NEOKLASICIZEM NEOKLASICIZEM Dopolni manjkajoče podatke. Prisluhni odlomku simfonije skladatelja Sergeja Prokofjeva. Glasbeno delo, ki je nastalo med letoma 1916 – 1917 nas spominja na glasbeno zgodovinski obdobje iz preteklosti. 1.1 Klasicizem je obdobje v umetnosti, ki se je začelo sredi 18. stoletja in izzvenelo v prvih desetletjih 19. stoletja. PREVERI Oglej si video napovednik dogodka in izberi pravilni odgovor. VIR 1.1 Razmisli zakaj se je skladatelj v 20. stoletju odločil napisati takšno skladbo in svoje zamisli izmenjaj s sošolcem. /…/ Zdelo se mi je, da bi Haydn, če bi živel v našem času, ohranil svoj stil, obenem pa sprejel marsikatero novost. In takšno skladbo sem hotel napisati: simfonijo v klasičnem slogu. Ko sem videl, da mi uspeva, sem jo imenoval Klasična simfonija./…/ predvsem zato, ker je bila preprostejša, in pa zato, da bi se pošalil, saj sem rahlo upal, da se bo simfonija res izkazala za klasično delo. (Sergej Prokofjev) Ugotovi v katero glasbeno-zgodovinsko obdobje bi lahko umestili poslušan odlomek iz 2. stavka Simfonije št. 1 v D-duru in vpiši odgovor. Skladba bi lahko bila iz obdobja, ki se imenuje KLASICIZEM. PREVERI Katera časovna opredelitev omenjenega obdobja je ustrezna? a) 1650 – 1720 b) 1750 – 1820 c) 1850 – 1920 Kako imenujemo tovrstno odrsko izvedbo umetniških plesov z glasbeno spremljavo? Odgovor: BALET. PREVERI Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je bil mojster komponiranja te glasbene umetnosti. Izberi naslove njegovih baletnih mojstrovin. a) Hrestač. b) Pepelka. c) Trnuljčica. d) Labodje jezero. e) Posvečenje pomladi. PREVERI Pripombe dodal [M1]: Sergej Prokofjev: Prva simfonija v Dduru, »Klasična«, Larghetto, 2. stavek/Državni orkester O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean Martinon/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 NEOKLASICIZEM NEOKLASICIZEM Glasbeni neoklasicizem predstavlja smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti so tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove glasbene ideje z natančno določenimi formami zgodnejših obdobij, predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo, suito, koncert in simfonijo. Med skladatelji, pri katerih zasledimo vpletanje neoklasicističnih elementov, izstopajo Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Paul Hindemith, Maurice Ravel, Béla Bartók, Dmitrij Šostakovič, Slavko Osterc in drugi. Zapoj skladbo slovenskega skladatelja Slavka Osterca na belokranjsko ljudsko besedilo. Še posebej se potrudi pri izvedbi ritma in intonacije. Neoklasicizem je bil med svetovnima vojnama splošna smer v vseh umetnostih. Zasledimo ga tudi v slikah Pabla Picassa. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ (1906 – 1975) Na neoklasicistični sliki (levo) je ruska baletna plesalka Olga Khokhlova, bolje poznana kot avtorjeva prva žena. Obe sliki sta delo istega avtorja in med njunim nastankom ni več kot osem let. Ali meniš, da je slikar v precej kratkem času tako drastično spremenil svoj način slikanja? Zakaj sta sliki tako različno zasnovani? Šostakovičeva Deveta simfonija je nagajiv posmeh vojni. Sovjetska oblast je skladatelja po izvedbi te simfonije zaničevala, ker ni ustvaril veličastne glasbe, kakršno bi po njenem mnenju zaslužila sovjetska zmaga nad fašistično Nemčijo. Danes nam je jasno, da je skladatelj s to simfonijo izrazil predvsem veselje ljudi, ki so bili presrečni, da je bila vojna končana. Skladatelj je o svoji Deveti simfoniji povedal: »Glasbeniki jo bodo z užitkom igrali, kritiki pa jo bodo z užitkom raztrgali.« Prisluhni odlomku 1. stavka Devete simfonije in pojasni, zakaj kritiki o skladbi niso izrazili pozitivnega mnenja. 2.1 VIR Pripombe dodal [M2]: Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Esduru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 SERGEJ PROKOFJEV SERGEJ PROKOFJEV (1891 – 1953) Sergej Prokofjev se je rodil v ruski (Sovjetska zveza) premožni družini, ki mu je omogočila, da se je začel zgodaj glasbeno izobraževati (med drugim ga je učil tudi Nikolaj RimskiKorsakov) in skladati. Ko je leta 1908 prvič javno nastopil, je bil že odličen skladatelj, znan po tem, da piše avantgardno glasbo, s katero običajno šokira poslušalce. Ko je njegov oče umrl, se mu je življenje zelo spremenilo, saj se je moral preživljati sam. Začel je resno komponirati. Bil je tako napreden, da ljudje niso sprejemali njegove glasbe. Morda je iz tega razloga poslušalcem in kritikom v razmislek nastala Simfonija št. 1 – »Klasična«, ki si ji prisluhnil v uvodu. Prisluhni tristavčni skladbi Sergeja Prokofjeva in prepoznaj glasbeno obliko. Vpiši odgovor. 3.1 3.2 3.3 Prisluhnil si glasbeni obliki, ki se imenuje SONATA. PREVERI PETER IN VOLK S pomočjo spleta ali druge ustrezne literature ugotovi, kateri inštrumenti predstavljajo posamezne vloge. Izberi ustrezno glasbilo. Ptiček – FLAVTA Peter – VIOLINA Račka – OBOA Volk – ROG Mačka – KLARINET Dedek - FAGOT Pripombe dodal [M5]: Skladba Peter in volk je simfonična pravljica za pripovedovalca in orkester ter eno najbolj slavnih Prokofjevih del. Prevedena je v veliko svetovnih jezikov. Zgodba govori o otroku in ptičku, ki ujameta krvoločnega volka in ga izročita lovcem. Vsako osebo v pravljici predstavlja glasbena téma in inštrument. Pripombe dodal [M6]: Gumki, kjer so v naboru vsi ti instrumenti, učenec pri vsakem izbere ustreznega in klikne preveri. PREVERI V finalni koračnici iz skladbe Peter in volk inštrumenti, ki ponazarjajo posamezno osebo, zaigrajo v skupni harmoniji. Prisluhni odlomku. 3.5 VIR Skladatelj Sergej Prokofjev je veliko potoval po svetu. Leta 1933 se je ponovno vrnil v Rusijo in tam nameraval ostati. Čeprav je užival ugled, se politični ideologiji tistega časa ni mogel izogniti. Prišlo je tako daleč, da so politični mogočneži najeli glasbene kritike, ki so se namenoma spravili nad njegova dela in jih javno kritizirali. Šele približno leto dni pred svojo smrtjo je bil deležen nekoliko bolj primerne pozornosti. Razvrednoten v očeh tedanje javnosti, je umrl v Moskvi, na isti dan kot Josip Stalin. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE 3.4 Sergej Prokofjev je danes poznan kot eden izmed največjih simfonikov 20. stoletja. V svoje kompozicije je vpletel barvito orkestracijo in osebno glasbeno izpoved. VIR NAJPOMEMBNEJŠA GLASBENA DELA Pripombe dodal [M7]: Sergej Prokofjev: Peter in volk, odlomek/The Reader's Digest Association, Inc./Philharmonic Symphony of London/dirigent Charles Gerhardt/2005. Pripombe dodal [M3]: Skladatelj je večkrat potoval v Združene države Amerike, kjer so tudi prvič uprizorili njegovo opero Zaljubljen v tri oranže. Poslušalcem je bila všeč, glasbeni kritiki pa so jo ocenili tako slabo, da so jo kmalu umaknili s sporeda. Skladatelj ni obupal in je gradivo preoblikoval v Suito za orkester, ki je kmalu dosegla veliko priljubljenost. Pripombe dodal [M4]: Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, suita/Orkester radia Luksemburg/odlomek/dirigent: Louis de Froment/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 Pripombe dodal [M8]: Simfonija št. 1 v D-duru – »Klasična«, opera Zaljubljen v tri oranže (lahko tudi suita), simfonična pravljica Peter in volk, balet Romeo in Julija, komorna in filmska glasba. SLAVKO OSTERC SLAVKO OSTERC (1895 – 1941) Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja velja za začetnika slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927, je do smrti poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo. ZBOROVSKI OPUS SLAVKA OSTERCA Prisluhni odlomku pesmi Slavka Osterca Belokranjske nagajivke in zapoj pesmi Francetu in Juretu. 4.2. VIR Pripombe dodal [M10]: Zborovskih del Slavka Osterca je v primerjavi z njegovimi inštrumentalnimi deli relativno malo, pa vendar po kvaliteti ne zaostajajo. Opazno je oddaljevanje od tradicionalne harmonije vse do meja tonalnosti. Vodilne melodije niso vedno spevne in v zgornjem glasu. Napisal je veliko pesmi za mladinske, ženske in moške zbore. Pripombe dodal [M11]: Slavko Osterc: Belokranjske nagajivke (ženski zbor)/Slovenski komorni zbor/odlomek/zborovodja: Mirko Cuderman/Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija/2006 Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi značilnimi za evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni vojni postal vzornik mlajšim skladateljem. Suita za orkester (1929), ki jo je skladatelj napisal po študiju v Pragi, je čudovit primer neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel baročno suito in skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne predstavljajo plesov, ampak v njih opisuje različna razpoloženja. Prisluhni uvodnim taktom 4. stavka Suite za orkester in ubesedi razpoloženje, ki ga poskuša ponazoriti skladatelj. 4.1. VIR Katero družino glasbil si prepoznal v poslušanem odlomku skladbe? Odgovor: GODALA. PREVERI Osterc je bil prvi slovenski skladatelj, ki je pisal komorna dela za nenavadne kombinacije instrumentov. Največjo popularnost je dosegel s svojim delom Nonet iz leta 1937. 4.3. VIR Pripombe dodal [M9]: Slavko Osterc: Suita za orkester, Religioso, 4. stavek/Simfonični orkester RTV Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo Hubad/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 Pripombe dodal [M12]: Skladba Nonet predstavlja Slavka Osterca kot ekspresionista. Poudarek v tem dvostavčnem delu je torej v izrazu , ne v obliki. Pripombe dodal [M13]: Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 POVZETEK POVZETEK NEOKLASICIZEM Glasbeni neoklasicizem predstavlja smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti, so tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove glasbene ideje z natančno določenimi formami zgodnejših obdobij, predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo, suito, koncert in simfonijo. Neoklasicizem je bil med svetovnima vojnama splošna smer v vseh umetnostih. Zasledimo ga tudi v posameznih slikah umetnika Pabla Picassa. Katera izmed spodnjih slik Pabla Picassa je ustavarjena v neoklasicističnem slogu? 1 2 3 Neoklasicistično je naslikana slika z zaporedno številko 2. PREVERI Skladatelji, pri katerih zasledimo vpletanje neoklasicističnih elementov so predvsem Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Béla Bartók, Dmitrij Šostakovič, Slavko Osterc in drugi. SERGEJ PROKOFJEV (1891 – 1953) Sergej Prokofjev se je rodil v ruski (Sovjetska zveza) premožni družini, ki mu je omogočila, da se je začel zgodaj glasbeno izobraževati (Nikolaj Rimski-Korsakov) in skladati. Ko je leta 1908 prvič javno nastopil, je bil že odličen skladatelj, znan po tem, da piše avantgardno glasbo, s katero poslušalce običajno šokira. Ko je njegov oče umrl, se mu je življenje zelo spremenilo. Začel je resno komponirati, vendar ljudje njegove glasbe niso dobro sprejeli. Morda je iz tega razloga poslušalcem in kritikom v razmislek nastala Simfonija št. 1 – »Klasična«. ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE / PETER IN VOLK/DRUGA GLASBENA DELA SLAVKO OSTERC (1895 – 1941) Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja velja za začetnika slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago leta 1925. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927, je do smrti poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo. Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi značilnimi za evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni vojni postal vzornik mlajšim skladateljem. SUITA ZA ORKESTER/ZBOROVSKI OPUS Pripombe dodal [O14]: Sergej Prokofjev je danes poznan kot eden izmed največjih simfonikov 20. stoletja. V svoje kompozicije je vpletel barvito orkestracijo in osebno glasbeno izpoved. Pripombe dodal [M15]: Skladatelj je večkrat potoval v Združene države Amerike, kjer so tudi prvič uprizorili njegovo opero Zaljubljen v tri oranže. Poslušalcem je bila všeč, glasbeni kritiki pa so jo ocenili tako slabo, da so jo kmalu umaknili s sporeda. Skladatelj ni obupal in je gradivo preoblikoval v Suito za orkester, ki je kmalu dosegla veliko priljubljenost. Pripombe dodal [M16]: Skladba Peter in volk je simfonična pravljica za pripovedovalca in orkester ter eno najbolj slavnih Prokofjevih del. Prevedena je v veliko svetovnih jezikov. Zgodba govori o otroku in ptičku, ki ujameta krvoločnega volka, ki ga izročita lovcem. Vsako osebo v pravljici predstavlja glasbena téma in inštrument. Pripombe dodal [O17]: Med ostalimi pomembnimi deli je potrebno omeniti še balet Romeo in Julija, komorno ter filmsko glasbo. Pripombe dodal [O18]: Suita za orkester (1929), ki jo je skladatelj napisal po študiju v Pragi, je čudovit primer neoklasicistične skladbe. Za zgled je skladatelj vzel baročno suito in skladbo oblikoval v pet stavkov. Stavki sicer ne predstavljajo plesov, ampak v njih opisuje različna razpoloženja. Pripombe dodal [O19]: Zborovskih del Slavka Osterca je v primerjavi z njegovimi inštrumentalnimi deli relativno malo, pa vendar po kvaliteti ne zaostajajo. Opazno je oddaljevanje od tradicionalne harmonije vse do meja tonalnosti. Vodilne melodije niso vedno spevne in v zgornjem glasu. Napisal je veliko pesmi za mladinske, ženske in moške zbore. NALOGE NALOGE Glasbena smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja se imenuje NEOKLASICIZEM. Vlogam iz glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva Peter in volk dodeli glasbilo, ki jih predstavlja. PREVERI /…/ Zdelo se mi je, da bi Haydn, če bi živel v našem času, ohranil svoj stil, obenem pa sprejel marsikatero novost. In takšno skladbo sem hotel napisati: simfonijo v klasičnem slogu. Ko sem videl, da mi uspeva, sem jo imenoval Klasična simfonija. /…/ 1 2 3 4 Kdo je avtor zgornjega odstavka? Vpiši odgovor. Odgovor: SERGEJ PROKOFJEV. Peter - 3 Ptiček - 1 Mačka - 4 Račka - 2 PREVERI PREVERI Ovrednoti trditev: »Klasična simfonija« Sergeja Prokofjeva ne spada med klasična dela.« drži ne drži Prisluhni zvočnemu primeru in si oglej spodnji sliki. Sklepaj in zapiši naslov popularnega dela Sergeja Prokofjeva. 6.1 Pripombe dodal [M20]: Bom videl, kako bo Rok zastavil … NAVODILO ZA NALOGO VIR Applet – sem že pisal Roku Foto: Tiberiu Marta Naslov: ROMEO in JULIJA. PREVERI Pripombe dodal [M21]: Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, Montagus and Capulets/odlomek/Georgian Festival Orchestra/dirigent: Jahni Mardjani/Prism Leisure/2001 NALOGE Preberi napovednik dogodka in si iz prebranega v zvezek zapiši tri vprašanja ter jih postavi sošolcu. Zagotovo se spomniš skladateljske skupine Pro musica viva (glej poglavje »Preostala umetnostna glasba 20. stoletja«, 4. stran). Na njihovo pobudo je nastal Ansambel Slavko Osterc. S pomočjo spleta razišči, kdo je bi umetniški vodja Ansambla Slavko Osterc in vpiši ime in priimek. Odgovor: IVO PETRIĆ. PREVERI Prisluhi odlomku skladbe Slavka Osterca Nonet, v izvedbi Ansambla Slavko Osterc. 7.2 Prisluhni skladbi in prepoznaj njenega avtorja. Vpiši ime in priimek. 7.1 VIR Zapiši naslov glasbenega dela, na katerega te spomni spodnja slika. VIR Pripombe dodal [M22]: Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 Odgovor: DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ PREVERI S prenosom razvrsti skladatelje v obdobje kateremu pripadajo. KLASICIZEM NEOKLASICIZEM Joseph Haydn Igor Stravinski W. A. Mozart Sergej Prokofjev L. van Beethoven Béla Bartók Jakob Zupan Slavko Osterc Joseph Haydn/ W. A. Mozart/L. van Beethoven/ Igor Stravinski/ Sergej Prokofjev/ Slavko Osterc/Jakob Zupan/Béla Bartók/ Pripombe dodal [M23]: Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 Naslov dela: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. PREVERI VIRI VIRI Slikovno gradivo: 1.1. Henri Matisse: Prokofiev in 1928, by Henri Matisse [Pridobljeno 27.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Le_pas_d'acier_(Prokofiev); 1928; (javna last) 2.1. Pablo Picasso: Portrait d'Olga dans un fauteuil (Olga in an Armchair), oil on canvas, 130 x 88.8 cm, Musée Picasso, Paris, France [Pridobljeno 27.11.2014; 18.08]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Olga_Khokhlova; 1917-18; (javna last) 2.2. Pablo Picasso: Girl with a Mandolin (Fanny Tellier), oil on canvas, 100.3 × 73.6 cm, Museum of Modern Art, New York [Pridobljeno 27.11.2014; 18.10]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Pablo_Picasso; 1910; (javna last) 2.3. Marko Bračič: Slavko Osterc: ANČKA BANČKA (belokranjsko ljudsko besedilo); 2014 2.4. Office of War Information: Dmitri Shostakovich in 1942 [Pridobljeno 27.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Dmitri_Shostakovich; 1942; (javna last) 3.1. Neznan avtor: Sergei Prokofiev (c. 1918) [Pridobljeno 30.11.2014; 18.04]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Sergei_Prokofiev; 1918; (javna last) 3.2. Neznan avtor: Sergei Prokofiev in New York, 1918 [Pridobljeno 30.11.2014; 18.06]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Sergei_Prokofiev; 1918; (javna last) 4.1. Neznan avtor: Slavko Osterc [Pridobljeno 30.11.2014; 18.08]; Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slavko_Osterc.jpg; 1941; (javna last) 4.2. Marko Bračič: Slavko Osterc: Francetu, 2014 4.3. Marko Bračič: Slavko Osterc: Juretu, 2014 5.1. Pablo Picasso: Girl with a Mandolin (Fanny Tellier), oil on canvas, 100.3 × 73.6 cm, Museum of Modern Art, New York [Pridobljeno 27.11.2014; 18.10]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Pablo_Picasso; 1910; (javna last) 5.2. Pablo Picasso: Portrait d'Olga dans un fauteuil (Olga in an Armchair), oil on canvas, 130 x 88.8 cm, Musée Picasso, Paris, France [Pridobljeno 27.11.2014; 18.08]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Olga_Khokhlova; 1917-18; (javna last) 5.3. Pablo Picasso: The Old Guitartist, oil on panel, 122.9 x 82.6 cm (48 3/8 x 32 ½ [Pridobljeno 30.11.2014; 19.08]; Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Old_guitarist_chicago.jpg; Late 1903–early 1904; (javna last) 5.4. Neznan avtor: Russian composer Sergei Prokofiev (1891-1953) [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Sergei_Prokofiev_03.jpg; 1918; (javna last) 5.5. Neznan avtor: Slavko Osterc [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Slavko_Osterc_(4).jpg; ustvarjeno pred letom 1941; (javna last) 6.1. Neznan avtor: flute-musical-instrument-music-31994 [Pridobljeno 30.11.2014; 19.13]; Dostopno na spletnem naslovu: http://pixabay.com/en/flute-musical-instrument-music-31994/; 2012; (javna last) VIRI 6.2. Neznan avtor: Zene Zenei Oboa Berendezések Eszköz; [Pridobljeno 15.7.2014; 18.30]; Dostopno na spletnem naslovu: http://pixabay.com/hu/zene-zenei-oboa-berendez%C3%A9sek-34796/; 2012; (javna last) 6.3. Neznan avtor: violin-musical-instrument-music-33622/ [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu: http://pixabay.com/en/violin-musical-instrument-music-33622/; 2012; (javna last) 6.4. Neznan avtor: Clarinet; [Pridobljeno 15.7.2014; 18.45]; Dostopno na spletnem naslovu: http://openclipart.org/detail/694/clarinet-by-gerald_g; 2006; (javna last) 6.5. Tiberiu Marta: balet Romeo in Juluja; / [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sng-mb.si/predstave-operabalet/romeo-in-julija/; 2014; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG Maribor 6.6. Tiberiu Marta: balet Romeo in Juluja; / [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sng-mb.si/predstave-operabalet/romeo-in-julija/; 2014; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG Maribor 7.1. Marko Bračič: SNG Maribor: Napovednik baleta Romeo in Julija in slika; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.16]; Dostopno na spletnem naslovu: http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/romeo-in-julija/; 2014; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG Maribor 7.2. Marko Bračič: Zaljubljen v tri oranže (dominiquechappard: Al in love; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.19]; Dostopno na spletnem naslovu: https://openclipart.org/detail/91555/al-in-love-by-cybergedeon; 2010; (javna last)) in (orange-oranges-fruit-sweet-food; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.20]; Dostopno na spletnem naslovu: http://pixabay.com/en/orangeoranges-fruit-sweet-food-207819/; 2013; (javna last) Zvočno gradivo: 1.1. Sergej Prokofjev: Prva simfonija v D-duru, »Klasična«, Larghetto, 2. stavek/Državni orkester O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean Martinon/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27. 11. 2014) 2.1. Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27. 11. 2014) 3.1. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - I. Allegro inquieto – Andantino/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu: https://musopen.org/music/251/sergei-prokofiev/piano-sonata-no-7-in-bbstalingrad-op-83/; (javna last) 3.2. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - II. Andante caloroso/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu: https://musopen.org/music/251/sergeiprokofiev/piano-sonata-no-7-in-bb-stalingrad-op-83/; (javna last) 3.3. Sergej Prokofjev: Piano Sonata No. 7 in B Flat Major, Op. 83 - III. Precipitato/klavir solo: Vadim Chaimovich; [Pridobljeno 30.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem naslovu: https://musopen.org/music/251/sergeiprokofiev/piano-sonata-no-7-in-bb-stalingrad-op-83/; (javna last) 3.4. Sergej Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže, suita/Orkester radia Luksemburg/odlomek/dirigent: Louis de Froment/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 30. 11. 2014) VIRI 3.5. Sergej Prokofjev: Peter in volk,odlomek/ The Reader's Digest Association, Inc./Philharmonic Symphony of London/dirigent Charles Gerhardt/2005 (citirano, 30. 11. 2014) 4.1. Slavko Osterc: Suita za orkester, Religioso, 4. stavek/Simfonični orkester RTV Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo Hubad/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 26. 11. 2014) 4.2. Slavko Osterc: Belokranjske nagajivke (ženski zbor)/Slovenski komorni zbor/odlomek/zborovodja: Mirko Cuderman/Slovenski komorni zbor, Slovenska filharmonija/2006 (citirano, 26. 11. 2014) 4.3. Slavko Osterc: nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 28. 11. 2014) 6.1. Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, op. 64, Montagus and Capulets/odlomek/Georgian Festival Orchestra/dirigent: Jahni Mardjani/Prism Leisure/2001 (citirano, 28. 11. 2014) 7.1. Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1. stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 27. 11. 2014) 7.2. Slavko Osterc: Nonet/Allegro con brio – Allegretto/Ansambel Slavko Osterc, Ljubljana/odlomek/dirigent: Ivo Petrić/Založba Obzorja, d. d., Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 27. 11. 2014) Video posnetek: 1.1. Sergej Prokofjev: Romeo in Julija (balet) v izvedbi SNG Maribor. Glasba: SERGEJ PROKOFJEV, dirigent: ALEKSEJ BAKLAN, koncept in koreografija : VALENTINA TURCU, Asistent koreografinje in baletni mojster: LEO MUJIĆ, scenograf: MARKO JAPELJ, kostumograf: LEO KULAŠ, oblikovalec luči: PASCAL MÉRAT, solisti in ansambel Baleta SNG Maribor; dostopno na spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=pNkMW1M3MN0; [Pridobljeno 27.11.2014; 19.20; objavljeno z generalnim dovoljenjem SNG Maribor 2014 Literatura: 1. Michels Ulrich: Glasbeni atlas; prevedla Primož Kuret, Edo Škulj, 1. izdaja., 1. natis., DZS, Ljubljana, 2002. 2. Wade-Matthews Max in Wade Thompson: Glasba, Ilustrirana enciklopedija glasbil in velikih skladateljev; prevajalka Barbara Simoniti, 1. izdaja., Modrijan, Ljubljana, 2006. 3. Reader's Digest: Zakladi klasične glasbe, Od renesanse do danes; prevedla Ana Pavec, 1. izdaja., Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011. 4. Jasna Čerič, Urška Šramel Vučina: Zgodovina glasbe II, učbenik za poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah, DZS, Ljubljana 2008. 5. Dorling Kindersley: Children's Book of Music; prevedla Kaja Šivic, 1. izdaja., Mladinska knjiga, Ljubljana 2011. 6. Ivan Klemenčič: Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od začetkov do danes, Maribor: Založba Obzorja in glasbeno založništvo Helidon; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.
© Copyright 2024