ekološki potencial močno preoblikovanih vodnih teles celinskih voda
- 68 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI doc. dr. Gorazd URBANIČ* Vesna PETKOVSKA* Maja PAVLIN* mag. Špela REMEC-REKAR*** Bernarda ROTAR*** Nina ŠTUPNIKAR* EKOLOŠKI POTENCIAL MOČNO PREOBLIKOVANIH VODNIH TELES CELINSKIH VODA POVZETEK Vodna direktiva in nacionalni načrti upravljanja voda imajo za enega od najpomembnejših ciljev doseganje dobrega ekološkega stanja oz. dobrega ekološkega potenciala. Ekološki potencial določamo tudi močno preoblikovanim vodnim telesom (MPVT) t.j. vodnim telesom, na katerih je raba ali bi njihova sprememba imela vpliv na širše okolje. Vsa vodna telesa na katerih je raba pa niso a priori MPVT. Ključen korak določitve MPVT je potrditev kandidatov za močno preoblikovana vodna telesa (kMPVT) z rezultati ekološkega stanja po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost. Z oceno ekološkega stanja smo za 17 od 20 kMPVT na celinskih vodah potrdili ustreznost uvrstitve v kategorijo MPVT. Za tri vodna telesa »stare Drave« predlagamo uvrstitev v kategorijo vodna telesa površinskih voda-reke. Vseh 17 predlaganih MPVT je na rekah, vendar za 8 MPVT - zadrţevalnikov na malih rekah predlagamo uvrstitev v kategorijo jezera. Kriteriji za dober ekološki potencial, ki jih morajo dosegati MPVT, so niţji od kriterijev za dobro ekološko stanje. Niţji kriteriji veljajo le za modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost, ne pa tudi za modula saprobnost (organsko onesnaţenje) in trofičnost (obremenitev s hranili). Za devet predlaganih MPVT kategorije reka, smo kriterije za dober ekološki potencial določili tako, da smo kriterije ekološkega stanja ustreznega ekološkega tipa reke zniţali za en razred. Tako je mejna vrednost zmerno/slabo ekološko stanje postala mejna vrednost dober/zmeren ekološki potencial. Za vsa vodna telesa smo ugotovili, da kljub zniţanju kriterijev ne dosegajo dobrega ekološkega potenciala ali pa so blizu meje dober/zmeren ekološki potencial, zato je na njih treba izvesti omilitvene ukrepe. Za 8 MPVT kategorije jezero je treba pripraviti tipologijo, na osnovi katere bomo lahko določili kriterije za oceno ekološkega potenciala. UVOD Doseganje dobrega stanja oz. potenciala voda je glavni cilj evropske Vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES). Vodna telesa, na katerih je raba, ki močno vpliva na ekološko stanje, so lahko razvrščena v posebno kategorijo t.i. močno preoblikovana vodna telesa (MPVT). Vnaprejšnja razvrstitev vodnih teles v kategorijo MPVT mora biti potrjena na podlagi ocene bioloških elementov, s katerimi drţave vrednotijo vpliv hidromorfoloških sprememb. V Sloveniji je sistem vrednotenja ekološkega stanja površinskih voda sestavljen iz treh modulov (Uradni list 10, 2009): saprobnost, trofičnost ter modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost, ki vključuje metodologijo vrednotenja ekološkega stanja z bentoškimi nevretenčarji. S sprejetjem pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda pravilnikom iz leta 2005 (Uradni list 63, 2005) in s *doc. dr. Gorazd URBANIČ, univ. dipl. biol., *Vesna PETKOVSKA, univ. dipl. biol., *Maja PAVLIN, univ. dipl. biol., *Nina ŠTUPNIKAR, univ. dipl. biol., Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana, **Doc. dr. Gorazd URBANIČ, univ. dipl. biol., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, ***mag. Špela REMEC-REKAR, univ. dipl. biol., ***Bernarda ROTAR, univ. dipl. biol., Agencija Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 69 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN mag. Š.REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI spremembami in dopolnitvami iz leta 2006 (Uradni list 26, 2006) imamo v Sloveniji 22 vodnih teles, ki so kandidati za status močno preoblikovanega vodnega telesa (kMPVT), od tega 20 na odsekih, ki so pred posegi bili reke. Za vsakega kMPVT je treba najprej preveriti, ali dosega dobro ekološko stanje, in ga na podlagi rezultata razvrstiti v ustrezno kategorijo voda. Namen naše raziskave je bil i) preveriti upravičenost uvrstitve 20 kandidatov za močno preoblikovana vodna telesa na rekah v kategorijo MPVT ii) določiti kriterije za določitev dobrega ekološkega potenciala in iii) preveriti ali vodna telesa v naši raziskavi predlaganih MPVT dosegajo okoljski cilj dober ekološki potencial. METODE IN MATERIAL Preveritev ustreznosti uvrstitve kMPVT v kategorijo MPVT smo opravili za 20 kMPVT celinskih voda (slika 1). Vsako vodno telo smo obravnavali po naslednjem postopku (slika 2): 1. Vodno telo smo najprej uvrstili v ekološki tip reke, ki bi bil prisoten, če človek ne bi posegal v vodne ekosisteme (po Urbanič 2007). 2. Vodnemu telesu smo določili ekološko stanje po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost (Uradni list 10, 2009; Urbanič in Petkovska, 2009; Urbanič, 2009). Za vsako vodno telo smo določili tudi raven zaupanja po kriterijih, ki so jih določili Urbanič in sod. (2009). 3. Za vodno telo smo podali predlog za uvrstitev v kategorijo vodno telo površinske vode vodotok (VTPV vodotok) oz. močno preoblikovano vodno telo (MPVT). Slika 1. Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa (kMPVT) na celinskih vodah. Oznake vodnih teles so v preglednici 1. Vodna telesa celinskih voda, za katera smo predlagali, da jih razvrstimo v kategorijo MPVT, smo razvrstili v dve skupini. V prvo skupino smo uvrstili 8 kMPVT na velikih rekah in kMPVT Sava Dolinka HE Moste, v drugo skupino pa 8 kMPVT na zadrţevalnikih na malih in srednje velikih rekah. Za vsako skupino smo predlagali uvrstitev kMPVT v eno kategorijo voda. Za kMPVT na velikih rekah smo podali predlog za določitev mejne vrednosti med dobrim in zmernim ekološkim potencialom. V skladu s predlagano metodologijo smo za vsako vodno telo (k)MPVT velike reke preverili ali dosega dober ekološki potencial ali ne. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 70 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI Slika 2. Postopek za uvrstitev kMPVT v ustrezno kategorijo površinskih voda. REZULTATI Za 17 kMPVT smo ugotovili, da ne dosegajo dobrega ekološkega stanja, medtem ko smo za tri vodna telesa »stare Drave« ugotovili da so na meji med dobrim in zmernim stanjem (preglednica 1). Za večina vodnih teles smo določili nizko raven zaupanja ocene stanja, v primeru nekaterih vodnih teles pa nismo imeli na voljo vseh reprezentativnih mest vzorčenja. Ne glede na to za 17 vodnih teles predlagamo uvrstitev v kategorijo MPVT, medtem ko za tri vodna telesa »stare Drave« predlagamo uvrstitev v kategorijo vodno telo površinske vode-vodotok. Za vrednotenje ekološkega stanja močno preoblikovanih vodnih teles (MPVT) smo določili pravilo, da se uporabi sistem vrednotenja primerljivega ekološkega tipa ter se za mejno vrednost dober/zmerni ekološki potencial po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost uporabi mejna vrednost zmerno/slabo ekološko stanje. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 71 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN mag. Š.REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI Slika 3. Metodologija za preverjanje ali močno preoblikovano vodno telo (MPVT) dosega dober ekološki potencial (DEP). 8 kMPVT na velikih rekah in kMPVT Sava Dolinka HE Moste, ki smo jih uvrstili v kategorijo reke, smo lahko preverili ali dosegajo dober ekološki potencial. Zadrţevalnike na malih in srednje velikih rekah s statusom kMPVT smo uvrstili v kategorijo jezera. Ker imamo v Sloveniji naravna jezera večja od 50 ha le v hidroekoregiji Alpe (Urbanič in sod. 2007), je tudi sistem vrednotenja za modul hidromorfološka spremenjenost jezer razvit le za te ekološke tipe jezer. Zato doseganja dobrega ekološkega potenciala po predlaganem postopku za ta vodna telesa nismo mogli preveriti. RAZPRAVA Za večino kMPVT nismo določili dobrega ekološkega stanja, zato smo za ta vodna telesa predlagali uvrstitev v kategorijo MPVT. Izjema so tri vodna telesa (VT) »stare Drave« za katera smo ocenili, da so blizu mejne vrednosti dobro/zmerno ekološko stanje in zato predlagali, da se ne uvrstijo v kategorijo MPVT, ampak v kategorijo vodotoki. V mnogih primerih smo določili nizko raven zaupanja dobljenih rezultatov zaradi majhnega števila podatkov, še pogosteje pa zaradi velikega razpona dobljenih stanj, ki so predvsem rezultat dejstva, da imamo pogosto v enem vodnem telesu odseke, ki se močno razlikujejo v ekološkem stanju. V primeru treh vodnih teles (Soča, Ljubljanica in eno VT Drave) nismo imeli na voljo dovolj podatkov z reprezentativnih mest, ki bi dali realnejšo oceno stanja. V vseh teh primerih smo stanje precenili, vendar to ni vplivalo na oceno za predlog MPVT, je pa vplivalo na oceno stanja in ekološkega potenciala. Oceno doseganja dobrega ekološkega potenciala (DEP) kMPVT smo lahko naredili le za 9 kMPVT, ki smo jih uvrstili v kategorijo reke. Za 8 vodnih teles kMPVT, ki so zadrţevalniki na malih in srednje-velikih rekah, smo predlagali uvrstitev v kategorijo jezera, vendar ker primerljivih naravnih jezer v Sloveniji nimamo (Urbanič in sod. 2007), tudi nimamo razvitih sistemov vrednotenja ekološkega stanja. Izbor pristopa, da za vrednotenje ekološkega potenciala izberemo iste metode, kot jih imamo razvite za primerljive tipe rek, le z drugačnimi mejnimi vrednostmi, je rezultat pragmatičnosti. Tak pristop so izbrale tudi nekatere druge evropske drţave. Kljub temu ta pristop a priori ne omogoča razvrstitve v razred ekološkega potenciala, omogoča pa preveritev ali MPVT dosegajo dober ekološki potencial. Nedoseganje le tega pomeni, da je za ta MPVT treba določiti in izvesti omilitvene ukrepe. Z izenačenjem mejne vrednosti zmerno/slabo ekološko stanje z mejno vrednostjo dober/zmeren ekološki potencial smo določili za MPVT niţje (manj stroge) kriterije upravljanja kot za naravna vodna telesa. Niţji kriteriji veljajo le za modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost, ne pa tudi za modula saprobnost (organsko onesnaţenje) in trofičnost (obremenitev s hranili). Kljub zniţanju kriterijev smo za vse kMPVT, na katerih smo lahko preverili doseganje DEP, ugotovili, da ne dosegajo dobrega ekološkega potenciala ali pa so blizu meje dober/zmeren ekološki potencial, zato je na njih treba izvesti omilitvene ukrepe MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010 - 72 doc. dr. G.URBANIČ, V. PETKOVSKA, M. PAVLIN mag.Š. REMEC-REKAR, B. ROTAR, N.ŠTUPNIKAR ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA UČINKOVITO RAVNANJE Z VODAMI Preglednica 1. Ekološko stanje in raven zaupanja po modulu hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost s številom upoštevanih vzorcev in reprezentativnostjo mest vzorčenja za kMPVT ter predlog uvrstitve v kategorijo MPVT. Šifra VT Ime vodnega telesa SI3VT5171 kMPVT Drava Maribor – Ptuj Število podatkov Reprezentativnost mest vzorčenja Ekološko stanje* Raven zaupanja MPVT Dober ekološki potencial 6 DA DOBRO/ZMERNO NIZKA NE - SI3VT930 kMPVT Drava Ptuj – Ormoţ 4 DA DOBRO/ZMERNO NIZKA NE - SI3VT970 kMPVT Drava zadrţevalnik Ormoško jezero – Središče ob Dravi 2 DA DOBRO/ZMERNO NIZKA NE - SI6VT330 kMPVT Soške elektrarne 12 NE ZMERNO (?) SREDNJA DA NE SI14VT93 kMPVT Mestna Ljubljanica 4 NE ZMERNO (?) SREDNJA DA NE SI3VT359 kMPVT Drava Dravograd – Maribor 11 NE ZMERNO/SLABO (?) NIZKA DA NE SI111VT7 kMPVT Sava Dolinka HE Moste 8 DA SLABO NIZKA DA NE SI1VT170 kMPVT Sava Mavčiče – Medvode 2 DA SLABO NIZKA DA NE SI1VT713 kMPVT Sava Vrhovo – Boštanj 8 DA SLABO NIZKA DA NE SI3VT197 kMPVT Drava mejni odsek z Avstrijo 2 DA SLABO NIZKA DA NE SI3VT950 kMPVT zadrţevalnik Ormoško jezero 8 DA SLABO NIZKA DA NE SI1668VT kMPVT zadrţevalnik Šmartinsko jezero 16 DA SLABO NIZKA DA ? SI168VT3 kMPVT zadrţevalnik Slivniško jezero 8 DA SLABO NIZKA DA ? SI434VT52 kMPVT zadrţevalnik Gajševsko jezero 14 DA SLABO SREDNJA DA ? SI5212VT3 kMPVT zadrţevalnik Mola 3 DA SLABO NIZKA DA ? SI3VT5172 kMPVT zadrţevalnik Ptujsko jezero 8 DA ZELO SLABO SREDNJA DA ? kMPVT Perniško jezero 14 DA ZELO SLABO SREDNJA DA ? SI442VT12 kMPVT zadrţevalnik Ledavsko jezero 14 DA ZELO SLABO NIZKA DA ? SI5212VT1 kMPVT zadrţevalnik Klivnik 3 DA ZELO SLABO VISOKA DA ? SI64804VT kMPVT zadrţevalnik Vogršček 16 DA ZELO SLABO NIZKA DA ? SI38VT34 *- modul hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost VIRI Direktiva 2000/60/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 23. oktobra 2000. Bruselj, 72 str. Uradni list RS, št. 63/2005. Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda, str. 6566. Uradni list RS, št. 26/2006. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda, str. 2751. Uradni list RS, št. 10/2009. Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, str. 832. Urbanič G. (2007). Tipologija rek v Sloveniji. V: Urbanič G. (ur.). Dopolnitev tipologije. Končno poročilo o delu v letu 2007. Inštitut za vode RS, Ljubljana, str. 15-22. poročilo o delu v letu 2007. Inštitut za vode RS, Ljubljana, str. 15-22. Urbanič G. (2009). Razvoj metodologij za vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti »velikih rek« v Sloveniji na podlagi bentoških nevretenčarjev. Eko-voda, Zgornja Ščavnica, 68 str. Urbanič G., Petkovska V. (2009). Vrednotenje hidromorfološke spremenjenosti izbranih tipov rek na podlagi bentoških nevretenčarjev v hidroekoregiji Dinaridi v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60 ES). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Urbanič G., Remec-Rekar Š., Kosi G., Germ M., Bricelj M., Podgornik S. (2007). Typology of lakes in Slovenia. Natura Sloveniae 9: 5-13. Urbanič G., Petkovska V., Štupnikar N., Ambroţič, Š., Germ M., Kosi G., Grbović J., Remec-Rekar Š., Dobnikar-Tehovnik M., Pavlin M., Kuhar U., Rotar B. (2009). Razvrstitev vodnih teles površinskih voda v razrede ekološkega stanja - izhodišče za pripravo programa ukrepov; biološki in splošni fizikalno-kemijski elementi kakovosti celinskih voda. V: 20. Mišičev vodarski dan 2009. Zbornik referatov. Vodnogospodarski biro Maribor, str. 90-97 MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
© Copyright 2024