1. No category

še Cene
-----;:--
je.
napIJem
napajam
napojim
V v istem korenu
menjavanje
o se spremeni
prevo)
veza
ej
č ž š
preglas
samoglasniške
prilikovanjel asimilacija
zveneči in nezveneči
zveneči
C se med seboj izenačujejo
glas j se zliva z nekaterimi
C v:
k, ,h + .......,
č,
Ž, Š
red nezvenečimi - nezveneči
izgovor: hrprenica
zapis: hrbtenica
nezveneči
(hrbet)
sukati
......, sučem
lagati
dihati
......, lažem
......, dišem
red zvenečimi - zveneči
zapis: glasba
izgovor: glazba
(glasiti )
klicati
'-'---=--'-...1--=2J..I
metati
~
mečem
k iz ovariarno (in pišemo) kot h
roditi
~
rojen
~
~
~
~
rt')
besede
~
-,
k/g se v vel. spremeni v c/Z
b, m, p, v + j......,blj, mlj, pij, vlj
zobljem
devati~
~
~
otrok
~
~
~
devijem
e ~
~
ozki
dolžina, ozkost
brez naglasa
e
me sto
V hiši
široki e
že lja
" krativec
kračina, širokost
V hiši reže teta Mara
polglasnik
megla,
kruh.
li
8 glasov,
1. izginja
n6 Č
pes -
široki 6
vo da
o
;)
J
mno veder
kot:
novembra
kruh.
R ed. metra -
liter, R ed. litra Toda:
d6ber
c) dvoglasniški
deležnik na -1ved.
propeler,
• na koncu prid. spolglas. : debel
.v priponah
-lka: kadiika
_levi-
1,..•...l:l •..I,;
e ~ ~
ukrasti
Red.
-
predponi u-, vz različnim pomenom
ubiti žival / vbiti snov v glavo
ulije se dež Ivliri
metrski
solze se uderejo
litrski
vodo
I vdreti v klet
urezati se z nožem /
propelerja
R ed. kraterja
vdreti, vpisati
upasti
uleči se, upokojiti
novembrski
pomeni gibanje v notranjost
vplačati,
-
-
propelerski
vrezati
imeni v deblo
kraterski
samoglasniki
črka r
izqovariarno
b d g dž
-r pred V
riba, rak
• a + r med 2 C (zlogotvomi
vrt, krt, trd
črka I
c-
črka v
izgovarjamo kot:
.v pred V
vaza, vino, vulkan,
• dvoustnični
nezvočniki
zveneči nezveneči
kot:
~
m. sp.: delal
~
otrokom
a) I pred V
lipa, loka
bl u na koncu besede
drl, požrl, odprl
odstranitev:
dovršitev:
soglasniki
"nr",~,,~rrln
ubežati
zmanjšanje:
R
vedro -
pe s, 6 zek
a
Mara
odmikanje:
osla
2. se vriva
krater,
vsem
C
~
pomeni:
psa, osel -
;)
5 črk
e
t«ha
~
pred pona u- predpona v-
ozki 6
meter,
i
rlHe
•
tt')
črka e črka o
Astrešica
dolžina, širokost
d6ber
reci
teci
vrzi
lezi
sipari >'> sipljem
ali. in, ter, ko, za
..
rekel ......,
tekel ......,
vrgel......,
legel ~
'- .--.-.-.-..-.-.-.-~---.-.
.: ~
vsem otrokom
režern
dremati ......, dremljem
naglasna znamenja
naslon ke ,. ostrivec
~
roka ......, ročica
noga""'"
nožica
muha""'"
mušica
č, Ž, Š
kličem
......, ri šem
zobati ~
predlo zJs iz ovarjamo (in pišemo) kot:
z pred zvenečimi z mamo, z Ano
S pred nezvenečimi s Petrom, s kravato
~
~
risati
h Katri, h Gorazdu
~
+ j~
~
rezari
gristi, lesti, molsti, moški, pariški, čeprav je:
grizem,lezem,
molzem, mož, Pariz
~
glasovi k, g, h se pred i, e
spremenijo v Č, Ž, Š
C, Z, S
izjeme: premena v izgovoru in zapisu
predlo
mehčanje!palatalizacija
jotacija
konzonantisoglasnik
V - vokal/sarnoqlasnik
Vrt [v~rt]
Z
ž P tk c fs š h
č
r)
Moj nori lev
"f'.P""~
tV!
t;;;;~~~~;;:;;:;~;;;:;;:~
RS - Republika Slovenija
SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Nama - Narodni magazin
I
oče,
,
zveza
g. (gospod), ga. (gospa), ge. (gospe),
t. m. (tega meseca),
tj. (ro je), npr. (na primer)
simboli
(del besede,
g, kg,
katerega zobrazilom
tvorimo novo besedo)
IZ
m,cm,
s (sekunda),
Na (natrij)
h (ura),
PODSTAVA + OBRAZI LO
hiš-e-ica
rnlad-s-osr
morfem
- del besede, ki ima pomen
besedotvorne vrste
r"-'-'--,-- Janez~
Jan
(opustitev dela besede)
nka
Aleksander ~
mešana tvorba
izpeljanka
od-+-dati
na-+-pisati
od-+-zgoraj
Sandi
jan-s-ko
na-e-to
po-+-tem
dva-+-in-+-tri-+-deset
zloženka
knjig-+-o-+-vez
roko-+-O-+-pis
svoj-r-e-v-ročen
bra-+-Iec
pis-+-ec
knjig-+-arna
...
,~
(~
-.---'.•• -.-'- •• -.-.-.-.-.- •• -.-.-~-tj
glava
žena
stilno nezaznamovane
( nevtralne)
besedna
(besede z istim korenom)
peč, pečica, f..J=.=====.:...:.:...:.::.:,.::;.c...:..::..:...::.:.c..cc
pečen ka, prepečenec, peci
(znane vsem
uporabnikom jezika)
pek, pekarna,
stilno zaznamovane
pomeni besed
IT,:;-:;;o,;ru;!
enakozvočnice/homonimi
Urezal se je v prst.
Krompirja se je držala prst.
odnosi med besedami
domače in prevzete besede
frazeologija
rožice sadi ti
(ne: posadiri)
ljubkovalne: glavica, arek
slabšaine: buča, čvekač
žargonske: cvek
šaljive: bučman
pogovorne: fris, familija
narečne: vekati, čompe
starinske: duri, gosli
nove: šrevka
(ne uporabljamo jih
kadarkoli in kjerkoli)
,.::o::::s:..:.no:::.v:.:.n:.:.i=='-'1
buča na njivi
moja glava
družina F.~::....:..:::::.:....;:..:;::::-::::.:.:....:.:::.:...:::-.:..:.
izražanje v podobah
- frazemlstalna besedna zveza
(razurnemo jih vprenesenem,
ne dobesednem pomenu)
pregovorni Jabolko ne pade daleč od drevesa.
nepregovorni Saj ne gori voda.
noč in dan
(ne: dan in noč)
L-~~.,..jsamostalniški
boljša polovica
nrirlp.vni~kineumen kot noč
republika, egoizem
izitalijanščine:
korajža, fužina ~~~:::'r'~~
butik, bife, kultura,
c·
čokolada, garaža
iz francoščine: šofer, garaza novsem oosloveniene- v pisavi. izqovoru, preqlbaniu
vez.b.:
DA,
ALI, ČE,
KDO, KAJ,
KDOR,KAR
Bolnik potrebuje zdravilo.
os.
Obljubil mi je pomoč.
Kdor je bolan, potrebuje zdravilo.
Obljubil je, da mi bo pomagal.
pred.
os.odv.
vez. b.: Ptica pevka je koristna.
Odšel je ?:~'p~~~!~~~.
KI,
KATERI
Odšel je, .IJ!:.4.~.~.i.P~7~~~::\!·
pril.
Ptica, ki pojt:, je koristna.
pred.odv.
pril.odv.
vez. b.:
DA,ALI,
ČE,NAJ,
KAKO,KDO
Veseli me, da si se oglasil.
os. odv.
Kriči kot nor.
Prosil me je, naj ostanem.
Kriči, .~~~.~.i.;;,}.,?;.~l;
pred. odv.
Delal je ~~~~:~~~)~~~!:
1J2Q§~~:.Q!. DA,
TAKO DA, Delal je, da je onemo&el.
TOLIKO DA
.
KOGA/ČESA?
KAKŠEN?
O KOM/ČEM?
S KOM/ČiM?
KDO?
KATERI?
. .
pogoJnz
ZAKAJ?
S/POD
KLJUB ČEMU?
V KATEREM PRIMERU?
KOD?
vez.b.:
vez. b.:
KJER,
KAMOR,
KODER
KO,
KADAR,
PREDEN
Vrni se domov.
,.., ~... '
-'
J
,
~
."="~
~
~
;;;
• •• • • • •
~
- --
Brat~
vez. b.:
vez. b.:
vez. b.:
vez. b.:
KER
ČEPRAV,
ČETUDI,
DA,
DABI
ČE,
AKO,KO,
DA
DASIRAVNO, _--'
DASI
X;,!.~?~rje prenehalo deževati.
K,?~~j,~.7Y.~?!::~!?'
je
prenehalo deževati.
V rni se, .~j~!.~jA'?~~;
,
KATERIM
POGOJEM?
ČEMU?
KAM?
- -
~.~~~.~!.~.'?!~~.i
ni prišel.
.I9j.':?~~j~
smo delali.
Ivo je tekel9.4e:~~:::~.(.~.
K~:j,~.~~.'?!7}'
ni prišel.
~.<;P.~~y'j~~~~y'~?)
smo delali.
Ivo je (ekel, ~~.~i.~9'p.~I.Y;~~:i\. ~~.~f?~.~~:~j!:':>J
boš uspel
:?~~::,j.,!.,?~~j~
boš uspel.
•••••••••••• ~.,.••
~ ~ ~.~ ~ ~ ~ e ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ',!I
~ 'W1
~
,..
Brat je prišel domov.
1.,
1_
y;;:'
,..
\;!1
~1
,~'
Brar je mareri prinesel eve(;e.
--3
KDO/KAJ
..Dr,
--4
+ pov.
R
KOGA
KOMU
KOGA
OKOM
SKOM
ČESA?
ČEMU?
KAJ?
OČEM?
S6IM?
kraja
časa
načina
vzroka
namena
pogoja
dopustitve
KJE? KAM? KOD?
KDAJ?
KAKO?
ZAKAJ?
ČEMU?
POD KATERIM POGOJEM?
KLJUB ČEMU?
prislovno določilo
Pov.: Veter~.
Os.: Vaza je na mizi.
Pred.: Kupil sem torto.
P. d.: J.'!.t.~i.
bo deževalo.
Pov.: s pov. dol. Brat ~
f
s pov. pril. Bra(~.
Os.: z L pril.~u?o~it~~~
Os.: Vaza In rože so na mIZI.
Pred.: Kupil sem torto ln smetano.
P. d.: Turn Jn nnlllrrl~nl •••
m h"
rfM"" ••...I .
je na mizi.
z D pril. Vaza z rožami je na mizi.
Pred.: z L pril, Kupii .;~;, ;;~koladno torto.
___
samostalniki:
sam. zaimki:
posam. prid. bes.:
~~.'--.U~
•
pridevniki:
prid. zaimki:
štev.:
fant
on
centralna
KDO?
KAKŠEN?
KAJ?
KATERI?
KOGA?
ČiGAV?
ČESA?
KOLIKO?
izražanje
sporočevalčevega
doživljanja
stvarnosti
(čustvovanja)
_
pridni (fantje)
moji (famje)
trije (fantje)
brati
berem
KAJ DELA?
izražanje
sporočevalčevega
vrednotenja
stvarnosti
(CELO,
izražanje
razmerja
med
enakovrednimi
besedami/bes.
zvezami
ln stavki
LE,
ŠE,
RES,
SAMO)
samostojni
stoji
obglagolih
nepopolnega
pomena
izražanje
razmerja
med
neenakovrednimi
besedami/bes.
zvezami
I
I
neenakovrednlml
stavki
~
~
~
I Spremljam mater in hčer
__1
~
~
~
~
~
~I
J
~
~J
Veseli me, da
~
\'el
SI
priden
~
Daj rože na mizo.
~
~
~
• • • • • • • * • • •• • • • • • • •
It
- - - --
- -
Sokol je letel in letel
ter ujel fazana.
IN
TER
PA
--
-
Tone niti ne pozdravlja
- -
-
- - -
Ali bova šla drsar ali bova igrala šah.
niti ne odzdravlja.
1'-N'
NITI - NITI
NE SAMO - AMPAK TUDI/CELO
TAKO - KAKOR TUDI
AU
AU- AU
AU PA
SvS
dvo-ali
posebnosti)
S=S
ZATO
TOREJ
ZATOREJ
TAKO
PA
Namjevšeč.
l
~ter
nadomeščanje
več besed Imam samo eno jabolko.
Hov hov ho v!
~
I
Namjeprav.
Učenec piše
doma/
poleti/
lepo/
nalašč.
strnjevanje besedila,
ali pastavek Ah!
-.,-,:.
KJE?
krajevni
KDAJ?
časovni
KAKO? načinovni
ZAKAJ?
vzročni
TOJE
TO SE PRAVI
IN SICER
INTO
ZAKAJ
KAJTI
NAMREČ
SAJ
SICER
A
PA
VENDAR
TODA
AMPAK
TEMVEČ
MARVEČ
--
~
~
~
4t
~
tt
"
.'
•• •
- - -
--
VIDVA. VEDVElVIDVE
navezna
ONADVA.ONEDVE/ONIDVE
Name se lahko zaneseš.
množinaI MI. ME
VI.VE
ONI. ONE
povratni
SEBE. SE
r-- .•..
_..,
vrste
(nima im.)
Ana je šla v kopalnico in ~ umila.
sklonske oblike
osebni
neosebni
1"-'
KD6R K6u I K06RK6u
KAR K6u I KARK6u
3. oziraini
t-'V'JU'"-"
VLil
all
6. nikaini
MARSIKDO, MARSIKAJ
KDOR, KAR
li
'v'"''''' I
NIHČE. NiČ
7. rronrv.,,..,,,t
8. celostni
-=-
'~
•...-,
el
'~/
~I
-------------------------
'W"
__ •••••••••
osebek
predmet
prisi. dol.
pov.dol.
pril.
VSAKDO, VSE
.-.-.-.-.-~-~-.-.-~-@-.
'e~
,-~
~
~1
~
~
e
~
8
Gledam fanta.
I)eplsna Kranj
stvarna
Delo
Klopca je E~~.!!!!~'
~
n
4
Marko
Deček je majhen.
~
.,
Todrevo~.
časopis, ČasOPISI
Govoril je o pesniku Prešernu.
sam. zaimki
L.......--...l
skupna
snovna
drevje, grmovje
mleko, kruh
pojmovna bolezen, dobrota
posamostaljene prid. besede
Suhi je prišel. Ta je prišel.
vloga v stavku
slovnične lastnosti
spol
moški
(dober-O) mož
ženski
(dobra) žena
srednji
(dobro) kolo
tevilo I
I sklanjatve
Ct1čJ?J
•
o
g.
imena
I/im.
Rlrod.
D/daj.
T/tož.
M/mest.
O/orod.
I
I
1. lip-a -e
2. perut-O
3. mami-0
0
ženske
-i
1. korak-O -a
2. vojvod-a -e
3.a-0 -0
4. dežurn-i -ega
moške
srednje
I~:
~est-o -a, polj-e -a
13. (ljubo) doma -0
0
-
r-"
pov. dol.
os.
pred.
pril.
Vsi moramoel~~.
3. oseba
čaka
--------
bom čakal
sem bil čakal
prihodnjlk
predpreteklik
Plesati je prijetno.
slovnične
lastnosti
oseba
število
čas
naklon
Odločili smo se plesati.
Razvada kaditi je nezdrava.
dejanje
stanje
dogajanje
spreminjanje
obstaja
nje
Pišem.
Sedim.
Sneži.
Gnije.
Živim.
Gledam.
Pisal sem.
~
osebne
čakam
čakava
čakamo
ednina
dvojina
množina
število
oblike
gI. naklon
prehodnost
nedoločnik
namenil nik
deležnik -1
deležnik -n/-t
deležni k
deležje
glagolnik
~ vršilec dejanja
Brat bere knjigo.
-č
trpniklpasiv
~ ciljgI. dej.
Kniiga ie brana,
-č
Čakam.
Čakaj.
Bi čakal.
Skočimo
Skačem.
dovršni
nedovršni
-
~
levi pril.
~
~
~
~
~
Kakšni otroci pojejo' Veseli otroci pojejo.
...............
pov. dol.
~o
pov. pril.
~llvo?
.
.
otroci? Otroci ~
~
~
pridevnik
prid. zaimek
štev.
Ivo~
ubit
r,...-:
Kniiga ~ dobro ~
povedni
veleini
pogojni
čakati
čakat
čakal
(neulčakan,
čakajoč
čakajoč
čakanje
~
.~
~
~
~...
-
f!)
I
- --
~
~
dobra knjiga
e
~
~
zanimiv človek
zanimiva ženska
zanimivo dekle
moja knjiga
ena knjiga
lepa knjiga
lepe knjige
z lepo knjigo
lepa knjiga
lepe knjige
ujemanje s sam. jedrom
vloga v stavku
2. prid zaimki
kakovostni
kakšen. kolikšan
kakršen
oziralni
ozir. poljub. kakršen koli
nedolečni nekak(šen)
poljubnostni kak(šen)
nikalni
nikakršen
vprašaini
nov aparat
KATERI?
celostni
vsakršen
mnogostni
drugostni
marsikak(šen)
drugačen
..
vrstni
kateri
kateri. ki
kateri koli
svojiini
čigav
Čigar.katerega
čigar koli
neki
(od)nekoga
kateri
čigav
noben
(od) nikogar
vsak
(od)vsakogar
marsikateri marsičigav
drug
drugega
količinski
koliko
kolikor
kolikorkoli
nekoliko
koliko
nič, noben
ves, oba
dokaj. precej
ne toliko
1.
lavni
2. ",s,;lo;
3. ločiini
KOLIKO?
eden, ena, dva, dve
~IT'" pM,dmo'
vrstni
KOLIKER?
količinski KOLIKO?
~
~
dvoja, rroja (očala)
dvoje, troje (očal)
O\=..
r
-
:::» :::»ldU 111111
lJIlU ..
UU..')CiJl
~HIII.
llCllIU\.
"'..')J.I1I,
Friderik S praznim žepom, Peter Veliki
- zgodovinska in domišljijska imena: Sedeči bik,
Rdeča kapica, Pepel ka
veroslovna in
: Živa, Apolon, Sarurn,
Bog, Kurent, Sveti
Sveta trojica, Trije kralji
poosebljanje: Sreča, Ljubezen, Poezija
Kaki
imena bitij
stvarna Imena
zemljepisna imena
nenaselbinska
eno besedna
Kranj, Vrba, Moravče
večbesedna
: Kranjska Gora, Zidani Most,
Trojica, Črni Kai, Rimske Toplice
mesto, Gorenja vas,
Ivanje selo
-:s:-::C==:'i' Šentvid pri Stični, Šmarje pri Jelšah,
Most na Soči, Črni Vrh nad Idrijo
Pri Žagi (vas), Pri Treh Hišah (zaselek)
,..,.'
•
•
Prva beseda v povedi
(povedi so tudi javni napisi,
naslovi poštnih pošiljk ,.. ;
na koncu ni pike)
Začetki dobesednega
navedka premega govora;
poved v okvru
pripovedne povedi
Po poti sta hodila
dva moža,
Nadaljeval je: " Nič nočem slišati o tem."
Železniška postaja
Prof. Ana Kranjc
Dipl. inž. Tone Kos
Obvoz
Svoplni pridevniki na -av/-ev,
iz lastnih imen
,-A,-O?
Gesla "Tujega nočemo, svojega ne damo"
ni znal razložiti.
Pregovor Ne odlašaj na jutri,
kar lahko sroriš danes
mi pripoveduje kar naprej.
stvarna
Einsteinova teorija
Pitagorov izrek
Ohmovzakon
lastna imena
velika začetni ca
Zaklicajem
in vprašajem
namesto vejice
(v stavku)
O Vrba' Srečna draga vas domača ...
stvarna
Izrazi spoštovanja
pri osebnih
in svojilnih zaJmkih
Ti, Tebi, Tvoj ti, tebi, tvoj
Vi, Vaš, Vam vi, vaš, vam
Janezov
Matjažev
Mojčin
(pridevniki zaznamujejo
duhovno last)
-in
?\. z
JUlU
UU J... pU
vJ. .. 'u
.
Za ločevanje ur in minut
Ne vem, koliko je ura.
(lOČilose ravna po glavnem stavku) ob 8.15
Kdaj si prišel? Včeraj. Za ločevanje
~
tisočic od nižjih enot
24.500/24 500
V bibliografskih (strokovno knjižničnih) zapisih
o
Za naštevanjem v stolpcih
=':"':"':':':'::=-':"'::::.2..::':":"~;:;'.;=.;.!:""::"~
Vabljeni:.
predsednik
tajnik
člani
Za velelnikom, kadar ni čustveno ObKrvan
France Prešeren: Krst pri Savici.
Za okrajšavami
Odprite knjigo na str. 15.
Reši vajo.
ird., ga., prof., 1. (leta), ipd., tj.
piko pišemo
,.
Danile Kumar
Godeževa Il
Ljubljana
Za merskimi enotami
kg, m, l (liter)
Za kemijskimi simboli
V k t' h H2 O, Na, S (žveplo)
ra Ica
"
•
RS, NUK, SIT
I
pike ne pišemo
pika
"./
~~
v
VpraSaj
Ne hodil
f'
Živijo!
Na koncu podredne povedi, če to zahteva glavni stavek
Pomeri stanovanje, če tako rečem!
I
Za vrinjeno čustveno obarvano povedjo
8
Kako si vedel, če nisi bil tam?
~
Na koncu čustveno obarvane povedi
2
Boš prišel?
Na koncu podredne povedi, če je gI. st. vprašaini
Odšla je, da bi nikoli! v daljni svet.
"\
Za dobesednim navedkom premega govora
@ ®
" Mi boš povedal?" ga je vprašala.
Vprašala ga je: "Mi boš povedal?"
klicaj
,---
Na koncu vprašaine povedi
V dobesednem navedku premega govora
~
Zakričal je: " Naredi že to!"
c..1
V pismih za nagovori
10
Dragi Rok! Spoštovani!
Pozabil sem napisati verz: Kam bi del?
Pozabil sem napisati verz "Kam bi del?".
Pozabil sem napisati verz Kam bi del.
? in ! skupaj, kadar je vzklična poved vprašal na
Kako si mogel storiti kaj takega?!
~~~~e~~~eee~~~~~~~~8~~8
w •••••
~u ••••••
nnim"nnv~ni~ meddržavnih zvez: Sveta aliansa, trojni pakt, mala antanta
zdravniško društvo
nogometni klub
..
•• I stranka
zgodovinskih dogodkov: francoska revolucija, ljubljanski kongres, dražgoš ka bitka
advenr, novo leto, silvestrovo, martinovo, jožefovo, valentinovo, pust, vsi sveti,
binkošti
1 orga~acij:
.
w~.w.~••~
.v uu"". v, .v •. druga četa prvega bataljona
ustanov, podjetij: osnovna šola, tovarna avtomobilov, opekarna
industr. izdelkov: Forografirarn s kodakom. Vozirn se zmercedesom.
Komarje uničujemo s pi psom.
_~~:. .-:-~ ..
[\
~l
'))
.:>:
_...
_
.
.
vrstna pozmenovanJa
stvarna Imena
I~
~l
primorje
jezero, Jadransko morje, Tržaški zaliv
gora, Velika planina, Slovenske gorice
I __~':_'."-,, .v. Logarska dolina, Panonska nižina, Sorško polje
l'
h
. r--::
,...
.-.I .
1---"'- _._-_. --_ ..- -_.__..- . --_..- ....-.
".
~
občne besede iz osebnih imen štefan (steklenica)
. Nubijska puščava, Postojnska jama, Po točka zijalka
,.;Veliko~očni otoki, Balkanski polotok, Debeli rtič ~
I,~ • ...J~1:_.~...J_~._~~.:
J]
vila, čarovnica,
~~~~-.--~~--~
duh, kurent, povodni mož, bog
enakovrednimi deli
vez.: Predlogi so na, v, k, iz ...
stop.: Ni samo grdo, ampak tudi nepošteno.
Pisec prve
Primož Trubar, se je rodil na Raščici.
Nekatere vaje, npr. tiste na začetku, so lahke.
,oč.: Boš kavo, čaj?
prot.: Lepa, vendar oblastna ženska je.
posl.: Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet.
pojas.: Prišel je pozno, šele ob dveh.
To povest je napisal Josip Jurčič, slovenski pisateli.
Moj brat, tudi jaz imam brata, in njegov prijatelj jadrata.
V Ljubljani, 20. maja 1997
France Prešeren, Zdravljica
V nedeljo, 5. maja, bo koncert.
Med stavčnimi
enakovrednimi deli
stop.: Ni se niti zahvalil, kaj šele da bi plačal.
loč.: Zdaj se je smejal, zdaj se je jokal.
prot.: Prišel je, pa/in me ni pogledal.
vzr.: Ne stoj tu, je nevarno.
posl.: Prosil me je, zato/in sem šel.
pojas.: V kleti je zaropotalo, to brat pospravlja.
Med izpostavljen im
stav. členom
in preostalim besedilom
Neskladenjska raba
Kovač, Tone (priimek in ime)
3,14 (decimaino število)
52,500.000.- SIT (za označevanje milijonic)
Med nad rednim (glavnim)
stavkom in odvisnikom
Sin, ta ti bo še delal preglavice!
T orej so ga, nepridiprava, ujeli.
Vprašaj ga, vsevedneža!
Med pastavki
in preostalim besedilom
Bil sem vesel, ko sem zvedel.
Ko sem zvedel, sem bil vesel.
Novica, da je ozdravela, me je razveselila.
Pleše, kot da je ustvarjen za ples.
(KOTuvaja stavek)
Se zmeraj kaj dela, čeprav (je) že v letih.
(pov. je lahko izpuščen)
zvalniški
Gospa, boste prišli? Pojdi, moi sin, na pot.
medmetni
]Qj, kam bi del! Na svidenie, dobro se imej!
členkov
~
to je dobro' Seveda, prinesel ti bom.
==.L::.:.~="-"=~so se poslovili.
(deležijski)
Juha, skuhana v nedeljo, je v hladilniku. (deležniški)
Iz moje mladosti, vse polne ponižanja,
se svetijo tiho tvoje oči. (pridevniški)
Nimaš možnosti, spraševati o tem. (nedoločniški)
••
~.~ •• ..,.~.w~
__~~~~~
Pri stolpičnem
naštevanju (predvsem stavčnem)
Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:
- v nedoločniku: delat. nosir;
- v velelniku: nos. pros;
- v deležniku na -1: smo delal.
•• ~8e~~~~.~
-
------
- -
--------
Ti očeta do praga-
Morda pa pride •••
1... 1- okrajšanje
ni avtorjevo
Zveze, v katerih besedo
(npr. glagol) izpustimo
( uklepaj
) zaklepaj
Pri naštevanju
ob črkahJštevilkah
1)
2)
Povedi ločuje krepkeje kot vejica,
šibkeje kot pika.
sin tebe če:z prag.
- stvarna.
Ločuje različne skupine besed
Namesto predlogov OD ". DO (stični)
cesta Ljubljana-Celje.
Slovenija - moja dežela v letih 1991-1995
Mladost - norost
Namesto narekovajev
Loči vrinjeni stavek (name sto vejic)
- Kje si bil?jo je zanimalo.
Andrej - ki je moj bratr anec - odlično jadra.
- Kaj pa te tO tako zanima! je odvrnil.
I
enodelni
a)
b)
tri pike
I ~dvodelni
pomišljaj
(.':)
~
• v
v
pOSeVnlCa
veza)
I
•v
Med besedilom obrazca
in dopolnitvijo
kar nair~~es~~~;i~a'1~ Priimek:
Na koncu vrstice
pri deljenju besed
Ime:
Barbara
S primeri pojasnjujemo Med imenom avtorja in delom
že prej splošneje povedano France Prešeren: Sonemi venec
Stavčni členi so: povedek, osebek, (Raje zapišemo piko/vejico!)
predmet in prislovna določila. Pomen: PROTI
V premem govoru
za soremnim stavkom
nesticnt
Veže priredni besedi,
ki sta medsebojno
tesno povezani
Občina Ljubljana Vjč - Rudnik.
Smarje - Sap
6: 2
ali
Veže imena in priimke
s psevdonimi,
•
sttcnt
(KrajŠiod pomišljaja.)
Ko kaj pojasnjujemo,
razčlenjujemo
-
Kot odstavčni pomišljaj
Lastna imena so:
Zaznamuje nedokončane misli - osebna.
Če ne boš tiho. te - - zemljepisna.
Nedokončana misel
Kupil sem: sol. mleko; milo. kremo.
lak; zvezek. papir.
dvopičje
-
Namesto vejice
Vsa našteta dela 1,,'/ uvrščamo
med naturalistične romane.
podpičje
- --
•
•
V zloženkah (namesto IN)
avstrijsko-slovenska meja,
Ljuromersko-Orrnoške gorice
Na koncu pisno
osamosvojenega
dela zloženke/sestavljenke
Med členkom LE- dvo- ali tridnevni tečaj.
in zaimki, prislovi prvo- in drugošoIci
le-ta; le-tam
Kadar pregibamo kratice
Oznaka enote
1000.- SIT
pri SAZU-ju. v NUK-u
Med sestavinami zloženk
stalne
noC'ni0vo
konec I-Y~~~-I
dogajanje (zapleti, razpleti)
sonet 1----'gazela
glosa snovno-motivne značilnosti
alpska poskočnica
ljubezenske
stalne kitice razpoloženjske
tercina socialne
stanca refleksr~ne
o
domovrnske
c
žalostinke
O"
satirične
vrste vezana beseda
(dela v verzih)
@
etnost
lirika
,
' ".
nevezana beseda
I
....."
~~Iada
romanca
I bajka
~~=-=~~---------I
v ospredju
1$
~
.~<!Y,
IPoguvur
I
roman
tJ'
.
pnpovedka
pravljica
legenda
basen
I živalska pravljica
\JLI
1\...1f'J11!--'VV
•...••
'-AI
,
I povest
novela
kratke pripovedi
vezana beseda
v
pouene
- polslovsrvene
(med strokovnopoučnim in leposlovnim)
vrste
čus~ene sestavine 1'--' -' ._--,-,miselne sestavrne
I
življenjepis
spomini
reportaža
dnevnik
potopis
esej
1
tragedija
govoru \:Iraur
pogovoru
na
I komedija
drama
burka
opera
opereta
filmskiscenarij
radijska igra
televizijska igra
~,--,~ ~--,~--->~!IL
__
~~~L.J~~:"-"'~~~
J.i>
~
~
'-'
-.;
<ji)
..,
1&;
\lil.>
~
•.•..
<a..
Med nestavčnimi
Če med pridevnike enakovrednimi deli
ne moremo vstaviti IN v nedeljo ob 9. uri
.
V nedeljo 5. maja bo koncert. (Redko.)
dolgi ~ kodrasti lasje
velika)l:i.dnevna soba V stolpcih vejice so
Kadar posamezne
izraze ponavijamo
r]
... kak b li
H u d a h u d a meg Ia.
OJ JOJ,
o Ol!
Vejice bi motile
25 latiničnih črk: a b c č d ...
~0",<!l
~
.•• r-:--.--
ali pa jih opuščamo
Prošnji je treba dodati:
1. spričevalo 8. razreda
2 . zd ravrus
"k o spncev
.• alO
3. potrdilo o praksi
-e v-
~
~:a
~
~
•.••
~
~
~
'
... '-
•••••..,~~,.•,.. ~
-
~
~
~
~---~.~"'-"-"~.--
'-1 (~
~
~
..
Med stavčnimi
enakovrednimi deli
Pred vezalnimi IN, TER, PA
Bilo je lepo ln uživali smo.
Pred ločnimi ALI- ALI,OZIROMA
Prišel bo predsednik all tajnik. All greš ven all boš bral?
Pred stopnjevalnimi NE - NE, NITI- NITI
Ni ne dober ne pošten.
TODA:
Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan, ne ob slovesu. CVečkot 2 veznika.)
Vabljeni:
predsednik
tajnik
člani
Med 2 podr. veznikoma
Kar povej mu, da če ne bo prišel, ga nočem več videti.
Med prir. in podr. vezniki
Med polstavkom
in ostalo povedjo
Pridem sam, ln če bo mogoče, pripeljem še koga.
Nimaš možnosti spraševati o tem.
(nedol. polst.)
Med večbesednimi vezniki: ČEŠ DA, ZATO KER,
TAKO DA, KLJUB TEMU DA,TOLIKODA
Medtem ko ste spali, se je ulilo.
KnT
np.
I
Iv~i::. stavka
Med pristavčnimi delilvrinjenimi stavki
in ostalo povedjo
Pisec prve slovenske knjige Primož Trubar
se je rodil na Raščici.
- Črnič, B., Hiti, Z. (1993), Moj jezik, tvoj jezik, naš jezik 2, zaiozoa
LJuOIJana.
KOKUS,
_ Dular, J., Kirn, R., Kolar, M., Pogorelec, B., Zrimšek, 1. (1993), Slovenski jezik 1, Učbenik, Založba Obzorja, Maribor.
_ Gabrijelčič, M. (1986), Učimo se z miselnimi
vzorci, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
_ Hiti, Z. (1995), Moj jezik, tvoj jezik, naš jezik _ Katalog znanja Iz slovenskega
slovenski jezik, Vadnica za 5. razred, Založba Rokus, Ljubljana.
jezika za osnovne šole (1992), ZRSŠ, Ljubljana.
_ Kocjan, G., Šimenc, S. (1992). Slovensko slovstvo skozi stoletja, Učbenik za višje razrede osnovne šole,
Mladinska knjiga, Ljubljana.
- Skaza, J. (1994), Pravopis, Priročnik
z vajami, Jutro, Ljubljana.
_ Slovenski pravopis 1, Pravila (1994), Državna založba Slovenije, Ljubljana.
_Toporišič, J. (1992), Enciklopedija
slovenskega
jezika, Cankarjeva založba, Ljubljana.
- Toporišič, J. (1976), Slovenska slovnica, Založba Obzorja, Maribor.
_ Toporišič, J. (1994), Slovenski jezik in sporočanje
1, Založba Obzorja, Maribor.
_ Žagar, F. (1985), Slovenska
vadnica, Založba Obzorja, Maribor.
slovnica in jezikovna
_~_~_~'_.,L_.Lj.~~~~~~~~__'~~~~~~
~~~~~-~
~ ~-~
-------------------------------
_--:.~'___':""!"_
.•
~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ • ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ w ~ ~ ~
. .
~.
I
•....
~' '~"J~'
'J~
besed
ll)
r,,;
;)
../"
"
I podvojitev/geminacija
anafora
'J-'
slengizmi
epifora
anadiploza
mnogovezjeJpolisindeton
brezvezje/asindeton
pripev/refren
podobnoglasje/onomatopoija
I t'- .._.
'J-
;;Z'---'
I soglasniškistik/aJiteracija
samoglasniški stik/asonanca
polni stik/rima
~. orniške/
nagovo~apostrofa..
.
qovorniška vprašania ln odgovon
vzkliki/eksklamacije
pretiravanjalhiperbole
ponavljanjaliteracije
arhaizrni
tujke
prostaške besede
narečne besede
stalni verzi
prosti ( svobodni) verzi
metafore
(besedelbes.
opisldeskripcija
označitev!karakterizacija
poročanje/naracija:
dvogovor/dialog
izpoved
:
poosebitve/personifikacije
zveze
v prenesen em
primere/kompa~acij.e.
okrasni pndevki/epltetoni
podobe
pomenu)
simboli
rSiov8tve-ne-p-rvine
besedni
predjezikovne prvine
snov
\
.~kitice
~
jf}
poglavJat---dejanja, prizori
(ljubezenska, domovinska itd.)
trikotnik
okvirna pripoved
irip.i,g (rnisalno
~nm()f.iI())
C'J\
e»
metonimij
i
i
"
.
ornansi