1. No category

Računalnik, spoznajva se!
(Priročnik za udeležence)
Simbioza mojstri:
Ales Feriz, Klemen Šalamon, Tjaša Piškur, Bojan Petrović
Kontaktni podatki:
040 336 311
[email protected]
Spremljajte nas na spletni strani
www.simbioza-mojstri.eu ali na
FB profilu: Simbioza mojstri
Od vsakega človeka, ki je prisoten v vašem življenju se lahko česa
naučite. V dejstvu, da bivamo skupaj, se skriva namen. 
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ..................................................................................................................... 3
2. FIZIČNI SVET RAČUNALNIKA – SESTAVA RAČUNALNIKA ............................... 3
2.1. Izhodne naprave .............................................................................................. 4
2.2. Vhodne naprave ............................................................................................... 4
2.2.1. Miška ......................................................................................................... 4
2.2.2. Tipkovnica ................................................................................................. 6
3. BREZMEJNA POLJA RAČUNALNIKA ................................................................... 7
3.1. Vklop ................................................................................................................ 7
3.2. Ogrevanje in sprehod ....................................................................................... 8
3.2.1. Operacijski sistem Windows 8 ................................................................... 8
3.2.2. Vpis v računalnik - geslo............................................................................ 8
3.2.3. Premik po začetnem zaslonu in namizju ................................................. 11
3.2.4. Odpiranje programov ............................................................................... 11
3.2.5. Ustvarjanje novih map ............................................................................. 12
3.2.6. Orodna vrstica ......................................................................................... 13
3.3. Izklop računalnika .......................................................................................... 16
4. RAD SEM VAREN, RAD SEM ČIST!.................................................................... 19
4.1. »Vroče točke« računalnika – varna uporaba .................................................. 19
4.1.1. Stol in sedenje ......................................................................................... 19
4.1.2. Varna uporaba tipkovnice in miške .......................................................... 20
4.1.3. Varna postavitev zaslona ........................................................................ 21
4.1.4. Premori .................................................................................................... 22
4.2. Oskrba računalnika - skrb za higieno računalnika .......................................... 23
~2~
1. UVOD
V tem priročniku najdete osnovna vodila in povzetke vsega, kar smo predstavili ter o
čemer smo govorili na delavnici »Računalnik, spoznajva se!« Govora bo torej o
osnovah računalništva, kako z računalnikom rokovati ter kaj je dobro vedeti o oskrbi
računalnika. V prvem delu se priročnik ukvarja s strojno, predvsem zunanjo opremo.
Najprej si bomo pobližje ogledali zunanjo opremo in karakteristike stacionarnega
računalnika nato pa bomo na podoben način analizirali še prenosnik (»Fizični svet
računalnika«). V drugem delu bomo računalnik aktivirali ter začeli z našimi prvimi
koraki v tem novem svetu (»Brezmejna polja računalnika«). V tretjem in zadnjem delu
se bomo dotaknili oskrbe računalnika, na kaj je dobro biti pozoren pri rokovanju z
računalnikom ter kako ga lahko očistimo (»Rad sem varen, rad sem čist«).
Priročnik naj vam dobro služi, predvsem pa pogumno pri uporabi računalnika!
2. FIZIČNI SVET RAČUNALNIKA – SESTAVA RAČUNALNIKA
Slika 1: Računalnik in njegove komponente
(vir:http://windows.microsoft.com/en-us/windows/computer-parts#1TC=windows-7)
~3~
LEGENDA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
MONITOR
MODEM
RAČUNALNIK ali t.i. ŠKATLA
MIŠKA
ZVOČNIK
TISKALNIK
7. TIPKOVNICA
2.1. Izhodne naprave
Izhodne naprave nam simbole in kode računalnika spremenijo v nam razumljive
besede
Monitor
Monitor oz. ekran je računalniška izhodna naprava, ki nam omogoča sporazumevanje
z računalnikom, prikazuje mirne ali gibajoče slike.
Zvočniki
Zvočniki prevajajo električni signal v zvok.
Tiskalnik
Tiskalnik nam odtisne besedila ali slike na papir.
Modem
Modem potrebujemo za internetno povezavo. Je naprava ki pošilja in sprejema
informacije prek telefonske linije ali optike.
2.2. Vhodne naprave
Vhodne naprave preoblikujejo nam razumljive besede v kode in simbole, ki so
razumljive računalniku.
2.2.1. Miška
Spoznali smo že, da sta miška in tipkovnica vhodni napravi računalnika. Pomagata
nam komunicirati z računalnikom. Lahko rečemo, da prevajata naše želje in ukaze.
~4~
Miška, poleg tega, da je zelo prisrčna žival, je osnoven in pomemben pripomoček pri
uporabi računalnika. V osnovi je to naprava prilagojena za našo dlan. Z računalnikom
jo povežemo s kablom ali žico, ki je del miške, poznamo pa tudi brezžične miške, ki se
z računalnikom povežejo preko radijskih frekvenc. Miška ima po navadi dva do tri
gumbe (obstajajo miške z enim samim gumbom pa tja do deset in več). Največ bomo
uporabljali levi ter desni gumb na miški.
Po začetnem zaslonu in namizju, pojma katera bomo kmalu spoznali, se premikamo z
miško. Tipkovnice za premik ne potrebujemo. Miško pomikamo po podstavku ter
vidimo kako se kazalec ali kurzor pomika po ekranu. Kazalec je torej pokazatelj naših
gibov z miško po podlagi/podlogi.
Slika 2: Kazalec ali kurzor
(vir: http://www.clipartbest.com/mouse-arrow-icon)
Za odpiranje programov moramo vedno klikniti z levim gumbom dvakrat (v roku ene
sekunde). Temu se reče dvojni klik, lahko tudi »dvoklik«, kar je bolj pogovorno v svetu
računalništva. Za premik datotek, označevanje ipd. pa bomo kliknili le enkrat a več o
tem nekoliko pozneje. Vedeti moramo le, da je levi gumb glavni gumb s katerim bomo
vršili osnovne in napredne ukaze.
Prenosni računalniki imajo vgrajeno miško. Je malce posebna in drugače se jo
uporablja kot prej omenjeno miško, služi pa istemu namenu. Ta miška po navadi sestoji
iz drsne ploščice po kateri drsimo s prsti ter iz dveh gumbov, kar je podobno kot pri
osnovni miški. Spodaj prilagamo fotografiji navadne miške ter miške vgrajene v
prenosni računalnik.
Slika 3: Navadna miška
(vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Mouse_(computing)#mediaviewer/File:3-Tastenmaus_Microsoft.jpg)
~5~
Slika 4: Brezžična miška
(vir: http://www.enaa.com/oddelki/racunalnistvo/izd_737_
izlogret0537_miska_m195__crna__opticna__brezzicna__logitech)
Slika 5: Vgrajena miška v prenosniku
(vir: http://www.digitaltrends.com/laptop-reviews/alienware-m14x-review/)
2.2.2. Tipkovnica
Tipkovnica je navzven in do neke mere po funkcionalnosti precej podobna pisalnemu
stroju. V osnovi gre za pripomoček, ki nam, tako kot miška, pomaga komunicirati z
računalnikom. Na tipkovnici najdemo od črk, ločil, pa vse do funkcijskih in podobnih
posebnih tipk. Vsaka tipka na tipkovnici ima svoje ime. S tipkovnico vnašamo besedilo
v operacijskem sistemu ter ostalih programih.
Slika 6: Tipkovnica
(vir: http://laptopblue.vn/upload/sanpham/CSH%20002.JPG.JPG)
~6~
Podobno, kot pri brezžični miški poznamo tudi brezžično tipkovnico, način povezovanja
le-te z računalnikom pa je enak.
3. BREZMEJNA POLJA RAČUNALNIKA
3.1. Vklop
Računalnik vklopimo s tipko vklop, podobno kot mnoge druge naprave (npr. televizijski
sprejemnik, mobilni telefon, pralni in pomivalni stroj). Poleg funkcije vklopa vsebuje ta
tipka po navadi tudi funkcijo izklopa, v kolikor je računalnik prižgan.
Slika 7: Znak poleg ali na tipki za vklop/izklop
(vir: http://icons.mysitemyway.com/legacy-icon-tags/power-button/page/4/)
Tipka za vklop računalnika je na različnih računalnikih postavljena različno. Po navadi
je postavljena na mesto, kjer jo je najlažje doseči in je na najbolj prijaznem mestu
računalnika. Pri stacionarnih računalnikih je postavljena nekje na sprednjem ali
zgornjem delu t.i. škatle.
Slika 8: Tipka za vklop/izklop
(vir: http://www.clker.com/clipart-personal-computer-2.html)
~7~
Prenosniki imajo tipko za vklop/izklop postavljeno po navadi nad tipkovnico, v vsakem
primeru pa je postavljen nekje uporabniku prijazno.
Slika 9: Tipka za vklop/izklop nad tipkovnico
(vir: http://www.digitaltrends.com/computing/make-pcs-power-button-stuff/)
3.2. Ogrevanje in sprehod
Po vklopu računalnika lahko počasi in veselo vstopimo v brezmejna polja računalnika.
Pri tem nam bosta pomagali tipkovnica ter miška. Pomagal nam bo tudi operacijski
sistem Windows 8.
3.2.1. Operacijski sistem Windows 8
Na kratko si oglejmo kaj je operacijski sistem ter čemu je namenjen.
Operacijski sistem, v našem primeru Windows 8, je programska oprema, ki je
nepogrešljiva pri uporabi računalnika. Je neke vrste medij oz. vmesnik med
uporabnikom (nami) ter zgoraj omenjeno strojno opremo računalnika.
3.2.2. Vpis v računalnik - geslo
Po vklopu bo potreben vstop v računalnik oz. v sistem podobno kot to počnemo pri
vstopu v naše hiše in stanovanja. Potrebujemo torej ključ oz. v našem primeru geslo.
Geslo si sami izberemo in ga po navadi nikomur ne zaupamo. Geslo vnesemo tako,
da z miško enkrat kliknemo na prazno polje ter s pomočjo tipkovnice vtipkamo geslo
ali kodo PIN.
~8~
Slika 10: Tu vnesemo geslo ali PIN
(vir:http://www.extremetech.com/computing/142482-how-to-disable-the-windows-8-lock-screen)
Po tem, ko smo vtipkali geslo pritisnemo z levim gumbom
pritisnemo tipko ENTER.
le še puščico ali pa
Slika 11: Puščica, katero pritisnemo po vnesenem geslu ali PIN kodi
(vir:http://www.extremetech.com/computing/142482-how-to-disable-the-windows-8-lock-screen)
Slika 12: Tipka enter
(vir:http://footage.shutterstock.com/clip-1701310-stock-footage-businessman-pressing-button-withyes.html)
Čarovnija opravljena!
~9~
Slika 13: Začetni zaslon
Vstopili smo v svet oken (angleško Windows). Na ekranu se nam prikaže zgornja slika.
Temu rečemo začetni zaslon. Na namizju zgoraj levo vidimo, da piše začetek, kar
pomeni, da smo v začetni postavitvi delovanja našega računalnika. Poleg tega vidimo,
zgoraj desno, ikono Uporabnik, kjer lahko dodamo oz. spremenimo svojo uporabniško
sliko/fotografijo ali pa pustimo prazno. Tu lahko svoj uporabniški račun tudi zaklenemo
ali pa se izpišemo iz trenutnega uporabniškega računa ter se vpišemo v drugega. S
tem želimo povedati, da je možno, da več ljudi neodvisno eden od drugega uporablja
isti računalnik. Pri tem ima vsak svoje uporabniško ime in geslo/PIN. To bi lahko
primerjali z različnimi vhodi v isto stavbo le da ima vsak svoj ključ ter del te iste stavbe
obenem pa ima dostop do vseh prostorov, ki jih ta stavba nudi.
V Windows 8 imamo možnost, da po želji preklopimo med začetnim zaslonom ter
namizjem računalnika, lahko mu rečemo preprosto namizje. To storimo s tako
imenovano tipko »Windows«.
Slika 14: Namizje računalnika
~ 10 ~
Slika 15: Tipka "Windows"
(vir:http://www.techhack.co.uk/2012/12/19/windows-8-quick-keys/)
Takoj vidimo, da se začetni zaslon ter namizje razlikujeta. Najbolj očitna razlika je v
ikonah in načinu dostopa do programov. Začetni zaslon je v razvoju operacijskih
sistemov Windows novost za razliko od namizja, ki je podobno namizjem starejših
različic in je uporabnikom, ki so vajeni starejših različic bolj domač za uporabo. O tem,
kaj vam bolj odgovarja pa sami presodite.
3.2.3. Premik po začetnem zaslonu in namizju
Kot smo že dejali se po začetnem zaslonu, namizju in povsod po t.i. računalniškem
polju premikamo z miško. Včasih je potrebno za vstop v različne dele tega polja klikniti
z levim gumbom miške, po navadi celo dvakrat (glej »dvoklik«).
3.2.4. Odpiranje programov
Za začetek je dovolj, da se naučimo odpreti nekatere programe, ki so uporabni ter
enostavni za uporabo in so že del operacijskega sistema (rečemo tudi, da so pred
naloženi).
Za odpiranje programov je dovolj, če uporabljamo miško. Programe odpiramo ali z
enim klikom (v sklopu začetnega zaslona) ali z dvojnim klikom (v sklopu namizja).
V sklopu začetnega zaslona program najprej poiščemo, če se nahaja kje na zaslonu.
V kolikor ga na zaslonu ni, ga poiščemo z iskalnikom. Iskalnik lahko aktiviramo na
dva načina:
1. način
Z miško se pomaknemo na skrajni desni z rob začetnega zaslona, kjer se nam prikaže
skrita opravilna vrstica. Zgoraj na tej vrstici vidimo lupo, katera je znak iskalnika. Nanjo
enkrat kliknemo na kar se nam odpre iskalnik programov. Vanj vtipkamo s pomočjo
tipkovnice željen program. Nato kliknemo na puščico ali pritisnemo tipko enter.
~ 11 ~
2. način
Je nekoliko enostavnejši in hitrejši. Ko smo na začetnem zaslonu začnemo pisati s
pomočjo tipkovnice in se nam iskalnik programov samodejno odpre. Nato kliknemo na
puščico ali pritisnemo tipko enter.
3.2.5. Ustvarjanje novih map
Mapa je v računalniškem okolju lokacija, kamor se shranjuje datoteke. Ustvarimo lahko
poljubno število map, ki jih lahko shranimo v druge mape (podmape). Novo mapo
ustvarimo tako da:
1. Odpremo lokacijo (kot je mapa ali namizje), kjer želimo ustvariti novo mapo.
Slika 16: Namizje računalnika
2. Z desno tipko miške kliknemo na prazno območje na namizju ali v oknu z
vsebino mape, pokažemo s kazalcem na Novo in kliknite Mapa.
Slika 17: Desni klik -> Novo -> Mapa
3. Vnesemo ime nove mape in pritisnemo Enter.
~ 12 ~
Slika 18: Ustvarjena nova mapa
(Vir: http://windows.microsoft.com/sl-si/windows/create-new-folder#1TC=windows-7)
4 Nova mapa se nam prikaže na želeni lokaciji.
Nove mape lahko ustvarjamo po skoraj celotnem »prostoru« našega računalnika. Če
novo mapo ustvarimo v knjižnici (kot je knjižnica dokumentov), bo mapa ustvarjena na
privzeti lokaciji za shranjevanje knjižnice (na primer v mapi »Moji dokumenti«)
Uporabnost teh map je podobna uporabi map v vsakdanjem življenju. Omogoča nam
lažji pregled in shranjevanje datotek.
3.2.6. Orodna vrstica
Orodna vrstica se po navadi nahaja na spodnjem delu namizja. Lahko jo tudi poljubno
premikamo ter postavimo na levo, desno ali zgornjo stran namizja. Na orodno vrstico
pripenjamo programe (nekateri s že pripeti tam) saj lahko tako lažje in hitreje
dostopamo do programov katere pogosto uporabljamo.
Slika 19: Orodna vrstica
~ 13 ~
Slika 20: Programi v orodni vrstici
Kot vidimo na sliki 19 najdemo na desni strani orodne vrstice nekaj znakov oz. hitrih
dostopov. To so Središče za opravila, Napajanje prenosnika (stacionarni računalnika
tega nimajo), Povezave (med drugim tudi internet), Glasnost zvočnikov ter Ura in
datum.
Slika 21: Skrajni desni del orodne vrstice
Za dostop do katerega koli programa pripetega v orodni vrstici ali ostalih orodij, ki so
pripeta na skrajnem desnem delu orodne vrstice je dovolj, če enkrat kliknemo z levim
gumbom na miški.
Napajanje
Za napajanje kliknemo z levim gumbom na ikono, kjer je baterija. Kadar se prenosnik
napaja s pomočjo elektrike je poleg baterije narisan še električni kabel, v kolikor pa ni
vklopljen vidimo samo baterijo.
Slika 22: Meni ob odprtju hitrega dostopa do napajanja
Vidimo tudi, da lahko spremenimo načrt uporabe, ki je bolj ekonomičen in prijazen
okolju ter računu za elektriko. V primeru, da izklopimo polnilec za prenosnik iz
električnega napajanja pa se, kot že rečeno, tudi ikona spremeni.
~ 14 ~
Slika 23: Spremenjena ikona napajanja (baterija brez električnega kabla)
Glasnost zvočnikov
Naslednja uporabna funkcija na orodni vrstici je nastavitev glasnosti zvočnikov.
Označena je z zvočnikom. Dovolj je že, da kazalec miške postavimo na ikono ter
preverimo kakšen odstotek glasnosti je trenutno nastavljen. V primeru, da želimo
glasnost zvoka spremeniti je dovolj, da le enkrat kliknemo na ikono. Prikaže se nam
naslednje:
Slika 24: Nastavitev glasnosti zvočnikov
Po tem ko se nam prikaže zgornji urejevalnik glasnosti lahko preprosto z levim klikom
na miški nastavljamo željeno glasnost. To lahko urejamo tudi s tretjim (sredinskim)
gumbom na miški s katerim samo »drsamo« po lestvici glasnosti. Obstaja tudi tretja
možnost spreminjanja glasnosti zvoka, in sicer z uporabo tipkovnice. Po tem, ko
pridemo v urejevalnik glasnosti lahko s tipkama, ki sta označeni s puščicama za GOR
in DOL uravnavamo glasnost.
Slika 25: Tipki GOR in DOL
(vir: http://www.worshipbackingband.com/faq/)
~ 15 ~
Ura in datum
Ura in datum se nahajata na skrajnem desnem delu orodne vrstice. Ura in datum sta
avtomatsko prikazana, s klikom na njuno ikono pa lahko nastavimo oba.
Slika 26: Datum in ura
Slika 27: Meni za nastavitve ure in datuma
Uro in datum lahko spreminjamo, ko kliknemo na spodnjo vrstico zgornje slike. Vrstica
je obarvana modro.
3.3. Izklop računalnika
Pri izklopu računalnika gre za podobne nize ukazov kot povsod drugje. Obstaja kar
nekaj možnosti kako stacionarni računalnik ali pa prenosnik izklopimo. Mi bomo
predstavili dve možnosti izklopa računalnika.
Prvi način je ta, da pritisnemo tipko »windows« (zgoraj smo jo že omenili), jo držimo
ter pritisnemo še tipko/črko »I«. odpre se nam naslednji meni.
~ 16 ~
Slika 28: Po tem, ko pritisnemo tipki "windows" in "I"
Tam pritisnemo ikono napajanje (slika ikone je enaka tipki za vklop/izklop katero smo
omenili nekoliko prej).
Slika 29: Novi meni s tremi možnostmi izbire
V kolikor hočemo ugasniti računalnik pritisnemo zaustavitev sistema na kar se bo
sistem zaustavil.
Drugi način izklopa računalnika je podoben zgornjemu le da tokrat uporabimo drug niz
ukazov, vse pa lahko zopet opravimo precej hitro. Pritisnemo tipko »ALT«, ki se nahaja
takoj na desni strani ob tipki »windows« ter funkcijsko tipko »F4«. Funkcijske tipke se
nahajajo najvišje na tipkovnici. Tudi tokrat se nam odpre meni. S klikom na puščico se
nam odprejo nove možnosti.
~ 17 ~
Slika 30: Zaustavitveni meni - drugi način zaustavitve sistema
Slika 31: Možnosti zaustavitve sistema
Zopet se sami odločimo v kakšno stanje naj preide računalnik. To odločitev izpeljemo
z levim klikom na možnost, ki je osenčena z modro barvo kot vidimo na zgornji sliki.
V primeru, da stacionarni računalnik zablokira, rečemo tudi da »zamrzne« pa ga lahko
v skrajni sili resetiramo (tipka za resetiranje je po navadi blizu tipke za vklop/izklop) ali
~ 18 ~
pa izklopimo napajalni kabel iz vtičnice. Pri podobnih težavah v primeru prenosnika pa
lahko poskusimo z tipko za vklop/izklop, če pa to ne dela pa vzamemo ven baterijo.
4. RAD SEM VAREN, RAD SEM ČIST!
4.1. »Vroče točke« računalnika – varna uporaba
Posebnih napotkov kar se tiče varne uporabe računalnika ni. Stvari so bolj ali manj
samoumevne. Torej: ne polivamo po strojni opremi, ne vtikamo prstov tja kjer se
pretaka elektrika ipd, omeniti pa je potrebno nekaj o ergonomski uporabi računalnika.
Po več urah neprestane uporabe lahko pride do glavobola in pekočega občutka v očeh,
po večletni nepravilni uporabi pa tudi do težav s hrbtenico, zapestjem in vidom.
Nekaj napotkov kako se temu izognemo prilagamo spodaj:
4.1.1. Stol in sedenje
1. Pri sedenju potisnemo svoje boke čim bolj proti naslonjalu, tako da bomo imeli
podprt spodnji del hrbta in po možnosti tudi zgornjega, če ima stol katerega
uporabljamo dovolj visoko naslonjalo. Na ta način bomo lahko pri sedenju dosegli bolj
vzravnano držo. Vzravnana drža je pri uporabi računalnika izrednega pomena.
2. V primeru, da nam naslonjalo dobro ne podpre hrbta, si pomagamo tako, da na
naslonjalo prislonite manjše blazine.
3. Višino stola si nastavite tako, da bodo vaši podplati dosegli tla ter da bodo obenem
kolena v višini bokov ali malenkost nižje.
4. Kot, pod katerim moramo nastaviti naslonjalo mora biti nekje med 100 in 110
stopinjami.
5. Med tipkanjem in uporabo miške morajo biti komolci v višini mize.
~ 19 ~
Slika 32: Pravilna drža med uporabo računalnika
(vir: http://officefurnituredealsblog.blogspot.com/2013/12/how-to-properly-use-ergonomic-office.html)
4.1.2. Varna uporaba tipkovnice in miške
Pri varni uporabi tipkovnice in miške velja nepisano pravilo, da morata le ti biti direktno
pred vami.
Veliko tipkovnic omogoča, da se nastavi njihov naklon. Nastavimo si torej takšnega,
pri katerem bodo naša ramena in še posebej zapestja sproščena.
Slika 33: Uporaba tipkovnice
(vir: http://blog.safecomputingtips.com/healthy-computing/tips-for-college-students-about-ergonomiccomputer-use/)
Pri uporabi miške moramo biti pozorni, da je ne držimo s celotno dlanjo, ampak tako,
da bo zadnji del naše dlani venomer naslonjen na mizo oziroma podlogo za miško.
~ 20 ~
Slika 34: Nepravilne in pravilne uporabe miške
(vir: http://www.seattlecentral.edu/~ymoh/ergonomics/ergonomics.htm)
Razlaga slike 12: WRONG v angleščini pomeni nepravilno oz. napačno, v našem
primeru napačno uporabo miške, dočim RIGHT pomeni pravilno uporabo.
4.1.3. Varna postavitev zaslona
1. Zaslon praviloma postavimo direktno pred sebe.
2. Zaslon naj bo v takšni višini, da bo zgornji del slike v višini naših oči. V primeru,
da imamo izredno velik zaslon, je lahko zgornji del slike malce višje od naših
oči. Če nam zaslon ne omogoča dovolj visokega premikanja slike, si lahko
pomagamo s kakšno knjigo, ki jo podložimo podenj.
3. Razdalja med nami in zaslonom mora biti vsaj za dolžino vaše roke.
4. Spodnji del zaslona naj nam bo malenkost bližje kot zgornji del.
Zelo pomembno je, da na zaslonu ne prihaja do odboja luči iz našega prostora ali
odboja zunanje svetlobe. Da do tega ne pride, si lahko pomagamo tako, da namesto
klasičnih luči uporabimo reflektorje, saj nam ti omogočajo, da samostojno usmerjamo
svetlobo, pri moteči zunanji svetlobi pa se lahko poslužujemo zaves.
~ 21 ~
Slika 35: Levo pravilna uporaba prenosnika, desno nepravilna uporaba
prenosnika
(vir: http://posturemedic.com/workstation-ergonomics/)
4.1.4. Premori
Po 20 ali najkasneje 30 minutah dela z računalnikom je priporočeno, da naredimo eno
do dve minuti dolg premor. Priporoča se, da med temi premori vstanemo in se malo
sprehodimo. Priporoča se tudi, da se obenem poslužimo tudi pravila 20. Ta govori o
tem, da po 20 minutah dela za računalnikom za 20 sekund pogledamo v daljavo 20
čevljev daleč (6 metrov) ali več.
Če je le mogoče, naredite po uri dela 5 do 10 minutni premor, če ne gre drugače, pa v
tem času poskušajte opraviti delo, ki se ga ne opravlja na računalniku. Tudi v teh
premorih je sicer najbolje, da se poslužujete krajšega sprehoda in pravila 20.
Na odmore vas lahko opomni tudi v ta namen narejena programska oprema. Eden
izmed zanimivejših tovrstnih aplikacij je EyeDefender, ki ga najdete na internetnem
naslovu http://goo.gl/VgBjd.
(Vir:
http://www.racunalniske-novice.com/novice/piano/kako-pravilno-sedeti-pred-racunalnikompiano.html)
~ 22 ~
4.2. Oskrba računalnika - skrb za higieno računalnika
Računalniško čiščenje je čiščenje notranjosti in zunanjosti računalnika, kar vključuje
brisanje prahu in umazanije, ki nastane kot posledica ohlajevanja z ventilatorji ter
ogrevanja električnih ter ostalih računalniških komponent. Čiščenje se opravi po
določenem času (tedensko/mesečno). Neočiščen računalnik deluje počasneje in čez
čas lahko tudi preneha delovati.
POZOR!
Pomembni podatki se pred čiščenjem zaradi nevarnosti izgube podatkov
kopirajo in arhivirajo.
Kar zadeva programski del čiščenja se uporablja programa kot sta “Čiščenje diskov”
in “Defragmentacija diskov”. Pri namestitvi teh programov vam lahko pomagajo
Simbioza mojstri, v kolikor pa že sami znate namestiti tovrstne zastonjske programe z
interneta pa kar pogumno.
Za čiščenje strojne opreme najdemo več napotkov na tej spletni strani:
http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/fata_ocisti_moj_racunalnik.
Brizganje čistilnih tekočin na računalniško opremo je močno odsvetovano, pri nekaterih
delih celo prepovedano. Če je tekočina pri čiščenju dela računalniške opreme potrebna
oziroma dovoljena, to najprej nanesemo na krpo, s to pa nato previdno obrišemo
umazanijo. Najbolje je, da namesto »detergentov« uporabljamo le mlačno vodo (ali pa
močno razredčeno čistilo ali alkohol), in še to v tako majhnih količinah, da je krpica le
vlažna, nikakor pa ne prepojena z njo. Nekatere čistilne tekočine lahko poškodujejo
ohišje ali, kar je v novejših časih še posebej aktualno, površino ploskih zaslonov. Biti
moramo še posebej previdni in preveriti, kaj dovoljuje proizvajalec. V navodilih za
uporabo običajno zelo natančno piše, kaj lahko uporabimo in česa ne!
Umazanijo okoli delovne površine, na kateri je računalnik, na ohišju računalnika ali
tipkovnice lahko odstranimo s sesalnikom. Nikoli pa sesalnika (vsaj tistega za sesanje
prostorov) ne uporabljamo za čiščenje notranjosti računalnika, saj lahko statična
elektrika, ki jo ustvari, poškoduje elektroniko. Notranjost računalnika lahko
»posesamo« le z baterijskim sesalnikom. Nekateri predlagajo izpihovanje umazanije z
napravami za stiskanje zraka (če je ta med napravami domače delavnice). Pri tem je
treba paziti na moč curka zraka, ki ne sme biti premočan, da ne uniči sestavnih delov.
Zanimiv je še napotek za čiščenje ventilatorjev, predvsem majhnih, ki so običajno
vdelani v prenosne računalnike. Pri izpihovanju se ventilator ne sme prehitro zavrteti,
zato ga držimo oziroma nekako blokiramo, kajti pretirano vrtenje lahko povzroči okvare
lopatic. Tak ventilator nato nezadostno hladi, kar se lahko izrazi kot slabše delovanje
~ 23 ~
računalnika ali celo kot okvara. Pri čiščenju s stisnjenim zrakom je treba paziti tudi na
to, da curek zraka ni preveč vlažen – vlaga lahko poškoduje elektroniko.
Računalnik ali njegove dele moramo pred začetkom čiščenja obvezno izključiti iz
električnega omrežja in iztakniti vse kable. Posebno previdni moramo biti, ko čistimo
sestavne dela računalnika, kot so njegove kartice ali matična plošča. V kolikor
postanejo vlažni ali mokri to lahko potem, ko računalnik ponovno priključimo v
električno omrežje in zaženemo, povzroči kratek stik in posledično uničenje
računalnika
(vir: http://www.mojmikro.si/preziveti/in_se/fata_ocisti_moj_racunalnik)
PROSTOR ZA ZAPISKE
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
~ 24 ~