1. No category

MOTIVACIJA ZA
UČINKOVITO DELO IN
ZAPOSLOVANJE
doc. dr. Kristijan Musek Lešnik
Strokovni regijski posvet
„Kako (p)ostati uspešno podjetje s starejšimi zaposlenimi?“
29.11.2012
Nekateri dejavniki motivacije
za delo
z vidika
starejših zaposlenih
Shema jaza /
samopodoba, samovrednotenje
• Shema jaza / samopodoba
– Kognitivna shema, ki organizira zaznave, predstave, pojmovanja in
prepričanja o sebi (Markus, 1977)
– Pojmovanja in prepričanja o sebi, ki organizirajo in vodijo procesiranje
informacij, relevantnih za samega sebe. Shema vpliva na zaznavanje,
pomnenje in vrednotenje sebe in drugih in na delovanje.
– Vsebuje atribute, ki si jih posebno močno pripisujemo
• Motivacijsko delovanje samopodobe
• Težnja po vzdrževanju pozitivne samopodobe
(sebislužna / samoslužna pristranost, itd.)
Referenčni model jaza
JAZ, SAMOPODOBA
/e/
AKTUALNE INFORMACIJE
/i/
KOMPARACIJA
/e/:/i/
izidi komparacije:
/i/ = /e/ č brez spremembe
/i/ > /e/ č samoojačitev
/i/ < /e/ č kritična situacija
PRILAGOJENO OBNAŠANJE
INTERVENCIJA JAZA
v smeri vplivanja na /i/:
(reinterpretiramo /i/);
ali – redkeje - na /e/:
(znižamo standarde,
nevarnost izgube
samospoštovanja)
obrambno vedenje
reinterpretiramo informacije
izguba nadzora nad realnostjo
spremenimo obnašanje,
se npr. bolj potrudimo
Internalnost - eksternalnost
• Kdo nadoruje stvari, ki se mi dogajajo: jaz,
ali drugi?
• Merjenje E - I
• Vpliv mesta kontrole na obnašanje
– internalne osebe skušajo izboljšati situacijo in dosežke bolj kot
eksternalne
– vpliv na reševanje problemov, učenje (pridobivanje informacij),
konformnost, občutek odgovornosti
• Dimenzija E-I je pomembna sestavina
atribuiranja (pripisovanja vzrokov)
• Dimenzija E-I je pomembna sestavina
soočanja s stresom (zakaj?)
Zaznana svoboda in
naučena nemoč
• Seligman (v starih časih)
• Reaktanca
• Naučena nemoč
– izkušnje, da s svojim delovanjem ne dosežemo učinka
– nehamo si prizadevati
• tudi, če se razmere spremenijo in bi lahko bili uspešni
• Naučeni optimizem
– pozitivni slog atribuiranja in pozitivna pričakovanja
– probleme vidimo kot
• permanentne, vsepovsod in internalnega izvora = naučeni
pesimizem, naučena nemoč
• začasne, specifične in eksternalnega izvora = naučeni
optimizem
Hierarhija motivov in
samoaktualizacija
Maslow:
•
•
•
Dinamostatični, progresivni motivi
Samoaktualizacija kot
najpomembnejši motiv
Hierarhija motivov
Kaj je samoaktualizacija
•
•
težnja po uresničevanju osebnostnih
potencialov
potreba, da posameznik razvije predvsem
to, za kar je on kot oseba najbolj
sposoben (in zainteresiran): "Glasbenik se
mora baviti z glasbo, pesnik mora pisati,
slikar mora slikati, če hočejo končno živeti
v miru s samim seboj".
Opis samoaktualiziranih oseb
– BOLJŠE DOJEMANJE
STVARNOSTI
– SPONTANOST
NARAVNOST
– OSREDOTOČENOST
– ZASEBNOST
– AVTONOMNOST
– SVEŽINA
– VRHUNSKA DOŽIVETJA
– ČLOVEČNOST
– PRIJATELJSTVO
– DEMOKRATIČNOST
– ETIČNOST
– HUMOR
– URAVNOTEŽENOST
Rogers: težnja k osebnostni
rasti in kongruentnosti
Težnja k osebnostni rasti
Pojem samega sebe (jaza)
KONGRUENTNOST
– organizem in jaz
– kongruentnost in nekongruentnost med
organizmom in jazom
– idealni in realni jaz
Polno funkcionirajoča oseba
NEKONGRUENTNOST
JAZ
IDEALNI JAZ
ORGANIZEM
REALNI JAZ
– „težnja k rasti, k samoaktualizaciji... je izvor,
ki je očiten v vsem organskem in človeškem
življenju - žene k širjenju, ekspanziji,
avtonomiji, razvijanju, dozorevanju... To
težnjo najdemo lahko globoko zakopano pod
plastmi otrdelih psiholoških obramb...toda po
mojem prepričanju obstaja v vsakem
posamezniku in samo čaka na prave
okoliščine, da se lahko izrazi in uresniči"
(Rogers, 1961, str. 35).
Frankl: težnja po smislu
• Duhovna (noogena) dimenzija človeka
– svoboda in odgovornost
– smiselnost in eksistencialna praznota
• Volja po smislu kot izvorni, temeljni in dominantni
motiv človeka
smisel
• Težnja po smislu je nad
pomanjkanje
samoaktualizacijo
ugled
ponižanje
obilje
praznota
– človek je lahko srečen kljub
pomanjkanju in ponižanju, če
občuti življenjski smisel
– človek je lahko nesrečen
kljub obilju in ugledu, če
občuti življenjsko praznoto
Vrednote: razvojni trendi
90
m oral
80
APOLON
70
izpoln
60
hedon
50
poten
DIONIZ
HEDON_VT
40
POTEN_VT
MORAL_VT
30
1sk 17,343 (15-22)
N=236
FULF_VT
2sk 28,524 (23-35)
N=189
3sk 46,962 (36-60)
N=265
4sk 69,381 (61-83)
N=63
DIONYS_M
APOLON_M
GENERACIJSKI PREMIKI
IZPOLNITVENE
MORALNE
POTENČNE
HEDONSKE
Nekatere ugotovitve pozitivne
psihologije, pomembne za
delo s starejšimi zaposlenimi
Pot k pozitivni psihologiji
• Sreča kot cilj človeškega bivanja
• “misery bias”
– ukvarjanje z negativnim
– na eni strani logično
– na drugi strani izkrivlja podobo človeka
• Zanimanje za kakovost življenja in
psihično blagostanje
• Naraščajoči trend pozitivne psihologije v
zadnjih dveh desetletjih
• Pozitivna psihologija je resna psihologija
Pozitivni in negativni afekt
• Splošna čustvena usmerjenost
konstanten upad
Pozitivni in negativni afekt
• Splošna čustvena usmerjenost
stabilnost: 15-55
rahel padec: 60-85
Subjektivno (čustveno)
blagostanje (SB)
• Subjektivni blagor
• Stabilno občutje, da je življenje bilo in da je
dobro; zaznanje, da je življenje v danem
trenutku ali celo v celoti polni, smiselno in
prijetno
– “Well-being”, dobro počutje
– Pomemben dejavnik psihičnega zdravja
• Komponente
– Pozitivni afekt
– Zadovoljstvo z življenjem
Nekateri najpomembnejši
raziskovalni izsledki o SB
je pozitivno in ostaja stabilno skozi življenje
korelira z ekstravertnostjo, optimizmom in odsotnostjo
skrbi
pozitivno korelira z notranjo motivacijo (negativno z
zunanjo)
le zmerno korelira z denarjem (bogastvom) ali sploh ne
lahko bistveno upade nekaj časa po velikem dobitku
(uspehu)
na splošno ne korelira z zdravjem
upade po zelo neugodnih diagnozah in ob hudi prizadetosti
Zanos (tok, preplavitev)
• Psihologija optimalnega izkustva
(Csikszentmihalyi, 1990)
• “...stanje optimalnega izkustva. Dejavnosti, ki jih
počnemo zaradi njih samih, ne pa zaradi zunanjih
nagrad.“
• Uživanje brez skrbi in brez dolgočasja
Značilnosti zanosa
prosto usmerjanje pozornosti
odsotnost distresa in distrakcije
stapljanje dejavnosti in zavesti
visoka stopnja izvežbanosti
jasni cilji in povratne informacije
občutek popolne kontrole
(ni strahu pred izgubo kontrole)
transformiranje časa
odsotnost samozavedanja