»NAJEJMO SE MLEČNE ŽUPE ZA
NOVE UPE«
Seminarska naloga za 27. festival Turizmu pomaga lastna glava
Avtorji:
učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja Osnovne šole Vransko-Tabor
in Podružnične osnovne šole Tabor
Mentorice:
Katja Završnik, prof. umetnostne zgodovine
Polona Miklavc, prof. slovenščine in univ. dipl. muzikologinja
Ina Gržina, prof. likovne vzgoje
Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja:
Matej Černe, 7. a
Lara Novak, 7. c
Eva Homšak Godler, 7. a
Tim Novak, 7. c
Zala Križnik, 7. b
Matevž Lesjak, 7. c
Ajla Đafić, 7. b
Matic Matko, 7. c
Erika Orehovec, 7. a
Tibor Zupan, 8. c
Anja Brezovnik, 7. b
Nina Kreča, 8. c
Urška Šmajs, 8. a
Miha Drolc, 8. c
Alja Pečovnik, 8. a
Tomaž Marko, 8. c
Špela Sakelšek, 8. b
Tadej Vengust, 8. c
Patricija Kukec Hraščički, 8. b
David Kreča, 8. c
Valerija Golob, 9. b
David Sevšek, 8. c
Karolina Kos, 9. b
Anja Vranič, 8. c
Sarah Selenić Rajhart, 9. a
Klavdija Ažman, 9. c
Ana Kokovnik, 9. a
Sergeja Bec, 9. c
PODATKI O ŠOLI
______________________________________________
Osnovna šola Vransko-Tabor
Podružnična šola Tabor
Vransko 23
Tabor 21
3305 Vransko
3304 Tabor
Telefon: 03 703 23 70
Telefon: 03 703 21 80, 03 703 21 85
Faks: 03 703 23 80
Spletna stran: http://www.os-vransko.si
E-pošta: [email protected]
2 POVZETEK ................................................................................................................................................ 4 UVOD .................................................................................................................................................... 5 ANKETA ............................................................................................................................................... 6 Rezultati ankete ................................................................................................................................... 6 Analiza ankete ..................................................................................................................................... 8 MLEČNA »ŽUPA« ............................................................................................................................... 9 Mlečna »župa« po naše ........................................................................................................................ 9 Lokalna poimenovanja ...................................................................................................................... 11 TURISTIČNI PRODUKT oz. IDEJNA ZASNOVA ....................................................................... 12 Naslov prireditve ............................................................................................................................... 12 Kratka predstavitev prireditve ............................................................................................................ 12 Cilji prireditve ................................................................................................................................... 12 Ciljne skupine .................................................................................................................................... 13 Kdaj se bo prireditev odvijala? ........................................................................................................... 13 Potek prireditve ................................................................................................................................. 13 Pedagoški programi ........................................................................................................................... 15 Oglaševanje prireditve ....................................................................................................................... 16 Finančni vir prireditve ....................................................................................................................... 16 Izdelava reklamnega materiala ........................................................................................................... 16 Maskota ............................................................................................................................................. 18 NAŠA STOJNICA NA TRŽNICI ..................................................................................................... 19 ZAKLJUČEK ....................................................................................................................................... 20 PRILOGI ............................................................................................................................................. 21 3 POVZETEK V seminarski nalogi smo raziskovali jedilnike oz. jedi pred in med 2. svetovno vojno ter
po njej, in sicer tako vsakodnevne in nedeljske kot tudi praznične jedi. Poleg jedi v domačem
okolju nas je zanimala tudi prehrana v šoli. V namen raziskave smo oblikovali anketni
vprašalnik, ki ga je ustrezno rešilo 10 vprašanih, starih od 80 do 85 let, ki so v času otroštva
živeli v kmečkem okolju na območjih Vranskega in Tabora ter se življenja v teh obdobjih še
spomnijo.
Na podlagi ankete smo ugotovili, da se jedilniki v vseh treh navedenih obdobjih niso
bistveno razlikovali, prav tako ni opaznejših razlik med vsakodnevnimi in nedeljskimi
jedilniki. Le v času praznikov so imeli na jedilnikih tudi dodatne praznične jedi, npr. potico,
ob veliki noči suho meso in hren, ki jih poznamo tudi danes.
Anketa je pokazala, da so v vseh treh obdobjih pogosto jedli mlečne jedi, predvsem
mlečno juho oziroma t. i. mlečno »župo«. Zato smo podrobneje raziskali načine priprave te
jedi, ki so jih poznali včasih, ter lokalna poimenovanja mlečne juhe, kar je predstavljeno tudi v
pričujoči seminarski nalogi.
V času raziskovanja smo se odločili, da naš turistični produkt pripravimo in na
Vranskem ter v Taboru organiziramo prireditev, ki bo posvečena mlečnim izdelkom oz.
natančneje mlečni »župi«. Seminarska naloga tako prinaša tudi idejno zasnovo omenjene
prireditve.
Ključne besede: jedi pred in med 2. svetovno vojno ter po njej, Vransko, Tabor, mlečna
»župa«, prireditev
4 UVOD
Majhni in malo večji otroci pogosto radi prisluhnemo pripovedovanju babic in dedkov
ter starejših znancev o tem, kako so živeli včasih. Pogosto nam pripovedujejo o radostih, pa
tudi o tegobah življenja nekje (nam že) v davni preteklosti. V okviru izbirnega predmeta
turistična vzgoja smo se zato odločili, da jim nekoliko podrobneje prisluhnemo in jih
povprašamo, kaj so jedli v času svojega otroštva in odraščanja. Ob kulinaričnih dobrotah, s
katerimi nas razvajajo in jih znajo pripraviti le »naše babice«, so nas tako s pripovedovanjem
popeljali v čas njihove mladosti.
Te pridobljene informacije so predstavljale glavni vir za pisanje seminarske naloge, ki
smo jo razdelili na štiri glavna poglavja: v prvem so prikazani rezultati ankete; temu sledi
podrobnejša predstavitev mlečne »župe«, ki se je v omenjenem času pogosto pojavljala na
jedilnikih. V tretjem delu naloge je orisana idejna zasnova prireditve, na kateri bomo
predstavili mlečno »župo«, ter v četrtem opisan koncept naše stojnice v Celju na 27. festivalu
Turizmu pomaga lastna glava.
Namen naše naloge je spoznati kulinarične posebnosti območij Vranskega in Tabora v
obdobju pred in med 2. svetovno vojno ter po njej ter raziskati, katere vrste hrana se na
jedilnikih v tem času pojavi največkrat.
5 ANKETA
Ko smo izvedeli za letošnjo temo festivala Turizmu pomaga lastna glava Potuj z jezikom,
smo se z učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja podali na zanimivo pot po kulinariki
našega kraja. Ker pa o kulinaričnih značilnostih naših dveh občin vse premalo vemo, smo
sklenili, da v ta namen oblikujemo anketo, ki smo jo razdelili sovaščanom. Le tako smo dobili
vse odgovore, ki jih potrebujemo za pripravo zanimivega turističnega produkta.
Odločili smo se, da bomo raziskovali jedilnike pred in med 2. svetovno vojno ter po njej.
Zanimalo nas je, če se jedilniki v navedenih obdobjih kaj razlikujejo. Z učenci smo poiskali
nekaj naših sokrajanov, ki so stari 80 ali več let (in se dogodkov pred in med 2. svetovno vojno
ter po njej še spomnijo) ter jih povprašali po vsakodnevnih, nedeljskih in prazničnih jedilnikih
v navedenih obdobjih na območjih občine Vransko in občine Tabor.
Rezultati ankete
Pridobili smo 10 ustrezno rešenih anket, si so jih rešili prebivalci iz okolice Vranskega in
Tabora, stari od 80 do 85 let, ki so (v času otroštva) živeli v kmečkem okolju in se življenja v
teh obdobjih še spomnijo. Ankete so pokazale, da se jedilniki pred in med vojno ter po njej
niso bistveno razlikovali, prav tako nismo opazili razlik med jedilniki na območju Vranskega
in na območju Tabora, kar je zaradi neposredne bližine krajev tudi pričakovano.
Jedilniki med tednom so bili v vseh treh obdobjih podobni. Ti so pogosto vključevali
mlečne jedi, kruh ter ostala živila, ki so jih ljudje lahko pridelali sami doma (npr. krompir,
repa, zelje, fižol, meso). Malice in večerje ponekod niso jedli. Najpogostejše jedi med
tednom so bile sledeče:
1. Pred vojno:
•
zajtrk: kruh, bela kava, mleko, suho sadje, prežganka;
•
malica: največkrat sadje, bodisi suho bodisi sveže, mlečna juha, kruh, ponekod
pa malice niso jedli;
•
kosilo: juhe (krompirjeva, zelenjavna ...), zelje, repa, fižol, prepečenec;
6 •
večerja: kislo mleko, mlečna juha, kruh, krompir, sladki jabolčnik, ponekod pa
večerje niso jedli.
2. Med vojno:
•
zajtrk: žganci, bela kava;
•
malica: jabolčnik, kruh, meso, sadje, velikokrat malice sploh ni bilo;
•
kosilo: kisla juha, krompir, solata, fižol;
•
večerja: mleko, kruh, mlečna kaša, mlečna juha, večerje ponekod ni bilo.
3. Po vojni:
•
zajtrk: bela kava, kruh, sadje, marmelada in maslo oz. »puter«, žganci;
•
malica: velikokrat je ni bilo, če je bila, pa so jedli kruh in sadje;
•
kosilo: krompir, solata, juha, zelje, fižol, repa;
•
večerja: mleko, mlečna juha, kruh, bela kava, pečena jajca, hrenovke (zelo
redko).
Tudi med vsakodnevnimi (delavniškimi) in nedeljskimi jedilniki nismo opazili bistvenih
razlik. Tudi ob nedeljah so pred vojno namreč najpogosteje jedli mlečne jedi, kruh ter ostala
živila, ki so jih ljudje lahko pridelali sami doma (npr. krompir, repa, zelje, fižol, meso). Na
podlagi ankete smo ugotovili, da so bile najpogostejše nedeljske jedi pred vojno naslednje:
•
zajtrk: žganci, mleko ali čaj, kruh, marmelada, prežganka;
•
malica: kruh, suho meso, jabolčni sok, jabolka, salama, ponekod pa malice niso
jedli;
•
kosilo: meso, krompir, juha, solata, obara;
•
večerja: žganci, kava, čaj, mleko, mlečna juha, ostanki kosila; pri nekaterih
družinah so večerjo jedli le otroci.
Nedeljski jedilniki med vojno in po njej so bili podobni tistim pred vojno, le da so bili manj
obilni.
Kot smo pričakovali, pa so se jedilniki nekoliko razlikovali ob večjih praznikih (npr.
velika noč, miklavževanje, božič). Takrat so bile na jedilniku jedi, ki jih zasledimo tudi na
današnjih prazničnih jedilnikih, npr. potica, ob veliki noči hren, suho meso itd. Pred vojno so
bile najpogostejše praznične jedi sledeče:
•
zajtrk: kruh, bela kava ali mleko, klobasa, meso, zeljna solata;
•
malica: potica, suho meso ter ostale jedi, značilne za določen praznik;
7 •
kosilo: mesna juha, pražen krompir, zelje, hren, suho meso ter kakšni
priboljški;
•
večerja: čaj, kruh, jabolko, pečen kostanj ter ostanki od kosila.
Tudi med vojno ter po njej so bile praznične jedi bolj ali manj enake.
Poleg jedi v domačem okolju nas je zanimalo tudi to, kako je bila prehrana organizirana
v šoli oziroma kaj so otroci jedli v šolskem okolju. Na podlagi ankete smo ugotovili, da pred
vojno na območjih Vranskega in Tabora v šoli ni bilo organizirane prehrane, zato so jedli
tisto, kar so prinesli od doma; največkrat sta bila to kruh in kakšno sadje. Tudi po vojni malica
v šoli večinoma ni bila organizirana, zato so otroci jedli tisto, kar so prinesli od doma.
Analiza ankete
Anketa je torej pokazala, da med jedilniki v času pred in med vojno ter po njej ni bilo
opaznejših razlik. Smo pa v raziskavi na podlagi anketnega vprašalnika ugotovili, da so ljudje v
obravnavanem časovnem obdobju (tj. pred in med vojno ter po njej) pogosto jedli mlečne
izdelke, še posebej mlečno juho oz. mlečno »župo«, kar ni presenetljivo, saj obe občini, tako
Tabor kot Vransko, pretežno sestavlja kmečko prebivalstvo, ki se je ukvarjalo z živinorejo, zato
je bila pri vsaki hiši vsaj ena krava. Anketiranci so povedali, da se je pred in med vojno ter po
njej preživelo že, če si imel kravico in njivico, na katero si posejal pšenico in jeseni še ajdo.
Izhajajoč iz tega smo se odločili, da bomo podrobneje predstavili t. i. mlečno »župo«, in sicer
načine priprave te jedi ter različna narečna poimenovanja te juhe, ki so se pojavljala (in se še
vedno pojavljajo) na območjih Vranskega in Tabora.
8 MLEČNA »ŽUPA«
Mlečna »župa« po naše
Ko smo razmišljali o mlečni juhi ter o tem, kako bi jo lahko vključili v turistično
ponudbo, smo ugotovili, da to jed vse premalo poznamo. Zato je bila prva ideja učencev, da se
najprej sami preizkusimo v pripravi različnih mlečnih juh. Še prej pa smo za pripravo teh juh
potrebovali recept. Učenci so doma povprašali po starih receptih za različne vrste mlečne juhe.
Izbrali smo tri recepte:
Navadna mlečna »župa«
Ajdova mlečna »župa«
(za 4 osebe)
Mlečna »župa z ribano
kašo«
Iz 1 jajca in 6 žlic moke
6 žlic ajdove moke poliješ z Iz 1 jajca in bele moke
(OPOMBA: moko dodajaš
vrelo vodo in zmešaš. Ko se (ostre) narediš trdo testo, iz
po potrebi glede na velikost
zmes malo ohladi, dodaš jajce za katerega naribaš kašo, ki jo
jajca) oblikuješ »štrukeljce
vezavo, nato dodajaš belo ali zakuhaš v 8 dcl osoljenega
(farflce)« in jih zakuhaš v
črno
8 dcl osoljenega mleka, ki
»štrukeljce«. V slanem kropu vode.
mu dodaš 2 dcl vode.
»štrukeljce« kuhaš 10–15 minut. Soliš po potrebi.
Kuhaš 5 minut, da so
Odcediš.
»štrukeljci« kuhani.
Pogreješ 8 dcl mleka in 2 dcl slivami …).
moko
ter
oblikuješ mleka, ki mu dodaš 2 dcl
Okrasiš po želji (npr. s
vode, soliš.
Nato mleko naliješ v krožnik in
po želji vložiš kuhane ajdove
»štrukeljce«.
Odločili smo se, da poskusimo pripraviti vse tri vrste mlečne juhe: navadno mlečno juho s
»farflci« ali »štrukeljci«, mlečno »župo z ribano kašo« in ajdovo mlečno »župo«. Razdelili smo se v tri
skupine. Vsaka skupina je izdelala eno mlečno juho.
9 Izdelava »štrukeljcev«
Takole smo ribali kašo
Tudi fantje so se preizkusili v izdelavi »štrukeljcev« ali »farflcev«
Ko so bile juhe kuhane, je sledila dekoracija teh jedi, ki je prav tako pomembna, če
želimo, da drugi uživajo v hrani. Tibor se je takoj spomnil, da k ajdovim »štrukeljcem« odlično
podajo jabolka. Takoj se je lotil rezanja jabolka na rezine in z njimi okrasil ajdovo mlečno
»župo«.
Takole smo okrasili naše juhe
10 Juham smo dodajali različne dodatke: rozine, suhe slive, mlete lešnike. Najraje od vsega
pa so učenci v mlečno juho dajali kakav in sladkor.
Lokalna poimenovanja
Med spraševanjem naših babic po receptih mlečnih juh smo naleteli na različne izraze
oz. različna poimenovanja mlečne juhe, in sicer:
•
»oberšena« juha,
•
»obrošena« juha,
•
»močnk«,
•
mlečna »župa«.
Poleg tega smo zasledili tudi sledeča narečna poimenovanja za zakuho v mlečni juhi,
pripravljeno iz različnih vrst moke in jajc:
•
»farflci«,
•
»frfolci«,
•
»štrukeljci«.
11 TURISTIČNI PRODUKT oz. IDEJNA ZASNOVA
Odločili smo se, da za naš turistični produkt pripravimo in predstavimo idejno zasnovo
prireditve, posvečene mlečnim izdelkom oz. natančneje mlečni juhi.
Naslov prireditve
Za prireditev o mlečni juhi smo želeli naslov, ki bi že sam privabil ljudi k obisku te
prireditve. Tako smo viharili naše možgančke in najbolj zanimiva ideja se nam je zdela
»Najejmo se mlečne župe za nove upe«.
Kratka predstavitev prireditve
•
Poudarek bo na mlečnih izdelkih, še posebej na t. i. mlečni »župi« (jedi, ki so jo jedli
včasih);
•
ljudem bomo predstavili jed, ki so jo včasih jedli najpogosteje, in recepte za pripravo te
jedi;
•
ljudje bodo poskusili mlečno »župo« in nam povedali, če so jo že jedli (nam predstavili
vtise ...);
•
ljudje se bodo zabavali na različnih delavnicah (tema delavnic: mlečna »župa«).
Cilji prireditve
•
V kraj privabiti večje število turistov;
•
promocija domačega kraja (Vranskega in Tabora);
•
popularizacija mlečnih izdelkov in mlečne juhe kot produkta kmetijskega področja.
12 Ciljne skupine
Ciljne skupine, ki bodo obiskale prireditev, so ljudje, ki živijo v bližnji in širši okolici
Vranskega in Tabora, člani turističnih društev v okolici, kmetje iz bližnje okolice ter drugi
turisti. Prireditev bodo obiskale družine z otroki, saj bo na prireditvi mnogo aktivnosti,
posvečenih tudi najmlajšim.
Kdaj se bo prireditev odvijala?
Prireditev (oz. idejo o prireditvi), posvečeno mlečni juhi oz. »župi«, kot ji v naših krajih
rečemo narečno, bomo tako v občini Vransko kot v občini Tabor predstavili v okviru
občinskega praznika. V občini Tabor poteka občinski praznik v aprilu, in sicer 24. aprila, ko
organizirajo Šentjurski sejem. Na Vranskem je občinski praznik 11. maja; v mesecu maju se
vsako leto vrstijo najrazličnejše prireditve, med njimi bo tudi naša.
Potek prireditve
ČAS
DEJAVNOST
OPIS POSAMEZNIH DELOV
PRIREDITVE
14.00–14.30
Zbiranje ljudi pred Obiskovalcem postrežemo majhne prigrizke:
stojnico,
kruh (pekarna Vransko), sir, kumare.
majhni prigrizki
14.30–15.30
Predstavitev izdelave Obiskovalcem razdelimo recepte za mlečno juho
mlečne juhe
15.30–16.00
Pogostitev z mlečno Obiskovalci degustirajo različne vrste mlečne
juho
16.15–17.00
in predstavimo pripravo te juhe.
Nagradna igra
juhe.
Nagradna igra:
Na začetku prireditve dobijo vsi lističe, na
katerih je napisana številka. Ob koncu
13 prireditve izmed vseh številk izžrebamo samo
3.
Nagrade:
• nagrada: paket mlečnih izdelkov (mleko,
jogurt, sir, kisla in sladka smetana ter
maslo);
• nagrada: »banjica« sladoleda;
• 3. nagrada: obesek z motivom Vilija
Mlečka.
17.00–18.30
Odrasli: tekmovanje Tekmovanje v kuhanju mlečne juhe: na začetku
v
kuhanju
mlečne prireditve bomo zbirali prijave za tekmovanje,
juhe
tekmovalci bodo naredili juho brez receptov,
juho bomo kasneje ocenili.
Otroci:
pobarvanke, Delavnici: izdelovanje ovčke in priprava mlečne
delavnici,
juhe ter tekmovanje v postavljanju čim višjega
tekmovanje
stolpa iz koruznih storžev.
18.30–19.00
Delitev sladoleda
19.00–21.00
Zaključna prireditev
Predstavitev rezultatov tekmovanja, nastop
Mladinske folklorne skupine Mihtin Vransko.
14 Pedagoški programi
1. delavnica:
Izdelovanje ovčke
Potrebujemo:
•
tulce toaletnega papirja,
•
vato,
•
bel karton,
•
črno kosmato žico,
•
črn flomaster.
Postopek izdelave: Tulec toaletnega papirja polepimo z vato in na spodnji del prilepimo 4
enako dolge črne kosmate žičke, ki jih prej oblikujemo v taco. Na bel karton s črnim
flomastrom narišemo ovčjo glavo, ki jo potem prilepimo na tulec.
2. delavnica
Mlečna juha po otroško
S pomočjo učitelja bodo otroci skupaj pripravljali in kuhali mlečno juho. Učili se bodo
priprave »farflcev« iz različnih vrst moke ter tudi dekoriranja same jedi s kakavom ali suhim
sadjem. Ko bo juha pripravljena, jo bodo skupaj pojedli.
3. delavnica
Tekmovanje v postavljanju čim višjega stolpa iz koruznih storžev
Tekmovanje je namenjeno otrokom. Tekmujeta 2 otroka, ki imata na voljo kup
koruznih storžev. Na voljo imata 30 sekund časa. Kdor v tistem času postavi višji stolp, je
zmagovalec.
15 Oglaševanje prireditve
Prireditev bomo oglaševali z letaki, na spletu (mojaobčina.si ter ostale spletne strani, kjer
lahko oglašujemo brezplačno: prireditve.net …), v lokalnih časopisih (Občinski informator
Vransko, Novice izpod Krvavice Tabor, Utrip Savinjske doline), po zvočniku v šoli, s plakati, ki
bi jih razobesili po obeh občinah, ter po lokalni televiziji (TV Celje). V vseh medijih bomo
predstavili, kje, kdaj in zakaj se bo odvijala prireditev ter kakšen je njen namen.
Finančni vir prireditve
Za finančno pomoč pri izvedbi prireditve bomo prosili Občino Tabor in Občino
Vransko. Na obeh občinah nam bi lahko pomagali predvsem s finančnimi sredstvi za
reklamiranje in oglaševanje našega turističnega produkta (Prireditve o mlečni juhi). Poleg tega
bi na občinah lahko pridobili stojnico (ali več stojnic), ki jo bomo uporabili na prireditvi.
Sestavine za izdelavo mlečne juhe bodo prispevali lokalni kmetje, ki jih bomo prosili za
mleko (kmetija Erjavc), moko za izdelavo »štrukeljcev« (Močnikov mlin), jajca (kmetija v
Čepljah), posode za mlečno juho (Kmetijska zadruga Vransko) in ostale sestavine, kot sta
sladkor in kakav (Trgovina Tuš in Mercator).
Denar, ki ga bomo pridobili sponzorsko, bomo porabili za material, ki ga bomo rabili
pri promoviranju.
Izdelava reklamnega materiala
Ker za pripravo in izdelavo prireditve nimamo finančnih sredstev, smo za začetek večino
dela opravili sami, kar vključuje tudi izdelavo vabila in ostalega reklamnega materiala. Tako
smo s skupnimi močmi izdelali predloge, kako bi lahko izgledalo vabilo na našo prireditev o
mlečni juhi. Predlogi so barviti in estetski ter vključujejo vse sestavine, ki jih potrebuje vabilo
na takšno prireditev.
16 17 Maskota
Kot vsaka zanimiva prireditev bo imela tudi naša svojo maskoto. Maskota mora biti
zaščitni znak prireditve, predstavljati mora prireditev samo. Ko smo razmišljali o maskoti naše
prireditve, smo skupaj oblikovali 2 maskoti, izmed katerih smo izbrali zmagovalno.
Vili Mlečko je okrogle oblike in rumene barve ter predstavlja »farfolc« oz. »štrukeljc«, ki
ga zakuhamo v mlečno juho. V eni roki drži krožnik mlečne juhe, v drugi roki pa kuhalnico.
Na glavi ima kuharsko kapo in je pravi »kuharček«.
Druga maskota nosi ime Mlečni Krpan, saj je to maskota, ki je močna kot sam Martin
Krpan, ker vsak dan za zajtrk poje krožnik mlečne »župe«. Namesto kija, ki ga nosi Martin
Krpan, pa Mlečni Krpan nosi kuhalnico.
Obe maskoti sta se nam zdeli zanimivi, vendar smo se na koncu odločili za Vilija
Mlečka, saj ga bomo lažje oblikovali in oživili.
18 NAŠA STOJNICA NA TRŽNICI
Naša stojnica, ki jo bomo predstavili v Celju na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna
glava, bo oblikovana zelo klasično z elegantno belo barvo ter nekaj barvnimi poudarki.
Obiskovalci naše stojnice bodo lahko preizkusili različne vrste mlečne juhe, ki jo bomo
pripravili vnaprej. Na voljo bodo tako klasične oblike mlečne juhe kot tudi modernejše in
sodobnejše izvedbe s kakavom ipd. Vsak obiskovalec bo na stojnici lahko vzel letak z recepti za
pripravo mlečne juhe. Prav tako bo naša tržnica ponujala kotiček, kjer se bodo obiskovalci
stojnice lahko preizkusili v različnih igrah in delavnicah.
V namen naše predstavitve bomo oblikovali tudi videoposnetek o pripravi mlečne juhe,
ki ga bomo predvajali na naši stojnici. Na stojnici oz. v okolici stojnice bo prisotna naša
maskota Vili Mlečko, ki bo obiskovalce vabila na našo stojnico in delila recepte.
19 ZAKLJUČEK
Spodnja Savinjska dolina je dežela, v kateri nimamo veliko kulinaričnih posebnosti, ki bi
jih poznala celotna Slovenija, kot sta na primer potica ali kranjska klobasa, vseeno pa smo s
skupnimi močmi našli zanimiv turistični produkt, ki bo privabljal turiste z različnih koncev. S
to prireditvijo se bo v obeh občinah povečala možnost za nastanek čisto samostojne prireditve, ki
ne bo vezana samo na občinske praznike. V obeh občinah se bo tako povečal turistični obisk, kar je
že samo po sebi zelo pozitivno.
20 PRILOGI
Priloga 1: Anketni vprašalnik
VPRAŠALNIK O JEDILNIKIH NAŠIH BABIC in DEDKOV (pred in med 2. svetovno vojno ter
po njej) na območjih Vranskega in Tabora
Smo učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja. Letos smo se odločili, da bomo sodlovali na
državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava pod naslovom Potuj z jezikom. V okviru tega bomo
izdelali raziskovalno nalogo na tematiko jedilniki naših dedkov in babic pred in med 2. svetovno vojno
ter po njej na območjih občin Vransko in Tabor. Podatke bomo pridobili na podlagi anketnega
vprašalnika, zato vas prosimo, da izpolnite spodnji vprašalnik, in nam tako pomagate pri raziskavi. Vsi
pridobljeni podatki bodo uporabljeni zgolj v namen izdelave raziskovalne naloge.
Ime in priimek: ______________
Starost: ___________________
Kraj bivanja: _________________
Okolje (kmečko/nekmečko): ________________
I. JEDI V DOMAČEM OKOLJU
V okviru raziskovalne naloge bomo raziskovali jedilnike pred in med 2. svetovno vojno ter po njej.
Prosimo, da v spodnje razpredelnice vpišete, kaj ste doma jedli za posamezne obroke v navedenem času
(vpišite le tiste, katerih se dejansko spomnite). Prosimo, da ste še posebej pozorni na morebitne razlike
v jedeh v posameznih obdobjih (predvidevamo, da so bili jedilniki in dostopnost hrane zaradi vojnih
razmer drugačni), hkrati vas prosimo, da imena jedi zapišete tako, kot ste jih poimenovali včasih, in
zraven pripišete slovenski izraz oz. opišete, za kakšno jed gre.
21 a) JEDILNIKI IN JEDI PRED 2. SVETOVNO VOJNO
MED
OB NEDELJAH
TEDNOM
OB PRAZNIKIH
V POVEZAVI S
(velika noč, božič,
KMEČKIMI
miklavževanje)
OBIČAJI*
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
*Napišite, za katere kmečke običaje ste napisali jedilnike: ___________________________.
b) JEDILNIKI IN JEDI MED 2. SVETOVNO VOJNO
MED
TEDNOM
OB NEDELJAH
OB PRAZNIKIH
V POVEZAVI S
(velika noč, božič,
KMEČKIMI
miklavževanje)
OBIČAJI*
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
*Napišite, za katere kmečke običaje ste napisali jedilnike: ___________________________.
22 c) JEDILNIKI IN JEDI PO 2. SVETOVNI VOJNI
MED TEDNOM
OB NEDELJAH
OB PRAZNIKIH (velika
noč, božič, miklavževanje)
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
II. JEDI V ŠOLI
V razikovalno nalogo bomo vključili tudi šolske jedilnike. Prosimo vas, da napišete, ali je bila v tem
času (pred in med vojno ter po njej) v šoli organizirana malica ali ne (odgovorite le z »Da« in »Ne«). V
spodnjo vrstico pa vas prosimo, da vpišete (vsaj) 5 jedilnikov malic, ki ste jih jedli v šolskem okolju
(vpišite le tiste, katerih se dejansko spomnite). Prosimo, da ste še posebej pozorni na morebitne razlike
v jedeh v posameznem obdobju (predvidevamo, da so bili jedilniki in dostopnost hrane zaradi vojnih
razmer drugačni), hkrati vas prosimo, da imena jedi zapišete tako, kot ste jih poimenovali včasih, in
zraven pripišete slovenski izraz oz. opišete, za kakšno jed gre.
PRED VOJNO
MED VOJNO
PO VOJNI
Je bila malica
organizirana?
Jedilnik
malice
23 Priloga 2: Izjava šole
Osnovna šola Vransko-Tabor
Vransko 23
3305 Vransko
januar 2013
Izjava
Izjavljamo, da so učenci, ki so sodelovali pri nastanku seminarske naloge za 27. festival Turizmu
pomaga lastna glava, in starši seznanjeni s potekom festivala ter da soglašajo z javno objavo rezultatov z
imeni in s fotografijami sodelujočih.
Mentorica:
Katja Završnik, prof. um. zgod.
Ravnateljica:
Majda Pikl, univ. dipl. ped.
24