Kraj zločina: Hypo Alpe Adria
Predgovor: Opera za tri groše Richard Schneider KRAJ ZLOČINA: HYPO ALPE ADRIA Mengeš, 2011 1 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria 2 Predgovor: Opera za tri groše Richard Schneider KRAJ ZLOČINA: HYPO ALPE ADRIA Od trgovine z orožjem do privatizacijskih poslov po balkansko 3 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria Richard Schneider KRAJ ZLOČINA: HYPO ALPE ADRIA Prevedla Nik Flegar in Evridika Cuder Opremil Žiga Valetič Prelom Marko Avanzo Uredil Andrej Poznič Izdala založba Ciceron, 2011 Natisnila Tiskarna Radovljica Naslov izvirnika Tatort Hypo Alpe Adria Copyright 2010 Residenz Verlag Copyright © za izdajo v slovenščini založba Ciceron, 2011 Naklada 700 izvodov V skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah je brez pisnega dovoljenja založbe prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranjevanje. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 343.3/.7(497.5:436.5) SCHNEIDER, Richard, novinar Kraj zločina: Hypo Alpe Adria : od trgovine z orožjem do privatizacijskih poslov po balkansko / Richard Schneider ; [prevedla Nik Flegar in Evridika Cuder]. - Mengeš : Ciceron, 2011 Prevod dela: Tatort Hypo Alpe Adria ISBN 978-961-6627-26-9 258668544 4 Predgovor: Opera za tri groše KAZALO Predgovor: Opera za tri groše 9 Somrak bogov 13 Obvladovanje tveganja po koroško 17 Vojni dobičkarji in špekulanti 21 Politični pomagači 28 Zakulisne igre 32 Haiderjevi bagdaški milijoni 38 Na muhi obveščevalnih služb 40 Vnetljivi računi 42 Urad dobiva zalet 44 Nepremičninski imperij v izgnanstvu 46 ^ Pranje denarja in Fete blanche ob Vrbskem jezeru 49 Izginuli dragulji 51 Sicilijanska otvoritev 55 Celovec – pribežališče vojnih dobičkarjev 58 Človekoljubna pomoč – figov list 60 Sovražni bratje 62 Bančne naveze 63 Oprani krediti 65 Generalni posli 68 Cerkev in njeni Hrvati 71 Illuminatio – Angeli in demoni 73 V objemu balkanske mafije 75 Umazani diamanti 77 Hrvat v Parizu 79 5 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria Meč in mivka 81 Generalova sekira v medu 83 Tuđmanov dvorni sel 86 Balkan vlada 87 Mediji, mafija in druge sile 91 Mojster za vse 93 Prijateljstvo z bombami 95 "Call me Miroslav" 97 "Dinner for two" 100 Beograda ni doma 103 Škrbija 105 Kraljestvo oligarhov 109 Kredit na slepe oči 113 Naložbeni labirint gospoda G. 114 Škandal kot vsak drug 116 Beograd – Deviški otoki – Lihtenštajn – Beograd 118 Sotočje denarja in vpliva 122 Gnila posojila 124 Hypova kupčija v Vodnjanu 127 Zapravljena nedolžnost 129 Sled za denarjem 135 Grešni kozel in molzna krava 142 Trditve in dejanja 146 Kjer je greh doma 148 Sonce, plaža in davčne oaze 153 Banka, Skiper in krmar 153 Mušica porodi mamutski projekt 158 6 Predgovor: Opera za tri groše Skiper v nevihti 161 Banka-hotelir 165 Preslišani očitki 168 Prebivalstvo s posebnimi ugodnostmi 169 Litenštajnske igre brez meja 172 Zadrska naveza 174 Lovci in plen 177 Izganjalec korupcije 177 Celovec-München in nazaj 180 Kmet z debelim krompirjem 182 Priznanje 184 "Hrana za topove" 187 Vsakdan na Koroškem 189 Afera Hypo v Sloveniji: kako je stečaj Vegrada razgalil koncern, kjer naj bi "se stvari vedno dale urediti" 191 Kako je 22 milijonov evrov ušlo pod radarjem 194 Sistem za črpanje denarja iz Vegrada in Hypa 196 Avstrijska "okupacija" Hypa 197 Vpetost v elito 200 Domnevno prijateljska posojila in podarjeni lizingi 201 Od Senice do desnice 203 Zgodba, ki ni klasična tranzicijska 205 Dokumenti 205 7 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria 8 Predgovor: Opera za tri groše Afera Hypo v Sloveniji: kako je stečaj Vegrada razgalil koncern, kjer naj bi "se stvari vedno dale urediti" Primož Cirman, Sebastjan Morozov, novinarja Dnevnika S once je neusmiljeno pripekalo, ko je v torek, 28. avgusta 2007, v klimatizirano pisarno notarja Jožeta Sikoška v ljubljanskih Dravljah vstopil 38-letni mož korpulentne postave. Čeprav je termometer kazal čez 30 stopinj Celzija, je Andrej Oblak, tedaj že skoraj leto dni nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultants, družbe, ki se je v skupini Hypo Alpe Adria Slovenija ukvarjala z nepremičninskimi projekti, tja verjetno prišel peš, saj je moral iz sedeža več svojih podjetij ob ljubljanski obvoznici prehoditi le nekaj ulic. V notarjevi pisarni sta ga pričakala kup listin in znan obraz, ki mu je močno stisnil roko. Matej Košič je bil izvršni direktor za gradnje v Vegradu, takrat enem najbolj cvetočih slovenskih gradbenih podjetij, ki je z nižjimi cenami, dobrimi političnimi zvezami in agresivno naložbeno politiko kupovanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo začelo ogrožati primat SCT in Ivana Zidarja na domačem trgu. Le tri mesece pred tem je Košič, dolgoletna desna roka Vegradove direktorice Hilde Tovšak, z rdečo čelado na glavi hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću razkazoval gradbišče hotelsko-apartmajskega naselja Rezidencija Skiper. Projekt, ki ga je od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja načrtoval Miro Oblak, oče Andreja Oblaka, je v senci sporov z avstrijsko Hypo Group Alpe Adria in prvih vprašanj o smiselnosti njegovega financiranja začel dobivati prve obrise. Košič se je v Ljubljano iz Velenja pripeljal v porsche cayenneu, v aktovki pa je imel tudi papir, ki ga je v roke dobil od Tovšakove. Ta ga je 191 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria pooblastila za sklenitev nove kupčije z družino Oblak. Točno pet minut pred eno popoldne sta Košič in Oblak podpisala štiri strani dolgo pogodbo, s katero je Vegrad od panamskega podjetja Enjuan Management Corp. odkupil 80-odstotni delež v podjetju Gina, lastniku 55.000 kvadratnih zemljišč ob Vojkovi cesti v Ljubljani, kjer naj bi zrasli novi študentski domovi. Cena: 22 milijonov evrov. Kako je 22 milijonov evrov ušlo pod radarjem Ta denar naj bi Vegrad plačal v dveh delih. Prvih osem milijonov evrov naj bi panamsko "off-shore" podjetje, ki ga je ena od zaposlenih sodelavk v odvetniški pisarni Hoop & Hoop, sicer znani iz nepremičninskih poslov med Hypo Group Alpe Adria in hrvaškim generalom Vladimirjem Zagorcem, z 10.000 ameriškimi dolarji kapitala ustanovila le dva meseca pred prodajo Gine (junija 2007), prejelo prek poravnave terjatev. Šlo naj bi za verigo poslov brez denarnega toka, s katerimi naj bi se na podlagi posojilnih, poroštvenih in asignacijskih pogodb med Vegradom, Gino in Enjuan Management Corp., sklenjenih na dan prodaje Gine, "zavrtelo" osem milijonov evrov. Preostalih 14 milijonov evrov je Vegrad moral plačati z gotovino. Velenjski gradbinec je 28. septembra 2007 pri NLB najel 14 milijonov evrov vredno posojilo in ta denar še isti dan nakazal na račun pri Liechtensteinische Landesbank v Vaduzu. Če je 22 milijonov evrov znesek, ki bi lahko v današnjih časih komu od preostalih domačih še živečih gradbincev morda vsaj za nekaj mesecev podaljšal življenje, še štiri leta nazaj, ni zbujal pretirane pozornosti. Leta 2007 so bili časi pač drugačni. Gradile so se avtoceste, nepremičninski trg je cvetel, z gradbeništvom se je ukvarjal vsak, ki je imel pet minut časa in nekaj odvečnih cekinov. Direktorji državnih podjetij, ki jih je na položaje naplavil kadrovski cunami vlade Janeza Janše, so 192 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše vlagali na desetine milijonov v vprašljive naložbe v jugovzhodni Evropi in Rusiji, državne in tuje banke pa so denar dobesedno metale v roke menedžerjem, najraje kar za odkupe delnic. Ne samo konjunktura, na vrhuncu je bil tudi boj za lastninjenje domačih podjetij. Bine Kordež je skupaj s sodelavci postal lastnik Merkurja, Boško Šrot in Igor Bavčar sta se po kratkotrajnem sporu dogovorila o razdelitvi interesnih sfer v Pivovarni Laško, Mercatorju in Istrabenzu, ki se je že začel pripravljati na kasneje zanj uničujoč pohod na Petrol. Tudi zato ne preseneča, da posla, ki sta ga na vroč avgustovski dan sklenila Oblak in Košič, tedaj ni opazil nihče. V Avstriji leta 2007 še niso začeli brskati po drobovju Hypo Group Alpe Adria, ki je bila do Vegrada pred stečajem izpostavljena za okrog 300 milijonov evrov, največ zaradi lizinških poslov. Čeprav je večinski delež v banki maja tega leta odkupila Bayerische Landesbank, so bili vsi ključni igralci na čelu s koroškim deželnim glavarjem Haiderjem še vedno bili na položajih. Nekdanji prvi mož celovške banke Wolfgang Kulterer je še vedno vodil nadzorni svet Hypo Alpe Adria Bank Slovenija, v kateri je vajeti z železno roko držal Božo Špan. Hypo Leasing je še vedno veljal za "gazelo", ki je v Slovenijo vstopila leta 1994 in v poldrugem desetletju zasedla skoraj polovični delež na domačem lizinškem trgu, čeprav je bilo občasno mogoče slišati govorice, da družba na račun širitve zanemarja obvladovanje tveganj. Tudi Ivo Sanader, morda ključni človek Hypa pri njegovem pohodu na Hrvaško, je trdno držal oblast v državi. Še najmanj so bili na nenavadne posle Vegrada pozorni člani nadzornega sveta, ki so tako ali tako plesali po taktih Tovšakove, nesporne vladarice družbe. Ali so nadzorniki kdaj sploh razpravljali o 22 milijonov evrov vrednem poslu, ni znano, zagotovo pa bi to morali. Podrobnejši pogled v pogodbo in dokumente namreč kaže, da je "off-shore" podjetje iz Paname, ki ga je zastopal Andrej Oblak, na račun Vegrada sklenilo zelo ugoden posel. Le mesec dni pred podpisom pogodbe, 26. julija 2007, je namreč isti delež v podjetju 193 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria Gina z istimi zemljišči kupilo kar za štirikrat ceneje. Za le 5,75 milijona evrov mu ga je prodala družba Hypo Alpe Adria Immobilien Beteiligungs. Sistem za črpanje denarja iz Vegrada in Hypa Samo v mesecu dni je torej neznano podjetje iz Paname uspelo ustvariti kar 16,25 milijona evrov dobička, pri čemer mu je tako drago uspelo preprodati zemljišča, na katera je Hypo Alpe Adria Bank Slovenija že pred časom vpisala hipoteko za 17 milijonsko posojilo. Da bosta mera in žep "Panamcev" res polna, je Enjuan Management Corp. (p)ostal lastnik 30.000 kvadratnih metrov na območju vzhodno od načrtovanih Vegradovih študentskih domov, med Vojkovo in Kranjčevo cesto v Ljubljani. Če so bila ta poleti leta 2007 še posejana z vrtički, se je konec oktobra 2010 njihova vrednost za nekajkrat povečala. Takrat je namreč stopil v veljavo nov prostorski načrt Mestne občine Ljubljana, ki dovoljuje mešano poslovno-stanovanjsko pozidavo teh površin in to s faktorjem izrabe 2,0, kar bi investitorju omogočilo gradnjo kar 1500 stanovanj. Za prve indice, ki bi lahko dali odgovore na ključna vprašanja – zakaj je Hypo delež v Gini prodal očitno prepoceni, zakaj ga je Vegrad preplačal in zakaj sta oba skupaj omogočila sanjski posel neznanemu "off-shore" podjetju – je bilo treba počakati še več kot tri leta. Okostnjaki so počasi začeli padati iz omar šele s izbruhom krize in začetkom mednarodne preiskave poslov Hypo banke v Avstriji. Najprej je kljub milijonom, ki jih je Vegrad nakazal v Lihtenštajn, padel v vodo projekt študentskih domov, ki ga je še marca 2010 z namero za odkup najemnih študentskih stanovanj v vrednosti 30 milijonov evrov skušal rešiti državni stanovanjski sklad. Na parcelah ob Vojkovi cesti so še danes njive in travniki, na zemljiščih, ki naj bi bila na trgu vredna okrog 14 milijona evrov, pa sta vpisani hipoteki Hypa in NLB v skupni vrednosti 31 194 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše milijonov evrov. Še 31. avgusta 2010, ko je bil stečaj Vegradove piramide, ki bi lahko preživela le z neskončnim najemanjem novih bančnih posojil, s katerimi bi pokrivala "luknje" v projektih, le še vprašanje časa, je Hilda Tovšak na eksplicitno vprašanje predsednika nadzornega sveta Klemna Boštjančiča, ki je na ta položaj prišel konec leta 2009, o nakazilih v Lihtenštajn pisno odgovorila, da teh ni bilo. Isti dan je s položaja odstopila, mesec dni kasneje pa je Vegrad tudi uradno končal v stečaju in za sabo pustil stotine neplačanih delavcev. Po skoraj letu in pol Dnevnikovega raziskovanja je danes jasno, da je bila pogodba, ki sta jo vročega avgustovskega popoldneva podpisala Andrej Oblak in Matej Košič, le eden od kamnov v mozaiku poslov v trikotniku med Hypom, Vegradom in "off-shore" podjetji iz Lihtenštajna. Vzorec je bil domala enak pri vseh Vegradovih večjih nepremičninskih projektih: Celovških dvorih, Gini, Rotondi, Grbini itd. Prvi korak je tako storila ena od družb iz skupine Hypo, ki je ustanovila posebno projektno družbo, nato je projekt za nekaj tisoč evrov prodala podjetju, ki ga je v Lihtenštajnu ponavadi posebej za ta namen ustanovil tamkajšnji odvetnik Gerold Hoop. Takoj zatem je novoustanovljeno podjetje od Hypo Alpe Adria Bank dobilo posojilo za nakup zemljišča v Ljubljani, v drugi fazi pa je lastnik iz Lihtenštajna podjetje skupaj z zemljiščem za več milijonov evrov preprodal bodisi neposredno Vegradu bodisi spet eni od Hypovih družb, ki ga je nato prodala velenjskemu gradbincu. Drugi, vsaj glede na razpoložljive dokumente manj pogost način črpanja denarja v Lihtenštajn so bile pogodbe o posredovanju, prek katerih je Vegrad "off-shore" podjetjem nakazoval denar za svetovanje pri večjih projektih. Njihovi zaslužki so bili v nekaterih primerih nenormalno visoki: za 1,5 milijona evrov vreden nakup 51-odstotnega deleža podjetja Rotonde, lastnika poslovne stavbe ob severni ljubljanski obvoznici, je tako moral Vegrad plačati še 800.000 provizije, ki jo je nakazal v Lihtenštajn. 195 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria Avstrijska "okupacija" Hypa Kdo je torej v tej skoraj popolnoma zamolčani zgodbi, ki je prišla na plano šele po stečaju gradbinca, ki je od lihtenštajnskih družb na veliko kupoval zemljišča, in začetku mednarodne preiskave v banki, ki je tega gradbinca na veliko financirala, zaslužil več deset milijonov evrov? Vse več podatkov in dejstvo, da so podobni sistemi črpanja denarja v Lihtenštajn obstajali tudi v drugih državah, kjer je posloval Hypo, kaže na to, da se zgoraj opisanega sistema niso domislili v Vegradu. "Takšni finančni manevri so za Hildo Tovšak in Mateja Košiča vesoljska tehnologija," je pred meseci dejal eden od insajderjev blizu Hypa. Košič je v enem od pogovorov za Dnevnik celo potrdil, da je v vsaj enem primeru posredniško pogodbo, ki jo je na strani lihtenštajnske družbe podpisal Gerold Hoop, v podpis dobil v pisarni enega od slovenskih odvetnikov, ki je takrat delal za Hypo. Sam Hoop, ki je po dostopnih podatkih registriran kot zastopnik najmanj 50 podjetij v Lihtenštajnu, Švici in Panami, pa je pred časom zatrdil, da je ravnal le kot upravljavec premoženja v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo in da o "zadevah v Sloveniji nikoli ni odločal". Nespornih dokazov o dejanskih lastnikih vpletenih "off-shore" podjetij še ni. Dejstvo je le, da je večje število teh zastopal Andrej Oblak, kriminalisti pa naj bi našli dokument, ki domnevno dokazuje, da je bilo eno od lihtenštajnskih podjetij v lasti štirih nekdanjih vodilnih v Skupini Hypo, med katerimi naj bi bil tudi Oblak. Četudi zaključno poročilo glede obravnavanja vzrokov za sedanji položaj v družbi Vegrad, ki ga je konec septembra 2010 pripravila vladna medresorska skupina, med razlogi za propad gradbinca, v katerem je imela 29-odstotni delež tudi država, ne navaja odtekanja denarja v Lihtenštajn, je glede na višino nakazanih zneskov v okviru preplačanih projektov mogoče sklepati, da je Vegrad finančno izkrvavel tudi zaradi njih. Za primerjavo: samo znesek, ki ga je Vegrad družbi Enjuan 196 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše Management Corp. plačal za Gino, za več kot štirikrat presega vsoto vseh čistih dobičkov, ki jih je velenjski gradbinec na ravni krovnega podjetja ustvaril v zadnjih petih letih svojega obstoja, od leta 2005 naprej. Sistem, prek katerega je na račune v Lihtenštajnu, običajno kar pri tamkajšnji Hypo Alpe Adria Bank, med letoma 2004 in 2008 z Vegrada in Hypa priteklo okrog 50 milijonov evrov, je temeljil na "off shore" posrednikih z – milo rečeno – vprašljivo dodano vrednostjo. Ti so bili znani le malemu številu vpletenih, nemogoče pa jih je bilo na primer opaziti v zemljiški knjigi, saj se s pogodbami niso izmenjavali lastniki zemljišč, ampak projektnih podjetij, ki so imela v lasti zemljišča. Sistem črpanja je bil hkrati centraliziran in pregleden. Vse posredniške družbe (Sebua, Ramua, Inbau, Argonium, Fincor, Trewalla, Navone) so bile s 50.000 švicarskimi franki kapitala ustanovljene na zdaj že zloglasnem naslovu Pflugstrasse 7 v Vaduzu, kjer ima pisarno odvetnik Gerold Hoop, ki je uradno nastopal kot njihov skrbnik. Kljub temu je imelo vsako od nastalih in kasneje tudi kmalu ugaslih "off-shore" podjetij svoj račun, pri čemer so si med seboj na veliko nakazovala, posojala in vračala tudi po več sto tisoč evrov visoke zneske. Denar z računov je po dostopnih podatkih največkrat dvigoval kar Hoop. Skoraj hkrati je začelo pokati tudi na Hypovi "fronti". Na avstrijskem državnem tožilstvu v Celovcu so že novembra 2010 potrdili, da v preiskavi zadeve Hypo Alpe Adria obravnavajo več kot 60 osumljencev, med katerimi so tudi slovenski državljani. Približno v tem obdobju so s preiskavo začeli tudi domači organi odkrivanja in pregona, ki so jih pri iskanju nepravilnosti prehiteli avstrijski lastniki. Ti so namreč v začetku februarja s klasičnim "državnim udarom", za katerega so najeli varnostnike iz Avstrije, ki so pred vhodom v nemščini preprečevali vstop "nepovabljenim", zasedli sedež Hypo Alpe Adria Bank Slovenija v Ljubljani, zapečatili pisarne vodilnih in zaposlenih in na podlagi ugotovitev, ki so jih v Celovcu zbrali po tem, ko so od zaposlenih v Ljubljani prejeli več anonimnih 197 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria pisem, zamenjali celotno vodstvo banke in Hypo Leasinga. Te je k pisanju verjetno spodbudilo tudi Dnevnikovo razkrivanje Hypovih poslov. Vpetost v elito Avstrijski lastniki so več tednov iz zapečatenih pisarn odnašali na tisoče strani dokumentov in jih v Ljubljani in Celovcu preverjali skupaj z odvetniki, zasebnimi detektivi in forenziki. Pod lupo so vzeli domala celotno dediščino slovenskega Hypa iz časov, ko ga je vodila tako imenovana štiriperesna deteljica: nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Božo Špan, ki je bil leta 2008 po zamenjavah v matičnem Hypu imenovan v njegov izvršilni odbor (sam po dostopnih podatkih naj ne bi bil med osumljenci v preiskavi), njegov naslednik Anton Romih, ki je pred tem vodil Hypo Leasing, novi direktor te družbe Andrej Potočnik in nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak. Šlo naj bi za poslovno in tudi zasebno tesno povezano in zaprto skupino (Špan in Romih prihajata iz Planine pri Sevnici, Oblak in Potočnik pa sta drug drugemu poročni priči), ki naj bi po zatrjevanju virov blizu Hypa nekatere ključne strateške odločitve sprejemala v neformalnih okoljih izven delovnega časa, najraje na večerjah. Svojo moč naj bi večkrat pokazali tudi v razmerju do matične hiše iz Celovca, kar je bilo najbolj vidno pri okrog osem milijonov evrov vrednem odkupu družbe Hypo Alpe Adria Consultants, ki je, drugače kot recimo na Hrvaškem, v Sloveniji prešla pod okrilje Hypo Leasinga. Tik pred letošnjimi prvomajskimi prazniki so prostore Hypa v sklopu preiskav proti nekdanjim vodilnim v Hypu, med drugim tudi proti nekdanjemu predsedniku uprave Hypo Bank Antonu Romihu, članoma uprave Andreju Lahu in Urbanu Golobu, ter nekdanjemu generalnemu direktorju Hypo Leasinga Andreju Potočniku, obiskali še kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Svojo preiskavo ugotavljanja nepravilnosti 198 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše v Vegradu vodi tudi Policijska uprava Celje. Na tapeti preiskovalcev so se znašli številni posli slovenskega Hypa. Ta je bil močno vpet v slovensko gospodarsko in tudi politično elito. Skupina Hypo je financirala menedžerske odkupe, prevzeme, kapitalske skupine (Poteza, cerkveni Zvon Ena Holding) rastoče nepremičninske imperije vplivnih posameznikov (Jožeta Anderliča, Igorja Jurija Pogačarja) in gradbince (Skupino Imos, GPG Borisa Dolamiča, Electo Damjana Jankovića, Betonal itd.).Več poslovnežev nam je v minulih mesecih dejalo, da je bilo osebje na Hypu, predvsem na Leasingu, "hitro in fleksibilno, tam se je vedno dalo stvari urediti". Dobre zveze ali zgolj srečo je Hypo očitno imel tudi na Mestni občini Ljubljana – v letih 2004 in 2005 je tako oddelek za urbanizem pripravil kasneje sprejete državne lokacijske načrte za območje Celovških dvorov in ob Vojkovi cesti, kjer so bila zemljišča v lasti skupine Hypo, ki so nato končala v rokah Vegrada. Na območju Celovških dvorov je občina Hypu omogočila gradnjo stanovanjskih blokov z enim najvišjih faktorjev pozidave v prestolnici: dopustila je gradnjo 821 stanovanj v strnjenih devetnadstropnih objektih in do 60 metrov visoke poslovno-trgovske stolpnice. Oddelek za urbanizem je do konca leta 2005 vodil Igor Jurančič. Dve leti kasneje je podjetje Tridana, v kateri je imel Jurančič 15-odstotni delež, od Hypo Alpe Adria Bank Slovenija dobilo prvo posojilo za nakup zemljišč ob Vilharjevi cesti, leta 2008 pa tudi 70 milijonov evrov vredno posojilo, s katerim je na tem območju zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla. Jurančič sicer zatrjuje, da zaradi časovne oddaljenosti dogodkov nikoli ni bil v konfliktu interesov, zazidalni načrt za območje pa je občina sprejela že po njegovem odhodu. 199 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria Domnevno prijateljska posojila in podarjeni lizingi Pod drobnogledom Avstrijcev naj bi bilo več Hypovih "dogovorov". V prvi vrsti tisti povezani z Vegradom, predvsem bolj ali manj prisilni 11,4 milijona evrov vreden odkupa deleža v Rezidenciji Skiper, ki naj bi ga leta 2008 od takrat že močno zadolženega gradbinca zahteval celovški Hypo, natančneje nekdanji prvi mož lizinškega stebra Josef Kircher, ki je nekaj mesecev prej položaj v izvršilnem odboru matične Hypo bank zapustil Božu Španu (Vegrad je več kot polovico kupnine nakazal na dve celovški podjetji, ki jih je takrat vodil Gerhard Kucher, nekdanji hišni odvetnik Hypa v času, ko ga je vodil Kulterer). Hypo je delež kmalu zatem zasegel, Vegrad pa od nakupa ni imel nobene ekonomske koristi. Avstrijci so pod lupo vzeli tudi lastninjenje Merkurja. Njegovi (nekdanji) menedžerji naj bi po ugotovitvah kriminalistov prek svojega podjetja Merfin in Merkurja na "off-shore" podjetje v Lihtenštajn, ki ga je zastopal Gerold Hoop, v dveh obrokih nakazali več kot 800.000 evrov, pri čemer to časovno sovpada z odločitvijo Hypo banke, da menedžerjem odobri moratorij na izplačilo obresti za najeta posojila. Hypo banka je sicer z menedžerji Merkurja sklenila 82 kreditnih pogodb, ti pa so ji bili še sredi leta dolgovali 13,4 milijona evrov glavnice. Med posli, ki naj bi jim preiskovalci posvetili posebno pozornost, je tudi domnevno oškodovanje Hypo Leasinga v višini 1,4 milijona evrov pri financiranju nakupa rotacijskega stroja danes že propadlega tiskarskega podjetja MKT Print. Tega naj bi družba v lasti Boštjana Nagodeta kupila prek njegovega "off-shore" podjetja na otoku Man v Irskem morju, na računih katerega naj bi ostal del kupnine. V "slovenskem" delu preiskave (NPU naj bi po neuradnih informacijah v preiskavi tesno sodeloval z lastniki Hypa) naj bi bile na udaru domnevne protipravne premoženjske koristi in druge usluge, ki naj bi jih odgovorni v Skupini Hypo pridobili 200 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše v zameno za to, da so posameznikom in podjetjem dajali posojila brez dodatnih zavarovanj. Posamezniki v Hypu naj bi se okoriščali tudi pri manjših poslih, pri prodaji novih in rabljenih vozil v navezi s posameznimi podjetji, pri pridobivanju lizinga za posameznike, ki tega glede na svoje finančne zmožnosti niso uspeli pridobiti, preprodaji odvzetih vozil, fiktivnem financiranju tovornjakov itd. "Posamezne stranke so imele zelo dobre odnose z ljudmi iz drugega nivoja banke ali lizinške hiše, za katere je bilo včasih težko reči, za koga dejansko delajo," nam je pred časom zaupal eden od dobrih poznavalcev dogajanja v banki. Od Senice do desnice Čeprav preiskava v Sloveniji za zdaj še ni dala končnih ugotovitev, je neizpodbitno dejstvo, da so se, vsaj po nam dostopnih informacijah, resnejši predkazenski postopki začeli šele po tem, ko so avstrijski preiskovalci o zadevi Hypo že opravili razgovore z nekaterimi slovenskimi državljani in po tem, ko smo v Dnevniku objavili več člankov o finančnih transakcijah med Hypom, Vegradom in podjetji v Lihtenštajnu, ki so bili podkrepljeni z dokumenti. "Za zdaj se nam zaradi majhnih razdalj med državama ter sodelovanja osumljencev in prič ni zdelo potrebno, da za pravno pomoč zaprosimo slovenske oblasti," so novembra 2010 pojasnili na koroškem tožilstvu. Vse skupaj tako – žal – še vedno meče senco na delovanje pristojnih državnih institucij v zgodbi preiskavo, ki je še posebej občutljiva zaradi "neprijetne podrobnosti", da je eden od odvetnikov, ki so v zadnjih letih najtesneje sodelovali z nekdanjim Hypovim vodstvom, tudi Miro Senica, partner zdaj že nekdanje ministrice za notranje zadeve in predsednice LDS Katarine Kresal. Pri tem sicer velja dodati, da je Kresalova vodenje ministrstva prevzela konec leta 2008, Vegrad pa je denar v Lihtenštajn prek slovenskih bank nakazoval že več let prej, kar vsaj v teoriji pomeni, da bi jih moral opaziti 201 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria tudi urad za preprečevanje pranja denarja in o sumljivih provizijah poročati drugim organom. Prav tako ni skrivnost, da sta nekdanji predsednik uprave in "oče" Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Božo Špan in Senica v zadnjem desetletju spletla tesne poslovne in prijateljske vezi. Tako je Senica decembra 2005 ob ustanovitvi Fundacije Parus, ki štipendira in financira podiplomske študente prava, Špana vključil v njeno tričlansko upravo. Senica je kot odvetnik sodeloval tudi v dveh nepremičninskih poslih, kjer se Skupina Hypo Alpe Adria Bank pojavlja skupaj z Vegradom, v enem primeru celo kot zastopnik enega od lihtenštajnskih podjetij. Hypo Alpe Adria Bank je Senici med letoma 2003 in 2009 odobrila več posojil v vrednosti od 1,5 milijona do pet milijonov evrov, Hypo Leasing pa je že od leta 2009 lastnik prostorov njegove odvetniške pisarne. Hypo in LDS povezuje tudi posojilo, ki ga je stranka pri banki najela za finančno sanacijo po tem, ko je njeno vodenje prevzela Kresalova. Omenimo še, da so leta 2009 delničarji med katerimi je najpomembnejša država, v nadzorni svet Petrola imenovala tedanjega člana uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Urbana Goloba, ki je po nekaterih interpretacijah ta položaj dobil v okviru "kvote" LDS. Vodilni v Hypu so sicer imeli široko mrežo poznanstev in poslovnih partnerjev. V Hypu Leasingu so recimo za davčno svetovanje več let zelo radi najemali podjetje Simič & partnerji, katerega lastnik Ivan Simič je v času vlade Janeza Janše postal direktor Dursa (viri blizu Hypa sicer priznavajo, da takrat, ko je vodil Durs, Simiča ni bilo na sestankih glede davčnih vprašanj). O političnih zvezah na slovenski desnici pa je ilustritativen primer iz začetka leta 2007. Takrat je Jože Zagožen, nekoč vplivni član SDS in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je od leta 2001 domoval v novi stavbi v Murglah, želel od Vegrada odkupiti prostore v poslovni stavbi Rotonda, ki jo je s financiranjem Hypa takrat že začel graditi Vegrad. Namero mu je preprečil nadzorni svet HSE. 202 Predgovor: Dodatek kOpera slovenski za tri izdaji groše "Nikoli nisem bil redni pravni svetovalec Hypo Alpe Adria Bank, ampak sem z njo pravno sodeloval le v nekaterih primerih," je pred časom dejal Senica, ki je bil po zatrjevanju virov blizu Hypa eden od "dvornih" odvetnikov skupine v času, ko jo je vodil Špan. Senico se je v mesecih pred propadom Vegrada omenjalo med neformalnimi lobisti Tovšakove. Vsaj dva njegova (nekdanja) poslovna partnerja, Predraga Šinika in Jasno Mihelj Coustaury, soprogo nekdanjega direktorja mobilnega operaterja Vega, ki je za vložitev 50 milijard nekdanjih tolarjev vredno tožbo proti državi leta 2005 najel prav odvetniško pisarno Mira Senice, pa se pojavljata v poslih s preprodajo nekdanjega Vegradovega podjetja Vedela, lastnika zemljišč nekdanjega Delamarisa, kjer naj bi nekoč zrasel hotelskoapartmajski kompleks. Zgodba, ki ni klasična tranzicijska Zgodba o vzponu Hypa v Sloveniji kot taka ne spada med klasične tranzicijske. Njena differentia specifica je, da gre za tuj bančno-lizinški koncern, ki je očitno hitro razumel, da bo moral za svojo širitev posvojiti tudi domačijske poslovne "prakse", domnevno značilne zgolj za slovensko okolje, pri čemer je te ob svoji učinkovitosti in diskretnosti uspel dvigniti na višjo raven. Kakšen bo končni razplet te zgodbe, za zdaj ni mogoče napovedati. Medtem ko eni napovedujejo, da bo slovenski del koncerna razkosan končal na oltarju političnih in gospodarskih bojev znotraj Avstrije, drugi ocenjujejo, da je zasedba banke pomenila priložnost za njen nov začetek in da bodo v Celovcu ob velikih stroških in relativno skromnem izplenu kaj kmalu izgubili voljo za podrobnejše iskanje po drobovju koncerna. Za slovensko družbo in državo bo bržčas najzanimivejši izplen preiskave organov odkrivanja in pregona. Ne le zato, ker bi se lahko prvič v Sloveniji na zatožni klopi znašli vodilni katere izmed bank, ampak zaradi morebitne razlage novejše 203 Kraj zločina: Hypo Alpe Adria zgodovine v delu, ki je bila neločljivo povezana s Hypom: od ozadja financiranja nekaterih menedžerskih odkupov in propada Vegrada, do osvetlitve razmerij med posameznimi lobiji in igralci na domačem kapitalskem trgu in vplivov politike na poslovanje finančnih institucij. Zagotovo pa bo do takrat sneg še nekajkrat pokril travnike ob Vojkovi cesti, ki jih je tistega vročega avgustovskega dne leta 2007 podjetje iz Paname drago prodalo nekoč pomembnemu gradbincu, za katerim je ostala le množica nekdaj zaposlenih delavcev – na cesti in brez plačila. 204
© Copyright 2024