1. No category

BILTEN
ZEVS
September 2012
Logarska dolina, foto: Matej Kuharič (@Astra)
Glasilo vremenskega društva Zevs
Letnik: 2
Uvodnik
Nekje med toplim poletjem in hladnejšo jesenjo…tako je ponavadi v septembru, z
variacijami na temo seveda. Vsega je bilo torej po malem, tudi nevihte so se našle
vmes in krepki nalivi ter prvi pobeljeni vršaci. Vsaj presušeno ni bilo, kot je bilo vse
do konca avgusta. Ni bilo pa niti namočeno kot tistega znamenitega kataklizmičnega
septembra 2010, ko je »plaval« lep del naše domovine.
Bo pa v tem mesecu plavalo kaj drugega, trgatev se je začela nekaj tednov prej kot
običajno in količina natrganega grozdja je bila še posebej na Primorskem precej
nižja, a bojda je bilo grozdje boljše kakovosti, kar daje nekaj upanja na »dobro
kapljico«.
Pa pustimo sedaj takšne in drugačne kapljice, pred vami je nova številka Biltena
ZEVS. Kaj vse je v njej? Najbolje, da to odkrijete kar sami…
Marko Premelč
Predsednik Vremenskega društva ZEVS
Vremensko društvo Zevs
2
Vremenski pregled meseca septembra
September je prvi mesec meteorološke jeseni. Dnevi se hitro krajšajo, noči pa
postajajo daljše. Od začetka do konca meseca se dan skrajša za približno eno uro in
pol, tako da so noči ob koncu meseca že daljše od dneva.
Slika 1: Prikaz krajšanja dneva (od sončnega vzhoda do zahoda) skozi september
za Brnik.
Krajši dan se pozna tudi pri padanju temperature skozi mesec. Povprečna najnižja
temperatura zraka se od začetka do konca meseca zniža za okoli 3 stopinje C,
povprečna najvišja pa kar za 5 stopinj C.
Slika 2: Prikaz padanja septembrskih temperatur za Brnik.
Vremensko društvo Zevs
3
Nižanje temperature in čedalje manj sončnega obsevanja pripomore k temu, da se
čez dan v zraku ne nabere toliko energije kot v poletnih mesecih. To se pozna tudi pri
nevihtni aktivnosti, ki skozi mesec slabi. To pomeni, da nevihte niso več tako močne
kot v poletnih mesecih, pa tudi njihovo število je manjše. Kljub temu septembra še
veliko padavin pade v obliki neviht. Na spodnjem grafu se lepo vidi upadanje
nevihtne aktivnosti skozi september.
Slika 3: Možnost za posamezne vrste padavin septembra za Brnik
(thunderstroms – nevihte, moderate rain- zmeren dež, light rain - rahel dež)
1. september
Nad severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je
zadrževala nad našimi kraji. Tako je povsod prevladovalo pretežno oblačno vreme.
Predvsem v vzhodni polovici Slovenije je pogosto deževalo, zvečer pa se je dež
razširil tudi nad zahodne kraje. Ponekod na vzhodu je padlo tudi čez 50 mm dežja.
Hladno je bilo, saj so bile najvišje dnevne temperature le okoli 15 stopinj Celzija.
Nekoliko topleje je bilo le na Primorskem s temperaturami okoli 23 stopinj C.
Vremensko društvo Zevs
4
Slika 4: Vremenska fronta nad našimi kraji. Vir: http://www.zamg.ac.at
Slika 5: Radarska slika padavin 1. septembra ob 18.50 ob širitvi padavin na zahod.
Vremensko društvo Zevs
5
2. september
Ciklonsko območje z višinskim jedrom hladnega in vlažnega zraka se je postopno
umaknilo bolj proti jugozahodu. Sprva so bile ponekod še manjše padavine, ki so
najkasneje dopoldne povsod ponehale. Ponekod se je tudi delno zjasnilo. Najvišje
dnevne temperature so bile od 16 do 22, na severozahodu in na Primorskem, kjer je
bilo največ sonca pa od 23 do 28 stopinj Celzija.
3. september
Vpliv na vreme pri nas je deloma še imelo ciklonsko območje nas severnim
Sredozemljem. Tako je prevladovalo spremenljivo oblačno in večinoma suho vreme.
Le zvečer so se predvsem v južni Sloveniji pričele pojavljati krajevne manjše
padavine. Zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah megla. Najnižje
jutranje temperature so bile od 12 stopinj v alpskih dolinah in na Kočevskem, pa do
okoli 20 stopinj C na Primorskem. Najvišje dnevne pa od 23 do 30 stopinj Celzija.
Slika 6: Satelitska slika oblačnosti 3. septembra ob 8. uri. Na sliki je lepo viden
sredozemski ciklon, ki je nekaterim delom Italije prinašal velike količine dežja.
4. september
Nad severnim Sredozemljem se je še zadrževalo ciklonsko območje. Od jugovzhoda
je k nam pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Pri nas je še vedno kraljevalo
spremenljivo vreme, z nekaj sonca pa tudi precej oblačnosti in meglic. Ponekod so
se občasno pojavljale manjše padavine. Količina le teh je bila povsod zelo majhna.
Temperature so bile podobne kot dan prej.
Vremensko društvo Zevs
6
5. september
Sredozemski ciklon z višinskim jedrom hladnega in vlažnega zraka je le počasi
izgubljal svojo moč. Ob pomiku nekoliko bolj proti severovzhodu pa je imel spet večji
vpliv na vreme pri nas. Tako so se ponekod občasno še pojavljale manjše padavine.
Popoldne so nastale tudi posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od
21 do 28 stopinj C.
Kmalu po 22. uri zvečer pa je na Hrvaškem, blizu meje s Slovenijo nastal obsežen
nevihtni sistem, ki je malo pred 23. uro pri Bizeljskem prestopil slovensko – hrvaško
mejo. Ta nevihtni sistem se je pozneje še okrepil in v zgodnjih jutranjih urah 6.
septembra zajel skoraj vso vzhodno Slovenijo ter tudi del osrednje Slovenije. Nevihte
so marsikje spremljali močnejši vetrovi, nalivi in predvsem veliko bliskanja in
grmenja. Ponekod v vzhodni Sloveniji je lokalno padlo tudi čez 50 mm dežja.
Slika 7: Vremenska slika nad Evropo 5. septembra ob 14. uri.
Vremensko društvo Zevs
7
6. september
Nad Jadranom je še vztrajalo višinsko jedro hladnega zraka, hladna fronta je čez dan
prešla naše kraje. Za njo je začel od severa dotekati k nam suh in nekoliko hladnejši
zrak. Po burnem nočnem dogajanju v vzhodni polovici države so padavine zjutraj
povsod ponehale, najkasneje šele okoli 10. ure zjutraj na skrajnem jugovzhodu.
Ponekod se je oblačnost trgala, večinoma sončno pa je bilo ob šibki burji na
Primorskem. Najvišje dnevne temperature so bile v notranjosti države med 22 in 25
stopinjami C.
Skupne padavine 5. - 6.9.2012 (amaterske postaje, vzhodna Slovenija)
VP Novo Mesto (Mačkovec): 75,7mm
Lešnica,Otočec ob Krki: 55mm
VP Laško: 54,4mm
Lobnica pri Pohorju: 31,0mm
Družinska vas: 22mm
VP Orešje pri Ptuju: 8,4mm
Slika 8: Radarska slika padavin 6. septembra ob 01.10.
Vremensko društvo Zevs
8
Slika 9: Radarska slika padavin ob 2:00 (Bilogora)
Slika 10: Light show v zgodnjih jutranjih urah pri Ptuju (foto: mat89)
7. september
Nad našimi kraji, zahodno, srednjo in večino južne Evrope se je po prehodu
oslabljene hladne fronte dan prej zgradilo območje visokega zračnega pritiska, k nam
je s severovzhodni vetrovi dotekal suh in prehodno nekoliko hladnejši zrak.
Prevladovalo je jasno vreme, po nižinah severne Slovenije pa je bila zjutraj nizka
oblačnost, ki se je po 11. uri povsod razkrojila. Najvišje dnevne temperature so bile
od 21 do 24, na Primorskem pa od 25 do 28 stopinj Celzija.
Vremensko društvo Zevs
9
Slika 11 in 12: Na sliki zgoraj lepo vidimo nenadno zmanjšanje temperature rosišča
nad višino okoli 2300 metrov. To mejo se na spodnji sliki lepo vidi, kot zgornji rob
nizke oblačnosti. Vir: Arso
Vremensko društvo Zevs
10
8. – 9. september
Območje visokega zračnega pritiska je našim krajem prineslo zelo lepo zgodnje
jesensko vreme. Zjutraj je bila po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Jutro je bilo
sveže, saj so bile najnižje jutranje temperature večinoma med 5 in 12 stopinjami
Celzija, podnevi pa je bilo že nekoliko topleje z najvišjimi temperaturami med 23 in 29
stopinjami Celzija. Izjema je Primorska. V Biljah pri Novi Gorici so prvi dan zabeležili
30,9 stopinj C, drugi dan pa celo 31,6.
Slika 13: Vremenska slika nad Evropo 8. Septembra ob 8. uri.
Vremensko društvo Zevs
11
Slika 14. Vreme je bilo 8. in 9. septembra idealno za izlete v naravo. Na sliki je
Logarska dolina v teh dneh (Foto: Astra).
10. – 11. september
Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji je postopno začelo slabeti.
Hladna fronta je 11. septembra že dosegla Alpe. K nam je občasno dotekal nekoliko
bolj vlažen zrak, ki je bil občasno vzrok za več oblačnosti nad našimi kraji. Predvsem
popoldne so v hribovitem svetu nastajale plohe, drugi dan tudi nevihte. Zelo toplo je
bilo, saj so bile najvišje dnevne temperature večinoma od 24 do 30, na Goriškem prvi
dan celo do 33 stopinj C.
Vremensko društvo Zevs
12
Slika 15: Jutro 10. septembra Foto: Dejan Košir (@Aquatic)
Slika 16: Približna akumulacija Lisce za 11. september. Avtor: David Račič (@stog).
Vremensko društvo Zevs
13
Slika 17: Na planini Polog 10. septembra Foto: (@alze)
Slika 18: Večer 11. septembra, foto: Gregor Motoh (@gregach).
Vremensko društvo Zevs
14
12. september
Izrazita hladna fronta se je iznad Alp pomikala proti našim krajem in je zvečer
dosegla naše kraje. Nad severnim Sredozemljem je nastal sekundarni ciklon, ki je
upočasnil pot fronte proti vzhodu. Od zahoda se je postopno pooblačilo, le na vzhodu
je bilo večji del dneva še delno jasno vreme.
Prve padavine so se že dopoldne začele pojavljati v zahodni Sloveniji, deloma so bile
to tudi nevihte. Padavine so bile do večera bolj kot ne skoncentrirane le na zahodno
polovico države. Zvečer pa so se postopno razširile nad vso državo. Vmes so bile
tudi nevihte in močnejši nalivi.
Najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23, na vzhodu in ob morju še do 27
stopinj C. Več o poteku hladne fronte si preberite v nadaljevanju biltena.
Slika 19: Vremenska fronta nas je zajela iz zahoda.
13. september
Občasno je še deževalo, a je dež od zahoda čez dan počasi slabel. Meja sneženja
se je spustila na okoli 1500 metrov nadmorske višine. Na Primorskem je pihala
zmerna do močna burja. Hladno je bilo z najvišjimi temperaturami le okoli 10 stopinj
Celzija. Zvečer so padavine v večjem delu države že ponehale najkasneje na
jugovzhodu.
Vremensko društvo Zevs
15
14. september
Ponoči je ponekod na jugovzhodu države še občasno rahlo deževalo, a so
najkasneje zjutraj padavine ponehale tudi tam. Na zahodu se je začelo jasniti.
Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18, na Primorskem pa ob zmerni burji
do 24 stopinj C.
Slika 20: Na Primorskem je še pihala zmerna burja. Najmočnejši sunek je v
Ajdovščini dosegel hitrost 74,2 km/h. (Vir: arhiv Zevs)
15. september
Nad Balkanom je še bilo plitvo ciklonsko območje, nad srednjo Evropo pa se je
krepilo območje visokega zračnega pritiska. V noči na 15. september je predvsem
ponekod na jugovzhodu rahlo deževalo ali rosilo, a so dopoldne padavine postopoma
ponehale. Tudi na vzhodu države se je postopno zjasnilo, popoldne pa je na nebu ob
razmeroma hladnem zraku v višinah občasno nastalo nekaj več zmerne oblačnosti.
Na Primorskem je pihala šibka burja, ponekod drugod pa severovzhodni veter.
Najvišje dnevne temperature so bile okoli 20 stopinj, na Primorskem pa okoli 25
stopinj C.
Vremensko društvo Zevs
16
16. september
Nad osrednjim delom Evrope je bilo anticiklonsko območje, z vzhodnikom pa je nad
naše kraje še vedno dotekal razmeroma vlažen zrak. Tako je bilo pri nas delno jasno,
z občasno spremenljivo oblačnostjo in suho. Največ sonca je bilo ob šibki burji na
Primorskem. Temperature so bile podobne kot dan prej.
17. september
Še vedno smo bili pod vplivom visokega zračnega pritiska, tako je prevladovalo
pretežno jasno vreme z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Jutro je bilo razmeroma
sveže z temperaturami med 3 in 10 stopinjami C, dan pa prijetno topel s
temperaturami malo čez 20 stopinj C.
18. september
Območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo je počasi slabelo, hladna
fronta se je bližala Alpam. Nad naše kraje je še dotekal topel in suh zrak. Bilo je
večinoma jasno, le občasno je bilo na nebu nekaj več oblačnosti. Jutranje megle po
nižinah je bilo več kot prejšnji dan. Razmeroma toplo je bilo z najvišjimi
temperaturami do 25 stopinj C.
19. september
Postopno se je od zahoda pooblačilo. Padavine so se do večera razširile nad vso
državo, predvsem na jugu so bile vmes tudi nevihte. Najvišje dnevne temperature so
bile od 15 do 20, na vzhodu in ob morju do okoli 23 stopinj C.
20. september
Dež je zjutraj ponehal tudi v jugovzhodnih krajih. Od zahoda se je počasi jasnilo.
Najnižje jutranje temperature so bile od 2 do 8, najvišje dnevne pa od 15 do 18
stopinj C.
21. september
Nad naše kraje se je po prehodu hladne fronte razširilo območje visokega zračnega
pritiska. K nam je dotekal suh in postopno nekoliko toplejši zrak. Jutro je bilo sveže,
ponekod na izpostavljenih legah je bila slana. Zjutraj je bila ponekod po nižinah
megla ali nizka oblačnost, čez dan pa je prevladovalo sončno vreme. Najnižje
jutranje temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 8, najvišje dnevne pa od 17
do 21 stopinj C.
Vremensko društvo Zevs
17
22. september
Prevladovalo je delno jasno vreme, v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije pa
je bilo več oblačnosti. Zjutraj je bilo najhladneje v Kočevju z 2,0 stopinj C, najvišje
dnevne temperature pa so bile malo nad 20 stopinj C.
Slika 21: Vzvalovano Bohinjsko jezero, foto: Matej Kuharič ( Astra)
23. september
Nad Zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Nad naše kraje je v višinah z
jugozahodnikom dotekal vse toplejši in vlažen zrak. Zjutraj in dopoldne je bilo v
večjem delu Slovenije pretežno oblačno in suho, popoldne pa se je predvsem na
vzhodu oblačnost trgala. Na zahodu je občasno rosilo oz. rahlo deževalo. Najvišje
dnevne temperature so bile podobne kot dan prej.
24. september
Naši kraji so počasi prešli pod vpliv okrepljenega jugozahodnega vetra. Hladna fronta
je zjutraj dosegla zahodne Alpe in se počasi pomikala proti našim krajem. Tako je
bilo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pa pretežno oblačno, v zahodni Sloveniji
je občasno rahlo deževalo. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ob morju jugo.
Zvečer se je dež na zahodu okrepil in se v noči na 25. september razširil nad večji
del države. Vmes so bile tudi nevihte, močnejši nalivi in sunki vetra (Novo Mesto
94km/h, Cerklje ob Krki 87km/h). Toplo je bilo z najvišjimi dnevnimi temperaturami do
okoli 25 stopinj C.
Neurja so povzročila kar nekaj nevšečnosti več na:
http://www.24ur.com/novice/slovenija/foto-in-video-iz-vozila-ujetega-med-podrtimidrevesi-resili-dve-osebi.html
Vremensko društvo Zevs
18
Možne močne nevihte
Izdano 24.9.2012
Pozno popoldne, zvečer in v prvi polovici noči na torek bodo predvsem v zahodni
Sloveniji možne močnejše nevihte z lokalnimi nalivi in sunki vetra.
Slika 22: Oslabljena vremenska fronta je popoldan in zvečer prešla naše kraje.
Vremensko društvo Zevs
19
Slika 23: Radarska slika padavin ob 20:00.
Slika 24: Prihod nevihtne linije nad Dravsko polje. Foto: Matej Štegar (@mat89)
Vremensko društvo Zevs
20
Slika 25: Light show, Orešje pri Ptuju Foto: Matej Štegar (@mat89).
25. september
Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Čez dan je prevladovalo
delno jasno vreme s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem na zahodu so se občasno
pojavljale manjše padavine. Toplo je bilo, v Murski Soboti so namerili 27 stopinj C.
26. september
V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno vreme, drugod pa spremenljivo do pretežno
oblačno. Predvsem v zahodni in deloma v osrednji Sloveniji je občasno deževalo,
največ dežja je bilo v Posočju, tudi čez 100 mm. Pihal je okrepljen jugozahodni veter,
ob morju jugo. Najtopleje je bilo na vzhodu, kjer so namerili okoli 25 stopinj C,
medtem ko je bilo v nekaterih alpskih dolinah na severozahodu le okoli 15 stopinj C.
Arso je izdal tole opozorilo:
Obilne padavine
Izdano 26.9.2012 ob 9h
Do petka zjutraj pričakujemo predvsem v zahodni Sloveniji obilne padavine.
Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo do četrtka zjutraj padlo od 80 do
150 litrov dežja na kvadratni meter, nato bodo padavine nekoliko oslabele.
Vremensko društvo Zevs
21
Kasneje so ga še osvežili in dopolnili:
Obilne padavine na zahodu
Izdano 26.9.2012 ob 9h, obnovljeno ob 13h
Do noči na petek pričakujemo predvsem v zahodni Sloveniji obilne padavine. V
hribovitem svetu zahodne Slovenije bo padlo od 80 do 150, krajevno pa na
severozahodu tudi do 200 litrov dežja na kvadratni meter.
Veliki pretoki rek
26.9.2012, ob 13:30
Do jutri zjutraj bodo reke s povirjem na območju Julijskih Alp, predvsem Sava
Bohinjka s pritoki, Nadiža in Tolminka, močneje narasle in ob daljših močnejših
nalivih lahko presežejo opozorilne pretoke.
Slika 26. Radarska slika padavin ob 20.10 po lokalnem času.
Vremensko društvo Zevs
22
27. september
Nad severozahodnim delom Evrope se je še vedno nahajalo obsežno ciklonsko
območje. Hladna fronta se je prek Italije bližala Sloveniji in nas popoldne oslabljena
tudi prešla. Pred njo je z močnimi jugozahodnimi vetrovi dotekal topel in vlažen zrak.
Tako je bilo v vzhodni Sloveniji delno jasno in večinoma suho, drugod pa
spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in
nevihtami.
Največ padavin je padlo v hribovitem svetu severozahodne Slovenije, kjer so bile
padavine obilne. Zelo toplo je bilo. Ker je tudi ponoči predvsem na vzhodu pihal
močan jugozahodni veter, je bilo jutro zelo toplo. Ponekod se temperature niso
spustile niti pod 20 stopinj C. Čez dan je bilo tam do okoli 26 stopinj C.
Slika 27: Približna akumulacija padavin po Lisci. Od jutra 25.9. do 27.9. ob 13:30 ko
radarske slike v arhivu zmanjkajo je padlo po radarju sodeč približno toliko.
Avtor: David Račič (@stog).
Vremensko društvo Zevs
23
Slika 28: Potek temperature na vremenski postaji Trebnje.
28. september
Nad Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se
je zadrževala nad Hrvaško in s svojim obrobjem vplivala na vreme pri nas. V višinah
je dotekal k nam od jugozahoda razmeroma vlažen zrak.
Spremenljivo vreme je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Predvsem v
južni in jugovzhodni Sloveniji so se pojavljale manjše padavine, ki so do večera
ponehale.
Najnižje jutranje temperature so bile od 9 do 16, najvišje pa med 16 in 21, na
Primorskem do 24 stopinj C.
Vremensko društvo Zevs
24
Slika 29: Radarska slika padavin ob 11.20.
Slika 30: Oblačnost se je iz juga postopno širila v notranjost države.
Vremensko društvo Zevs
25
29. september
Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, nad
zahodnim Sredozemljem pa je bilo ciklonsko območje. V višinah je k nam dotekal od
jugozahoda razmeroma topel in vlažen zrak.
Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, ponekod po nižinah je bila
zjutraj megla. Pojavljale so se manjše krajevne plohe.
Najnižje jutranje temperature so bile od 9 do 14, na Primorskem do 18 stopinj C.
Najvišje pa med 18 in 24 stopinj C.
Slika 31: Manjše padavine ob 19:00.
30. september
Nad severnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je v noči
na ponedeljek prešla Slovenijo. Od jugozahoda je k nam dotekal v višinah
razmeroma topel in vlažen zrak.
Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, zjutraj je bila ponekod megla. Pojavljale so
se manjše krajevne padavine, tudi posamezne nevihte.
Najnižje jutranje temperature so bile od 10 do 18, najvišje pa so bile od 16 do 20
stopinj C, na Primorskem do 25 stopinj C.
Pripravila: Rok Nosan in Matej Štegar
Vremensko društvo Zevs
26
Prehod hladne fronte 19. septembra 2012
Po prehodu hladne fronte 13. septembra se je vreme pri nas postopno ustalilo.
Našim krajem pa se je 18. septembra bližala nova hladna fronta, ki je na vreme pri
nas vplivala dan pozneje, torej 19. septembra. Po prehodu hladne fronte se je
zjasnilo. Tako je bilo jutro 21. septembra zelo sveže.
Opis sinoptične situacije
18. septembra je območje visokega zračnega pritiska nad srednjo Evropo počasi
slabelo. Hladna fronta se je iznad severozahodne Evrope bližala Alpam, nad našimi
kraji pa se je ob šibkih višinskih vetrovih še zadrževal precej topel in suh zrak. V noči
na sredo, 19. septembra je hladna fronta dosegla Alpe, nad naše kraje je z
jugozahodnim dotekal čedalje bolj vlažen zrak.
Po prehodu hladne fronte v sredo zvečer, se je nad naše kraje spustila nova zaloga
zelo hladnega severnega zraka, nad Alpe in naše kraje se je iznad zahodne Evrope
raztegnilo območje visokega zračnega pritiska. Temperatura na 1500 m se je v
prostem ozračju se do četrtkovega jutra ponekod spustila vse do 2 stopinj C, medtem
ko smo ob istem času dan prej na tej višini še beležili temperature okoli 12 stopinj C.
Slika 32: Vremenska slika nad Evropo 18. septembra ob 8. uri. Hladna fronta je
dosegla severozahodno Evropo in se počasi pomika proti Alpam.
Vremensko društvo Zevs
27
Slika 33: Vremenska slika nad Evropo 19. septembra ob 2. uri. Hladna fronta je
dosegla zahodne Alpe
Opozorila
Modelske napovedi niso kazale na tako buren prehod vremenske fronte kot tiste, ki je
naše kraje prešla v noči na 13. september. Arso zato ni izdal tiskovnega opozorila
pred pojavi ob hladni fronti. Na meteoalarmu smo bili pod rumeno barvo, kar pomeni
da so napovedani vremenski pojavi potencialno nevarni.
Slika 34: Rumeno opozorilo pred potencialno nevarnimi vremenskimi pojavi ob
prehodu hladne fronte
Vremensko društvo Zevs
28
Napovedi pred prihodom fronte
Za jug Slovenije so že nekaj dni prej napovedovali okoli 50 mm dežja, drugod pa od
15 do 30 mm. Mejo sneženja so za noč na četrtek 20. septembra postavili na
nadmorsko višino okoli 1300 metrov.
Potek vremena pri nas
V torek, 18. septembra, je pri nas še prevladovalo pretežno jasno in toplo vreme, v
noči na sredo pa se je oblačnost od zahoda že povečala. Že v sredinem jutru se je
ponekod po Sloveniji pojavljal rahel dež oz. rahlo rosenje, a večjih padavin dopoldne
še ni bilo.
Tekom popoldneva so se padavine na zahodu okrepile in postopno zajele vso
državo. Največ padavin je padlo na jugu države, tudi okoli 80 mm. Hladilo se je. Na
Kredarici je dež prešel v sneg okoli 17. ure, v noči na 20. september pa se je meja
sneženja ponekod spustila do okoli 1300 metrov nadmorske višine. Padavine so do
četrtkovega juta, 20. septembra večinoma že ponehale, najkasneje na jugovzhodu
države. Od zahoda se je že jasnilo.
Tako je bil četrtkov dan razmeroma sončen in svež s temperaturami malo nad 15
stopinjami Celzija. Ker je bila jasna tudi noč na petek, 21. septembra, se je do jutra
zelo ohladilo. Temperatura se je ponekod močno približala ledišču, v nekaterih
mraziščih pa se je ohladilo celo pod njim. Najhladneje je bilo v Babnem polju, kjer so
namerili -3 stopinje C.
Slika 35: Vertikalni časovni presek poteka temperature in vlage za Novo mesto v
obdobju od srede 19. septembra do sobote 22. septembra.
Vremensko društvo Zevs
29
Slika 36: Na Primorskem je v sredo zvečer 19. septembra zapihala zmerna burja.
Slika 37: Radarska slika padavin 19. septembra ob 19.50.
Vremensko društvo Zevs
30
Slika 38: Radarska slika padavin 19. septembra ob 23.00.
Slika 39: Radarska slika padavin 20. septembra ob 06.40
Vremensko društvo Zevs
31
Količina padavin
V večjem delu države je padlo med 15 in 35 mm dežja, najmanj na severovzhodu.
Največ dežja je padlo na jugu države, še posebej na udaru je bil južni del Dolenjske,
Kočevska, Notranjska in del Bele Krajine, kjer je padlo med 60 in 90 mm dežja.
Predvsem v visokogorju je zapadlo tudi nekaj centimetrov snega. Na Kredarici (2515
m) je bila višina snežne odeje v četrtek, 20. septembra zjutraj 9 centimetrov.
Meteorne vode so povzročile nekaj težav predvsem na jugu Slovenije. Reka Krka je v
noči na petek, 21. septembra, presegla opozorilni pretok 200 kubičnih metrov na
sekundo in tako poplavljala na območju vsakoletnih poplav. Z vodo so se napolnila
tudi nekatera kraška polja.
Nizke jutranje temperature v petek 21. septembra
Po prehodu hladne fronte je nad naše kraje dotekal za skoraj 10 stopinj hladnejši
zrak kot pred prehodom. Ker je bila noč na petek jasna in brez vetra, je poleg
advekcijskega ohlajanja, ki ga je povzročil vdor hladnega zraka s severa sledilo še
močno radiacijsko ohlajanje. Ob takih razmerah se je temperatura v prizemnih
plasteh ozračja spustila precej nizko za september. Ponekod na izpostavljenih legah
je bila tudi slana. Topleje je bilo na pobočjih in grebenskih legah in na Primorskem.
Najnižje jutranje temperature so bile v večjem delu države pod 5 stopinj C.
Vremenska
postaja
Najnižja
temperatura
Vremenska postaja
Najnižja
temperatura
Krtina
Novo mesto
Maribor
Kranjska Gora
Bohinjska Bistrica
Luče
3,6
4,1
4,4
1,3
2,9
2,8
Gradišče
Planina pri Cerknem
Rakek
Videm Dobrepolje
Slovenj Gradec (ARSO)
Kočevje (ARSO)
0,7
6,7
3,8
0,9
0,8
0,5
Skupne padavine na amaterskih postajah v obdobju 19-20.9.2012
VP Kočevje-Trata 479 m. n.v. = 83 mm
VP Novo mesto (Mačkovec) 190 m.n.v. = 80,3 mm
VP Lešnica 177 m.n.v. = 73,5 mm
Cerknica = 67,0 mm
VP Družinska vas 165 m.n.m. = 59,7mm
VP Vinji Vrh 200 m.n.m.= 59,7mm
Planina pri Rakeku – Nart 520m = 57,2 mm
Planina pri Rakeku 465m = 50,8 mm
VP Luče pri Grosupljem 320 m.n.v. = 49,8 mm
Laze pri Logatcu 542 m.n.v. = 49,1 mm
VP Gradišče nad Pijavo Gorico 527 m.n.v. = 47,1 mm
VP Rakitna 827 m.n.v. = 43,6 mm
Ljubljana - Polje 278 m.n.m. = 42,5 mm
VP Podljubelj 775 m.n.v. = 41 mm
VP Logatec 483 m.n.v. = 38,6 mm
VP Griže pri Žalcu 299 m.n.v. = 37,1 mm
Vremensko društvo Zevs
32
Velenje 390 m = 37 mm
VP Leskovec pri Krškem 182 m.n.m. = 36,5 mm
VP Vrbica pri Ilirski Bistrici 430m.n.v.=35.8 mm
VP Radomlje 332 m = 34,7 mm
VP Rudnica, 405 m.n.v. = 33,7 mm
Bočna pri G. Gradu = 31,2 mm
VP Ljubljana Koseze 305 m.n.v. = 29,5 mm
VP Podgorje-Kamnik 387 m.n.v. = 26,2mm
VP Duplje 450 m.n.v. = 25,4 mm
VP Tezno-Maribor 267 m.n.v. = 24 mm
VP Šentjošt nad Horjulom 642 m= 23,9 mm
VP Ruše -295m.n.v.= 23,0mm
VP Slivnica pri Mariboru 292 m.n.v. = 22,8mm
VP Nova Gorica 103m= 21,4 mm
VP Ptuj Ljudski vrt 285 m.n.v. = 21,1 mm
VP Orešje pri Ptuju 240 m=20,8mm
VP Žiri 482 m.n.v. = 20,8 mm
Polhov Gradec 400m= 19,5mm
VP Ptuj Prelog 225 m n.v. = 19 mm
Slaptinci-Sv. Jurij ob Ščavnici 206 m.n.v. = 16,2 mm
VP Bovec 438 m = 15,2 mm
VP Ravna pri Ligu 516 m.n.v. = 15 mm
VP Žvab pri Ormožu 291m = 14,1 mm
Grafični prikaz padavin na izbranih postajah. Pripravil Gregor Štuhec (@mraz)
Članek sta pripravila: Rok Nosan (@ribncan), urejanje Matej Štegar
Vremensko društvo Zevs
33
Prehod izrazite hladne fronte 12. in 13. septembra
2012
Po krajšem premoru se je ob začetku druge tretjine meseca septembra vreme pri nas
znova začelo spreminjati. Našim krajem se je od zahoda približevala nova hladna
fronta, za njo pa je bila velika zaloga hladnega polarnega zraka.
Opis sinoptične situacije
Območje visokega zračnega pritiska, ki je bilo vzrok za nekaj dni lepega in zelo
toplega jesenskega vremena, je 10. septembra že počasi začelo slabeti. Med
Islandijo in Britanskim otočjem se je nahajalo obsežno in globoko ciklonsko območje
s pritiskom okoli 980 hPa. To se je postopno pomaknilo proti severovzhodu, proti
jugu pa se je vdrla obsežna dolina zelo hladnega in vlažnega zraka.
Izrazita hladna fronta je 11. septembra zjutraj že dosegla Nemčijo in Francijo, proti
večeru pa še zahodne Alpe. Ob dotoku hladnega zraka nad toplo Sredozemlje je nad
Genovskim zalivom nastal ciklon in upočasnil pomikanje vremenske fronte proti
jugovzhodu. Sekundarni ciklon s frontalnim valom je Slovenijo počasi prehajal v noči
na 13. september. Pred tem je nad naše kraje od jugozahoda še dotekal zelo topel in
čedalje bolj vlažen zrak.
13. septembra je ciklonsko območje z odcepljenim jedrom hladnega zraka
nadaljevalo svojo pot proti jugovzhodu, njegov vpliv na vreme pri nas je postopno
slabel. Iznad zahodne Evrope se je proti nam razširilo območje visokega zračnega
pritiska, nad naše kraje je postopno pričel pritekati nekoliko toplejši zrak.
Slika 40: Vremenska slika nad Evropo 13. septembra ob 2. uri zjutraj po našem
času. Sredozemski ciklon z vremensko fronto prehaja naše kraje.
Vremensko društvo Zevs
34
Slika 41: Vremenska slika nad Evropo 14. septembra ob 2. uri zjutraj po našem
času. Vpliv ciklona na vreme pri nas postopno slabi.
Slika 42: Napoved modela ALADIN za časovni potek hitrosti in smeri vetra nad
Portorožem za obdobje od 13. do 15. septembra. Lepo se vidi obrat vetra na burjo v
četrtek 13. septembra v zgodnjih jutranjih urah. Ta obrat je povezan s prehodom
vremenske fronte.
Vremensko društvo Zevs
35
Slika 43: Spreminjanje pritiska na vremenski postaji Logatec od 10.9. zvečer do
13.9. zjutraj. Vzrok za padanje pritiska 12. septembra je bil v tem, da je nad severnim
Sredozemljem nastajal nov ciklon.
Kako pravzaprav pride do nastanka sredozemskega ciklona?
Hladna fronta pride do Alp in tam se mora klin hladnega zraka ustaviti. Hladen zrak
se namreč ne more kar sam dvigniti čez visoke Alpe, ampak jih začne obtekati. Če je
hladnega zraka za fronto veliko, najprej vdre proti jugu v ožini med Pireneji in Alpami.
Tam se pojavi močan severni veter, ki mu rečemo mistral.
Dogajanje je najizraziteje v jeseni. Tedaj hladen zrak izza Alp vdre nad toplo
Sredozemsko morje v Genovskem zalivu. Zaradi zaustavitve hladne fronte ob Alpah
na njihovem jugozahodnem robu pride do naglega padca pritiska in tam nastane nov
ciklon.
Vir: Ross Reynolds, Vremenski vodnik, str. 129
Vremensko društvo Zevs
36
Slika 44: Vetrovi 10 m nad tlemi ob vremenski situaciji dne 12. septembra 2012 ob
20. uri po našem času. V ožini med Pireneji in Alpami je mogoče opaziti močan veter
severnih smeri (mistral). Našo severno mejo je takrat že dosegla hladna fronta, kar
se vidi v spremembi vetra iz prevladujoče jugozahodne smeri v severovzhodno.
Opozorila
Vsi modeli so že nekaj dni pred prihodom fronte kazali na burno vremensko
dogajanje s predvsem veliko količino padavin. Uradna meteorološka služba ARSO je
zato že 11. septembra ob 19. uri izdala prvo opozorilo pred bližajočo se hladno
fronto:
Močne padavine in ohladitev v noči s srede na četrtek
V noči s srede na četrtek bo Slovenijo zajela izrazita hladna fronta, ob tem bo nad
severnim Sredozemljem nastalo tudi ciklonsko območje.
Že pred prihodom hladne fronte bodo v sredo, 12.9.2012, popoldne in zvečer po
Sloveniji nastajale nevihte, lahko tudi z močnejšimi nalivi. Od srede zvečer do četrtka
zjutraj bo v večjem delu države v približno 12 urah padlo od 50 do 100 mm padavin.
Meja sneženja se bo ponoči spustila do okoli 1300 m nad morjem. V visokogorju bo
do četrtka zjutraj lahko zapadlo od 25 do 50 cm snega.
Ob prehodu fronte v prvem delu noči lahko ob obali zapiha močna tramontana, ki se
bo sredi noči obrnila v burjo. Burja z najmočnejšimi sunki od 90 do 120 km na uro bo
na Primorskem pihala do četrtka dopoldne, nato pa bo nekoliko oslabela.
Vremensko društvo Zevs
37
To opozorilo so naslednji dan ob 9. uri zjutraj še dopolnili oz. osvežili:
Meja sneženja se bo ponoči spustila do okoli 1100 m nad morjem. V visokogorju bo
do četrtka zjutraj lahko zapadlo od 25 do 50 cm snega.
Predvideno naraščanje rek
Danes popoldan in v noči na četrtek bodo reke v večjem delu države pričele
naraščati. Naraščanje rek bo hitro in izdatno zlasti v zahodni, jugozahodni, južni in
osrednji Sloveniji. Ponoči in v četrtek zjutraj bodo reke zlasti na območjih Zasavja,
Posavja in Posotelja, v porečju Krke, Kolpe in Reke dosegle velike letne pretoke,
ponekod lahko presežejo opozorile vrednosti. Reke drugod po Sloveniji bodo dosegle
velike letne pretoke. Ob močnejših lokalnih nalivih lahko narastejo tudi manjši
vodotoki.
Plimovanje morja bo danes ponoči povišano. Med 19. in 21. uro lahko morje poplavi
nižje dele obale.
Slika 45: Napoved modela GFS o količini pričakovanih padavin ob prehodu izrazite
hladne fronte. Pričakovala se je večja količina padavin. Vir:
http://www.wetterzentrale.de/
Vremensko društvo Zevs
38
Potek vremena pri nas
V ponedeljek 10. in v torek 11. septembra je pri nas še prevladovalo delno jasno
vreme, občasno pa je bilo na nebu že več oblačnosti. Predvsem v torek popoldne je
v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije nastalo nekaj stacionarnih ploh in
neviht, v katerih je lokalno padlo tudi okoli 20 mm dežja. Precej toplo je bilo, saj so
tudi ponekod v notranjosti države beležili temperature okoli 30 stopinj Celzija.
V noči na sredo 12. septembra se je oblačnost od zahoda počasi že gostila. V
sosednji Furlaniji – Julijski krajini je že zjutraj nastala močna nevihta, ki je oslabljena
dosegla tudi zahodno Slovenijo. Na vzhodu je bilo sprva še delno jasno, precej toplo
s temperaturami do okoli 27 stopinj C in do večera še povečini suho. Na zahodu pa
so se pojavljale padavine, deloma so bile to tudi nevihte. Padavine so se na zahodu
zvečer okrepile in postopno zajele vso državo.
Ponoči se je ohladilo, meja sneženja se je spustila do okoli 1500 metrov nadmorske
višine. Na Primorskem je zapihala zmerna do močna burja. V četrtek 13. septembra
dopoldne so padavine od zahoda začele slabeti in v večjem delu države do večera
tudi že večinoma ponehale. Hladno je bilo, saj so bile najvišje dnevne temperature v
notranjosti države le okoli 10 stopinj C. Predvsem na jugovzhodu je v noči na petek
14. septembra še občasno rahlo deževalo, nato pa so do petkovega jutra padavine
ponehale tudi tam. Na zahodu se je ponekod že delno zjasnilo.
Slika 46: Radarska slika padavin 11. septembra ob 14.30 po lokalnem času. Prve
nevihte v zahodni Sloveniji. (Vir: Arso)
Vremensko društvo Zevs
39
Slika 47: Radarska slika padavin 12. septembra ob 20.00 po lokalnem času.
Padavine se širijo proti vzhodu. (Vir: Arso)
Vremensko društvo Zevs
40
Slika 48: Na Primorskem je po prehodu hladne fronte zapihala zmerna do močna
burja. Hitrosti so v metrih na sekundo. Na najbolj izpostavljenih mestih je občasno v
sunkih dosegla hitrost 120 km/h (33 m/s), Vir: Arso
Slika 49: Nekatere reke so dosegle velike letne pretoke. Reka Kolpa je popoldne 13.
septembra presegla opozorilno vrednost in v manjšem obsegu poplavila, a je zvečer
že pričela upadati. V manjšem obsegu je poplavila tudi reka Dravinja, Vir: Arso
Vremensko društvo Zevs
41
Količina padavin
V precejšnjem delu države so bile padavine obilne, v manj kot 24 urah je večinoma
padlo med 50 in 100 mm padavin. V Dupljah je padlo 104,4 mm dežja, v Grižah pri
Žalcu 90 mm, na vremenski postaji Laško – Lahomšek pa 87,5 mm. Najmanj dežja
so beležile nekatere vremenske postaje na severovzhodu naše države. V Slaptincih
pri sv. Juriju ob Ščavnici je padlo 45,9 mm dežja, na VP Žvab pri Ormožu pa 50,4
mm dežja. Podatke za več vremenskih postaj pa si lahko ogledate v spodnji
preglednici.
Višek padavin je bil v sredo 12. septembra zvečer in v noči na četrtek 13. septembra.
Tekom četrtkovega dopoldneva pa so padavine od zahoda počasi slabele in do
večera večinoma ponehale, najkasneje v noči na petek na jugovzhodu države.
Predvsem v delu jugovzhodne Slovenije je v četrtek čez dan še padlo med 10 in 25
mm dežja, drugod pa manj.
Sicer količina padavin, ki je padla ob tej fronti predvsem za zahodno Slovenijo ni nič
posebnega, je bila pa vsekakor dobrodošla, saj je po dežju ob koncu avgusta in v
začetku septembra še nekoliko popravila stanje podzemnih vod, ki so bile po zelo
sušnem obdobju marsikje rekordno nizke.
Padec temperature
Hladna fronta je Sloveniji prinesla tudi občutno ohladitev. 13. septembra je bilo v
primerjavi z dnevom prej v večjem delu države ob 15. uri za 7-8 stopinj hladneje, na
vzhodu pa tudi več kot 10 stopinj C hladneje. Še boljša je primerjava z 11.
septembrom. V primerjavi s tem datumom je bilo 13. septembra ponekod skoraj 20
stopinj C manj. Podatki o temperaturah za nekatere vremenske postaje ZEVS so
zbrani v spodnji tabeli.
VREMENSKA
POSTAJA
Bohinjska Bistrica
Kočevje Trata
Kranjska Gora
Orešje pri Ptuju
Nova Gorica
Maribor
Novo mesto
Vrhnika
Ljubljana Koseze
Temperatura 11.9. Temperatura 12.9. Temperatura 13.9.
ob 15. uri
ob 15. uri
ob 15. uri
27,9
17,1
10,3
27,6
19,2
10,0
25,2
16,3
8,0
29,6
25,3
11,1
29,4
17,7
16,4
29,7
24,3
10,9
28,4
22,9
9,4
24,2
18,8
10,3
28,2
19,1
9,9
Vremensko društvo Zevs
42
Graf 1: Časovni potek temperature zraka 2 m nad tlemi na izbranih meteoroloških
postajah Zevs v noči na 13. september. Na grafu se lepo vidi hiter padec temperature
ob prehodu hladne fronte na vremenskih postajah Ptuj, Trebnje in Gradišče nad
Pijavo Gorico. Medtem je bil padec temperature v Kranjski Gori in Podljubelju precej
manj izrazit in veliko bolj postopen. Vir: Arhiv Zevs
Vremensko društvo Zevs
43
Prehod hladne fronte v sliki in besedi
Slika 50: Nad slovensko obalo naj bi po poročanju očividcev nastala vodna tromba,
ki se je pomaknila tudi na kopno in v Izoli za sabo pustila razdejanje.
"Pojav nastane ob močnih nevihtah, ko prihaja do močnega dviganja zraka, v
vertikalni smeri celo s hitrostmi 100 km/h. Ob tem, podobno kot v domačem lijaku pri
odtekanju vode, prihaja do rotiranja zraka in nastanka trombe. Takrat lahko veter na
obodu trombe pri bolj razvitih tornadih piha tudi s hitrostmi krepko čez 200 km/h in v
zrak z veliko močjo srka vse, kar ni trdno povezano s tlemi, material pa nato odloži
več sto metrov ali celo nekaj kilometrov stran."
Je pa to pojav, ki deluje na razmeroma ozkem območju, širina pri dnu lijaka je od
nekaj 10 do največ sto metrov."Verjetnost, da te zadane, je tako precej majhna, če
pa te, je 'hudič'." je za časnik Žurnal 24 ob tej novici povedal Branko Gregorčič iz
Arsa.
Vir: žurnal 24
Vremensko društvo Zevs
44
Slika 51: Meja sneženja se je ob prehodu hladne fronte spustila do okoli 1500
metrov.
Sicer se niso uresničile napovedi vremenoslovcev, ki so dan prej napovedovali sneg
na 1100 metrih je pa kljub temu pod goro Olševo na Koroškem (1929 m) zapadlo
nekaj centimetrov snega. Vir: 24ur.com
Vremensko društvo Zevs
45
Slika 52: Snežilo je tudi na Kredarici (2514 m) in na Vršiču (1611 m), sneg pa se je
mešal med dež tudi na Rogli (1492 m). Na Kredarici je do 13. septembra do 20. ure
skupaj zapadlo 20 cm snega. Vir: ARSO
Vremensko društvo Zevs
46
Slika 53: 12. septembra okoli 22.30 je na območju Gorenjske najverjetneje zaradi
udara strele v daljnovod prišlo do izpada električne energije. Foto: Marko Korošec
Oskrba z električno energijo je bila motena ali prekinjena pri več kot 50.000
odjemalcih. Brez elektrike so tako ostali odjemalci na območju občin Bled, Bohinj,
Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj,
Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in
Žirovnica. Šlo je za največji izpad elektrike na območju Gorenjske v zadnjih desetih
letih, saj je bilo brez napajanja celotno območje Gorenjske od Medvod do Kranjske
Gore.
Slika 54: Močno deževje je zajelo tudi Hrvaško. Največ dežja je padlo v Reki. Po
podatkih Ogimeta je bila Reka v četrtek 13. septembra 2012 z 200 litri dežja na
kvadratni meter najbolj deževno mesto na svetu (vsaj od uradnih vremenskih postaj).
Vremensko društvo Zevs
47
Slika 55: Po vsakem dežju … rastejo gobe. Gobarska sezona je po tem deževju bila
na vrhuncu. Vir: www.gobe.si
Količina padavin na amaterskih postajah v obdobju 12-13.9.2012
VP Podljubelj 775 m.n.m. = 147 mm
Bočna-G. Grad 440 m.n.v. = 105,3 mm
VP Duplje - 450 m.n.m. = 104,4 mm
VP Griže pri Žalcu 299 m.n.v.= 90 mm
VP Laško - Lahomšek 420 m.n.v. = 87,5 mm
Velenje 390 m.n.m. = 87mm
VP Leskovec pri Krškem 182 m.n.m. = 80,4 mm
VP Radomlje 332 m.n.m. = 80,3 mm
VP Slivnica pri Mariboru 292m = 79,0 mm
VP Ruše 296m =78,0mm
PP Domžale 297m= 77,4 mm
VP Šentjošt nad Horjulom 640 m.n.m. = 77,2 mm
VP Orešje pri Ptuju 240 m.n.v.= 76,2 mm
VP Petrovče 250 m.n.m. = 75,1 mm
VP Ljubljana-Polje 278 m.n.v.= 75 mm
VP Rakitna 827 m.n.m. = 74 mm
VP Luče pri Grosupljem 320 m.n.m. = 73,6 mm
Laze pri Logatcu 542 m.n.m. = 72 mm
VP Trbovlje - Nasipi 289 m.n.v. = 71,1 mm
VP Ptuj Prelog 225 m.n.v. = 71 mm
Ptuj- Ljudski vrt 285 m.n.v.=70,6mm
VP Gradišče - Brkini 590 m.n.v. =69,1 mm
Vremensko društvo Zevs
48
VP Podgorje-Kamnik 387 m.n.m. = 68,8mm
VP Mestni vrh pri Ptuju 320 m.n.v.=68,4mm
VP Rudnica, 405 m.n.v. = 68,3 mm
Ljubljana-Center 298m = 68 mm
Planina pri Rakeku - Nart 520 m= 66,6 mm
VP Ljubljana Koseze 305 m.n.v.= 65,8 mm
VP Tezno-Maribor 267 m.n.v. = 64 mm
Planina pri Rakeku 465m = 63,1 mm
VP Gradišče nad Pijavo Gorico 527 m.n.v.= 62,2 mm
VP Žiri 482 m.n.v. = 59,2 mm
VP Planina pri Cerknem 570 m.n.v. = 59 mm
VP Ravna pri Ligu 516 m.n.v. = 58,8 mm
VP Trnje, Škofja Loka 395 m.n.v.= 56,4 mm
VP Cven - Prlekija 275 m.n.v. = 52,9 mm
VP Žvab pri Ormožu 291 m.n.v. = 50,4 mm
VP Nova Gorica 103m = 47,4 mm
Slaptinci - Sv. Jurij ob Ščavnici 206 m.n.v. = 45,9 mm
Grafični prikaz padavin na izbranih postajah. Pripravil Gregor Štuhec (@mraz).
Članek sta pripravila: Rok Nosan (@ribncan, opis), urejanje Matej Štegar
(@mat89)
Vremensko društvo Zevs
49
Opis vremenske postaje Radomlje
Prvo vremensko postajo, ki je sicer merila le temperaturo, vlažnost in zračni tlak, sem
dobil v 8. razredu osnovne šole kot darilo za rojstni dan, saj me je že takrat zanimalo
vreme. Čez nekaj let so mi kupili nekoliko boljšo in natančnejšo vremensko postajo,
ki je merila tudi padavine ter smer in hitrost vetra. Na žalost ta vremenska postaja ni
imela priklopa na računalnik, poleg tega pa so se pokazale številne pomanjkljivosti in
težave s strojno opremo, zato sem jo kasneje prodal.
Pred približno dvema letoma pa sem se odločil za nakup dveh novih vremenskih
postaj s priklopom na računalnik, z namenom, da bi vremenske podatke objavljal tudi
na spletu. To idejo sem dobil, ko sem na internetu našel spletno stran vremenskega
društva ZEVS, kjer so se povezali lastniki amaterskih vremenskih postaj, katerih
podatke sem lahko v živo spremljal. Te vremenske postaje so bile postavljene na
različne načine in z različno amatersko ali polprofesionalno strojno opremo.
Eno od svojih vremenskih postaj oz. njene merilce sem najprej začasno postavil na
čim bolj primerno lokacijo, ki sem jo lahko našel. Kmalu za tem sem začel z
meritvami in objavo le-teh na različnih spletnih servisih kot so npr. Awekas in
Weather Underground, kjer se podatki prek posebne programske opreme samodejno
osvežujejo. Danes je v takšne vremenske skupnosti na spletu povezanih na tisoče
vremenskih postaj z vsega sveta.
Kljub temu, da je vremenska postaja delovala, in da so bili podatki na spletu, sem
želel merilne naprave bolj primerno postaviti in izdelati svojo spletno stran, kjer bi bili
podatki objavljeni.
Vremenska postaja Radomlje je sedaj sestavljena iz dveh tipov oz. modelov strojne
opreme, in sicer TE831X, iz katere podatke pošiljam na spletno stran in WS2350, ki
jo imam za rezervo in kontrolo.
Radijska vremenska postaja TE831X
Vremenska postaja služi prikazu različnih izmerjenih vrednosti vremenskih
spremenljivk kot so notranja in zunanja temperatura ter vlažnost zraka, količina
padavin, hitrost vetra in smer vetra. Senzorji brezžično pošiljajo izmerjene podatke
na bazno postajo, ki se jo prek USB priključka da priklopiti na računalnik.
Vremensko društvo Zevs
50
Tehnični podatki:
● Sprejemna (notranja) enota vremenske postaje
Temperatura:
- obseg merjenja: -5 °C do +50 °C
- točnost: +/- 1 °C
- resolucija: 0,1 °C
Zračna vlaga:
- obseg merjenja: 0 % do 99 % relativne zračne vlage
- točnost: +/- 5 % (v območju od 25 do 80 %)
- resolucija: 1 %
Zračni tlak:
- obseg merjenja: 500 hPa do 1100 hPa
- točnost: +/- 5 hPa
- resolucija: 0,1 hPa
Splošno:
- PC priključek: USB 1.1
● Zunanji senzor za temperaturo in zračno vlago
Temperatura:
- obseg merjenja: -20 °C do +60 °C
- točnost: +/- 1 °C
- resolucija: 0,1 °C
Zračna vlaga:
- obseg merjenja: 0 % do 99 % relativne zračne vlage
- točnost: +/- 5 % (v območju od 25 do 80 %)
- resolucija: 1 %
Splošno:
- oddajna frekvenca: 433 MHz
- domet signala: do 100 m v odprtem prostoru
- ciklus prenosa: cca. vsakih 47 sekund
● Merilec smeri ni hitrosti vetra
- območje merjenja smeri vetra: 0 ° do 360 °
- smerna točnost: +/- 11,25 °
- smerna resolucija: 22,5 °
- območje merjenja hitrosti vetra: 0 km/h do 199,9 km/h
- točnost: +/- 2 km/h
- resolucija: 0,16 km/h
- oddajna frekvenca: 433 MHz
- domet signala: do 30 m
- ciklus prenosa: cca. vsakih 33 sekund
Vremensko društvo Zevs
51
● Dežni senzor
- obseg merjenja padavin na uro in 24 ur: 0,0 do 1999,9 mm
- obseg merjenja na teden in mesec: 0 do 19999
- točnost: odstopanje +/- 5 %
- resolucija: 0,6578 mm
- oddajna frekvenca: 433 MHz
- domet signala: do 30 m
- ciklus prenosa: cca. vsakih 183 sekund
Slika 56: Radijska vremenska postaja TE831X
Vremensko društvo Zevs
52
Slika 57: Vremenska postaja WS2350 (levo) in TE831X (desno)
Pri WS2350 so senzorji med seboj povezani s telefonskim kablom, ki je med
merilcem padavin in oddajnikom (merilcem temperature in vlage) speljan pod zemljo,
med vetromerom in senzorjem pa je kabel v drogu, na višini 2 m po zraku speljan do
približno 2 m oddaljene vremenske hišice. Pri postaji TE831X so vsi senzorji
brezžični in tako neodvisni drug od drugega. Postavitev je bila zato tudi precej
enostavnejša.
Izboljšave in potek postavljanja vremenske postaje
Iskanje primerne lokacije za postavitev vremenske postaje
Prva stvar, ki jo vsak potrebuje za postavitev vremenske postaje, je seveda primerna
lokacija. To pomeni travnato površino in primerno oddaljenost od objektov (v kolikor
je to seveda mogoče). Na našem dvorišču je bilo že vsaj približno primerno lokacijo
zelo težko najti. Možnih lokacij za postavitev merilnih instrumentov ni bilo veliko, bolj
natančno, bili sta samo dve. Prva možnost je bila vrt, vendar tega proti jugu in
vzhodu obdaja kar precej visoka hiša, proti zahodu pet visokih jelk in nasploh je
povsod precej zelenja in dreves. To je za postavitev vremenske hiške, predvsem pa
merilca smeri in hitrosti vetra povsem neprimerno.
Ostala mi je samo še ena lokacija, sicer malo boljša, ampak še vedno ne odlična.
Čeprav je bila tam naša hiša proti jugozahodu še vedno precej blizu, še bližje pa
sosedova zidana lopa, pa je bilo proti severu, severozahodu in jugu precej bolj
odprto. Proti severu in severozahodu je bilo polje, kar ugodno vpliva na meritve
temperature in vetra, proti jugu pa tlakovan parkirni prostor, ki sicer na meritev
temperature ne vpliva najbolje, je pa vsaj brez ovir za veter. Tam je bilo tudi že nekaj
travnate površine, ki pa sem jo še malo podaljšal v parkirni prostor.
Vremensko društvo Zevs
53
Izdelava vremenske hišice
Osnova za izdelavo lastne vremenske hišice so bili načrti za originalne hišice,
kakršne uporabljajo na Agenciji RS za Okolje. Pri načrtovanju in izdelavi vremenske
hišice mi je pomagal oče, ki se ukvarja z lesom ter ima zato veliko dobrih idej in
rešitev.
Osnovna oblika oz. videz je pri moji hišici seveda ostal enak originalu, sem pa malo
pomanjšal mere. Odločil sem se, da bo dolžina 40 cm, širina 45 cm, višina
sprednjega dela skupaj z nogami pa 60 cm. Širino štirih navpičnih stebričkov sem
pustil na 5×5 cm, kot v originalu, osem vodoravnih pa sem zožal na 4×5 cm.
Notranjost hiške je bila tako visoka 32 cm in široka 35 cm, noge pa so bile dolge 7
cm. Tudi vrata v velikosti 34×37 cm z okvirjem iz dveh navpičnih (34×4×5 cm) in
dveh vodoravnih (37×4×5 cm) delov so se lepo prilegala. Stene vremenske hišice so
narejene iz dvojnih (notranjih in zunanjih) lamel, širine 3 cm, ki so med seboj
oddaljene 3 cm.
Zunanje lamele so obrnjene navzven in postavljene pod kotom, da odbijajo sončno
svetlobo, oziroma da sončnim žarkom preprečujejo vstop v notranjost hiške. Notranje
lamele so obrnjene navznoter in zapolnjujejo prostor na notranji strani med zunanjimi
lamelami. Vse lamele so na stebričke pritrjene z mozniki. Dno hiške se izdela iz treh
letev in je na sredini povzdignjeno, kar pomeni, da sta dve letvi ob strani na nižjem
nivoju, ena na sredini pa malo višje, zaradi boljšega pretoka zraka.
Osnovni načrt je bil tako končan in izdelava hišice se je lahko začela. Ker ima oče v
svoji delavnici različne stroje za obdelavo lesa, je bila izdelava hišice hitrejša in
enostavnejša. Za vpetje lamel na stebričke sva konce lamel oblikovala v nekakšne
podolgovate moznike in v stebričkih naredila utore. Glavni izziv je bila dvojna streha,
pri kateri sva sproti improvizirala, vendar se je na koncu dobro obneslo. Pod streho
na sprednji strani, torej nad prečko nad vrati, sva dodala še tri dodatne lamele, kot je
tudi v originalu. Vremenska hišica je tako že dobivala svojo končno obliko. Na koncu
sva pritrdila še spone za vrata in ključavnico, da se instrumente v hišici lahko
zaklene. Na okvirju vrat sva naredila utore, da so se lepo zapirala, in jih nato pritrdila
na hišico.
Ko je bila vremenska hišica končana, je sledilo barvanje. Pobarval sem jo s tremi
nanosi vodoodporne bele barve. Ko se je prva plast posušila, sem s finim brusilnim
papirjem celotno hišico pobrusil, da sem jo zgladil in odstranil nepravilnosti v barvi
(razne delce in mušice, ki so se med sušenjem pridno lepile na barvo). To sem
naredil tudi za drugim nanosom barve, tretji nanos pa je bil končen.
In kot vsaka prava vremenska hišica, je tudi moja potrebovala stojalo. Stojalo je
praviloma sestavljeno iz štirih glavnih nog in osmih prečk (štiri spodaj in štiri zgoraj),
ki noge držijo skupaj. Najprej sem naredil načrt stojala, kakršen naj bi bil videti na
koncu, in preštel vse dele, ki jih potrebujem za izdelavo.
Z očetom sva se odločila stojalo narediti iz aluminijastih L-profilov, za prečke pa bi
uporabila manjše, kotne profile. Noge stojala naj bi bile zaradi boljše stabilnosti rahlo
ukrivljene oz. pod kotom navzven, povsem zgoraj pa ravne, da se tja lahko pritrdi
hišica. Tako sem na mestu, od koder naprej bi bila noga pod kotom, z žago za kovino
na obeh straneh malo zarezal, da se je tam dalo aluminij lepo upognit. To sem
naredil pri vseh štirih nogah. Oče je potem noge peljal k bližnjemu avtomehaniku, ki
je spodaj na vse štiri noge prilotal kvadratne ploščice, s pomočjo katerih se bo
kasneje stojalo lahko pritrdilo na vodoravno površino. Za postavitev stojala je bilo
potrebno dobiti primerne dolžine prečk za zgoraj in spodaj in stojalo sestaviti skupaj.
Ko je stojalo stalo samo od sebe, ga je bilo treba še malo naravnati.
Vremensko društvo Zevs
54
Izdelava zaklona za termometer 5 cm nad tlemi
Izdelava tega zaklona ni bila pretirano težka. Največji problem pri merjenju
temperature 5 cm nad tlemi je pozimi, ko zapade npr. 20 cm snega in je potem ta
merilec pod snegom. Pravilno pa je, da je termometer vedno 5 cm nad površino, v
takšnem primeru 5 cm nad snegom. In ravno pozimi je merjenje te spremenljivke
najbolj zanimivo, saj se ob jasnih in mirnih nočeh, ko je na tleh snežna odeja, zrak tik
nad snegom močno ohlaja.
Tako je takrat temperatura 5 cm nad tlemi lahko tudi 3 ali več °C nižja od tiste 2 m
nad tlemi. Seveda pa to ne velja, če je merilec pod snegom. V navodilih Agencije RS
za Okolje piše, da je treba v primeru sneženja ali snežne odeje višino zaklona s
termometrom prilagoditi. Torej merilec ne sme biti fiksen 5 cm nad tlemi, ampak se
naj bi ga dalo premaknit višje.
Da bi našel kakšno rešitev, sem malo brskal po kleti in delavnici ter med vso ropotijo
našel dvodelno zložljivo metlo. Metlo oz. omelo sem odstranil s palice, zložljivo palico
pa uporabil kot »dvigalo« za termometrski zaklon. Tega sem naredil iz navadne bele
plastične posode in ga (narobe obrnjenega) pritrdil na zložljivo palico. Sedaj je bilo
treba palico samo še zapičiti v zemljo na primerno mesto in v zaklon pritrdit
temperaturni senzor.
Izdelava droga za merilce vetra
Po pravilih mora biti merilec smeri in hitrosti vetra na višini 10 m nad tlemi. Ampak
postavljati in imeti na dvorišču 10-metrski drog ni ravno enostavno. Skoraj noben
lastnik amaterske vremenske postaje nima tako visokega droga. Običajno imajo
anemometre na slemenu strehe ali na nižjih drogovih. Tudi sam sem imel merilec
vetra nekaj časa na slemenu strehe, prejšnjega pa na na približno 2,5 m visokem
drogu. Pri tej novi postavitvi pa sem se odločil za približno 7 m visok drog, kar je tudi
precejšnja višina.
Tako visok drog pa za svojo stabilnost potrebuje jeklene vrvi oz.»zajle«. Običajno se
takšni drogovi ali antene napnejo s tremi ali štirimi jeklenimi vrvmi. V mojem primeru
so tri čisto dovolj, sploh zato, ker je potem potrebno še vsako pritrditi v tla. Kmalu
sem našel nov problem: 7 m visok vetromer je za človeka povsem nedostopen, pri
vetromeru postaje TE831X, ki je brezžična, pa je potrebno tudi menjati baterije. In
nasploh se lahko kaj pokvari, zato je nujno treba imeti kadarkoli dostop do vseh
merilcev. Ampak tudi za ta problem sem našel rešitev. Narediti je treba pregiben
drog. Torej drog mora biti sestavljen iz dveh delov, ki bi bila povezana, in tako bi se
dalo zgornji del droga podreti oz. prevrniti bliže tlom. Oba droga morata biti spojena
skupaj s spono, da se potem zgornji del lahko nagne za 90° navzdol.
Izdelava droga za merilec padavin
Za merilec padavin je načeloma vseeno kako in kje je postavljen. Važno je, da okoli
njega in predvsem nad njim ni ovir. Od tal mora biti toliko dvignjen, da se kapljice ne
odbijajo od tal v lijak dežemera. Poleg tega ne sme biti zraven v višini lijaka kakšne
druge površine, iz kjer bi se kapljice lahko odbijale v lijak, saj bi to pomenilo preveliko
izmerjeno količino padavin. Glavno je, da je merilec padavin postavljen ravno, torej
pravokotno z nebom, in ne postrani.
Pri dolžini droga za nosilec dežemera sem se odločil za 1,5 m, saj ga bo šlo v zemljo
nekaj več kot 0,5 m. Torej dežemer bo ob končni postavitvi na višini nekje med 0,5 in
1 m. Na vrhu droga je pritrjena okrogla plastična plošča, na kateri bo kasneje
postavljen predelan dežemer od vremenske postaje TE831X. Zraven sem pritrdil še
nosilec za merilec padavin od WS2350 in skozi ploščo zvrtal večjo luknjo za kabel in
več manjših luknjic za odtekanje vode, ki bo tekla skozi dežemer.
Vremensko društvo Zevs
55
Predelava in ogrevanje dežemera
● Kako deluje elektronski dežemer oz. merilec padavin?
Elektronski merilci padavin, s kakršnimi merijo padavine vse digitalne amaterske
vremenske postaje pa tudi profesionalne, so narejeni iz posode oz. površine kamor
padajo padavine, v notranjosti pa imajo nekakšno tehtnico, ki deluje na principu
vzvoda. Tehtnica ali »vagica« je od strani videti kot trikotna posodica, ki je na sredini
ločena na dva prekata. Padavine, ki se zajamejo na površini dežemera, stečejo skozi
lijak v notranjost merilca. Tam se voda zbira v enem od prekatov vagice, in sicer v
tistem, ki je takrat dvignjen. Ko se ta prekat napolni z vodo in postane pretežak, se
vagica prekucne, pri tem pa padec prekata z vodo zazna senzor, ki je nameščen
poleg vagice. V vagici je majhen magnetek, in vsakič, ko se ta zapelje mimo tuljave v
senzorju, se sproži pulz napetosti, ki ga dežemer zazna kot določeno količino
padavin. Ko se vagica prekucne, voda, ki je bila v njej skozi mrežo na dnu dežemera
odteče ven. Sedaj je na vrhu drugi prekat vagice in zgodba se ob prisotnosti padavin
ponovi.
● Zakaj predelava dežemera?
Vremenske postaje za amatersko uporabo imajo natančnost merjenja padavin oz.
resolucijo običajno od 0,5 mm do 1 mm. To pomeni, da se za vsak padec enega
izmed prekatov vagice v dežemeru, zabeleži vrednost npr. 0,5 mm. Takšno resolucjo
imajo npr. vse »WS« postaje, TE831X ima natančnost 0,7 mm, »WMR« postaje pa
imajo celo 1 mm.
Da se v vagici nabere dovolj vode za 0,5 mm padavin, je pri rahlem rosenju potrebno
kar nekaj časa oz. kar precej kapljic dežja. Samo za primer, če recimo rahlo rosi 1
uro in je že vse mokro, dežemer z natančnostjo 0,5 mm še vedno ne bo zaznal
padavin. Podobno je pri pomladanskih ali poletnih kratkotrajnih plohah, kjer lahko
pade zelo malo dežja, vendar je vse mokro in so padavine seveda bile. Veliko je
padavinskih dni, ko pade manj kot 0,5 ali manj kot 1 mm dežja. Agencija RS za
Okolje ima merilce padavin z natančnostjo 0,1 mm, čeprav oni posebej štejejo tudi
padavinske dni z več kot 1 mm padavin.
Tudi pri amaterskih postajah se s predelavo dežemera da doseči natančnost 0,1 mm.
Vsak dežemer ima določeno površino kamor se »lovijo« dežne kapljice, ki nato
odtekajo v notranjost dežemera na vagico. Ta površina je lahko okrogla (WMR
postaje), pravokotna (WS2300/50) ali elipsasta (TE831X). Za lovljenje padavin je
najboljša okrogla oblika, saj nima ostrih robov, od koder bi se kapljice lahko bolj
odbijale, poleg tega pa dež včasih pada tudi postrani (pod nekim kotom), in v
takšnem primeru se pri pravokotni obliki nekaj dežja, ki bi sicer pri navpičnem
padanju padel v dežemer, izgubi.
Logično pravilo je tudi: bolj globok je »lonec« v katerega pada dež, manj kapljic se bo
pri močnih padavinah (debelih kapljah) odbilo ven. Recimo dežemera postaj WS2350
in TE831X sta precej položna in plitva, zato se pri močnih padavinah opazi, da se
nekatere kapljice, ki bi sicer morale priti na vagico, odbijejo ven iz površine
dežemera. Potem so tu tudi težave pri snežnih padavinah itd.
Da bi se tem težavam izognili in obenem izboljšali natančnost dežemera, le-tega
nekoliko predelamo oz. dodelamo. Če izračunamo površino na kateri se lovi dežne
kapljice pri resoluciji, ki jo ima določena postaja, lahko to površino povečamo za
določeno vrednost, s tem pa zmanjšamo vrednost resolucije oz. povečamo
natančnost meritve.
Vremensko društvo Zevs
56
Tukaj je konkreten primer izračuna za predelavo dežemera vremenske postaje
WS2350 na natančnost 0,1 mm.
WS2350 ima dežemer v obliki pravokotnika z merami:
- dolžina: 12,6 cm
- širina: 5,6 cm
Iz tega naredim izračun površine, na kateri se zajema padavine:
12,6 cm x 5,6 cm = 70,56 cm2
Natančna resolucija dežemera WS2350 je 0,518 mm na vsak nihaj vagice. Za
natančnost 0,1 mm moramo površino za 5,18-krat povečati.
70,56 x 5,18 = 365,5 cm2
Sedaj je treba dobljeno površino spraviti v površino kroga, ker je okrogla oblika
dežemera najprimernejša za lovljenje padavin.
Da lahko najdemo okroglo posodo, ki bo imela takšno površino, moramo izračunati
polmer oz. premer kroga.
p ¿ π r2
r
2
=

365,5
π
p
π
r2 =
r
2
= 116,34
r=
√ 116,34
r = 10,8 cm
Premer našega predelanega dežemera mora biti 21,6 cm.
To je bil enostavnejši primer za WS2350, čeprav v praksi tega dežemera potem
nisem predelal. Pri TE831X je treba namesto pravokotnika izračunati površino elipse,
saj je originalna površina za zajemanje padavin v obliki elipse. Nadaljnji postopek
izračuna je enak.
Za začetek predelave dežemera je bilo treba najti posodo, ki bo imela premer točno
toliko, kot sem izračunal. V vrtnarski trgovini sem med plastičnimi lonci našel posodo
s pravim premerom, za povrh pa je bila še bele barve. Da bodo vse padavine, ki
bodo padle v območje posode, stekle v dežemer, sem potreboval tudi lijak. Izdelava
zunanjosti oz. ohišja za dežemer je čisto poljubna. V tej fazi predelave pa pride na
vrsto tudi obvezna namestitev ogrevanja v dežemer.
Vremensko društvo Zevs
57
Slika 58: Plastični lonci in lijak za predelavo dežemera
● Zakaj je ogrevanje dežemera obvezno?
Če hočemo padavine meriti tudi pozimi, potrebujemo ogrevan dežemer. Če tega
nimamo, naši podatki o padavinah niso niti pravilni niti primerljivi npr. z uradnimi
meteorološkimi postajami, saj letnim padavinam manjka večina tiste vode, ki je padla
v trdnem agregatnem stanju. Je že res, da se sneg tudi enkrat stali, in da takrat
dežemer zabeleži količino padavin, vendar te padavine niso zabeležene takrat, kadar
so v resnici padle, ampak šele takrat, ko se stalijo, kar je seveda narobe.
Kot drugo pa, ko pade večja količina snega v relativno kratkem času, se na
dežemeru nabere kupček, ki odpade iz dežemera, ko je prevelik. Poleg tega se sneg
oprijema tudi robov dežemera in od tam hitro odpade. Ob tem lahko zaključim, da če
želimo imeti natančne podatke, brez ogrevanega dežemera ne gre.
Za namestitev ogrevanja v dežemer sem uporabil samolepilno grelno folijo za
ogrevanje površine zunanjega avtomobilskega ogledala, ki deluje na napetosti 12 V
in greje s temperaturo približno 50 °C. V kompletu se kupi dve grelni foliji velikosti
10×6,5 cm. Da bi lahko te folije priklopil na omrežno napetost, sem moral kupit tudi
transformator iz 220 V na 12 V in seveda kabel, ki bi ga potegnil iz moje sobe do
mesta, kjer bo postavljen dežemer.
Vremensko društvo Zevs
58
Slika 59: Z aluminijasto folijo obdan lijak in grelna folija
Slika 60: Grelna folija, pritrjena na lijak
Vremensko društvo Zevs
59
Slika 61: Spodnji, vmesni in zgornji lonec za predelavo dežemera ter lijak z grelno
folijo
Slika 62: Začasno sestavljeni deli predelanega dežemera
Vremensko društvo Zevs
60
Predelava dežemera na boljšo resolucijo ima tudi nekaj pomislekov oz. možnih slabih
učinkov, predvsem pri večji povečavi površine za natančnost 0,1 mm (npr. iz 1 mm
na 0,1 mm). Težave so sicer malo verjetne in bi lahko nastale le izjemoma ob zelo
močnih padavinah. Takrat lahko namreč v večji lonec pade tudi veliko vode naenkrat,
ki pa ne more tako hitro odteči iz lijaka skozi vagico. Voda tako vagico popolnoma
zalije, pri tem se vagica upočasni ali skoraj ustavi in voda tako steče mimo, ne da bi
bila zabeležena. Tako je lahko zabeleženih manj padavin, kot jih je v resnici padlo,
vendar pa je takšen skrajen primer zelo malo verjeten.
Podatke o padavinah iz predelanega dežemera je najbolje nekaj časa natančno
spremljati in tudi primerjati s podatki npr. dodatnega analognega merilca padavin, ki
se ga da kupit že za nekaj evrov. Primerja se jih tudi s podatki drugih zanesljivih
vremenskih postaj v okolici ali pa z najbližjo uradno meteorološko postajo. Predvsem
je pomembno, da se izmerjene vrednosti približno ujemajo z analognim merilcem ali
postajo v okolici pri umirjenem deževju. Takrat je namreč količina padavin bolj
enakomerno razporejena, kar pomeni, da bo imela bližnja vremenska postaja zelo
podobno količino padavin. Tudi odbijanje kapljic iz »sosednjih« in analognih
dežemerov je pri umirjenem deževju minimalno. Če se tu pokažejo prevelika
odstopanja, gre najverjetneje za napako samega dežemera, še bolj verjetno pa za
napako v njegovi predelavi.
Pri konvektivnih padavinah (plohe, nevihte, lokalni močni nalivi) se količina padavin
zelo hitro spreminja iz kraja v kraj, predvsem pri t.i. stacionarnih ali pulznih nevihtah.
Zato takšni pogoji niso ravno primerni za primerjavo podatkov z vremenskimi
postajami, ki so več kot 1 km oddaljene od naše.
In na splošno moramo vsa opazovanja ter preverjanja zanesljivosti svojih merilnih
naprav, ki jih primerjamo s sosednjimi postajami, izvajati v »umirjenem« vremenu.
Tudi sam sem takoj testiral svoj na novo predelan dežemer. Rezultati so bili dobri in
zanesljivi, dežemer se je dobro obnesel tudi pri močnejših padavinah, saj so bila
odstopanja minimalna.
Resolucija meritve padavin se sicer ob predelavi dežemera na konzoli vremenske
postaje ne spremeni, tako da zaradi povečanja površine dežemera postaja kaže
veliko preveč padavin. Ampak kdo pa še danes gleda na konzolo vremenske postaje,
ko pa imamo vse priklopljeno na računalnik in tam z različnimi programi obdelujemo
podatke. V programu za zajem in obdelavo vremenskih podatkov se v primeru
predelave dežemera vnese kalibracijski oz. korekcijski faktor padavin. To je številka s
katero bo program množil vsako vrednost padavin, ki jo bo dobil iz vremenske
postaje. Številko dobimo, če staro površino (površino originalnega dežemera) delimo
z novo površino.
Program WsWin, ki ga uporabljam za zajem podatkov, ima to rešeno tako, da je
osnovni oz. privzet kalibracijski faktor za katerokoli postajo 1 (ena). Če je npr. na
WsWin priklopljena postaja WS2350, bo korekcijski faktor pri 0,518 mm, kolikor je
vrednost enega padca prekata vagice, ena. Če smo dežemer WS2350 predelali na
natančnost 0,1 mm, bo korekcijski faktor tako 0,193.
Primer uporabe korekcijskega faktorja za predelan dežemer WS2350 na natančnost
0,1 mm:
Vagica se 12-krat prekucne, torej zabeleži 12 × 0,518 mm padavin, kar je za postajo
6,216 mm. Ampak, ker je naš dežemer predelan, vemo, da v resnici pomeni vsakih
0,518 mm približno 0,1 mm. Torej je padlo približno 1,2 mm padavin.
Vremensko društvo Zevs
61
Sedaj pa za izračun uporabimo korekcijski faktor, tako kot to počne program:
6,216 × 0,193 = 1,199688 je približno 1,2 mm
Natančnost padavin se v programu kaže samo na eno decimalno mesto, zato se
vrednost zaokroži.
Postavitev instrumentov
Na terenu sem najprej izbral primerno lokacijo za vremensko hišico, in sicer na
skrajnem severnem robu prostora, ki je bil namenjen za postavitev vremenske
postaje. Hišica naj bi gledala v smeri sever-jug, pri tem pa naj bi bila streha nagnjena
proti jugu. Vse to sem tudi sam upošteval. Prostor za vetromer sem izbral približno 2
m vzhodno do jugovzhodno od vremenske hišice. Ker je bilo zahodno od hišice blizu
drevo, sem se odločil, da bom merilec padavin malce oddaljil, za primer, če pri
nevihti z močnim vetrom dež nese zelo postrani, da ne bi drevo zadržalo kapljice
dežja. Tako sem določil lokacijo za postavitev dežemera približno 5 m južno do
jugovzhodno od vremenske hišice.
Slika 63: Lokacija vremenske postaje Radomlje
Vremensko društvo Zevs
62
Slika 64: Postavljena vremenska hišica
Vremensko društvo Zevs
63
Vremensko društvo Zevs
64
Slike 65, 66 in 67: Drog in merilci vetra
Slika 68: Postavitev predelanega in ogrevanega dežemera TE831X ter dežemera
WS2350
Vremensko društvo Zevs
65
Slika 69: Postavitev zaklona za termometer 5 cm nad tlemi
Vremensko društvo Zevs
66
Slika 70: Celotna vremenska postaja
Vremensko društvo Zevs
67
Ko je bila celotna vremenska postaja postavljena in povezana z računalnikom, sem
dokončno izdelal in objavil tudi svojo spletno stran, kjer so objavljeni vremenski
podatki. Pri izdelavi spletne strani so mi veliko pomagali člani ZEVS-a in uporabniki
ZEVS foruma. Hvala vam!
Podatki vremenske postaje Radomlje so dosegljivi na spletnem naslovu:
http://radomlje.zevs.si/
Slika 71: Spletna stran vremenske postaje Radomlje
Pripravil: Domen Svetlin (Domček)
Vremensko društvo Zevs
68
Nevihta 24. 9. 2012 Ptuj, Orešje pri Ptuju
Zvečer se je iz jugozahoda približevala nevihtna linija. Zato sem se odpravil na prvi
nočni čejs. Sprva sem mislil nevihtno linijo počakat pri Termah Ptuj, vendar sem si
zadnji čas premislil in sem se zapeljal na majhen hribček (panorama) Vičava, ki leži
zraven bivše vojašnice. Razgled na prihod nevihte je bil odličen
Ob okoli 21:15 se je začelo bliskat v smeri Celja, nevihtna linija je hitro potovala.
Tako je ob okoli 21:30 že začelo kapljat, glavnina nas je zajela ob 21:42.
Odboji nevihte so bile med 45-50dbz. Ker je bil prehod hiter nisem mogel narest več
posnetkov, zato sem še doma iz balkona nekaj poslikal. V nevihti je padlo 4,8mm
dežja, max. inteziteta je bila 55,6mm/h ob 22:12. Veter je dosegal na vremenski
postaji okoli 35km/h, na bližnji Arso postaji, ki je bolj na odprtem pa kar 69km/h.
Nevihta je ponehala ob okoli 23:15. Med 00:00-1:30 še malo deževalo padlo je še
dodatnih 2,0mm dežja, skupaj tako torej 6,8mm.
Slika 72: Opozorilo meteoalarma pred nevihtami.
Vremensko društvo Zevs
69
Slika 73: Še moja približna lokacija(krogec)
Slika 74: Moja prva CG-jevka
Vremensko društvo Zevs
70
Slika 75: Tale mi je najlepša
Slika 76: Slika je posneta doma iz balkona
Pripravil: Matej Štegar (mat89)
Opozorilo: To je le kratek izsek iz celotne reportaže. Celotna reportaža je na voljo
na naslovu: http://forum.zevs.si/index.php/topic,4736.msg208891.html
Vremensko društvo Zevs
71
Vremenska statistika za mesec September 2012
Preglednica 1: Temperatura in relativna vlažnost zraka
Vroči
dnevi
Povp.
rel.
vlaga
[%]
Min. rel.
vlaga
[%]
5
0
81
39
0
14
1
78
35
0
0
13
1
80
33
/
/
/
/
/
/
/
28,3
4,4
0
0
7
0
/
/
14,77
24,7
5,2
0
0
0
0
81,82
44
299
16,9
29,9
4
0
0
8
0
80
35
Komenda
334
15,8
29,9
2,9
/
/
10
84
42
Kranjska Gora
800
13,49
26,2
1,3
0
0
1
0
81,7
37
Leskovec pri Krškem
182
17,33
30,7
4,2
0
0
14
2
52
13
Ljubljana Koseze
305
16,09
28,4
4,4
0
0
7
0
80,64
39
Ljubljana Polje
278
16,12
30,1
3,8
0
0
9
1
78,15
40
Logatec
483
16,1
26,3
2,9
0
0
3
0
82,5
42
Luče pri Grosupljem
320
14,8
28,9
2,8
0
0
5
0
83
/
Maribor - Tezno
267
16,7
29,2
5,2
0
0
10
0
80
35
Nova Gorica
103
19,1
31,2
9,2
0
0
11
2
75
24
Novo Mesto
190
16,32
28,5
3,9
0
0
8
0
85
45
Orešje pri Ptuju
240
16,9
30,1
3,6
0
0
12
1
81,58
37
Planina pri Cerknem
570
16
27,3
6,6
0
0
2
0
81
37
Planina pri Rakeku
465
15,5
28,8
3,3
0
0
5
0
/
/
Planina pri Rakeku
-Nart
520
15
27,8
2,1
0
0
4
0
/
/
Podgorje - Kamnik
387
15,6
26,6
4,4
0
0
5
0
72
40
Podljubelj
775
14,3
25,4
4,6
0
0
1
0
70
37
Ptuj - Ljudski vrt
285
17,1
29,7
4,7
0
0
9
0
66,5
38
Radomlje
332
14,9
27,3
3,2
0
0
4
0
87
44
Ravna pri Ligu
516
17,25
28,5
8,3
0
0
6
0
75
36
Rudnica
405
16,28
27,9
4,4
0
0
5
0
80
43
Šentjošt nad
Horjulom
642
15,2
24,6
6,2
0
0
0
0
80
44
Trbovlje - Nasipi
289
16,75
30,1
4,9
0
0
9
1
81
39
Trnje - Škofja Loka
395
15,5
27,8
4,7
0
0
7
0
85
37
Vrhnika
307
16,6
27,8
5
0
0
6
0
81
39
Žiri
482
14,4
24,1
5,3
0
0
0
0
90
51
Žvab pri Ormožu
291
17,62
31,2
5,6
0
0
10
1
74
26
VREMENSKA
POSTAJA
Nadm.
višina
[m]
Povp.
temp.
[°C]
Maks.
temp.
[°C]
Min.
temp.
[°C]
Hladni
dnevi
Ledeni
dnevi
Topli
dnevi
Bohinjska Bistrica
509
14,9
28,5
2,9
0
0
Cven - Gomila
175
16,9
31,4
3,2
0
Cven - Trate
175
17,2
31,3
3
Domžale
297
/
/
Duplje
460
15,6
Gradišče nad
Pijavo Gorico
527
Griže pri Žalcu
Legenda:
Povp. temp. - povprečna mesečna temperatura
Maks. temp. - maksimalna mesečna temperatura
Min. temp. - minimalna mesečna temperatura
Hladni dnevi - število dni z najnižjo dnevno temp. pod 0 °C
Ledeni dnevi – število dni z najvišjo dnevno temp. pod 0°C
Vremensko društvo Zevs
Topli dnevi - število dni z najvišjo dnevno temperaturo višjo
ali enako 25 °C
Vroči dnevi - število dni z najvišjo dnevno temperaturo višjo
ali enako 30 °C
/ - ni podatka
72
Preglednica 2: Mesečne padavine
VREMENSKA POSTAJA
Nadm.
višina
[m]
Mesečne
padavine
[mm]
Max.
dnevne
padavine
[mm]
Število
nevihtnih
dni
Število dni s
padavinami
nad 0,1 mm
Max. višina
snežne
odeje [cm]
Število dni
s snežno
odejo ob 7.
uri
Bohinjska Bistrica
509
262,1
102,6
/
10
0
0
Cven - Gomila
175
94,2
40,4
3
10
0
0
Cven - Trate
175
112
49,6
3
10
0
0
Domžale
297
214,1
69,2
3
13
0
0
Duplje
460
186,8
89,7
/
9
0
0
Gradišče nad Pijavo
Gorico
527
164,63
62,1
/
11
0
0
Griže pri Žalcu
299
182,5
53,5
/
10
/
/
Komenda
334
170,3
43,9
2
11
Kranjska Gora
800
/
/
/
/
0
0
Leskovec pri Krškem
182
211,9
67
/
12
0
0
Ljubljana Koseze
305
162,59
39,36
2
11
0
0
Ljubljana Polje
278
217,9
64,8
5
14
0
0
Logatec
483
212,7
64,8
2
11
0
0
Luče pri Grosupljem
320
195
53
/
11
0
0
Maribor - Tezno
267
147
49,5
2
11
0
0
Nova Gorica
103
113
35,4
/
14
0
0
Novo Mesto
190
307,1
75,9
/
23
0
0
Orešje pri Ptuju
240
141,6
46,8
4
11
0
0
Planina pri Cerknem
570
136
49
/
15
0
0
Planina pri Rakeku
465
188,3
55,2
/
10
0
0
Planina pri Rakeku -Nart
520
180,7
/
/
10
0
0
Podgorje - Kamnik
387
138,4
41.1
3
13
0
0
Podljubelj
775
320
90
/
13
0
0
Ptuj - Ljudski vrt
285
135,9
47,5
4
8
0
0
Radomlje
332
173,3
44,5
6
13
0
0
Ravna pri Ligu
516
138
48,4
5
15
0
0
Rudnica
405
197,4
52,9
6
11
0
0
Šentjošt nad Horjulom
642
158
53,8
4
13
0
0
Trbovlje - Nasipi
289
186,6
52,4
2
12
0
0
Trnje - Škofja Loka
395
125
41,4
3
15
0
0
Vrhnika
307
210,6
59,4
3
15
/
/
Žiri
482
133
42
/
13
0
0
Žvab pri Ormožu
291
82,5
39,6
3
10
0
0
Vremensko društvo Zevs
73
Preglednica 3: Hitrost vetra in zračni tlak
Povp.
Maks.
zračni
zračni
tlak [hPa] tlak [hPa]
Min.
zračni
tlak
[hPa]
VREMENSKA
POSTAJA
Nadm.
višina
[m]
Bohinjska Bistrica
509
1015
1024
1001
Cven - Gomila
175
1015
1025
1001
Cven - Trate
175
1016,4
1026,6
Domžale
297
/
Duplje
460
Gradišče nad
Pijavo Gorico
Povp.
hitrost
vetra
[km/h]
Maks.
hitrost
vetra
[km/h]
Maks.
sunek
vetra
[km/h]
Prevlad.
smer vetra
35,3
SV
5,3
45
J
1002
4,8
/
53,1
JZ
/
/
/
/
/
/
/
/
/
2,1
/
24,5
/
527
1017,39
1027,3
1004,8
3,63
33,48
/
/
Griže pri Žalcu
299
1017
1027
1004
3,2
33,8
45,7
JZ
Komenda
334
1016
1025
1001
0,3
22,7
Kranjska Gora
800
925,65
933,6
912,5
0,86
46,08
/
/
Leskovec pri Krškem
182
1015,4
1025,9
1002,1
3,2
36
47,9
SZ
Ljubljana Koseze
305
1017,25
1026,6
1003,7
2,19
38,88
/
/
Ljubljana Polje
278
1016
1025
1002
/
/
/
/
Logatec
483
1017
1026
1003
3,8
31,7
41,8
V
Luče pri Grosupljem
320
1016
1025,5
1001,4
1,4
30,6
45
JV
Maribor - Tezno
267
1016,5
1025,9
1002,2
2,2
29,3
43,4
JZ
Nova Gorica
103
1014,6
1024,4
1000,2
2,3
29
62,8
JV
Novo Mesto
190
1016,5
1026,5
1002,8
2,16
37,08
53,82
V-SV
Orešje pri Ptuju
240
1016,67
1026,7
1002,8
1,5
/
41,8
Z
Planina pri Cerknem
570
1016
1025,6
1002
1,3
17,7
53
V
Planina pri Rakeku
465
/
/
/
4,3
32
51,5
J-JV
Planina pri Rakeku
-Nart
520
/
/
/
2,9
32,4
/
J
Podgorje - Kamnik
387
1017,5
1026,8
1003
0,2
16,8
20,9
V-SV
Podljubelj
775
1014,7
1024,9
1000,6
5,3
28,8
43,6
J-JV
Ptuj - Ljudski vrt
285
1018
1030
1006
2,2
15,2
36
J
Radomlje
332
1015,6
1024,9
1002,4
2
18,1
36,7
S-SZ
Ravna pri Ligu
516
1014,6
1023,9
1000,1
1,4
22,5
40,2
J
Rudnica
405
1016,8
1027,5
1002,9
1,2
48,6
/
Z-SZ
Šentjošt nad Horjulom
642
1018
1027
1004
4
27,4
67,6
V-SV
Trbovlje - Nasipi
289
1016,5
1026
1002
1,6
33,8
/
S-SZ
Trnje - Škofja Loka
395
1015,9
1025,1
1001,7
1,1
24,1
48,3
JZ
Vrhnika
307
1014
1024
1001
0,2
27,7
Žiri
482
1016,8
1026,1
1002,4
0,92
28,9
51,4
/
Žvab pri Ormožu
291
/
/
/
4,8
35,6
43,9
S
Z-JZ
Z-JZ
Pripravil: Matic Cankar (matic19)
Vremensko društvo Zevs
74
Žvab pri Ormožu
Žiri
Vrhnika
Trnje - Škofja Loka
Trbovlje - Nasipi
Šentjošt nad Horjulom
Rudnica
Ravna pri Ligu
Radomlje
Ptuj - Ljudski vrt
Podljubelj
Podgorje - Kamnik
Planina pri Rakeku -Nart
Planina pri Rakeku
Planina pri Cerknem
Orešje pri Ptuju
17,33
16,9
16,7
16,0916,1216,1
15,8
15,6
14,8
14,77
13,49
Novo Mesto
Nova Gorica
Maribor - Tezno
Luče pri Grosupljem
Logatec
Ljubljana Polje
Ljubljana Koseze
Leskovec pri Krškem
Kranjska Gora
Komenda
Griže pri Žalcu
14,9
Gradišče nad Pijavo Gorico
16,9 17,2
Duplje
Domžale
Cven - Trate
20
Cven - Gomila
15
Bohinjska Bistrica
Povprečna mesečna temperatura [°C]
25
19,1
17,62
17,25
17,1
16,75
16,6
16,3216,9 16
16,28
15,5 15 15,6
15,5
15,2
14,9
14,4
14,3
10
5
0
30,1
3,2
4,4
6,2
4,9 4,7
5
Žvab pri Ormožu
24,6
Žiri
6,6
Vrhnika
2,1
28,5 27,9
Trnje - Škofja Loka
9,2
Trbovlje - Nasipi
25,4
Šentjošt nad Horjulom
27,3
Rudnica
29,7
Ravna pri Ligu
4,4 4,6 4,7
Radomlje
3,3
26,6
Ptuj - Ljudski vrt
27,8
Podljubelj
2,9 2,8
3,9 3,6
28,8
Podgorje - Kamnik
26,3
27,3
Planina pri Rakeku -Nart
5,2
30,1
Planina pri Rakeku
4,2 4,4 3,8
28,5
Planina pri Cerknem
1,3
31,2
Orešje pri Ptuju
2,9
28,9 29,2
Novo Mesto
10
Nova Gorica
28,4
Maribor - Tezno
4
30,1
Luče pri Grosupljem
26,2
Logatec
5,2
30,7
Ljubljana Polje
28,3
Ljubljana Koseze
29,9 29,9
Leskovec pri Krškem
24,7
Kranjska Gora
3
4,4
Komenda
31,4 31,3
Griže pri Žalcu
25
Gradišče nad Pijavo Gorico
30 28,5
Duplje
Domžale
2,9 3,2
Cven - Trate
Cven - Gomila
5
Bohinjska Bistrica
Absolutni mesečni temperaturni ekstremi [°C]
35
31,2
27,8 27,8
24,1
20
15
8,3
5,3 5,6
0
Žvab pri Ormožu
Žiri
Vrhnika
Trnje - Škofja Loka
Trbovlje - Nasipi
Šentjošt nad Horjulom
Rudnica
Ravna pri Ligu
Radomlje
Ptuj - Ljudski vrt
Podljubelj
Podgorje - Kamnik
Planina pri Rakeku -Nart
Planina pri Rakeku
Planina pri Cerknem
Orešje pri Ptuju
Novo Mesto
Nova Gorica
Maribor - Tezno
Luče pri Grosupljem
Logatec
Ljubljana Polje
Ljubljana Koseze
Leskovec pri Krškem
Kranjska Gora
Komenda
Griže pri Žalcu
Gradišče nad Pijavo Gorico
Duplje
Domžale
Cven - Trate
Cven - Gomila
Bohinjska Bistrica
Število dni v mesecu glede na temperaturo
Hladni dnevi
Topli dnevi
Vroči dnevi
16
14
12
10
8
6
4
2
0
94,2
Žvab pri Ormožu
125
Žiri
113
Vrhnika
138
Trnje - Škofja Loka
197,4
Trbovlje - Nasipi
173,3
Šentjošt nad Horjulom
135,9
Rudnica
138,4
Ravna pri Ligu
188,3
180,7
Radomlje
307,1
Ptuj - Ljudski vrt
350
Podljubelj
Podgorje - Kamnik
141,6136
Planina pri Rakeku -Nart
Planina pri Rakeku
217,9
212,7
195
Planina pri Cerknem
112
Orešje pri Ptuju
147
Novo Mesto
150
Nova Gorica
162,59
Maribor - Tezno
Luče pri Grosupljem
211,9
Logatec
250
Ljubljana Polje
186,8 182,5
164,63 170,3
Ljubljana Koseze
214,1
Leskovec pri Krškem
Kranjska Gora
Komenda
Griže pri Žalcu
Gradišče nad Pijavo Gorico
Duplje
200
Domžale
Cven - Trate
100
Cven - Gomila
Bohinjska Bistrica
Skupna mesečna višina padavin [mm]
320
300
262,1
186,6
210,6
158
133
82,5
50
0
43,6
20,9
16,8
33,8
28,8
27,4
27,7
22,5
Žvab pri Ormožu
51,5
Žiri
36 36,7
Vrhnika
47,9
Trnje - Škofja Loka
40,2
Trbovlje - Nasipi
70
Šentjošt nad Horjulom
60
Rudnica
22,7
Ravna pri Ligu
29,3 29
Radomlje
32 32,4
Ptuj - Ljudski vrt
37,08 41,8
Podljubelj
17,7
Podgorje - Kamnik
20
Planina pri Rakeku -Nart
30,6
53
Planina pri Rakeku
53,82
Planina pri Cerknem
31,7
43,4
Orešje pri Ptuju
46,08
Novo Mesto
45
Nova Gorica
41,8
Maribor - Tezno
38,88
Luče pri Grosupljem
36
Logatec
24,5
Ljubljana Polje
33,48 33,8
Ljubljana Koseze
45,7
Leskovec pri Krškem
53,1
Kranjska Gora
30
Komenda
50
Griže pri Žalcu
35,3
Gradišče nad Pijavo Gorico
Duplje
Domžale
45
Cven - Trate
Cven - Gomila
40
Bohinjska Bistrica
Maksimalna hitrost in sunek vetra [km/h]
Max. sunek vetra
Max. hitrost vetra
80
67,6
62,8
48,6
48,3
51,4
43,9
35,6
28,9
24,1
15,2
18,1
10
0
Zemljevid amaterskih vremenskih postaj po Sloveniji
Objavljamo zemljevid vremenskih postaj, katerih lastniki redno vpisujejo statistične
podatke v tabelo za mesečni bilten.
Slika 77: Zemljevid amaterskih vremenskih postaj po Sloveniji
Vremensko društvo Zevs
80
V prejšnji številki smo že objavili seznam vseh postaj, katerih lastniki so označeni kot
člani društva ZEVS. Med urejanjem septembrske številke biltena, smo v uredništvu
našli še nekaj novih povezav, zato ponovno objavljamo celoten seznam povezav do
spletnih strani postaj.
VP Lendavske Gorice
http://lendavske-gorice.zevs.si/podatki/custom.html
VP Cven
http://www.vreme.tikve.com
VP Ptuj-Prelog
http://vreme.prelog.org/
VP Orešje pri Ptuju
http://ptuj.zevs.si/Current_Vantage.htm
Ptuj -Ljudski vrt
http://ptuj-lv.zevs.si/ptuj.html
VP Mekotnjak
http://fredek.net/hp/
Leskovec pri Krškem
http://leskovec.zevs.si/
VP Sladki Vrh
http://vreme.hobby-site.com/
Maribor-Tabor
http://www.vremenskapostaja.com/
Rudnica(Podčetrtek)
http://rudnica.zevs.si/custom.html
VP Žvab pri Ormožu
http://vp-zvab.zevs.si/
Laško Lahomšek
http://www2.arnes.si/~mrozma/vreme/lasko/lasko.htm
Petrovče
http://www2.arnes.si/~mrozma/vreme/petrovce/petrovce.htm
Griže pri Žalcu
http://grize.zevs.si/podatki/custom.html
Birna vas
http://birna-vas.zevs.si/custom.html
Trbovlje
http://trbovlje.zevs.si/podatki/custom.html
Izlake
http://www.vreme-info.si/vremeizlake/
Spodnje Kraše
http://spodnje-krase.zevs.si/postaja.html
Vinji Vrh
http://vinjivrh.zevs.si/podatki/custom.html
Družinska vas
http://druzinskavas.zevs.si/podatki/custom.html
Novo mesto
http://novomesto.zevs.si/
Kočevje-Trata
http://kocevje-trata.zevs.si/podatki/custom.html
Topol
http://freeweb.siol.net/azmangr/index.html
Trebnje
http://www.wunderground.com/weatherstation/WXDailyHistory.asp?ID=ISLOVENI21
Vremensko društvo Zevs
81
Luče pri Grosupljem
http://freeweb.siol.net/dmiklic3/awekas/custom.html
Gradišče nad Pijavo Gorico
http://vreme.zajcek.org/gradisce/
Ljubljana Koseze
http://vreme.zajcek.org/koseze/
Kranjska Gora
http://vreme.zajcek.org/krgora/
Rakek
http://www.vreme-rakek.webs.com/
Planina pri Rakeku/Nart
http://www.wunderground.com/weatherstation/WXDailyHistory.asp?ID=INARTPLA2
Planina
http://planina.zevs.si/
Vrhnika
http://www.unitermal.com/
Moste pri Komendi
http://freeweb.t-2.net/moste/
Šentjošt nad Horjulom
http://sentjost.zevs.si/Current_Vantage.htm
Krtina
http://www.krtina.com/vreme/vpvstop.asp
Trnje -Škofja Loka
http://skofjaloka-trnje.zevs.si/Current_Vantage_Pro.htm
Stražišče pri Kranju
http://strazisce.zevs.si/
Podljubelj
http://vreme-podljubelj.zevs.si/
Bohinjska Bistrica
http://213.143.78.43/
Planina pri Cerknem
http://freeweb.siol.net/jagnje/index.htm
Zatolmin
http://zatolmin.zevs.si/vreme/Current_Vantage_Pro2.htm
Bovec
http://www.bovec-vreme.si/Novo/Current_Vantage_Pro.htm
Ravna pri Ligu
http://ravna.zevs.si/podatki/custom.html
VP casino venko Neblo
http://vreme.venko.si/
Biljana
http://www.bjana.net/
Nova Gorica
http://alanonline.eu/
Ajdovščina
http://ajdovscina.zevs.si/
Dutovlje
http://www.zevs.si/dutovlje/wx.html
Gradišče-Brkini
http://gradisce.zevs.si/custom.html
Kavaliči
http://www.klet-kavalic.si/vreme/
Vremensko društvo Zevs
82
Srednje-Jarše
http://srednje-jarse.zevs.si/
Dole nad Veliko Loko pri Grosupljem
http://vloka-gr.zevs.si/custom.html
Ravenska vas
http://ravenskavas.zevs.si/podatki/custom.html
Radomlje
http://radomlje.zevs.si
Trebnje
http://www.zimazakon.si/podatki/custom.php
Zbilje pri Medvodah
http://zbilje.zevs.si/custom.html
Žiri
http://vodek.info/davis/index.php
Duplje
http://duplje.zevs.si/index2.html
Vremensko društvo Zevs
83
Meteorološki podatki s teh meteoroloških postaj so neuradni, meteorološke postaje
pa niso del državne mreže Agencije Republike Slovenije za Okolje.
Prikazani podatki so zgolj informativni in nimajo značaja uradnega podatka.
Podatke za mesečno statistiko so prispevali člani Vremenskega društva
ZEVS in uporabniki foruma.
Pri nastajanju biltena se moramo zahvaliti tudi ostalim članom in nečlanom
Vremenskega društva ZEVS.
Bilten je narejen na popolnoma ljubiteljski osnovi, za morebitne napake se vam
zato vnaprej oproščamo.
Mi vemo, kakšno bo vreme!
Vremensko društvo Zevs
84