info občan Glasilo OO SD Kamnik, avgust, 1/2010 VABILO KMETIJSTVO POD DROBNOGLEDOM Poslanska skupina SD in OI KGZ Kamnik vas v torek, 7. septembra 2010 ob 19. uri, vabita v dvorano ŠKD Mekinje na večer z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. DEJANOM ŽIDANOM. Večer bosta vodila mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS in Jožef Romšak, predsednik OI KGZS Kamnik VABILO ŠOLSTVO POD DROBNOGLEDOM mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS vas v torek, 14. septembra 2010 ob 19. uri, vabi v Malograjski dvor Kamnik na poslanski večer z ministrom za šolstvo in šport, dr. IGORJEM LUKŠIČEM Delo kamniške in komendske poslanke 1 Spoštovani občani in občanke, najprej čestitam uredništvu, ki mu je kljub vročim avgustovskim dnevom uspelo pripraviti že dolgo časa zaželeno prvo številko Info občan-a. To je prispevek k boljši obveščenosti občanov in občank o nekaterih dogodkih v občini Kamnik. Z Info občan-om se je občina Kamnik pridružila tistim občinam v Sloveniji, kjer podobna glasila že obstajajo. Info občan bo izhajal enkrat do dvakrat letno. Danes preživljamo gospodarsko krizo, ki je zajela večino razvitih držav, med njimi tudi Slovenijo. Pričakali smo jo premalo pripravljeni na področjih gospodarstva, zakonodaje in sociale. Namesto da bi v letih od osamosvojitve Slovenije dalje krepili mehanizme preglednosti in nadzora javnih financ, soodločanja prebivalstva o javnih projektih, konkurenčnosti gospodarstva, krepili solidarnostne in socialne mehanizme družbe, je šel razvoj pogosto v drugo smer. Nekateri so svoj položaj, pomanjkanje ustrezne zakonske ureditve in neučinkovito delovanje sodišč izrabili za prisvajanje družbenega in državnega premoženja. Oblastniki na državni in na lokalnih ravneh so pogosto pozabljali na varovanje javnega interesa in javnih sredstev, na skupno dobro in na socialno povezanost, ki je temelj napredka v vsaki družbi. Civilna družba še danes ni dovolj močna, da bi lahko uspešno pomagala spremeniti nekatere neustrezne trende. V Sloveniji je še premalo politikov skandinavskega kova, ki gredo v politiko z namenom, da bi delali v dobro prebivalstva in zadovoljevali njihove upravičene potrebe. S krepitvijo civilne družbe in s krepitvijo soodločanja občanov in občank o javnih zadevah v državi in v občinah prihaja tudi ta čas. V nedeljo, 10. oktobra, bodo lokalne volitve. Spet bomo imeli možnost izbrati nova vodstva občin. Upam, da bodo v vseh občinah izvoljeni odgovorni, strokovni, delovni in modri ljudje, ki bodo zmožni delovati v korist občanov in občank. Ljudje, ki bodo pregledno in učinkovito upravljali z javnimi sredstvi in uresničevali potrebne naloge, ki jih sedanjim županom in podžupanom še ni uspelo realizirati. Prepričana sem, da čaka svetla prihodnost tudi Kamnik z udejanjanjem doslej še neizrabljenih priložnosti, ki jih je v občini ogromno. Tudi priložnosti za tiste, ki so doslej ostali na obrobju. Priložnosti pa lahko uresničimo le povezani in solidarni. Naj vas ob tej priložnosti povabim na poslanska večera, ki ju bom imela 7. septembra ob 19. uri skupaj z OI KGZS Kamnik v ŠKD Mekinje, in 14. septembra ob 19. uri v dvorani Malograjskega dvora v Kamniku. Na prvem večeru bomo vzeli pod drobnogled kmetijsko politiko, na drugem pa šolsko politiko. Gost prvega srečanja bo minister mag. Dejan Židan, drugega pa minister dr. Igor Lukšič. V nedeljo, 12. septembra, bom lepote Kamnika razkazala ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič, s katero si bova skupaj ogledali tudi tradicionalni sprevod narodnih noš. Tedaj boste lahko ministrici povedali tudi kakšno vaše razmišljanje o obrambni politiki. Vljudno vabljeni. mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS 2 Dr. Aleksander Doplihar, član upravnega odbora Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, prejemik zlatega priznanja občine Kamnik, skupaj s predsednico društva mag. Julijano Bizjak Mlakar. K BO DOGODE V nedeljo, 12. septembra 2010, bo poslanka ministrici za obrambo, dr. Ljubici Jelušič, razkazala lepote Kamnika. Skupaj bosta spremljali povorko narodnih noš. Mag. Julijana Bizjak Mlakar na častnem odru spremlja parado ob 80. obletnici PGD Srednja vas. Predsednik države, dr. Danilo Türk, v pogovoru s poslanko. Uredništvo: Franc Svetelj, mag. Barbara Besek, Roza Lavrinc. Izdaja OO SD Kamnik, Šutna 14, 1241 Kamnik. E pošta: [email protected]. Naklada: 10 000 izvodov. Tisk: Set d.o.o., Ljubljana. STALIŠČA mag. Julijane Bizjak Mlakar, višje predavateljice menedžmenta v zdravstvu in ustanovne članice Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva »Zdravstveni denar, ki ga solidarnostno zbiramo za zdravljenje, bi se moral porabljati učinkovito. Učinkovitost pa se ne meri z dobičkom, temveč z izidi zdravljenja, ki jih dosegamo z vloženimi sredstvi.« »Dostopnost zdravljenja se je s koncesionarji večinoma zmanjšala. Mnogi izmed njih ustvarjajo celo umetne čakalne vrste, da bi usmerili paciente v svoje samoplačniške ambulante.« »V Evropi je težnja združevanja zdravstvenega osebja v osnovnem zdravstvu v oblike, podobne našim zdravstvenim domovom. Pri nas se z razgrajevanjem zdravstvenih domov vračamo za več kot 80 let nazaj, ko je bil ustanovljen prvi zdravstveni dom. To organizacijsko obliko so v 70. letih prevzele nekatere skandinavske države.« »V koncesionarski obliki dela izgubljamo prednosti timskega dela, lažjega nadzora, možnosti preiskav na dražjih aparaturah, koriščenja ekonomije obsega, zadostnega izobraževanja ipd. Opuščajo se manj plačane storitve, tudi preventiva.« »Člani gibanja običajno ljudem svetujemo, naj svoje zgodbe zaupajo novinarjem, saj smo ugotovili, da se brez javnega pritiska nihče od odgovornih ne zgane. Ministrstvo in zdravniška zbornica pa očitno ne čutita težav bolnikov.« Nedeljski dnevnik, januar 2010 Odmevi na članek Zdravstveni dom kot Mesarija d.o.o.* »Zdravstveni dom Vrhnika zaradi preveč podeljenih koncesij od leta 2000 ni več izvajal dejavnosti dispanzerja za ženske, od leta 2001 pa tudi ne dejavnosti zobozdravstva za odrasle. S podelitvijo koncesij v letu 2006 se je bistveno zmanjšal tudi obseg programa splošnih ambulant. Dostopnost do zdravstvenih storitev se je v Vrhniki zaradi podeljenih koncesij tako zmanjšala, da je vodstvo zdravstvenega doma pozivalo upokojene slovenske zdravnike, naj pridejo reševati vrhniško zdravstvo. Najbolj odgovorna za to je zdravstvena politika z ministri za zdravje na čelu, ki se zadnja leta intenzivno trudijo privatizirati zdravstvene domove in bolnišnice. *http://www.julijanabizjakmlakar.si/ V takšnih razmerah je mnogim zdravnikom težko delati. Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva ni proti zasebnemu delu v zdravstvu, je pa proti razgradnji zdravstvenih domov in bolnišnic, s čimer se ogroža zdravstveno varnost prebivalstva.« Julij 2010** PISMO POSLANKE PRIMARIJU JANEZU REMŠKARJU OB SEZNANITVI Z DOPISOM Spoštovani, za informacijo se vam zahvaljujem. Bi vas pa opozorila na novi predlog Zakona o negospodarskih javnih družbah, ki ga je te dni dala v javno razpravo ministrica Krebsova (predlog je na portalu e-demokracije ali na spletni strani MJU). Predlagam, da predlog zakona proučite. Najbolj me skrbi odmik od usmeritve v korist uporabnikov zdravstvenih storitev zaradi neustrezne vloge uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev pri nadziranju oziroma upravljanju javnih zavodov, prav tako me skrbi uzakonitev možnosti tržne naravnanosti zdravstvenih storitev, odpiranje možnosti privatizacije javnih zavodov ipd. S prijaznimi pozdravi, mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS predlogi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in o prenosu pravic iz tega zavarovanja v obvezno zdravstveno zavarovanje. To se je načrtovalo že leta 2003, vendar je bil kapital tedaj premočan, zato tedanjemu ministru ta podvig ni uspel. Bo uspelo ministru Marušiču? Predlog zakona o RTV Slovenija V parlamentarnem postopku je predlog zakona ministrice za kulturo o RTV Slovenija. Z zakonom se predlaga preoblikovanje sedanjega nepridobitnega zavoda RTV Slovenija v pridobitno organizacijo, ki sme imeti skoraj 50 odstotkov komercialnega programa. Zaposleni ne bi bili več javni uslužbenci. Uprava, svet in nadzorni svet bi si lahko po pokritju morebitnega minusa iz programov javnega interesa delili dobiček. Nesprejemljivo je, da se dobiček, ki izvira iz javnih sredstev, pa četudi gre za komercialno dejavnost, ne bi porabljal le za javno dejavnost. S poslanskimi kolegi bom vložila amandmaje k temu zakonu, da bi se v njem bolj kot doslej zavaroval javni interes. Delo, 13. maj 2010, iz članka Milene Zupanič »Če družba nima drugih mehanizmov, hodijo ljudje k zdravnikom,« se je – ob odsotnosti sindikatov – v bran delavcev in za ohranitev pravic postavila poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar. Opozorila je, da mnogi delodajalci ne skrbijo dovolj za primerne delovne razmere, da delovni procesi povzročijo veliko invalidov, da nekateri ne plačujejo prispevkov in da odpuščanje ljudi udari po žepu zdravstveno blagajno. Udeleženci odprtja razstave na Malem gradu: slikar Bogdan Potnik, Marinka Aparnik, grajski pisar Stane Osolnik, poslanka Državnega zbora, Gordan Ambrožič UTRINKI IZ POSLANSKE PISARNE* Vroča jesenska točka bo pokojninska reforma. Verjetno nihče ne dvomi, da bodo morali tisti, ki so zdravi, delati dalj časa kot doslej. Vendar pa se lahko daljše delo spodbuja, namesto, da se kaznuje tiste, ki so delali polno pokojninsko dobo in ne zmorejo delati do 65 leta. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Kaj bo položil minister za zdravje na mizo po tem, ko je bil umaknjen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, še ne vemo. Spodbudni so ministrovi **http://www.iz-hod.info/it/odzivi Tisti, ki menijo, da prebivalci Slovenije ne znamo več stopiti skupaj zaradi skupnih ciljev, se motijo. To smo ponovno dokazali aprila tega leta ob akciji Očistimo Slovenijo. 3 Mladi Družba bi se morala več ukvarjati z mladimi. Mag. Barbara Besek »D ružba bi se morala več ukvarjati z mladimi.« To so bile prve besede, ki jih je izrekel študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, ko sva se na temo mladih srečala v lokalu »Pod gradom«, kjer si s strežbo služi počitniški denar. Pričakovala sem mladostniško vihravost, presenetila pa me je resnost njegovih razmišljanj in odgovornost, ki je zvenela iz njegovih besed. Zato sem ga povprašala še po drugih, manj lahkotnih stvareh. Zanimalo me je, kje vidi razloge, da si mladi danes tako pozno ustvarijo družine. »Mnogo je mladih, ki nimajo pogojev za to, da bi si ustvarili družino,« meni. »Nekateri mladi postavljajo kariero pred družino, vendar pa je med mladimi večina takih, ki nimajo pogojev, da bi si lahko privoščili svojo družino in samostojno življenje. Težko je dobiti in obdržati službo. Za družino rabiš stanovanje, socialnih stanovanj pa v občini praktično ni možno dobiti. Zaradi negotove zaposlitve je tudi težko dobiti kredit,« razmišlja. »Če imaš otroka, poDelo Mag, 26. 4. 2010, Intervju z mag. Julijano Bizjak Mlakar Bolniki postajamo talci neurejenega sistema Besedilo: Brigite Ferlič Žgajnar Fotografija: Uroš Hočevar Za sogovornico je zdravstvo velik izziv. Tako velik, da se je odločila s tega področja vpisati doktorski študij na fakulteti za uporabne družbene študije. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka SD, je bila glasna kritičarka predloga zakona o zdravstveni dejavnosti in moteč dejavnik za vse, ki so hoteli izpeljati zdravstveno reformo, ki naj to sploh ne bi bila. Prejšnji zdravstveni minister Borut Miklavčič je sprejetje omenjenega zakona 4 trebuješ zaposlitev, vrtec, stanovanje ipd.« »Tudi študij danes ni dostopen vsem,« je prepričan. »Da lahko študiraš, rabiš denar. Štipendij v občini ni. Tudi v državi jih ni dovolj.« Pokojnina mame in očima, s katerima se zelo dobro razume, ne zadošča za vse, kar potrebuje družina. Zato dela Peter med počitnicami 40 ur na teden v gostinstvu. Denar porabi za knjige, prevoze, telefon, internet ipd. Izvem, da je Peter tudi priden študent, saj je pred počitnicami že opravil vse študijske obveznosti drugega letnika. Družina, ki šteje mamo, očima in dva brata, je tesno povezana. Oba brata delata v gostinstvu. Eden je za kruhom odšel v Veliko Britanijo, vendar se z njim kljub oddaljenosti slišita dvakrat do trikrat na teden. Da ni predrago, uporabljata Skype. Svoj prosti čas nameni Peter druženju s prijatelji, kolesarjenju, plavanju in sprehodom v naravo. Povprašam ga, kaj meni o razširjenosti drog postavil kot pogoj, da ostane na položaju, vendar se je moral od tega posloviti zaradi slabega zdravja. Z novim ministrom je zavel nov veter, vlada pa je sporen zakonski predlog umaknila. Bizjak Mlakarjeva si je oddahnila. Za zdaj. Ste članica parlamentarnega odbora za zdravstvo, vodili ste strokovni svet za zdravje pri SD, dejavni ste v društvu in gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva … Kaj vas vodi, da se toliko posvečate zdravstveni tematiki? Že na Zavarovalnici Triglav sem pokrivala področje zdravstvenih in nezgodnih zavarovanj, potem me je tedanji generalni direktor ZZZS prosil, da jim pomagam ustanoviti v Kamniku. »Ocenjujem, da je med mladimi kar veliko drog. Verjetno to odgovorne premalo zanima,« odgovori zamišljeno. Meni, da bi se stanje lahko izboljšalo, če bi bilo več možnosti za rekreacijo in za druženje mladih. »Za srečanja jim preostanejo predvsem lokali,« doda. Pohvali prireditve, kot je Kamfest, za katerega meni, da bi bil še boljši, če bi nudil več možnosti nastopanja domačim skupinam in glasbenikom. Peter rad dela z ljudmi. Zato bi se po študiju želel zaposliti v poklicu, kjer bo imel z ljudmi veliko stikov. »Pa so težave mladih, o katerih govoriš, sploh rešljive?« ga vprašam. »Prepričan sem, da bi se dalo več narediti za mlade. Potrebujemo le prave ljudi na pravih mestih. Ljudi kot je Julijana Bizjak Mlakar,« je odločen. Ko ga povprašam še po njegovi največji želji tisti trenutek, izstreli kot iz topa: »Dopust…« Ja, Peter si je letos dopust pošteno zaslužil in upam, da ga bo tudi prijetno preživel. zdravstveno zavarovalnico Vzajemna. Postala sem članica uprave in ugotovila, da v zdravstvu hodimo po napačni poti. Da ne sledimo usmeritvam v svetu in temu, za kar se je pokazalo, da je najbolj dobro za ljudi. Odmikali smo se od tega, da bi čim ceneje dosegali čim boljše zdravje prebivalstva. To je bil razlog, da sem začela precej poglobljeno proučevati zdravstveni sistem. Najprej našega, potem še druge. (Intervju na šestih straneh z Julijano Bizjak Mlakar, magistrico poslovne politike in organizacije, je viden v arhivu tiskanih izdaj edicij Dela.) t s o n r a d i l So Marjana Berlec pri delu v DU Kamnik Dolgoletna prostovoljka pri uresničevanju projekta Starejši za starejše Novinar: Franc Svetelj M arjano Berlec je težko dobiti na njenem domu na Duplici. Če kot zavzeta prostovoljka že skoraj dve desetletji ni na obisku pri starejših občanih, ki jih skupaj z okrog 30 prostovoljkami obiskuje v okviru projekta Starejši za starejše ali v kamniškem društvu upokojencev, kjer vodi komisijo za socialne zadeve, pa je morda na izletu z upokojenci, ki jih večkrat vodi ali pa na razgibavanju z dupliškimi upokojenci ob torkih, s kamniškimi upokojenci ob četrtkih, na mesečnem merjenju vrednosti v krvi, ki ga organizirajo skupaj z Rdečim križem, ali kje drugje. V najinem pogovoru v kamniškem društvu upokojencev je stekla beseda predvsem o Marjaninem opažanju življenja v naši občini in njenih predlogih, kaj bi se dalo še storiti za prijetnejše življenje zlasti starejših občanov. Takoj na začetku je poudarila, da bi morali varovana stanovanja graditi za najem, ne pa za prodajo, saj si bo njihov nakup lahko privoščil le malokdo. Posebno starejši občani, ki niso več sposobni voziti prevoznih sredstev, zelo pogrešajo tudi mestni javni prevoz. To bi se dalo urediti s krožnim prometom s kombiji ali manjšimi avtobusi, kot imajo to urjeno že v nekaterih drugih mestih. Tako bi občanom olajšali dostop do zdravstvenega doma, lekarne, trgovin in podobno, hkrati pa bi zmanjšali sedanji pritisk avtomobilov na mestno jedro Kamnika. V Tuhinjski dolini bi bilo potrebno obdržati neko manjšo splošno zdravstveno ambulanto, ki bi bila odprta ob določenih dnevih, saj je tu veliko starejših občanov in občank, ki bodo dosedanjo ambulanto, ki so jo zaprli, zelo pogrešali. Od Motnika do Kamnika je toliko, kot od Kamnika do Ljubljane, avtobusne povezave pa so zelo redke. Na Duplici bi bilo treba nekdanje vrtičkarske gredice, ki so sedaj zaraščene s plevelom, urediti v park in zelenice za rekreacijo, saj ima največja kamniška krajevna skupnost s 4500 prebivalci premalo rekreativnih površin. Prav tako pogrešamo dokončno povezavo kolesarske steze med mestom in Duplico ob Kamniški Bistrici. Obstoječe parke, kot je Evropski park ob železniški postaji Kamnik mesto in Mali grad, pa bi bilo treba bolje nadzorovati, saj še posebej ob koncu tedna in po raznih prireditvah kažejo prav klavrno podobo. Marjana Berlec, ki je za svoje dolgoletno delovanje v korist starejših občanov prejela srebrno priznanje občine Kamnik, je na koncu poudarila razumevanje občine za delo kamniškega društva upokojencev, ki bo letos jeseni praznovalo šestdeset letnico svojega delovanja z željo, da bi bilo tako sodelovanje tudi v prihodnje. Pobuda poslanke *Nedelja, 15 avgust 2010 Na seji Državnega zbora, 1. marca 2010, je poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakarjeva v zvezi s problematiko nizkofrekvenčnega hrupa postavila ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću naslednje poslansko vprašanje in pobudo (citirano po zapisniku DZ): MAG. JULIJANA BIZJAK MLAKAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovani ostali prisotni. Moje vprašanje se nanaša na nizkofrekvenčni hrup. Nizko frekvenčni hrup je za ljudi praviloma neslišen, ali je slabo slišen. Ima pa negativne učinke na zdravje ljudi že tudi pri nizkih jakostih. Najpogostejše motnje zdravja so pritisk in bolečine v ušesih, vrtoglavica, neugodno počutje in depresivne motnje, kar lahko privede do nepopravljivih okvar živčnega ali kardiovaskularnega sistema. Dovolj močan nizkofrekvenčni hrup povzroča tudi slišne resonančne vibracije stavbnega pohištva, kar še dodatno moti in vznemirja prebivalce v izpostavljenih stavbah. Vlade večine držav EU so zato uveljavile razne ukrepe za zmanjševanje nizkofrekvenčnega hrupa. Najbolj napredne države na tem področju so Velika Britanija, Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Slovenije naj bi ne bilo med temi državami. Po poznanih podatkih naj bi v Sloveniji za to področje tudi ne bilo delovno varstvenih predpisov, čeprav naj bi zaposleni pogosto bili med delom izpostavljeni temu valovanju. Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem, ali ima Ministrstvo za okolje in prostor v načrtu urediti zakonodajo na področju varovanja prebivalstva pred nizkofrekvenčnim hrupom? In kdaj naj bi se to področje uredilo tudi v Sloveniji? *http://nfh.jananovak.com/jo/ Poslanka na obisku VDC Sožitje Kamnik 5 t s o r Mod Iskrivost in modrost ob spominih častnega občana Kamnika dr. Nika Sadnikarja Mag. Julijana Bizjak Mlakar Z dr. Sadnikarjem, častnim občanom občine Kamnik, se pogosto vidiva in tudi slišiva po telefonu. Kljub svojim častitljivim 94. letom je iskriv sogovornik in še danes sooblikuje življenje v občini Kamnik. Je doktor medicine. Bil je vpet v turistično, športno in kulturno dogajanje v občini in tudi danes živi za svojo občino. Rojen je v družini znamenitega Kamničana, veterinarja in muzealca Josipa Sadnikarja, tretjega častnega meščana mesta Kamnik. Tokrat me je poklical, da mi izroči dve strani premišljenih in skrbno zapisanih nalog, ki bi jih morala uresničiti kot bodoča županja občine Kamnik. S svojo podporo pri kandidaturi in zaupanjem me je zelo počastil. V zanimivem pogovoru, kjer sva se resno lotila razmišljanja o možnostih realizacije številnih projektov, ki jih dosedanje občinsko vodstvo ni uspelo realizirati, so pa nujne za kakovostno bivanje občanov in občank, je čas hitro mineval. Beseda je nato nanesla na njegove medvojne spomine. Očaralo me je njegovo živahno pripovedovanje o preteklih dogodkih, njegova iskrivost in modrost. Osnovno šolo je končal v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani, medicinsko fakulteto pa v Ljubljani in v Zagrebu. Konec leta 1941 je tik pred vojno diplomiral in bil promoviran za doktormesta Bihać. Marca 1945 je hudo zbolel na ja. »Tisti časi niso bili naklonjeni izobraženledvicah in bil prepeljan v korpusno kirurcem,« pravi. »Okupator je zapiral šolane ljudi ško ekipo, nato pa v bolnico v že osvobojein jih izganjal iz Slovenije.« Tudi on je bil kot nem Ogulinu. Konec avgusta 1945 se je vrnil domoljub aretiran in odpeljan v zapor v Beguv Kamnik in bil nato dodeljen za upravnika nje. Ob odpustitvi so mu na odpustni list zabolnice v Petrinji. Vodil je I. stopnjo sanipisali v nemščini, da bo pri tetne ekipe Zagreba in nato naslednji aretaciji ustreljen postal upravnik bolnice JLA „da mi izroči dve strani kot talec. Zato je prebegnil v Portorožu. Zaradi bolezni na Hrvaško, kjer je v bol- premišljenih in skrbno ledvic ni mogel več opravljanicah Osijek, Vukovar in ti kirurškega dela, zato se je Đakovo opravljal zdravni- zapisanih nalog, ki bi preusmeril v rentgenologijo. ški staž na kirurgiji. Njego- jih morala uresničiti Po specialističnem izpitu iz vo življenje je bilo pogosto rentgenologije leta 1957 mu ogroženo, saj so ga iskali kot bodoča županja je bilo dodeljeno mesto spegestapovci iz Kamnika. občine Kamnik” cialista rentgenologa v vojni Moral se je skrivati. Da bi bolnici v Ljubljani, kjer je se zavaroval pred stalno bil leta1980 kot polkovnik nevarnostjo, je zaprosil za državljanstvo NDH. upokojen. Kot izkušen zdravnik specialist je V oktobru 1943 so ga kot kirurga mobilizirali v leta 1972 pomagal tudi pri ustanovitvi renthrvaško domobranstvo. genološkega oddelka v zdravstvenem domu Kamnik in bil 14 let tudi njegov vodja. »Ko so me domobranci želeli vključiti v svojo vojsko, sem takoj vedel, kje mi je mesto,« pove odločno. Pobegnil je v partizane in po desetih dneh zamenjal šefa mobilne kirurške ekipe VII. divizije. Kot partizanski kirurg je zdravil ranjene partizane pri bitkah na Hrvaški Zagori, Vrbovcu, Koprivnici, v Podravini, Posavini in Kalniku, ter v bitki za osvoboditev Čas je ob zanimivem pogovoru prehitro minil in po več kot dveh urah sem se kar težko poslovila od dr. Nika Sadnikarja. Obljubila sem mu, da bodo njegova izjemna opažanja o potrebah v občini Kamnik vključena med moje naloge bodoče županje. Dnevnik, 31.3.2010, iz članka Majde Hostnik Dorijan Marušič ima problem - Že včeraj se je pokazalo, da so razumevanje in interpretacije Marušičevih predstavitev kar se da različne. Toda pospremimo ga z dobrimi upi. Če mu zaupa pregovorno, nepopustljivo v javno zdravstvo usmerjena Julijana Bizjak Mlakar, potem se lahko nadejamo, da bo Marušič naredil, česar v predlogu novega zakona o zdravstveni dejavnosti ni: transparentno ločitev javnega in zasebnega na področju izvajanja zdravstvenih storitev. 6 Poslanka s člani MPZ Solidarnost a j i g r Ene Anastas Jončeski trener, oče, ljubitelj živali Mag. Barbara Besek P riljubljenega trenerja odbojkaric sem srečala na sprehodu z ženo in dvema psičkama. Poznam ga po njegovi izjemni energiji in vedno dobri volji. Povedal je, da sta se s sedanjo ženo Mojco prvič videla na Brniku, se zaljubila na prvi pogled in istega leta je že bila poroka v Skopju. Mesec dni kasneje je pripotoval v Kamnik in kot strojni tehnik začel delati v Titanu. Njegova druga ljubezen je šport. Včlanil se je v odbojkarski klub Kamnik, kjer je najprej igral odbojko, od leta 1979 leta pa je delal kot trener ženskih selekcij, in sicer od najmlajših članic pa do članic. Vrsto let je bil tudi odbojkarski sodnik – tudi sodnik sedeče odbojke. Zadnja leta trenira dekleta mlajše selekcije ženske odbojke v Kamniku. V preteklem letu je s kolegom iz Kamnika Gregom Orlom ustanovil odbojkarski klub v Domžalah. Dnevnik, 13. 10. 2009, tekst: (sta) Poziv k ureditvi problematike neplačevanja prispevkov • Poslanca SD Andrej Magajna in Julijana Bizjak Mlakar sta na današnji novinarski konferenci opozorila na problematiko neplačevanja prispevkov delavcev. Opozorila sta, da neplačevanje plač in prispevkov ogroža socialno in zdravstveno varnost delavcev in tistih, ki jih preživljajo, na vlado pa sta podala tudi poslansko pobudo za ureditev tega vprašanja. … Poslanka Julijana Bizjak Mlakar je opozorila, da ima neplačevanje prispevkov vrsto negativnih socialnih učinkov. Neplačevanje po njenem pomeni, da je pokojnina delavca zaradi neplačanih prispevkov nižja, saj se neplačani prispevki ne štejejo v odmero pokojnine. Opozorila je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi neplačanih prispevkov zadrži pravico do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar delavcem in osebam, ki so zavarovani preko njih, zmanjšuje dostop do zdravstvenega varstva. Opozorila je še, da kljub množičnemu in dolgoletnemu problemu na tem področju dosedanje vlade in pristojne inštitucije do zdaj niso ukrepale, tako kot bi morale. Ob tem je izpostavila Inšpektorat RS za delo, prav tako tožilstvo, ki po njenih besedah sicer redke ovadbe s tega področja praviloma zavrača. Da bi se omenjena problematika uredila, sta poslanca na vlado podala poslansko pobudo, kjer predlagata nekaj ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. V pobudi vlado pozivata, naj presodi zakonitost ureditve, ki Dursu, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in ZZZS omogoča dogovarjanje o odlogu plačil prispevkov. Predlagata tudi, naj Durs zaposlene enkrat letno obvesti o plačilih prispevkov. Pristojna ministrstva naj nemudoma pristopijo k nadzoru nad delom inšpektorata za delo, Dursa, Zpiza in ZZZS, predlagata pa tudi ustanovitev medresorske skupine, sestavljene iz pristojnih ministrstev, ki naj pripravi predloge zakonskih sprememb, s katerimi bi preprečili možnosti tovrstnih zlorab s strani delodajalcev. Z žarom v očeh je pripovedoval o svojem sinu in hčerki, ki ju je tudi navdušil za odbojko in plavanje. Sin Vojko je bil večkratni državni prvak v vseh slogih in v vseh kategorijah plavanja, razen pri članih. Hči Petra je navduševala z odličnim stilom hrbtnega plavanja. Aco, kot ga kličejo žena in prijatelji, je pred desetimi leti, ko so bili otroci še majhni, veliko časa namenil plavanju. Bil je tajnik plavalnega kluba in sodnik plavanja. Pove tudi, da ima cela družina rada živali, posebno pse. Pred petimi leti ga je očarala psička pasme Mops. Danes ima družina kar dve psički te pasme. Sin Vojko se je medtem poročil in dobil sina Tiana. Mali Tian je nov razlog za radosti in veselje v družini. »Spoštujem načelne in poštene ljudi, ki so delovni, strokovni, sposobni in pripravljeni pomagati tudi drugim,« pravi odločno. Pove, da so to tudi vrline, zaradi katerih spoštuje poslanko mag. Julijano Bizjak Mlakar, in zato podpira njeno kandidaturo za županjo. Z demonstracijami za zvišanje minimalnih plač in proti privatiziranju zdravstvenih domov in bolnišnic. Strojni krožek Bistrica-Pšata, demonstracija košnje v Komendi 7 VOLILNA KONVENCIJA SD mag. Julijana Bizjak Mlakar za županjo občine Kamnik s podporo šestih strank Kamnik, 25. avgust 2010. Državna zborska poslanka mag. Julijano Bizjak Mlakar gre na volitve za županjo z množično podporo občanov in občank ter najmanj šestih strank. Podpirajo jo Socialni demokrati (SD), Glas žensk Slovenije (GŽS), Krščanski socialisti Slovenije (KSS), Slovenska unija (SU), Demokratična stranka dela in solidarnosti (DSDS) in EU Demokrati Slovenije (EUDS). občine Komenda in svetniške liste v občinah Kamnik in v Komendi. Na volilno konvencijo območne organizacije SD Kamnik so ji poleg občanov, predsednikov in predstavnikov kamniških odborov drugih strank, prišli izreč svojo podporo tudi štirje predsedniki neparlamentarnih strank: poslanec Andrej Magajna, dr. Vlado Dimovski, poslanec mag. Franc Žnidaršič in dr. Gorazd Drevenšek. Volilna konvencija je potekala v vznesenem vzdušju. Udeleženci konvencije so izrekali priznanje Kamničanki - državnozborski poslanki Julijani Bizjak Mlakar za njeno dosedanje delo. Pohvalili so njeno odločnost in srčnost v prizadevanjih za napredek v državi, od katerega bi imeli koristi vsi. Ob izvolitvi je kandidatka za kamniško županjo poudarila, da je ekipa, ki kandidira v Kamniku, sposobna zagotoviti preglednost in učinkovitost porabe javnih sredstev ter omogočiti pri tem takšno sodelovanje z občani in občankami, da se bodo sredstva porabljala v skladu z njihovimi upravičenimi potrebami. Spomnila je na množico nujnih zahtevnih nalog na področju turizma, podjetništva, obrti, kmetijstva, manjkajoče infrastrukture, ki čakajo novo občinsko vodstvo. Poleg mag. Julijane Bizjak Mlakar za kamniško županjo je volilna konvencija potrdila še mag. Igorja Kluna za kandidata za župana Za občinski svet Občine Kamnik so bili izvoljeni naslednji kandidati: Veronika Semprimožnik Jože Goltnik je mizar, dober gospodar, kmet in delavec iz Češnjic. Je poročen in oče treh otrok. Tuhinjci ga poznajo tudi po njegovem delu v Svetu KS Zgornji Tuhinj in pri organizaciji različnih prireditev. Rafko Goltnik je Andrej Pestotnik mizar iz Motnika. Je član lovske družine in član predsedstva turističnega ter kulturnega društva iz Motnika. Je tudi krvodajalec, mož in oče dveh otrok. je lesarski tehnik in monter iz Srednje vasi. Je član Kulturnega društva Srednja vas. Je tudi gasilec in član PGD Srednja vas. Aktivno deluje v krajevni skupnosti. Emilija 8 je absolventka fakultete za organizacijo, kjer študira kmetijstvo in gozdarstvo. Z družino živi v Beli na visokogorski ekološki kmetiji, kjer namerava ostati in se preživljati s kmetovanjem. Je poročena in mati. Gregorčič je učiteljica matematike, bivša ravnateljica in je pomočnica ravnatelja. Živi v Stebljevku. Njeni sodelavci in učenci jo cenijo, bivši učenci pa jo imajo v lepem spominu. Pogled na igrala pri hiši, v kateri stanuje, pove, da uživa v družbi svojih vnukov. Marija Jarc je gimnazijska maturantka, aktivna upokojenka in članica upravnega odbora za tretje življenjsko obdobje. Živi v Markovem. Poznamo jo tudi po dobrodelnih aktivnostih v okviru Unicefa. V družbo zna vedno vnesti dobo voljo. mag. Barbara Besek je iz Mekinj. Magistrirala je iz poslovne informatike. Je direktorica manjšega podjetja v zasebni lasti in sodeluje z mednarodnimi organizacijami. Je poročena in članica sveta Gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku. France Jeras je dipl. inž. organizacije dela iz Stranj. Je upokojeni direktor Ljubljanske banke v Kamniku. Bil je tudi direktor SKB banke Kamnik – Domžale – Trzin. Je aktiven član Planinskega društva in bivši podpredsednik tega društva. Kamničani ga dobro poznajo kot uspešnega predsednika izvršnega sveta občine Kamnik. Peter Ribič je dipl. inženir agronomije in hortikulture iz Godiča, je specialist organizacije in menedžmenta. Zaposlen je v Biotehniškem centru v Naklem. Je poročen. Nedavno je postal očka. Poznamo ga tudi po prizadevanjih za ohranjanje starih običajev, npr. spletanja adventnih venčkov. Zvonimir Kolenik je univ. dipl. organizator, inž. elektrotehnike in uradnik iz Šmarce. Je tudi mož in oče. Poznamo ga kot aktivnega tajnika športnega društva v Šmarci in tajnika KS Šmarca. Aktivno sodeluje pri različnih dogodkih v Šmarci in v občini. Fadila Bužimkić Halilović Štefanija je je univ. dipl. socialna delavka. Zaposlena je kot svetovalna delavka v Osnovni šoli 27. julij v Kamniku. Stanuje v Klavčičevi ulici. Je žena in mati. Aktivna je tudi na področju kulture in sožitja med občani različnih narodnosti. Sodeluje tudi pri dobrodelnih aktivnostih. Zore je višja upravna delavka in referentka v Študentskih domovih v Ljubljani. Živi v Zagorici. Je mati dveh sinov. Sebila Mulalić je dipl. ekonomistka, podjetnica in strokovna sodelavka za ekonomska področja na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer tudi predseduje sindikatu. Je poročena in mati. Stanuje v Klavčičevi ulici. Sodeluje pri organizaciji dobrodelnih aktivnostih. Florjan Mlakar je natakar, podjetnik in gostinec iz Mekinj. Vodi Gostilnico in kavarno Marjanca. Pred tem je uspešno vodil mestno kavarno v Kamniku. Je mož, oče in dedek. Irena Deželak je po izobrazbi medicinska sestra. Pred upokojitvijo je bila kot medicinska sestra zaposlena v Zdravstvenem domu v Kamniku. Je žena in mati. France Sršen je komercialist v pokoju iz Volčjega potoka. Je dolgoletni predsednik te krajevne skupnosti. Je poročen in oče. 9 Mojca Jončeska Malovrh je dipl. ekoIztok Kuret je gim- nomistka z izkušnjami na kadrovskem področju. Je bivša direktorica, žena, mati in babica. Državnozborski poslanki pomaga pri njenem delu v Kamniku in v Komendi. Živi v bloku v centru Kamnika. Marta Žerko je eko- Boštjan Pogačar nazijski maturant, doma iz Volčjega potoka. Ima izkušnje iz javnih služb in iz gospodarstva. Je poročen in oče. nomistka, upokojena bivša direktorica Doma starejših občanov v Kamniku. Živi v bloku v ulici Matija Blejca. Občani jo najbolj poznamo po njenih večletnih aktivnostih na področju skrbi za starejše. Franc Svetelj ima višjo eko- nomsko šolo. Je upokojeni inž. organizacije dela. Bil je družbeni pravobranilec. Je bivši predsednik skupščine občine Kamnik in dobitnik bronastega ter srebrnega priznanja občine Kamnik. Je soustanovitelj in dolgoletni urednik Kamniškega občana. Piše v Kamniški občan, Kamniške novice in drugam. Je poročen, oče in dedek. Stanuje v Groharjevi ulici. je dipl. ekonomist in podjetnik, mož in oče. Je izkušen informatik. Delal je tudi na področju zavarovalništva. Aktiven je na področju gospodarstva. Stanuje v hiši v ulici Ljudevita Stiasnyja. Emil Grzinčič je preoblikovalec kovin – ključavničar. Je podjetnik v pokoju in bivši predsednik Obrtne zbornice Kamnik. Poznamo ga tudi po njegovih športnih aktivnostih. Tri mandate je bil predsednik sekcije v smučarskih skokih in predsednik sodnikov za alpsko smučanje in skoke. Je član kolesarskega društva. Živi v hiši na Tunjiški cesti. Biserka Močnik je univerzitetna diplomirana sociologinja. Dela kot sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Je poročena in živi na Perovem. Še posebej je aktivna na področju kulture. mag. Julijana Bizjak Mlakar je magistra poslovne politike in organizacije, profesorica, poslanka Državnega zbora RS, predsednica Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva in pobudnica istoimenskega gibanja, v vodstvu katerega deluje. Ima tudi znanstveni naziv višja predavateljica menedžmenta v zdravstvu. Je soavtorica dveh knjig in številnih strokovnih ter znanstvenih člankov. Pozna javne in gospodarske družbe. Bila je profesorica, članica vodstva kamniške gimnazije, bila v upravi zavarovalnice in zavarovalnice tudi nadzirala. Je članica društva Sožitja iz Kamnika. Je poročena in mati dveh sinov. Stanuje na Perovem. 10 Andrej Lanišek je prodajalec, zavarovalni zastopnik, ki ga poznamo tudi po njegovih športnih aktivnostih. Je nekdanji trener biatlona, udeleženec olimpijskih iger v Sarajevu in državni prvak v biatlonu. Stanuje v Kersnikovi ulici. Janez Maleš je gimnazijski maturant in upokojenec iz Podgorja. Najbolj ga poznamo po aktivnostih v okviru Moškega pevskega zbora Solidarnost. Je dobitnik več občinskih in državnih priznanj s področja kulture. Andreja Mali je učiteljica športne vzgoje. Diplomirala je iz Kmetje na sejmu v Gornji Radgoni V organizacije OI KGZS Kamnik, ki jo vodi Jožef Romšak, se je avtobus kmetov iz občine Kamnik in okoliških občin udeležili 48. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. S seboj so povabili tudi poslanko Državnega zbora iz Kamnika, mag. Julijano Bizjak Mlakar, ki se je sejma udeležila tudi na povabilo Cirila Smrkolja, predsednika KGZS. Mag. Julijana Bizjak Mlakar izpostavlja v Državnem zboru in drugod probleme kmetov ter skuša prispevati k njihovemu reševanju. Obisk sejma je poslanka izkoristila za pogovore s kmeti, za srečanje s predsednikom države dr. Danilom Türkom, z njegovo ženo Barbaro in z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejanom Židanom. O problemih kmetijstva se je pogovarjala tudi s predsednikom KGZS, g. Cirilom Smrkoljem, in predsednikom zbornične izpostave Kamnik Jožefom Romšakom. teka na smučeh. Je med najbolj uspešnimi športniki v Sloveniji in v Kamniku. Doma in v svetu jo poznajo kot vrhunsko športnico in olimpijko. Vrhunske uspehe je dosegla v biatlonu in v teku na smučeh. V svetovnem pokalu je bila dvakrat druga in enkrat tretja v teku na smučeh. V letu 2002 je v Salt Lake Cityu v teku na smučeh osvojila sedmo mesto. V biatlonu je dosegla četrto mesto v svetovnem pokalu in bila tretja v štafeti. Letos je na olimpijskih igrah v Vancouvru osvojila 19. mesto. Veseli jo delo z mladimi športniki. Stanuje v Ljubljanski ulici. Peter Trebižan je študent Ekonomske fakultete v Ljubljani. Stanuje v centru Kamnika. Z delom med počitnicami je z ramen družine prevzel del finančne odgovornosti za lastni študij. Ni mu vseeno, kakšne so možnosti mladih v občini. Ivan Zrimšek je univ. dipl. inž. strojništva. Študiral je tudi v ZDA. Je podjetnik, ki je za metodo odkrivanja bolezni dojk v letu 2005 v Ženevi prejel dve najvišji priznanji mednarodnega sejma novosti. Živi v bloku v Zikovi ulici. Za Občinski svet občine Komenda so bili izvoljeni kandidati: Marko Dobnikar, Helena Drolc, mag. Venčeslav Perko, Boštjan Peršin, Alenka Lenarčič, Slavko Kremžar, Jože Levec, Vladimira Kogovšek Vovk, Rekanović RamoRajko, Alfonz Kern, Vesna Kern, mag. Igor Klun, Barbara Bizjak in Miha Repnik. Izjavi mag. Julijane Bizjak Mlakar: Kamniški občan, maj 2010 Potrebna je enotnost in ne delitve Ko berem poročila s sej občinskega sveta ali nekatere članke v Kamniškem občanu, me spominjajo na nekatere seje v Državnem zboru. Pogosto je tudi v parlamentu obema stranema znano, da gre za dobre rešitve, pa se tega ne želi priznati. Običajno gre predvsem za prestiž, kdo si bo lahko pred javnostjo pripisal zasluge za določene rešitve. Takšno ravnanje povzroča nepotrebne delitve ljudi. Ti spori so dobri za nabiranje političnih točk, ne pa za sožitje med nami in za naš hitrejši razvoj. Zato upam, da bo tega v bodoče manj. TV SLO 3, 28.6.2010 Poslanski premislek - »Naša skupna prihodnost je odvisna od uspešnosti sporazumevanja v družbi in od uspeha socialnega dialoga. Dialog bo lahko učinkovit šele tedaj, ko bodo skupni cilji vseh nas postali bolj pravična, bolj solidarna družba in zmanjšanje revščine. Tedaj, ko bo družba obsodila egoizem posameznika in dejanja tistih, ki takšne odklone omogočajo. Žal se je od osamosvojitve Slovenije dalje sprejelo ogromno zakonov, ki ne varujejo dovolj poštenih ljudi. Zakoni, ki dajejo le najbolj premožnim na račun večine, ki omogočajo nekaznovane zlorabe ljudi, ne omogočajo napredka družbe. Uspešna je lahko le demokratična, pravna in socialna država, v kateri vse veje oblasti tako na državni kot na lokalni ravni delajo v javnem interesu - za skupno dobro. « 11 ZA PREMISLEK, RAZVEDRILO IN NAGRADE za vas Nagrade Kuverto z izpolnjeno anketo in čitljivo izpisanimi vašimi podatki pošljite najkasneje do 15. oktobra 2010 na naslov: OO SD Kamnik, Šutna 14, 1241 Kamnik. Izžrebali bomo 50 nagrajencev. Nagrade: • 1. nagrada - majica štaba kandidatke za županjo, mag. Julijane Bizjak Mlakar. Dobi jo 5 izžrebancev. • 2. nagrada - kapica štaba kandidatke za županjo. Dobi jo 5 izžrebancev. • 3. nagrada – obesek za ključe. Dobi ga 40 izžrebancev. Anketa Ali ste zadovoljni z naslednjimi področji v občini Kamnik? Označite ustrezno! DA DELNO NE NE POZNAM Z razvojem turizma Z razvojem podjetništva in obrti Z ukrepi varovanja okolja S prometno ureditvijo v mestu Z razvojem podeželja Z možnostmi rekreacije in zabave S številom zelenic in otroških igrišč Z možnostmi dnevnega varstva starejših, pomoči starejšim na domu in domsko oskrbo Z zagotavljanjem prostora otrokom v šolah in v vrtcih Z enakopravno obravnavo občanov in skupin Ime in priimek:................................................................................................................................................................ Naslov prebivališča:.......................................................................................................................................................... Poštna št. in kraj: ......................................................................................... Tel.:............................................................ 12 Podpis: Vido Kregar in Franc Opravš s poslanko pri ogledu nevarnosti onesnaževanja pitne vode v Kamniku* Franc Svetelj*: Kmalu po začetku dela v DZ ste v Kamniku odprli tudi poslansko pisarno. Kakšen je obisk občanov in s kakšnimi problemi in predlogi se občani največ pojavljajo pri vas? Kaj po vašem mnenju najbolj žuli občane tako na lokalni ravni kot širše? Julijana Bizjak Mlakar: Presenetil me je velik obisk občanov in občank v poslanski pisarni v Kamniku in prav tako široka paleta njihovih težav. Največ težav se je dotikalo področja socialne varnosti, delavskih razmerij, stanovanjske problematike in problemov, ki jih prinaša pomanjkanje ustreznih komunikacij s pristojnimi občinskimi in državnimi organi, pa tudi zdravstva, sodstva, varstva okolja ipd. *http://www.julijanabizjakmlakar.si/