1. No category

PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
Prof. dr. Janek Musek
II. letnik psihologije
I. letnik pedagogike
Pregled tematskih sklopov
• Predmet, cilji, metode in modeli v
psihologiji osebnosti
• Struktura osebnosti in medosebne
razlike
• Dinamika osebnosti
• Razvoj in perspektiva osebnosti
Predmet, cilji, metode in modeli
• Pregled tem poglavja
– neznanstvena in predznanstvena pojmovanja
osebnosti
– definicije, problemi, vidiki, področja osebnosti
– ocenjevanje in merjenje osebnosti
– raziskovanje osebnosti
– modeli in teorije osebnosti
• psihodinamski, strukturni, vedenjski, socialni,
fenomenološki in humanistični, kognitivni, biološki in
evolucijski
– paradigmatski trendi v psihologiji osebnosti
PSIHOLOGIJA OSEBNOSTI
Predavanje 12:
FENOMENOLOŠKO HUMANISTIČNI
MODELI
Pregled vsebine
• Tretja sila
• Fenomenološko eksistencialno personalistična
paradigma osebnosti
• Teorija polja
• Allportova teorija osebnosti
• Teorija fenomenološkega polja
• Rogersova teorija osebnosti
• Maslowova teorija osebnosti
• Franklova logoterapija
• Transpersonalne teorije
Tretja sila
• Kritika obstoječe psihologije
– dve sili: psihoanaliza in
behaviorizem
• Tretja sila
I am not
human
– proti gonskemu in miljejskemu
determinizmu
– raziskovanje človeškega potenciala
• Načela humanistične psihologije
– primarni interes za doživljajočo osebo
– raziskovalna usmerjenost v človeški
potencial: izbiro, kreativnost in
samoaktualizacijo
– smiselnost in pomembnost kot vodilo pri
raziskovanju
– človeško dostojanstvo kot končna vrednota
Načela humanistične psihologije
•
•
•
•
Primarni interes za doživljajočo (izkušajočo) osebo. Za tem geslom se
skriva holistična, organizmična in fenomenološka usmerjenost, ki zahteva, da je
človek predvsem subjekt v svoji življenjski situaciji, v svojih fenomenoloških in
vrednostnih razsežnostih, s svojimi zavestnimi izkušnjami, presojami, cilji in
čustvovanji. Nanj ne smemo gledati kot na objekt, kar so očitali behaviorizmu, in
ne kot na pretežno nezavedno usmerjeno bitje kakor pri psihoanalizi.
Raziskovalna usmerjenost v človeško izbiro, kreativnost in
samoaktualizacijo. Humanistični psihologi so kot drugo geslo poudarjali, da
morajo biti predmet psihološkega raziskovanja normalne in samoaktua-lizirane
osebe, ne pa klinični primeri ali celo živali. Psihologija, ki proučuje nezdrave
osebe ali celo živali brez osebnosti je lahka samo tudi sama nezdrava in
nepopolna. Proučevati je treba zdrave, kreativne, polno funkcionirajoče ljudi.
Smiselnost in pomembnost kot vodilo pri raziskovanju. Šele zatem je
pomembna objektivnost. Raziskovanje mora biti vodeno predvsem glede na
pomembnost problemov in ne skoncentrirano v prvi vrsti na metode.
Raziskovanje tudi ne more biti povsem vrednostno nezainteresirano - zajame naj
probleme, ki so pomembni za ljudi.
Človeško dostojanstvo kot končna vrednota. Ljudi je treba sprejeti kot
enkratne in plemenite. Psiholog naj predvsem razume človeka, ne pa da
predvsem napoveduje in kontrolira njegovo obnašanje.
Nova paradigma osebnosti
• Filozofske spodbude:
– fenomenologija, eksistencializem, personalizem
• Fenomenološko izhodišče
• Srž eksistence: bivanje kot doživljanje sveta
in kot odločanje o sebi
• Pomembni so človekovi eksistenciali, vrhunski
dometi njegovega bivanja
• Pomen človekovega zavestnega delovanja,
kreativnosti, ciljev, odločitev, svobode,
vrednot, dostojanstva
• Pomen življenjskega smisla in transcendence
Kurt Lewin: teorija polja
• Izhodišča topološke
psihologije
– polje in življenjski
prostor
– fenomenološki
pogled
– psihološka stvarnost
O = f(ŽP) = f(Os, Ok)
ZUNANJOST POLJA (Fremde Hülle, foreign hull)
Kurt Lewin: teorija polja (nadaljevanje)
• Struktura in dinamika
osebnosti
ne-oseba
oseba
področje
– struktura življenjskega
prostora
– dinamika življenjskega
prostora
– vektorji, sile, valence,
psihološka distanca
– konflikti in frustracija
sosednji
področji
meje
ne-oseba
OSEBA
A
B
Os
k a,c
C
-
k b,-b
+ Ci
Konflikti in frustracija: tipi konfliktov
KONCERT
O
+
ZAPORNA
KAZEN
DOBER FILM
+
O
-
O
DENARNA
KAZEN
-
TORTA, ki jo
imamo najraje,
obenem pa so
nam predpisali
strogo dieto
+
_
Kurt Lewin: teorija polja (nadaljevanje)
• Razvoj osebnosti
– diferenciacija in
integracija
življenjskega
prostora
– sinhronizem
Kurt Lewin: teorija polja (nadaljevanje)
• Raziskovalne pobude
ravnokar se je
zmanjšala
strukturiranost
mojega
psihološkega polja!
– spomin, priklic in
potlačitev
– nadomestna dejavnost
– nasičenost
– raven aspiracije in
storilnost
– regresija in retrogresija
• Ocena teorije polja
Allportova teorija osebnosti
• Definicija osebnosti
• Idiografski pristop
• Združitev strukture in
dinamike
• Funkcionalna
avtonomnost motivov
• Osebnostne dispozicije
in poteze
• Pomen zavesti
• Proprium
• Izrazno obnašanje
Fenomenološki model Snygga in Combsa
Sometimes, a theory fails to gain the
attention it deserves because it is too
simple, too clear, too practical.
Snygg and Combs' theory is a good
example. Although it has had a
quiet impact on a number of
humanists, it didn't have the
"pizzazz" other theories did.
Although they say very similar
things, Carl Rogers' theory sounds
more radical, George Kelly's more
scientific,
and
European
phenomenology more philosophical.
But Snygg and Combs' theory is
well worth a look.
George C. Boeree
• Fenomenalno polje
– ključno za obnašanje posameznika
– potrebno je poznati fenomenalno polja
posameznika, da bi lahko predicirali
njegovo obnašanje
– fenomenalni jaz (sebstvo)
• Motivacija, učenje in razvoj
– vzdrževanje in rast fenomenalnega
sebstva (jaza)
– diferenciacija, pridobivanje pomena,
osmišljanje
• Uporabna psihologija
– terapija (najti diferenciacije, ki omogočajo reševanje ogroženega jaza)
– vzgoja (ustvarjanje pomenov)
• Ocena modela
Rogersova teorija osebnosti
• Carl Rogers (19021987), psihoterapevt
• Pregled:
– Fenomenološko izhodišče
– Težnja k osebnostni rasti
– Pojem samega sebe
(jaza)
– Polno funkcionirajoča
oseba
– Rogerianska
psihoterapija
Rogersova teorija osebnosti (nadaljevanje)
• Fenomenološko izhodišče
– fenomenalno polje in
konstrukcija sveta
KONGRUENTNOST
NEKONGRUENTNOST
JAZ
IDEALNI JAZ
ORGANIZEM
REALNI JAZ
• Težnja k osebnostni rasti
• Pojem samega sebe
(jaza)
– organizem in jaz
– kongruentnost in
nekongruentnost
– idealni in realni jaz
• Polno funkcionirajoča
oseba
– Rogers contra Skinner
Raziskave idealnega in realnega jaza
• pri nevrotikih se mora razdalja med realnim in
idealnim jazom v teku psihoterapije
zmanjševati
• Q-sortiranje
• Rogers & Dymond, 1954
• Butler & Haigh, 1954
• Chodorkoff, 1954
– obrambna naravnanost je manjša pri osebah, ki jih
drugi podobno ocenjujejo, kot se ocenjujejo same
(večja kongruentnost samopodobe z organizmom)
• problemi z interpretacijo rezultatov
Rogersova teorija osebnosti (nadaljevanje)
• medosebni stik med
terapevtom in klientom,
• nekongruentnost pri klientu,
• kongruentno stanje
terapevta (ki mora biti
pristen, nenarejen v svojem
komuniciranju, se mora
zavedati svojih občutij in jih
izražati),
• brezpogojno pozitivno
sprejemanje klienta,
• empatično razumevanje
klienta.
• Rogerianska
psihoterapija
– nedirektivna ali h klientu
usmerjena terapija
– načela rogerianske
terapije
– skupinska (srečevalna)
terapija
• Ocene Rogersove
teorije
Maslowova teorija osebnosti
• Abraham Maslow (19081970)
• zastavonoša humanizma
– teorija motivacije
– hierarhija motivov
– samoaktualizacija in
samoaktualizirana
osebnost
Maslowova teorija osebnosti (nadalj.)
• Teorija motivacije
– konativne, kognitivne in estetske potrebe
• Hierarhija motivov
–
–
–
–
klasifikacija potreb
hierarhija potreb
potrebe pomanjkanja
potrebe rasti in metamotivacija
• Samoaktualizirana osebnost
– pojem samoaktualizacije
– značilnosti samoaktualiziranih oseb
Hierarhija potreb
samoaktualizacija
estetske potrebe
napredek
umske potrebe
potrebe po ugledu
potrebe po pripadnosti
in ljubezni
regres
potrebe po varnosti in
zaščiti
fiziološke potrebe
lakota, žeja; regulacija soli, osmoregulacija , temperatura,
izločanje, spanje in počitek, aktivnost, spolnost
minimalna napetost ali optimalna napetost?
Samoaktualizacija
POTREBA PO
SAMOAKTUALIZACIJI
POTREBE PO UGLEDU
POTREBE PO LJUBEZNI IN
PRIPADNOSTI
POTREBE PO VARNOSTI
FIZIOLOŠKE POTREBE
BOLJŠE DOJEMANJE
STVARNOSTI
SPONTANOST
NARAVNOST
OSREDOTOČENOST
ZASEBNOST
AVTONOMNOST
SVEŽINA
VRHUNSKA
DOŽIVETJA
ČLOVEČNOST
PRIJATELJSTVO
DEMOKRATIČNOST
ETIČNOST
HUMOR
URAVNOTEŽENOST
Primeri samoaktualiziranih oseb
Med samoaktualiziranimi osebami, ki jih je
opisoval Maslow, so tudi Gandhi, Eleanor
Roosevelt in Einstein.
Maslowova teorija osebnosti (nadalj.)
• Raziskovanje Maslowovega modela
– merjenje samoaktualizacije in potreb
– preverjanje hierarhije potreb
– samopodoba in samospoštovanje
• Ocena Maslowovega modela
Gourevitch & Feffer, 1962
Usmerjenost k
Odrasli
Otroci
χ2
pomembnost
fiziološkim in varnostnim
potrebam
59
50
0,56
nepomemben
potrebam po ljubezni in
pripadnosti
66
39
5,80
0,05
potrebam po ugledu
33
4
15,95
0.01
samoaktualizaciji
64
18
22,54
0,001
Graham & Balloun, 1973
zadovoljenost
potreb
želje po zadovoljitvi potreb
fiziološke
varnostne
statusne
samoaktualizacijske
fiziološke
-0,57
-0,21
-0,24
-0,20
varnostne
-0,40
-0,66
-0,25
-0,11
statusne
-0,22
-0,27
-0,72
-0,18
samoaktualizacijske
-0,09
-0,04
-0,17
-0,42
Franklova teorija osebnosti
• Viktor Frankl (19051997)
• častni doktor UL
• Po Freudu in po
Adlerju Frankl:
Tretja dunajska šola
• Logoterapija
Franklova teorija osebnosti (nadaljevanje)
• Duhovna (noogena)
dimenzija človeka
smisel
pomanjkanje
ugled
obilje
– svoboda in odgovornost
– smiselnost in eksistencialna
praznota
• Volja po smislu kot
izvorni, temeljni in
ponižanje
dominantni motiv
• Težnja po smislu je nad
samoaktualizacijo
o
praznota
b
i
l
j
– človek je lahko srečen kljub
pomanjkanju in ponižanju, če
občuti življenjski smisel
– človek je lahko nesrečen kljub
obilju in ugledu, če občuti
življenjsko praznoto
Smisel nad samoaktualizacijo
Sm
• tri dimenzije
8
4
6
3
5
– telesna: revščina/obilje
– socialna: ponižanje/ugled
– duhovna: praznota/smisel
• kombinacije:
2
1
Ob
Ug
Po
7
Pr
Re
–
–
–
–
–
–
–
–
1:
2:
3:
4:
5:
6:
7:
8:
revščina, ponižanje, praznota
obilje, ponižanje, praznota
revščina, ponižanje, smisel
obilje, ponižanje, smisel
revščina, ugled, praznota
revščina, ugled, smisel
obilje, ugled, praznota
obilje, ugled, smisel
• NB: kontrast med 3:7
Franklova teorija osebnosti (nadaljevanje)
• Soočanje s tragično
trojko
– krivda, trpljenje, smrt
• Stebri življenjskega
smisla
– ustvarjanje, upanje,
ljubezen, trpljenje
• Smisel se izraža v idealnih in
vrednotah
– ustvarjalne, doživljajske,
stališčne vrednote
Franklova teorija osebnosti (nadaljevanje)
V čem je razlika med
psihoanalizo in
logoterapijo?
Med psihoanalizo se
morate uleči na kavč in
pripovedovati stvari, ki
so neprijetne.
Med logoterapijo pa lahko
sedite pokonci, vendar
pa morate poslušati
stvari, ki niso prijetne.
• Logoterapija kot
psihoterapija
– cilj in proces
logoterapije
– značilne tehnike
•
•
•
•
osmišljanje
sprememba stališč
paradoksna intencija
derefleksija
• Ocena Franklove
teorije
Transpersonalna psihologija
• Transpersonalne
razsežnosti človekove
eksistence
• Paranormalno
• Transcendentno
• Duhovna evolucija
• Grof, Tart, Wilber
Močne strani humanistične teorije
•
•
•
•
•
•
•
•
Proučevanje kompleksnih in kreativnih
vidikov človekove narave, duševnosti
in osebnosti
Kritika pomanjkljivosti pri predhodnih
teorijah osebnosti
Hierarhija potreb in motivov
Pomen samopodobe in
samospoštovanja
Spodbuda raziskovanja kompleksnih
osebnostnih pojavov
Uspešnost terapije pri lažjih motnjah
Opozarjanje na etično odgovornost
znanosti
Velik vpliv znotraj in zunaj psihologije
Šibke strani humanistične teorije
Takšni so pač! Ampak
najbolj pomembno je, da je
njihova narava pozitivna in
da imajo neskončni potencial
v sebi.
• Preveč apriorizmov (npr. apriorno
prepričanje v pozitivno človekovo naravo,
nekritična vera v neskončni ali “božanski”
človekov potencial
• Sklicevanje na predpostavke ali argumente
zunaj kroga znanosti (filozofske, aksiološke,
ideološke…)
• Mešanje vrednostnih sodb v znanost
• Ohlapni, šibko definirani,
neoperacionalizirani temeljni pojmi
• Premalo objektivirane metode
• Nezadostna in nekonkluzivna empirična
podpora
• Zanemarjanje kognitivnega delovanja
osebnosti (?)
Pregled vsebine
• Tretja sila
• Fenomenološko eksistencialno personalistična
paradigma osebnosti
• Teorija polja
• Allportova teorija osebnosti
• Teorija fenomenološkega polja
• Rogersova teorija osebnosti
• Maslowova teorija osebnosti
• Franklova logoterapija
• Transpersonalne teorije
Literatura
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Frankl, V. E. (1992/1986). Kljub vsemu rečem življenju DA. Celje: Mohorjeva družba. Str. 75-104.
Fromm, E. (1984). Imati ili biti. Zagreb: Naprijed. Str. 77-140.
Fulgosi, A. (1981, 1985 in pozneje). Psihologija ličnosti. Zagreb: Školska knjiga. Str. 247-310.
Maslow, A. H. (1976/1954). Motivacija i ličnost. Beograd: Nolit. Str. 193-240, 92-154.
Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 352-390.
Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 243-276.
Rogers, C. R. (1985/1961). Kako postati ličnost. Beograd: Nolit. Str. 65-154.
Allport, G. W. (1937). Personality: A psychological interpretation. New York: Holt, Rinehart and Winston.
Allport, G. W. (1961). Pattern and growth in personality. New York: Holt, Rinehart and Winston.
Allport, G. W. (1966). Traits revisited. American Psychologist, 21, 1-10.
Snygg, D. & Combs, C. W. (1949). Individual behavior. New York: Harper and Row.
Rogers, C. R. (1951). Client-centered therapy: Its current practice, implications, and theory. Boston: Houghton
Mifflin.
Rogers, C. R. (1961). On becoming a person: A therapist's view of pschotherapy. Boston: Houghton Mifflin.
Frankl, V.E. (1962). Man's search for meaning: An introduction to logotherapy. Boston, Beacon Press.
Lewin, K. (1935). A dynamic theory of personality. New York: McGraw-Hill.
Lewin, K. (1936). Principles of topological psychology. NewYork: McGraw-Hill.
Maslow, A. H. (1968). Toward a psychology of being (2nd ed.). New York: Van Nostrand.
Tart, C. (Ed.) (1990) Transpersonal psychologies. New York: Harper & Row
Wilber, K. (1995) Sex, ecology, spirituality Boston: Shambala Wilber, K. (1995) Sex, ecology, spirituality
Boston: Shambala
Literatura - nadalj.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Antonovsky, H., & Sagy, S. (1986). The development of a sense of coherence and its impact on responses to stress situations. The
Journal of Social Psychology, 126, 213-225.
Assagioli, R. (1965) Psychosynthesis. New York: Hobbs, Dorman.
Buber, M. (1978) I and thou. Riverside, NJ: Macmillan.
Capra, F. (1982) The turning point. New York: Bantam.
Chamberlain, K., & Zika, S. (1988). Measuring meaning in life: An examination of three scales. Personality and Individual Differences,
9(3), 589-596.
Ferguson, M. (1980) The aquarian conspiracy. Los Angeles: Jeremy P. Tarcher.
Flannery, R.B., & Flannery, G.J. (1990). Sense of coherence, life stress, and psychological distress: A prospective methodological
inquiry. Journal of Clinical Psychology, 46(4), 415-420.
Frankl, V. (1984) Man's search for meaning. New York: Pocket Books.
Grof, S. (1993) The holotropic mind. New York: Harper SanFrancisco.
Harrington, D. M., Block, J. H. & Block, J. (1987). Testing aspects of Carl Rogers's theory of creative environments: Child-rearing
antecedents of creative potential in young adolescents. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 851-856.
Heatherton, T.F., & Nichols, P.A. (1994). Personal accounts of successful versus failed attempts at life change. Personality and Social
Psychology Bulletin, 20, 664-6756.
Hoge, D. R. & McCarthy, J. D. (1983). Issues of validity and reliability in the use of real-ideal discrepancy scores to measure self-regard.
Journal of Personality and Social Psychology, 44, 1048-1055.
Howard, G. S. (1991). Culture tales: A narrative approach to thinking, cross-cultural psychology, and psychotherapy. American
Psychologist, 46, 187-197.
Literatura - nadalj.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Laing, R. D. (1965) The divided self. New York: Penguin.
May, R. (1983) The discovery of being. New York: W. W. Norton.
McAdams, D. P., Diamond, A., de St. Aubin, E., Mansfield, E. (1997). Stories of commitment: The psychosocial
construction of generative lives. Journal of Personality and Social Psychology, 72, 678-694.
Ogilvie, D. M. (1987). The undesired self: A neglected variable in personality research. Journal of Personality and Social
Psychology, 52, 379-385.
Polkinghorne, D. E. (1988) Narrative knowing and the human sciences. Albany, NY: SUNY Press.
Roszak, T., Kanner, A. K., & Gomes, M. E. (Eds.). (1955) Ecopsychology. San Francisco: Sierra Club.
Ryff, C. D. (1989). Happiness is everything, or is it? Explorations on the meaning of psychological well- being.
Journal of Personality and Social Psychology, 57, 6, 1069-1081.
Valle R. J. & King, M. (Eds.) (1978) Existential-phenomenological alternatives for psychology. New York: Oxford Univ.
Press.
Van Dusen, W. (1976) The natural depth in man. New York: Harper & Row.
Walsh, R & Vaughn, Frances. (Eds.) (1993) Paths beyond ego: Transpersonal dimensions of psychology. Los Angeles: J. P.
Tarcher/Perigee.
Wilson, C. (1961) The outsider. Boston: Houghton Mifflin.
Literatura - spletni viri
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
http://ahpweb.bestware.net/
http://ahpweb.org/ (AHP humanistična psihologija)
http://ahpweb.org/pub/journal/menu.html (revija AHP Journal)
http://ara.pap.univie.ac.at/~ves/vfi/
http://logotherapy.univie.ac.at/ (Frankl logoterapija)
http://maslow.ontheinter.net/
http://psy1.clarion.edu/jms/Rogers.html
http://psy1.clarion.edu/jms/Rogerswrit.html
http://psychology.about.com/science/psychology/gi/dynamic/offsite.htm?site=http%3A%2F%2Fwww.geocities.
com%2FAthens%2FTroy%2F2967%2Fpsychandbe.html
http://www.albany.net/~deavila/existft.html
http://www.geocities.com/~webwinds/frankl/frankl.htm
http://www.itp.edu/ (transpersonalna psihologija)
http://www.meaning.twu.ca/mcclinks.htm
http://www.nidus.org/ (Maslow)
http://www.ship.edu/~cgboeree
http://www.ship.edu/~cgboeree/perscontents.html