1. No category

NEOKLASICIZEM
NEOKLASICIZEM
Dopolni manjkajoče podatke.
Prisluhni odlomku simfonije skladatelja Sergeja Prokofjeva. Glasbeno
delo, ki je nastalo med letoma 1916 – 1917 nas spominja na glasbeno
zgodovinski obdobje iz preteklosti.
1.1
Klasicizem je obdobje v umetnosti, ki se je začelo sredi 18. stoletja in
izzvenelo v prvih desetletjih 19. stoletja.
PREVERI
Oglej si video napovednik dogodka in izberi pravilni odgovor.
VIR
1.1
Razmisli zakaj se je skladatelj v 20. stoletju odločil napisati takšno
skladbo in svoje zamisli izmenjaj s sošolcem.
/…/ Zdelo se mi je, da bi Haydn, če bi živel v našem času,
ohranil svoj stil, obenem pa sprejel marsikatero novost. In
takšno skladbo sem hotel napisati: simfonijo v klasičnem
slogu. Ko sem videl, da mi uspeva, sem jo imenoval Klasična
simfonija./…/ predvsem zato, ker je bila preprostejša, in pa
zato, da bi se pošalil, saj sem rahlo upal, da se bo simfonija
res izkazala za klasično delo. (Sergej Prokofjev)
Ugotovi v katero glasbeno-zgodovinsko obdobje bi lahko umestili
poslušan odlomek iz 2. stavka Simfonije št. 1 v D-duru in vpiši odgovor.
Skladba bi lahko bila iz obdobja, ki se imenuje KLASICIZEM.
PREVERI
Katera časovna opredelitev omenjenega obdobja je ustrezna?
a) 1650 – 1720
b) 1750 – 1820
c) 1850 – 1920
Kako imenujemo tovrstno odrsko izvedbo umetniških plesov z
glasbeno spremljavo? Odgovor: BALET.
PREVERI
Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je bil mojster komponiranja te glasbene
umetnosti. Izberi naslove njegovih baletnih mojstrovin.
a) Hrestač.
b) Pepelka.
c) Trnuljčica.
d) Labodje jezero.
e) Posvečenje pomladi.
PREVERI
Pripombe dodal [M1]: Sergej Prokofjev: Prva simfonija v Dduru, »Klasična«, Larghetto, 2. stavek/Državni orkester
O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean Martinon/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
NEOKLASICIZEM
NEOKLASICIZEM
Glasbeni neoklasicizem predstavlja smer v 20. stoletju, ki združuje
novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti so
tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in
obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove
glasbene ideje z natančno določenimi formami zgodnejših obdobij,
predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo,
suito, koncert in simfonijo.
Med skladatelji, pri katerih zasledimo vpletanje neoklasicističnih
elementov, izstopajo Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Paul Hindemith,
Maurice Ravel, Béla Bartók, Dmitrij Šostakovič, Slavko Osterc in drugi.
Zapoj skladbo slovenskega skladatelja Slavka Osterca na belokranjsko
ljudsko besedilo. Še posebej se potrudi pri izvedbi ritma in intonacije.
Neoklasicizem je bil med svetovnima vojnama splošna smer v vseh
umetnostih. Zasledimo ga tudi v slikah Pabla Picassa.
DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ (1906 – 1975)
Na neoklasicistični sliki (levo) je ruska baletna plesalka Olga Khokhlova,
bolje poznana kot avtorjeva prva žena.
Obe sliki sta delo istega avtorja in med njunim nastankom ni več kot
osem let. Ali meniš, da je slikar v precej kratkem času tako drastično
spremenil svoj način slikanja? Zakaj sta sliki tako različno zasnovani?
Šostakovičeva Deveta simfonija je nagajiv posmeh vojni.
Sovjetska oblast je skladatelja po izvedbi te simfonije
zaničevala, ker ni ustvaril veličastne glasbe, kakršno bi
po njenem mnenju zaslužila sovjetska zmaga nad
fašistično Nemčijo. Danes nam je jasno, da je skladatelj s
to simfonijo izrazil predvsem veselje ljudi, ki so bili
presrečni, da je bila vojna končana.
Skladatelj je o svoji Deveti simfoniji povedal: »Glasbeniki jo bodo z
užitkom igrali, kritiki pa jo bodo z užitkom raztrgali.« Prisluhni odlomku
1. stavka Devete simfonije in pojasni, zakaj kritiki o skladbi niso izrazili
pozitivnega mnenja.
2.1
VIR
Pripombe dodal [M2]: Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Esduru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
SERGEJ PROKOFJEV
SERGEJ PROKOFJEV (1891 – 1953)
Sergej Prokofjev se je rodil v ruski (Sovjetska
zveza) premožni družini, ki mu je omogočila,
da se je začel zgodaj glasbeno izobraževati
(med drugim ga je učil tudi Nikolaj RimskiKorsakov) in skladati. Ko je leta 1908 prvič
javno nastopil, je bil že odličen skladatelj,
znan po tem, da piše avantgardno glasbo, s
katero običajno šokira poslušalce. Ko je
njegov oče umrl, se mu je življenje zelo
spremenilo, saj se je moral preživljati sam.
Začel je resno komponirati. Bil je tako
napreden, da ljudje niso sprejemali njegove
glasbe. Morda je iz tega razloga poslušalcem
in kritikom v razmislek nastala Simfonija št.
1 – »Klasična«, ki si ji prisluhnil v uvodu.
Prisluhni tristavčni skladbi Sergeja Prokofjeva in prepoznaj glasbeno
obliko. Vpiši odgovor.
3.1
3.2
3.3
Prisluhnil si glasbeni obliki, ki se imenuje SONATA.
PREVERI
PETER IN VOLK
S pomočjo spleta ali druge ustrezne literature ugotovi, kateri
inštrumenti predstavljajo posamezne vloge. Izberi ustrezno glasbilo.
Ptiček – FLAVTA
Peter – VIOLINA
Račka – OBOA
Volk – ROG
Mačka – KLARINET
Dedek - FAGOT
Pripombe dodal [M5]: Skladba Peter in volk je simfonična
pravljica za pripovedovalca in orkester ter eno najbolj slavnih
Prokofjevih del. Prevedena je v veliko svetovnih jezikov. Zgodba
govori o otroku in ptičku, ki ujameta krvoločnega volka in ga izročita
lovcem. Vsako osebo v pravljici predstavlja glasbena téma in
inštrument.
Pripombe dodal [M6]: Gumki, kjer so v naboru vsi ti
instrumenti, učenec pri vsakem izbere ustreznega in klikne preveri.
PREVERI
V finalni koračnici iz skladbe Peter in volk inštrumenti, ki ponazarjajo
posamezno osebo, zaigrajo v skupni harmoniji. Prisluhni odlomku.
3.5
VIR
Skladatelj Sergej Prokofjev je veliko potoval po svetu. Leta
1933 se je ponovno vrnil v Rusijo in tam nameraval ostati.
Čeprav je užival ugled, se politični ideologiji tistega časa ni
mogel izogniti. Prišlo je tako daleč, da so politični
mogočneži najeli glasbene kritike, ki so se namenoma spravili nad
njegova dela in jih javno kritizirali. Šele približno leto dni pred svojo
smrtjo je bil deležen nekoliko bolj primerne pozornosti. Razvrednoten
v očeh tedanje javnosti, je umrl v Moskvi, na isti dan kot Josip Stalin.
ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE
3.4
Sergej Prokofjev je danes poznan kot eden izmed največjih simfonikov
20. stoletja. V svoje kompozicije je vpletel barvito orkestracijo in
osebno glasbeno izpoved.
VIR
NAJPOMEMBNEJŠA GLASBENA DELA
Pripombe dodal [M7]: Sergej Prokofjev: Peter in volk,
odlomek/The Reader's Digest Association, Inc./Philharmonic
Symphony of London/dirigent Charles Gerhardt/2005.
Pripombe dodal [M3]: Skladatelj je večkrat potoval v Združene
države Amerike, kjer so tudi prvič uprizorili njegovo opero Zaljubljen
v tri oranže. Poslušalcem je bila všeč, glasbeni kritiki pa so jo ocenili
tako slabo, da so jo kmalu umaknili s sporeda. Skladatelj ni obupal in
je gradivo preoblikoval v Suito za orkester, ki je kmalu dosegla veliko
priljubljenost.
Pripombe dodal [M4]: Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže,
suita/Orkester radia Luksemburg/odlomek/dirigent: Louis de
Froment/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
Pripombe dodal [M8]: Simfonija št. 1 v D-duru – »Klasična«,
opera Zaljubljen v tri oranže (lahko tudi suita), simfonična pravljica
Peter in volk, balet Romeo in Julija, komorna in filmska glasba.
SLAVKO OSTERC
SLAVKO OSTERC (1895 – 1941)
Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg
Marija Kogoja velja za začetnika slovenske sodobne
glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti
je njegov odhod v Prago. Tam je študiral kompozicijo,
dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta
1927, je do smrti poučeval na Konservatoriju in
Akademiji za glasbo.
ZBOROVSKI OPUS SLAVKA OSTERCA
Prisluhni odlomku pesmi Slavka Osterca Belokranjske nagajivke in
zapoj pesmi Francetu in Juretu.
4.2.
VIR
Pripombe dodal [M10]: Zborovskih del Slavka Osterca je v
primerjavi z njegovimi inštrumentalnimi deli relativno malo, pa
vendar po kvaliteti ne zaostajajo. Opazno je oddaljevanje od
tradicionalne harmonije vse do meja tonalnosti. Vodilne melodije
niso vedno spevne in v zgornjem glasu. Napisal je veliko pesmi za
mladinske, ženske in moške zbore.
Pripombe dodal [M11]: Slavko Osterc: Belokranjske nagajivke
(ženski zbor)/Slovenski komorni zbor/odlomek/zborovodja: Mirko
Cuderman/Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija/2006
Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več
dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi značilnimi za
evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni
vojni postal vzornik mlajšim skladateljem.
Suita za orkester (1929), ki jo je skladatelj napisal po študiju v Pragi, je
čudovit primer neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel
baročno suito in skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne
predstavljajo plesov, ampak v njih opisuje različna razpoloženja.
Prisluhni uvodnim taktom 4. stavka Suite za orkester in ubesedi
razpoloženje, ki ga poskuša ponazoriti skladatelj.
4.1.
VIR
Katero družino glasbil si prepoznal v poslušanem odlomku skladbe?
Odgovor: GODALA.
PREVERI
Osterc je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pisal komorna dela za
nenavadne kombinacije instrumentov. Največjo popularnost je dosegel
s svojim delom Nonet iz leta 1937.
4.3.
VIR
Pripombe dodal [M9]: Slavko Osterc: Suita za orkester,
Religioso, 4. stavek/Simfonični orkester RTV
Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo Hubad/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000
Pripombe dodal [M12]: Skladba Nonet predstavlja Slavka
Osterca kot ekspresionista. Poudarek v tem dvostavčnem delu je
torej v izrazu , ne v obliki.
Pripombe dodal [M13]: Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio –
Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo
Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon,
Ljubljana/2000
POVZETEK
POVZETEK
NEOKLASICIZEM
Glasbeni neoklasicizem predstavlja smer v 20. stoletju, ki združuje
novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti, so
tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in
obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove
glasbene ideje z natančno določenimi formami zgodnejših obdobij,
predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo,
suito, koncert in simfonijo. Neoklasicizem je bil med svetovnima
vojnama splošna smer v vseh umetnostih. Zasledimo ga tudi v
posameznih slikah umetnika Pabla Picassa.
Katera izmed spodnjih slik Pabla Picassa je ustavarjena v
neoklasicističnem slogu?
1
2
3
Neoklasicistično je naslikana slika z zaporedno številko 2.
PREVERI
Skladatelji, pri katerih zasledimo vpletanje neoklasicističnih elementov
so predvsem Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Béla Bartók, Dmitrij
Šostakovič, Slavko Osterc in drugi.
SERGEJ PROKOFJEV (1891 – 1953)
Sergej Prokofjev se je rodil v ruski (Sovjetska zveza)
premožni družini, ki mu je omogočila, da se je začel
zgodaj glasbeno izobraževati (Nikolaj Rimski-Korsakov)
in skladati. Ko je leta 1908 prvič javno nastopil, je bil že
odličen skladatelj, znan po tem, da piše avantgardno
glasbo, s katero poslušalce običajno šokira.
Ko je njegov oče umrl, se mu je življenje zelo spremenilo. Začel je
resno komponirati, vendar ljudje njegove glasbe niso dobro sprejeli.
Morda je iz tega razloga poslušalcem in kritikom v razmislek nastala
Simfonija št. 1 – »Klasična«.
ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE / PETER IN VOLK/DRUGA GLASBENA DELA
SLAVKO OSTERC (1895 – 1941)
Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg
Marija Kogoja velja za začetnika slovenske sodobne
glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti
je njegov odhod v Prago leta 1925. Tam je študiral
kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v
Ljubljano, leta 1927, je do smrti poučeval na
Konservatoriju in Akademiji za glasbo.
Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več
dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi značilnimi za
evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni
vojni postal vzornik mlajšim skladateljem.
SUITA ZA ORKESTER/ZBOROVSKI OPUS
Pripombe dodal [O14]: Sergej Prokofjev je danes poznan kot
eden izmed največjih simfonikov 20. stoletja. V svoje kompozicije je
vpletel barvito orkestracijo in osebno glasbeno izpoved.
Pripombe dodal [M15]: Skladatelj je večkrat potoval v
Združene države Amerike, kjer so tudi prvič uprizorili njegovo opero
Zaljubljen v tri oranže. Poslušalcem je bila všeč, glasbeni kritiki pa so
jo ocenili tako slabo, da so jo kmalu umaknili s sporeda. Skladatelj ni
obupal in je gradivo preoblikoval v Suito za orkester, ki je kmalu
dosegla veliko priljubljenost.
Pripombe dodal [M16]: Skladba Peter in volk je simfonična
pravljica za pripovedovalca in orkester ter eno najbolj slavnih
Prokofjevih del. Prevedena je v veliko svetovnih jezikov. Zgodba
govori o otroku in ptičku, ki ujameta krvoločnega volka, ki ga izročita
lovcem. Vsako osebo v pravljici predstavlja glasbena téma in
inštrument.
Pripombe dodal [O17]: Med ostalimi pomembnimi deli je
potrebno omeniti še balet Romeo in Julija, komorno ter filmsko
glasbo.
Pripombe dodal [O18]: Suita za orkester (1929), ki jo je
skladatelj napisal po študiju v Pragi, je čudovit primer
neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel baročno suito in
skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne predstavljajo plesov,
ampak v njih opisuje različna razpoloženja.
Pripombe dodal [O19]: Zborovskih del Slavka Osterca je v
primerjavi z njegovimi inštrumentalnimi deli relativno malo, pa
vendar po kvaliteti ne zaostajajo. Opazno je oddaljevanje od
tradicionalne harmonije vse do meja tonalnosti. Vodilne melodije
niso vedno spevne in v zgornjem glasu. Napisal je veliko pesmi za
mladinske, ženske in moške zbore.
NALOGE
NALOGE
Glasbena smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe
17. in 18. stoletja se imenuje NEOKLASICIZEM.
Vlogam iz glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in volk dodeli
glasbilo, ki jih predstavlja.
PREVERI
/…/ Zdelo se mi je, da bi Haydn, če bi živel v našem času, ohranil svoj
stil, obenem pa sprejel marsikatero novost. In takšno skladbo sem
hotel napisati: simfonijo v klasičnem slogu. Ko sem videl, da mi uspeva,
sem jo imenoval Klasična simfonija. /…/
1
2
3
4
Kdo je avtor zgornjega odstavka? Vpiši odgovor.
Odgovor: SERGEJ PROKOFJEV.
Peter - 3
Ptiček - 1
Mačka - 4
Račka - 2
PREVERI
PREVERI
Ovrednoti trditev: »Klasična simfonija« Sergeja Prokofjeva ne spada
med klasična dela.«
drži
ne drži
Prisluhni zvočnemu primeru in si oglej spodnji sliki. Sklepaj in zapiši
naslov popularnega dela Sergeja Prokofjeva.
6.1
Pripombe dodal [M20]: Bom videl, kako bo Rok zastavil …
NAVODILO ZA NALOGO
VIR
Applet – sem že pisal Roku
Foto: Tiberiu Marta
Naslov: ROMEO in JULIJA.
PREVERI
Pripombe dodal [M21]: Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op.
64, Montagus and Capulets/odlomek/Georgian Festival
Orchestra/dirigent: Jahni Mardjani/Prism Leisure/2001
NALOGE
Preberi napovednik dogodka in si iz prebranega v zvezek zapiši tri
vprašanja ter jih postavi sošolcu.
Zagotovo se spomniš skladateljske skupine Pro musica viva (glej
poglavje »Preostala umetnostna glasba 20. stoletja«, 4. stran). Na
njihovo pobudo je nastal Ansambel Slavko Osterc.
S pomočjo spleta razišči, kdo je bi umetniški vodja Ansambla Slavko
Osterc in vpiši ime in priimek. Odgovor: IVO PETRIĆ.
PREVERI
Prisluhi odlomku skladbe Slavka Osterca Nonet, v izvedbi
Ansambla Slavko Osterc.
7.2
Prisluhni skladbi in prepoznaj njenega avtorja. Vpiši ime in priimek.
7.1
VIR
Zapiši naslov glasbenega dela, na katerega te spomni spodnja slika.
VIR
Pripombe dodal [M22]: Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v
Es-duru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
Odgovor: DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ
PREVERI
S prenosom razvrsti skladatelje v obdobje kateremu pripadajo.
KLASICIZEM
NEOKLASICIZEM
Joseph Haydn
Igor Stravinski
W. A. Mozart
Sergej Prokofjev
L. van Beethoven
Béla Bartók
Jakob Zupan
Slavko Osterc
Joseph Haydn/ W. A. Mozart/L. van Beethoven/ Igor Stravinski/ Sergej
Prokofjev/ Slavko Osterc/Jakob Zupan/Béla Bartók/
Pripombe dodal [M23]: Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio –
Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo
Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon,
Ljubljana/2000
Naslov dela: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE.
PREVERI
VIRI
VIRI
Slikovno gradivo:
1.1. Henri Matisse: Prokofiev in 1928, by Henri Matisse [Pridobljeno
27.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Le_pas_d'acier_(Prokofiev); 1928; (javna last)
2.1. Pablo Picasso: Portrait d'Olga dans un fauteuil (Olga in an Armchair), oil
on canvas, 130 x 88.8 cm, Musée Picasso, Paris, France [Pridobljeno
27.11.2014; 18.08]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Olga_Khokhlova; 1917-18; (javna last)
2.2. Pablo Picasso: Girl with a Mandolin (Fanny Tellier), oil on canvas, 100.3 ×
73.6 cm, Museum of Modern Art, New York [Pridobljeno 27.11.2014; 18.10];
Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Pablo_Picasso;
1910; (javna last)
2.3. Marko Bračič: Slavko Osterc: ANČKA BANČKA (belokranjsko ljudsko
besedilo); 2014
2.4. Office of War Information: Dmitri Shostakovich in 1942 [Pridobljeno
27.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Dmitri_Shostakovich; 1942; (javna last)
3.1. Neznan avtor: Sergei Prokofiev (c. 1918) [Pridobljeno 30.11.2014; 18.04];
Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Sergei_Prokofiev; 1918; (javna last)
3.2. Neznan avtor: Sergei Prokofiev in New York, 1918 [Pridobljeno
30.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Sergei_Prokofiev; 1918; (javna last)
4.1. Neznan avtor: Slavko Osterc [Pridobljeno 30.11.2014; 18.08]; Dostopno
na spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slavko_Osterc.jpg; 1941; (javna
last)
4.2. Marko Bračič: Slavko Osterc: Francetu, 2014
4.3. Marko Bračič: Slavko Osterc: Juretu, 2014
5.1. Pablo Picasso: Girl with a Mandolin (Fanny Tellier), oil on canvas, 100.3 ×
73.6 cm, Museum of Modern Art, New York [Pridobljeno 27.11.2014; 18.10];
Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Pablo_Picasso;
1910; (javna last)
5.2. Pablo Picasso: Portrait d'Olga dans un fauteuil (Olga in an Armchair), oil
on canvas, 130 x 88.8 cm, Musée Picasso, Paris, France [Pridobljeno
27.11.2014; 18.08]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Olga_Khokhlova; 1917-18; (javna last)
5.3. Pablo Picasso: The Old Guitartist, oil on panel, 122.9 x 82.6 cm (48 3/8 x
32 ½ [Pridobljeno 30.11.2014; 19.08]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Old_guitarist_chicago.jpg; Late 1903–early
1904; (javna last)
5.4. Neznan avtor: Russian composer Sergei Prokofiev (1891-1953)
[Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sergei_Prokofiev_03.jpg; 1918;
(javna last)
5.5. Neznan avtor: Slavko Osterc [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno
na spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slavko_Osterc_(4).jpg; ustvarjeno
pred letom 1941; (javna last)
6.1. Neznan avtor: flute-musical-instrument-music-31994 [Pridobljeno
30.11.2014; 19.13]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://pixabay.com/en/flute-musical-instrument-music-31994/; 2012; (javna
last)
VIRI
6.2. Neznan avtor: Zene Zenei Oboa Berendezések Eszköz; [Pridobljeno
15.7.2014; 18.30]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://pixabay.com/hu/zene-zenei-oboa-berendez%C3%A9sek-34796/; 2012;
(javna last)
6.3. Neznan avtor: violin-musical-instrument-music-33622/ [Pridobljeno
30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://pixabay.com/en/violin-musical-instrument-music-33622/; 2012; (javna
last)
6.4. Neznan avtor: Clarinet; [Pridobljeno 15.7.2014; 18.45]; Dostopno na
spletnem naslovu: http://openclipart.org/detail/694/clarinet-by-gerald_g;
2006; (javna last)
6.5. Tiberiu Marta: balet Romeo in Juluja; / [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16];
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sng-mb.si/predstave-operabalet/romeo-in-julija/; 2014; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG
Maribor
6.6. Tiberiu Marta: balet Romeo in Juluja; / [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16];
Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sng-mb.si/predstave-operabalet/romeo-in-julija/; 2014; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG
Maribor
7.1. Marko Bračič: SNG Maribor: Napovednik baleta Romeo in Julija in slika;
[Pridobljeno 30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/romeo-in-julija/; 2014;
objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG Maribor
7.2. Marko Bračič: Zaljubljen v tri oranže (dominiquechappard: Al in love;
[Pridobljeno 30.11.2014; 19.19]; Dostopno na spletnem naslovu:
https://openclipart.org/detail/91555/al-in-love-by-cybergedeon; 2010;
(javna last)) in (orange-oranges-fruit-sweet-food; [Pridobljeno 30.11.2014;
19.20]; Dostopno na spletnem naslovu: http://pixabay.com/en/orangeoranges-fruit-sweet-food-207819/; 2013; (javna last)
Zvočno gradivo:
1.1. Sergej Prokofjev: Prva simfonija v D-duru, »Klasična«, Larghetto, 2.
stavek/Državni orkester O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean Martinon/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27. 11. 2014)
2.1. Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1.
stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter
Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27.
11. 2014)
3.1. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - I. Allegro
inquieto – Andantino/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno
30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu:
https://musopen.org/music/251/sergei-prokofiev/piano-sonata-no-7-in-bbstalingrad-op-83/; (javna last)
3.2. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - II. Andante
caloroso/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10];
Dostopno na spletnem naslovu: https://musopen.org/music/251/sergeiprokofiev/piano-sonata-no-7-in-bb-stalingrad-op-83/; (javna last)
3.3. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - III.
Precipitato/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10];
Dostopno na spletnem naslovu: https://musopen.org/music/251/sergeiprokofiev/piano-sonata-no-7-in-bb-stalingrad-op-83/; (javna last)
3.4. Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, suita/Orkester radia
Luksemburg/odlomek/dirigent: Louis de Froment/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 30. 11. 2014)
VIRI
3.5. Sergej Prokofjev: Peter in volk,odlomek/ The Reader's Digest Association,
Inc./Philharmonic Symphony of London/dirigent Charles Gerhardt/2005
(citirano, 30. 11. 2014)
4.1. Slavko Osterc: Suita za orkester, Religioso, 4. stavek/Simfonični orkester
RTV Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo Hubad/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 26. 11.
2014)
4.2. Slavko Osterc: Belokranjske nagajivke (ženski zbor)/Slovenski komorni
zbor/odlomek/zborovodja: Mirko Cuderman/Slovenski komorni zbor,
Slovenska filharmonija/2006 (citirano, 26. 11. 2014)
4.3. Slavko Osterc: nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko
Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 28. 11.
2014)
6.1. Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, Montagus and
Capulets/odlomek/Georgian Festival Orchestra/dirigent: Jahni
Mardjani/Prism Leisure/2001 (citirano, 28. 11. 2014)
7.1. Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1.
stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter
Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27.
11. 2014)
7.2. Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko
Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 27. 11.
2014)
Video posnetek:
1.1. Sergej Prokofjev: Romeo in Julija (balet) v izvedbi SNG Maribor.
Glasba: SERGEJ PROKOFJEV, dirigent: ALEKSEJ BAKLAN, koncept in
koreografija : VALENTINA TURCU, Asistent koreografinje in baletni mojster:
LEO MUJIĆ, scenograf: MARKO JAPELJ, kostumograf: LEO KULAŠ, oblikovalec
luči: PASCAL MÉRAT, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor; dostopno na
spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=pNkMW1M3MN0;
[Pridobljeno 27.11.2014; 19.20; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG
Maribor 2014
Literatura:
1. Michels Ulrich: Glasbeni atlas; prevedla Primož Kuret, Edo Škulj, 1. izdaja.,
1. natis., DZS, Ljubljana, 2002.
2. Wade-Matthews Max in Wade Thompson: Glasba, Ilustrirana enciklopedija
glasbil in velikih skladateljev; prevajalka Barbara Simoniti, 1. izdaja.,
Modrijan, Ljubljana, 2006.
3. Reader's Digest: Zakladi klasične glasbe, Od renesanse do danes; prevedla
Ana Pavec, 1. izdaja., Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.
4. Jasna Čerič, Urška Šramel Vučina: Zgodovina glasbe II, učbenik za
poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah, DZS, Ljubljana 2008.
5. Dorling Kindersley: Children's Book of Music; prevedla Kaja Šivic, 1. izdaja.,
Mladinska knjiga, Ljubljana 2011.
6. Ivan Klemenčič: Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od
začetkov do danes, Maribor: Založba Obzorja in glasbeno založništvo Helidon;
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti, 2000.