- 68 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN
mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI
doc. dr. Gorazd URBANIČ*
Vesna PETKOVSKA*
Maja PAVLIN*
mag. Špela REMEC-REKAR***
Bernarda ROTAR***
Nina ŠTUPNIKAR*
EKOLOŠKI POTENCIAL MOČNO PREOBLIKOVANIH VODNIH
TELES CELINSKIH VODA
POVZETEK
Vodna direktiva in nacionalni načrti upravljanja voda imajo za enega od najpomembnejših ciljev
doseganje dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala. Ekološki potencial
določamo tudi močno preoblikovanim vodnim telesom (MPVT) t.j. vodnim telesom, na katerih je raba
ali bi njihova sprememba imela vpliv na širše okolje. Vsa vodna telesa na katerih je raba pa niso a
priori MPVT. Ključen korak določitve MPVT je potrditev kandidatov za močno preoblikovana vodna
telesa (kMPVT) z rezultati ekološkega stanja po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna
degradiranost. Z oceno ekološkega stanja smo za 17 od 20 kMPVT na celinskih vodah potrdili
ustreznost uvrstitve v kategorijo MPVT. Za tri vodna telesa »stare Drave« predlagamo uvrstitev v
kategorijo vodna telesa površinskih voda-reke. Vseh 17 predlaganih MPVT je na rekah, vendar za 8
MPVT - zadrţevalnikov na malih rekah predlagamo uvrstitev v kategorijo jezera. Kriteriji za dober
ekološki potencial, ki jih morajo dosegati MPVT, so niţji od kriterijev za dobro ekološko stanje. Niţji
kriteriji veljajo le za modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost, ne pa tudi za
modula saprobnost (organsko onesnaţenje) in trofičnost (obremenitev s hranili). Za devet predlaganih
MPVT kategorije reka, smo kriterije za dober ekološki potencial določili tako, da smo kriterije
ekološkega stanja ustreznega ekološkega tipa reke zniţali za en razred. Tako je mejna vrednost
zmerno/slabo ekološko stanje postala mejna vrednost dober/zmeren ekološki potencial. Za vsa vodna
telesa smo ugotovili, da kljub zniţanju kriterijev ne dosegajo dobrega ekološkega potenciala ali pa so
blizu meje dober/zmeren ekološki potencial, zato je na njih treba izvesti omilitvene ukrepe. Za 8 MPVT
kategorije jezero je treba pripraviti tipologijo, na osnovi katere bomo lahko določili kriterije za oceno
ekološkega potenciala.
UVOD
Doseganje dobrega stanja oz. potenciala voda je glavni cilj evropske Vodne direktive (Direktiva
2000/60/ES). Vodna telesa, na katerih je raba, ki močno vpliva na ekološko stanje, so lahko
razvrščena v posebno kategorijo t.i. močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). Vnaprejšnja
razvrstitev vodnih teles v kategorijo MPVT mora biti potrjena na podlagi ocene bioloških elementov, s
katerimi drţave vrednotijo vpliv hidromorfoloških sprememb. V Sloveniji je sistem vrednotenja
ekološkega stanja površinskih voda sestavljen iz treh modulov (Uradni list 10, 2009): saprobnost,
trofičnost ter modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost, ki vključuje metodologijo
vrednotenja ekološkega stanja z bentoškimi nevretenčarji. S sprejetjem pravilnika o določitvi in
razvrstitvi vodnih teles površinskih voda pravilnikom iz leta 2005 (Uradni list 63, 2005) in s
*doc. dr. Gorazd URBANIČ, univ. dipl. biol., *Vesna PETKOVSKA, univ. dipl. biol., *Maja PAVLIN, univ. dipl. biol., *Nina
ŠTUPNIKAR, univ. dipl. biol., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana,
**Doc. dr. Gorazd URBANIČ, univ. dipl. biol., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Večna pot 111,
1000 Ljubljana,
***mag. Špela REMEC-REKAR, univ. dipl. biol., ***Bernarda ROTAR, univ. dipl. biol., Agencija Republike Slovenije za okolje,
Vojkova 1b, 1000 Ljubljana
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
- 69 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN
mag. Š.REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI
spremembami in dopolnitvami iz leta 2006 (Uradni list 26, 2006) imamo v Sloveniji 22 vodnih teles, ki
so kandidati za status močno preoblikovanega vodnega telesa (kMPVT), od tega 20 na odsekih, ki so
pred posegi bili reke. Za vsakega kMPVT je treba najprej preveriti, ali dosega dobro ekološko stanje, in
ga na podlagi rezultata razvrstiti v ustrezno kategorijo voda.
Namen naše raziskave je bil i) preveriti upravičenost uvrstitve 20 kandidatov za močno preoblikovana
vodna telesa na rekah v kategorijo MPVT ii) določiti kriterije za določitev dobrega ekološkega
potenciala in iii) preveriti ali vodna telesa v naši raziskavi predlaganih MPVT dosegajo okoljski cilj
dober ekološki potencial.
METODE IN MATERIAL
Preveritev ustreznosti uvrstitve kMPVT v kategorijo MPVT smo opravili za 20 kMPVT celinskih voda
(slika 1). Vsako vodno telo smo obravnavali po naslednjem postopku (slika 2):
1. Vodno telo smo najprej uvrstili v ekološki tip reke, ki bi bil prisoten, če človek ne bi posegal v
vodne ekosisteme (po Urbanič 2007).
2. Vodnemu telesu smo določili ekološko stanje po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna
degradiranost (Uradni list 10, 2009; Urbanič in Petkovska, 2009; Urbanič, 2009). Za vsako vodno
telo smo določili tudi raven zaupanja po kriterijih, ki so jih določili Urbanič in sod. (2009).
3. Za vodno telo smo podali predlog za uvrstitev v kategorijo vodno telo površinske vode vodotok
(VTPV vodotok) oz. močno preoblikovano vodno telo (MPVT).
Slika 1. Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa (kMPVT) na celinskih vodah. Oznake
vodnih teles so v preglednici 1.
Vodna telesa celinskih voda, za katera smo predlagali, da jih razvrstimo v kategorijo MPVT, smo
razvrstili v dve skupini. V prvo skupino smo uvrstili 8 kMPVT na velikih rekah in kMPVT Sava Dolinka
HE Moste, v drugo skupino pa 8 kMPVT na zadrţevalnikih na malih in srednje velikih rekah. Za vsako
skupino smo predlagali uvrstitev kMPVT v eno kategorijo voda. Za kMPVT na velikih rekah smo podali
predlog za določitev mejne vrednosti med dobrim in zmernim ekološkim potencialom. V skladu s
predlagano metodologijo smo za vsako vodno telo (k)MPVT velike reke preverili ali dosega dober
ekološki potencial ali ne.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
- 70 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN
mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI
Slika 2. Postopek za uvrstitev kMPVT v ustrezno kategorijo površinskih voda.
REZULTATI
Za 17 kMPVT smo ugotovili, da ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, medtem ko smo za tri vodna
telesa »stare Drave« ugotovili da so na meji med dobrim in zmernim stanjem (preglednica 1). Za
večina vodnih teles smo določili nizko raven zaupanja ocene stanja, v primeru nekaterih vodnih teles
pa nismo imeli na voljo vseh reprezentativnih mest vzorčenja. Ne glede na to za 17 vodnih teles
predlagamo uvrstitev v kategorijo MPVT, medtem ko za tri vodna telesa »stare Drave« predlagamo
uvrstitev v kategorijo vodno telo površinske vode-vodotok.
Za vrednotenje ekološkega stanja močno preoblikovanih vodnih teles (MPVT) smo določili pravilo, da
se uporabi sistem vrednotenja primerljivega ekološkega tipa ter se za mejno vrednost dober/zmerni
ekološki potencial po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost uporabi mejna
vrednost zmerno/slabo ekološko stanje.
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
- 71 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN
mag. Š.REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI
Slika 3. Metodologija za preverjanje ali močno preoblikovano vodno telo (MPVT) dosega dober
ekološki potencial (DEP).
8 kMPVT na velikih rekah in kMPVT Sava Dolinka HE Moste, ki smo jih uvrstili v kategorijo reke, smo
lahko preverili ali dosegajo dober ekološki potencial. Zadrţevalnike na malih in srednje velikih rekah s
statusom kMPVT smo uvrstili v kategorijo jezera. Ker imamo v Sloveniji naravna jezera večja od 50 ha
le v hidroekoregiji Alpe (Urbanič in sod. 2007), je tudi sistem vrednotenja za modul hidromorfološka
spremenjenost jezer razvit le za te ekološke tipe jezer. Zato doseganja dobrega ekološkega potenciala
po predlaganem postopku za ta vodna telesa nismo mogli preveriti.
RAZPRAVA
Za večino kMPVT nismo določili dobrega ekološkega stanja, zato smo za ta vodna telesa predlagali
uvrstitev v kategorijo MPVT. Izjema so tri vodna telesa (VT) »stare Drave« za katera smo ocenili, da
so blizu mejne vrednosti dobro/zmerno ekološko stanje in zato predlagali, da se ne uvrstijo v kategorijo
MPVT, ampak v kategorijo vodotoki. V mnogih primerih smo določili nizko raven zaupanja dobljenih
rezultatov zaradi majhnega števila podatkov, še pogosteje pa zaradi velikega razpona dobljenih stanj,
ki so predvsem rezultat dejstva, da imamo pogosto v enem vodnem telesu odseke, ki se močno
razlikujejo v ekološkem stanju. V primeru treh vodnih teles (Soča, Ljubljanica in eno VT Drave) nismo
imeli na voljo dovolj podatkov z reprezentativnih mest, ki bi dali realnejšo oceno stanja. V vseh teh
primerih smo stanje precenili, vendar to ni vplivalo na oceno za predlog MPVT, je pa vplivalo na oceno
stanja in ekološkega potenciala. Oceno doseganja dobrega ekološkega potenciala (DEP) kMPVT smo
lahko naredili le za 9 kMPVT, ki smo jih uvrstili v kategorijo reke. Za 8 vodnih teles kMPVT, ki so
zadrţevalniki na malih in srednje-velikih rekah, smo predlagali uvrstitev v kategorijo jezera, vendar ker
primerljivih naravnih jezer v Sloveniji nimamo (Urbanič in sod. 2007), tudi nimamo razvitih sistemov
vrednotenja ekološkega stanja. Izbor pristopa, da za vrednotenje ekološkega potenciala izberemo iste
metode, kot jih imamo razvite za primerljive tipe rek, le z drugačnimi mejnimi vrednostmi, je rezultat
pragmatičnosti. Tak pristop so izbrale tudi nekatere druge evropske drţave. Kljub temu ta pristop a
priori ne omogoča razvrstitve v razred ekološkega potenciala, omogoča pa preveritev ali MPVT
dosegajo dober ekološki potencial. Nedoseganje le tega pomeni, da je za ta MPVT treba določiti in
izvesti omilitvene ukrepe. Z izenačenjem mejne vrednosti zmerno/slabo ekološko stanje z mejno
vrednostjo dober/zmeren ekološki potencial smo določili za MPVT niţje (manj stroge) kriterije
upravljanja kot za naravna vodna telesa. Niţji kriteriji veljajo le za modul hidromorfološka
spremenjenost/splošna degradiranost, ne pa tudi za modula saprobnost (organsko onesnaţenje) in
trofičnost (obremenitev s hranili). Kljub zniţanju kriterijev smo za vse kMPVT, na katerih smo lahko
preverili doseganje DEP, ugotovili, da ne dosegajo dobrega ekološkega potenciala ali pa so blizu meje
dober/zmeren ekološki potencial, zato je na njih treba izvesti omilitvene ukrepe
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
- 72 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN
mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR
ZAGOTAVLJANJE POGOJEV
ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI
Preglednica 1. Ekološko stanje in raven zaupanja po modulu hidromorfološka
spremenjenost/splošna degradiranost s številom upoštevanih vzorcev in reprezentativnostjo
mest vzorčenja za kMPVT ter predlog uvrstitve v kategorijo MPVT.
Šifra VT
Ime vodnega telesa
SI3VT5171 kMPVT Drava Maribor – Ptuj
Število
podatkov
Reprezentativnost
mest vzorčenja
Ekološko stanje*
Raven
zaupanja
MPVT
Dober ekološki
potencial
6
DA
DOBRO/ZMERNO
NIZKA
NE
-
SI3VT930
kMPVT Drava Ptuj – Ormoţ
4
DA
DOBRO/ZMERNO
NIZKA
NE
-
SI3VT970
kMPVT Drava zadrţevalnik Ormoško jezero – Središče ob Dravi
2
DA
DOBRO/ZMERNO
NIZKA
NE
-
SI6VT330
kMPVT Soške elektrarne
12
NE
ZMERNO (?)
SREDNJA
DA
NE
SI14VT93
kMPVT Mestna Ljubljanica
4
NE
ZMERNO (?)
SREDNJA
DA
NE
SI3VT359
kMPVT Drava Dravograd – Maribor
11
NE
ZMERNO/SLABO (?)
NIZKA
DA
NE
SI111VT7
kMPVT Sava Dolinka HE Moste
8
DA
SLABO
NIZKA
DA
NE
SI1VT170
kMPVT Sava Mavčiče – Medvode
2
DA
SLABO
NIZKA
DA
NE
SI1VT713
kMPVT Sava Vrhovo – Boštanj
8
DA
SLABO
NIZKA
DA
NE
SI3VT197
kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo
2
DA
SLABO
NIZKA
DA
NE
SI3VT950
kMPVT zadrţevalnik Ormoško jezero
8
DA
SLABO
NIZKA
DA
NE
SI1668VT
kMPVT zadrţevalnik Šmartinsko jezero
16
DA
SLABO
NIZKA
DA
?
SI168VT3
kMPVT zadrţevalnik Slivniško jezero
8
DA
SLABO
NIZKA
DA
?
SI434VT52 kMPVT zadrţevalnik Gajševsko jezero
14
DA
SLABO
SREDNJA
DA
?
SI5212VT3 kMPVT zadrţevalnik Mola
3
DA
SLABO
NIZKA
DA
?
SI3VT5172 kMPVT zadrţevalnik Ptujsko jezero
8
DA
ZELO SLABO
SREDNJA
DA
?
kMPVT Perniško jezero
14
DA
ZELO SLABO
SREDNJA
DA
?
SI442VT12 kMPVT zadrţevalnik Ledavsko jezero
14
DA
ZELO SLABO
NIZKA
DA
?
SI5212VT1 kMPVT zadrţevalnik Klivnik
3
DA
ZELO SLABO
VISOKA
DA
?
SI64804VT kMPVT zadrţevalnik Vogršček
16
DA
ZELO SLABO
NIZKA
DA
?
SI38VT34
*- modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost
VIRI
Direktiva 2000/60/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2000. Bruselj, 72 str.
Uradni list RS, št. 63/2005. Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda, str. 6566.
Uradni list RS, št. 26/2006. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi
vodnih teles površinskih voda, str. 2751.
Uradni list RS, št. 10/2009. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, str. 832.
Urbanič G. (2007). Tipologija rek v Sloveniji. V: Urbanič G. (ur.). Dopolnitev tipologije. Končno poročilo
o delu v letu 2007. Inštitut za vode RS, Ljubljana, str. 15-22.
poročilo o delu v letu 2007. Inštitut za vode RS, Ljubljana, str. 15-22.
Urbanič G. (2009). Razvoj metodologij za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti »velikih rek« v
Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Eko-voda, Zgornja Ščavnica, 68 str.
Urbanič G., Petkovska V. (2009). Vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti izbranih tipov rek na
podlagi bentoških nevretenčarjev v hidroekoregiji Dinaridi v skladu z Vodno direktivo (Direktiva
2000/60 ES). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana.
Urbanič G., Remec-Rekar Š., Kosi G., Germ M., Bricelj M., Podgornik S. (2007). Typology of lakes in
Slovenia. Natura Sloveniae 9: 5-13.
Urbanič G., Petkovska V., Štupnikar N., Ambroţič, Š., Germ M., Kosi G., Grbović J., Remec-Rekar Š.,
Dobnikar-Tehovnik M., Pavlin M., Kuhar U., Rotar B. (2009). Razvrstitev vodnih teles površinskih
voda v razrede ekološkega stanja - izhodišče za pripravo programa ukrepov; biološki in splošni
fizikalno-kemijski elementi kakovosti celinskih voda. V: 20. Mišičev vodarski dan 2009. Zbornik
referatov. Vodnogospodarski biro Maribor, str. 90-97
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010