................................................ 4
2. 6 SLADICE – MELŠPAJZ ................................................................................................. 4
2. 7 VEČERJA ....................................................................................................................... 5
2. 8 PIJAČE ............................................................................................................................ 5
3 PRAVLJIČNA VAS LEŠE ..................................................................................................... 5
3. 1 ŠKRATOVA POT PO RUDARSKIH SLEDEH ............................................................ 6
3. 1. 1 SPREJEM NA OŠ FRANJA GOLOBA PREVALJE............................................. 6
3. 1. 2 ANIMACIJSKI PROGRAM ŠKRATOVE POTI PO RUDARSKIH SLEDEH .... 8
SPREJEM OBISKOVALCEV PRED ROVOM FRANCISCUS ...................................... 8
3. 2 POT ČAROVNIŠKE PUSTOLOVŠČINE ................................................................... 15
3. 2. 1 ANIMACIJSKI PROGRAM ČAROVNIŠKE PUSTOLOVŠČINE .................... 15
SPREJEM OBISKOVALCEV PRED PODRUŽNIČNO ŠOLO LEŠE .......................... 15
4 PROMOCIJSKI IZDELKI .................................................................................................... 22
4.1 ZGIBANKE ................................................................................................................... 22
4. 2 IZDAJA ZEMLJEVIDA ............................................................................................... 22
4. 3 UGLASBITEV PESMICE ............................................................................................ 23
4. 4 IZDAJA KNJIŽICE RECEPTOV ................................................................................. 23
4. 5 TRPOTČEV SIRUP in SIRUP IZ SMREKOVIH VRŠIČKOV .................................. 23
4. 6 ŽAKELJČKI ZDRAVJA S SUHIMI BOROVNICAMI, SUHIMI KRHLJI JABOLK
IN HRUŠK ........................................................................................................................... 23
4. 7 VERIŽICE Z OBESKOM ZLATEGA LEŠNIKA ....................................................... 23
4. 8 ČAROVNIŠKE METLICE V OBLIKI DEKORACIJE ZA NA VRATA ................... 23
4. 9 TORBICA Z LOGOTIPOM PRAVLJIČNE VASI LEŠ .............................................. 24
5 OGLAŠEVANJE .................................................................................................................. 24
5. 1 SNEMANJE VIDEO SPOTA ....................................................................................... 24
5. 2 KNJIGA PRAVLJIČNA VAS LEŠE ........................................................................... 24
5. 3 PROMOCIJA PREKO SPLETA .................................................................................. 24
28
5. 4 TELEVIZIJA ................................................................................................................. 24
5. 5 KOROŠKI RADIO ....................................................................................................... 24
5. 6 ČASNIK VEČER .......................................................................................................... 24
5. 7 PREDSTAVITEV PROJEKTA V MERCATOR CENTRU NA RAVNAH NA
KOROŠKEM ....................................................................................................................... 25
6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 26
7 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 27
8 KAZALO .............................................................................................................................. 28
29
PRILOGA 1: KNJIŽNO-NAREČNI SLOVAR KOROŠKIH IZRAZOV
KNJIŽNO
A
ali
B
babica
barva
beli kruh
bezeg
bila
biti
borovnice
borovničev sok
borovničev zavitek
bodo
bomo
bosta
brisača
brisalka
brki
brusnice
bučno olje
C
carski praženec
celo
cmoki
cvetovi
Č
čas
čarati
čarovnica
čarovniška knjiga
česen
čistiti
D
daleč
danes
debel
deček
deklica
delati
deliti
delo
deska
deska za valjanje testa
dober dan
dober po srcu
dobila
NAREČNO
al
bica
farba
bev kroh
bezovje
bva
bet
črnice
črniču zoft
črniču štrudl
bojo
mo
bota
antoh
šircota
ruse
rdeče črnice, prajzlper,
bučov oli
šmorn
civo
knedlni
cvitie
cajt
coprati
coprnca
coprniška bukva
klobuh
pucati
davč
dons
toust
pub
dčva
dievati
talati
devo
dila
nudl pret, pretl
buh daj
doromutn
dubva
30
dobro
domov
dovolj
fajn, doro
dumo
dojst
driska
drugega
dvigati
drugače
F
flancati
fotografirati
G
gladko
glava
gnesti
glinen pekač za kolač
goveja juha
govori
govoriti
grlo
grmada
H
hitro
hladno
hrana
hudič
I
igranje
ime
izbirčen
J
jabolko
jabolčni krhli
jabolčni sok
jaz
jedilni pribor
juha
K
kaj
kako
kamen
kamenje
kateri
kava
keksi na stroj
kis
kisla juha
kislo zelje
knjiga
šisa
drujga
basati
drgač
presni krapi
patrejati
gvadko
gvava
miesiti
rina
goveska župa
praji
marnvati
krof
šajterhaufn
furt, nagvo
hvadno
košta
vrah
špilanje
jme
aklžn
japka
šiberli
sladek mošt
js
bištek
župa
ka
kk
kameja
kameje
kir
kafe
mašin keksi
esih
kiseva župa
kisevo zele
bukva
31
korenček
kokoš
konec
kos kruha
kolešček za rezanje testa
kosilo
košara
košček
koščica
kotel
kovinski pekač za kolač
kozarec
krofi
krompir
krompir v oblicah
krompirjeva omaka
krožnik
krpe
kruh
kuriti
krvavice
kuhalnica
kuhalnik za kavo v štedilniku na drva
kvas
L
lesen pripomoček, ki spominja na lopar; z
njim dobivamo kruh iz pečice
lepo
Leše
leški
lešnik
ljubezen
ljudem
ljudje
lonec
luna
M
majhen
majhni okrogli plodovi
malica
malo
marajon
maslo
marsikaj
med
medtem
mesoreznica
misli
koreje
kura
kraj
štikl, krajc
rajzlc
ižina
cejna
en konc
košica
kotu
štecl
gvaš
krapi
rpica
v režlah repica
rpiču zos
talir
flike
kroh
netiti
prtene klobase
kuhla
šnelzider
megnce, mednce
šavfla, lopar
lpo
Lieše
lieški
liešnik
lubizn
ldom
lodi
piskr
misnc
mihn
bobike
mava ižina
mavo, mihno
marjon
putr
vse sorte
strd
vmis
flajš mašin
študira
32
mlačno
mlečne kroglice
mleko
mlinček za kavo
mora
morala
motovilec
N
naokoli
naporno
napraviti
narediti
narezan
nastanejo
našel
navzgor
nečke
nekoč
neumnost
njemu
nič
noč
O
obleka
obraz
ocvirki
ocvrto
očiščeno
od takrat
ogenj
okrog
okus
okusno
ovsena kaša
P
pazi
peč
pečica
pehar
pekač
počakaj
počasno
podariti
pogumen
poizkusiti
polnjeno
položila
pomagala
mvačno
mliečni farflči
mlieko
kafe mlin
mre
mrva
repincl
okulnokul
zmartrano
naprajt
prštimat
narizan, našlajban
gratajo
našo
grta
kodune
enbart
traparija
nemo
nč
nuč
gvant, cote
ksiht
grumpi
pohano
spucano
od taj
ojgn
okul
žmah
žmahno
jegliči
ahti
pič
pretror
slamca
pretfon
čaki
šikano
zastojn dat
korajžen
koštati
filano
položva
pomagava
33
pomakati
pomlad
ponev
postal
postreči
potem
potrebujejo
pravi
pražen krompir
praženo zelje
pražiti
prekajeno
predpasnik
prelepo
premog
pridita
prilepiti
pripravljeno
prosena kaša
pustiti
R
rabiti
ravno tako
res
rešila
rezanci
rezine
reže
ribez
ribezov sok
riž
robček
rodila
rov
rudarji
ruta
ržen kruh
S
sadjevec
sem
skozi
skupaj
slabo oblečen
sladica
skromno
slabo
sladkor
sladkor v prahu
pomočkati
vigred
skleda, kastrola
gratu
popedinati
pole
nucajo
praji
restana repica
tinstano zele
tinstati
selhano, povojeno
birtoh
čudno lpo
koln
prita
prlimati
parajt
jegliči
postet
nucati
glih tk
risn
rišva
nudlči
šnite
rieže
rebizl
rebizlnu zoft
rajs
šnajctihl, šnajci
rodiva
štoln
knapi
facu, adrca
črn kroh, pavrški kroh, ržin kroh
mošt
sn
skuz
skop
cotast
melšpajz
burno
švoh
cukr
štavbcukr
34
slanina
služba
slabo oblečen
slive
slivovi cmoki
slišim
sklonila
skodelica
skozi
sneg
snežene kepe
sok
solata
soparni krapiči
sredina
storž
steklenica
stol
stopnice
stran
stroga
stroj
stvari
suha veja
suhe klobase
suhe huške
suhi jabolčni krhlji
suhlice
svaljki
svečanost
svetilka
sveže
Š
šilce
šipek
šola
štedilnik
štruklji
štruklji s skuto
T
tako
tanko
takrat
takšen
tam zgoraj
timijan
to
toliko
špeh
šiht
cotast
češplni
češpl knedlni
čujem
nagnva
šalca
skuz
snih
šnenokerli
zoft
sovata
damfnudlni
srida
čurčl
flaša
žesl
štinge
bk
zapilena
mašin
rči
pacl
suhi konci
kvoce
šibrle
suhe drevese
cveki
opravivo
lahterna
presno
štamprli
eči peči
šuva
šporhert
nudlni
sirovi nudlni
štk
tinko
taj
štak
inde gre
timus
što
tejko, štejko
35
toplo
tovarna
U
ugotoviti
ušesa
utrujen
V
valjar
varovati
vedno
veliko
več
ven
veselica
veš
vprašati
vreča
vrelo
vroče
vrsta
vsem
vstran
vzklikne
Z
z njim
zabava
začimbe
zadaj
zabeljeno
zadovoljen
zajemalka
zapomniti si
zavrelo
zajtrk
zakuriti
zdraviti
zdrob
zelena
zelišča
zelo
zgoraj
zibelka
zjutraj
zmes
znala
znotraj
zraven
zvezda
topvo
fabrika
pogruntati
ušete
zmartran
valar, nudlborger
ahtati
zmirn
vejko
venč
vnta
gavda
viš
barati
žakl
vrevo
vrečo
riža
vsim
bek
zavpije
z nmo
gauda
krajtlohi
zade
zabileno
gmajtn
šefla, penovca
zamirkati
zavrevo
bruštik
zanetet
rcnuvat
gries
zelar
žavbe, mešnge
fejst
gr, gra
zibka
zutra
masa
znava
ntre
zravno, co
zvizda
36
zvijati
zvoniti
zrak
Ž
žalostno
žep
žganci
žganje
življenje
žvrkljamo
zrolati
cinglati
loft
stožno
divžek
žganke
šnops
živleje
stepemo
37