1. No category

Program
razgradnje
NEK in
odlaganja
NSRAO
in IJG
06/2004
APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe)
Savska cesta 41/4, Zagreb,
Hrvatska
Agencija ARAO
Parmova 53, Ljubljana
Slovenija
Naručitelj:
Ministarstvo gospodarstva, rada i poduzetništva
Ugovor broj:
10-03-2740/06
Naročnik:
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Pogodba:
Pogodba o financiranju izdelave PR NEK in odlaganju NSRAO in IJG po
pogodbi med Vlado RS in Vlado RH, z dne 15.9.2003
Naziv projekta:
PROGRAM RAZGRADNJE NEK I ODLAGANJE NSRAO I ING
PROGRAMA RAZGRADNJE NEK IN ODLAGANJA NSRAO IN IJG
Projekt izradili:
APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe) Savska 41/IV, Zagreb
Projekt izdelali:
ARAO, Parmova 53, Ljubljana
Radni nalog:
RN 004/03-06
Delovni nalog:
T-1123/03
Vrsta doku-
Studija
mentacije:
Študija
Dokument broj:
25-04-1348/06
Št. dokumenta:
T-1123/03
Izradili/Izdelali:
dr.sc. Vladimir Lokner, dipl.ing. (APO)
mag. Nadja Železnik (ARAO)
____________________________________
____________________________________
Ivica Levanat, dipl. ing. (APO)
dr. Irena Mele (ARAO)
____________________________________
____________________________________
Andrea Rapić, dipl.ing. (APO)
mag. Tilen Jenko (ARAO)
____________________________________
____________________________________
Suradnici/Sodelavci:
Charles Mc Combie, Mc Combie Consulting
ENCONET International d.o.o., Miramarska 20, Zagreb,
IBE, Hajdrihova 4, Ljubljana
IAEA eksperti:
Roderick Knight, Scientech, SAD/ZDA;
Ir. Luc Noynaert, SCK-CEN, Belgija;
Jan-Marie Potier, IAEA,
Lumir Nachmilner, IAEA;
Per-Arne Holmberg, SKB, Švedska;
Lars Ageskog, SWECO, Švedska
APO d.o.o., usluge zaštite okoliša (član HEP grupe)
Savska cesta 41/4, Zagreb,
Hrvatska
Agencija ARAO
Parmova 53, Ljubljana
Slovenija
Članovi Stručnog savjeta za izradu Programa razgradnje NEK i odlaganja NSRAO I ING:
Člani Strokovnega sveta za izdelavo Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG:
prof. dr. Miran Veselič (ARAO)
mr. sc. Damir Subašić (APO)
dr. France Križanič (EIPF)
prof. dr. Nenad Debrecin (FER)
Egon Lukacs, dipl. ing.
dr.sc. Savka Kučar-Dragičević (AZO)
dr. Matjaž Ravnik (IJS)
dr.sc. Svetozar Musić (IRB)
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 1/1
Vsebina Programa
I.
Projektna naloga za izdelavo Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
II.
Povzetek
III.
Okrajšave
IV.
Modul 0: Uvod
V.
Modul 1: Pregled dosedanjega dela na programu razgradnje NEK
VI.
Modul 2: Kontekst in izhodišča za ta Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
VII. Modul 3: Ravnanje z NSRAO
VIII. Modul 4: Ravnanje z IJG
IX.
Modul 5: Opcije razgradnje
X.
Modul 6: Analiza integralnih scenarijev razgradnje ter ravnanja z odpadki in IJG
XI.
Modul 7: Priporočeni scenarij za oceno stroškov razgradnje NEK in odlaganja RAO in IJG
XII. Priloge:
•
Priloga 1. Modula 2: Podatki o NSRAO in IJG iz NEK
•
Priloga 2. Modula 2: Opis radionuklidov, ki so zavedeni v bazi skladišča NE Krško
•
Priloga 1. Modula 3: Površinsko odlagališče NSRAO
•
Priloga 2. Modula 3: Podrobni preračuni podzemnega odlagališča NSRAO
•
Priloga 1. Modula 5: Podrobnejši časovni plani scenarijev razgradnje iz modula 5
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 1/12
Razširjen povzetek
Vsebina
1. Namen in obseg Programa............................................................................................... 2
2. Način izvedene analize..................................................................................................... 2
3. Izhodišča in omejitve....................................................................................................... 3
3.2. Robni pogoji.......................................................................................................... 3
3.3. Dodatne omejitve .................................................................................................. 4
4. Opis tehnoloških postopkov in izračun nominalnih stroškov ................................................. 4
4.1. Odlaganje NSRAO .................................................................................................. 5
4.2. Odlaganje IJG ....................................................................................................... 5
4.3. Razgradnja............................................................................................................ 6
5. Oblikovanje integralnih scenarijev in njihova stroškovna ocena ........................................... 7
5.1. Scenariji takojšnjega odlaganja ali izvoza IJG ........................................................... 7
5.2. Scenariji s suhim skladiščenjem IJG......................................................................... 9
5.3. Analiza in primerjava scenarijev .............................................................................. 10
6. Zaključki in priporočila ..................................................................................................... 11
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 2/12
Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG) je izdelan skladno z zahtevami 10.
člena Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in
drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščenjem in razgradnjo. V
enotni obliki, kot en celovit Program (PR), je izdelan po zaključkih s sestanka Meddržavne komisije (MDK) Republike Hrvaške in Republike Slovenije za spremljanje izvajanja Pogodbe z dne
10.6.2003.
1. Namen in obseg Programa
Program, ki temelji na danes poznanih podatkih o razgradnji NEK in odlaganju NSRAO in IJG ter
na mednarodnih standardih in najboljši mednarodni praksi na tem področju, je prvenstveno
namenjen oceni prihodnjih stroškov kot osnovi za zbiranje sredstev, ki so potrebna za financiranje razgradnje NEK, odlaganja NSRAO in ravnanja z IJG. Program predstavlja obsežno revizijo
obstoječega Plana razgradnje NEK (NIS študija, 1996) in predstavlja eno izmed iteracij pri izdelavi končnega Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Program je razdeljen na 7
ločenih celot - modulov, v katerih se: (1) prikazuje dosedanje delo pri načrtovanju razgradnje in
ravnanja z RAO in IJG ter predstavijo robni pogoji (modula 1 in 2); (2) opiše tehnične rešitve,
na katerih temelji ta program (moduli 3, 4 in 5); ter (3) se oblikujejo strategije razgradnje pri
danih robnih pogojih in izbere najustreznejši scenarij (modula 6 in 7).
2. Način izvedene analize
Analiza možnih opcij v celotnem Programu razgradnje je izdelana v več korakih.
V prvem koraku so na osnovi podrobnih tehnično-tehnoloških analiz razgradnje in ravnanja z
NSRAO in IJG ter ob definiranih robnih pogojih (okoliščine in podane omejitve) oblikovani izvedljivi in smiselni scenariji (strategije). Vsak scenarij je sosledje povezanih in medsebojno usklajenih nalog: (a) razstavljanja NEK, (b) transporta in skladiščenja IJG, (c) izvoza ali odlaganja IJG
ter (d) odlaganja NSRAO. Na osnovi analiz tehnoloških postopkov razgradnje in ravnanja z
NSRAO in IJG je vsakemu scenariju prirejena časovna porazdelitev stroškov za vse glavne aktivnosti.
V drugem koraku je izvedena finančna analiza oblikovanih scenarijev usmerjena k oceni celotnih
diskontiranih stroškov in temu pripadajoče anuitete (19 vplačil v en sklad, ki je leta 2003 prazen). Anuitete v finančnem smislu opredeljujejo scenarije. Z njihovo medsebojno primerjavo
izločimo najbolj neugodne scenarije. Med preostalimi scenariji (s primerljivimi stroški) izločimo
tiste, ki so manj racionalni od ostalih in časovno nefleksibilni (npr. izrazito občutljivi na točnost
doseganja ciljev v zadanih rokih).
V tretjem koraku se preostali scenariji dodatno analizirajo in tam, kjer je to mogoče, z možnimi
manjšimi odstopanji od robnih pogojev, racionalizirajo. Na osnovi tako dodelanih optimalnih
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 3/12
scenarijev ocenjujemo skupni diskontirani strošek razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG ter
pripadajoče anuitete. Iz tega lahko tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška ocenita (v
skladu s svojimi predpisi o skladu razgradnje) višine letnih anuitet za svoja sklada. Višina letnih
vplačil v sklada se lahko v Sloveniji in Hrvaški razlikuje zaradi obstoječega nesimetričnega stanja
sredstev v skladih, vendar bi morala sredstva, zbrana v vsakem od skladov na dan 31. januar
2022, zadostna za polovico stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG.
V četrtem koraku so stroški priporočenega in racionaliziranega scenarija primerjani s stroški
razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG za podobne jedrske elektrarne in podobna odlagališče
NSRAO ali IJG. Proučena je zanesljivost ocene stroškov, nato pa so formulirani zaključki in priporočila.
3. Izhodišča in omejitve
3.1.
Stanje
a) V letu 2000 je NEK v sklopu projekta modernizacije izvedel modifikacije elektrarne in zamenjavo uparjalnikov. Moč elektrarne je bila povečana na 676 MWe. Stari uparjalniki so bili po
zamenjavi uskladiščeni v začasnem skladišču. NEK je prav tako izvedla tudi projekt adaptacije bazena za izrabljeno gorivo (Spent fuel pit reracking), s katerim je zagotovila zadostne
zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo do leta 2023. Leta 2001 je bil vgrajen nov izmenjevalec toplote, stari izmenjevalec pa je bil začasno uskladiščen v zgradbi za dekontaminacijo.
Z modernizacijo NEK načrtuje podaljšanje gorivnega cikla z 12 na 18 mesecev.
b) Trenutno je v bazenu za izrabljeno gorivo v NEK 1694 lokacij za gorivne elemente. Ob koncu leta 2002 je bilo zasedenih 663 lokacij, od tega 603 s popolnoma izrabljenimi elementi,
59 pa z delno zgorelimi elementi, ki se še lahko uporabijo. Do konca leta 2023 bo ob predvidenem podaljšanju gorivnega cikla in povečanju moči nastalo 1.531±20 izrabljenih gorivnih elementov oziroma okoli 620 ton kovinskega urana.
c) Do konca leta 2002 je bilo v skladišču na lokaciji NEK uskladiščeno 2.208 m3 trdnih NSRAO,
ki so nastali med obratovanjem. Odpadki so večinoma kratkoživi z majhnim deležem alfa
sevalcev. Do konca življenjske dobe NEK-a predvidevamo, da bo z uporabo današnje tehnologije obdelave in priprave NSRAO nastalo 3.615 m3 odpadkov. Če prištejemo še NSRAO, ki
bodo nastali ob razgradnji in ob menjavi večjih komponent v NEK, bo skupna količina, ki bo
nastala med obratovanjem in razgradnjo, približno 17.500 m3. Nekaj več kot 1,0% teh odpadkov bodo dolgoživi NSRAO.
3.2.
Robni pogoji
Pogoj za oblikovanje končnega števila smiselnih integralnih scenarijev je sprejem niza predpostavk o procesu razgradnje NEK in o ravnanju z NSRAO in IJG. V PR te predpostavke imenujemo
robni pogoji. Ker je ta PR omejena revizija študije NIS, je del robnih pogojev ohranjen, nekateri
robni pogoji so povzeti po priporočilih delavnice Ljubljana 2000 in Ljubljana 2001, ki sta analizi-
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 4/12
rali NIS-ovo študijo (npr. sprejem registra tveganja). Revizijo vseh robnih pogojev, povzetih po
NIS-ovi študiji, kot tudi definiranje novih, namenjenih izključno tej iteraciji PR, je pripravil Strokovni svet. Najpomembnejši robni pogoji za to študijo so:
a) NEK bo redno obratoval do leta 2023;
b) analizirane bodo variacije izvirne SID strategije iz študije NIS in sicer SID-15 ter izvirna
varianta SID-961, medtem ko se varianta SID-30 obdela v analizi občutljivosti;
c) finančni rezultati morajo biti prikazani v eurih (€) iz leta 2002 kot: (1) ocena nominalnih in
diskontiranih stroškov; in (2) časovni tok zbiranja in porabe sredstev;
d) odlagališče NSRAO bo eno samo in podzemno (tunelski tip), v obratovanju od 2013. leta.
Opcija dveh odlagališč NSRAO gre v register tveganja;
e) globinsko odlagališče IJG bo eno, v obratovanju pogonu od 2030. leta, prouči se tudi nepovratni izvoz IJG;
f)
PR obdela suho skladiščenje IJG v sklopu analize občutljivosti;
g) diskontiranje se izvede z inflacijskim faktorjem i = 1,0073, obrestni faktor k = 1,0429,
čemur ustreza diskontni faktor d = 1,035. Višina anuitet sklada za razgradnjo se izračuna iz
skupnih diskontiranih stroškov ob predpostavki 19 enakih vplačil v prazen sklad.
3.3.
Dodatne omejitve
Poleg tega je pri interpretaciji rezultatov treba upoštevati tudi, da je bila analiza izvedena ob
naslednjih predpostavkah:
a) Vsi stroški so prikazani brez davkov in taks;
b) Stroški institucionalne kontrole po zaprtju odlagališča niso prikazani.
c) Vsi stroški eventualne razširitve skladišča NSRAO ali predelave skladišča v NEK in vsi s tem
povezani stroški (npr. nadomestilo lokalni skupnosti) se obravnavajo kot operativni stroški
NEK.
d) Vsi stroški možnih dodatnih obdelav in priprave NSRAO iz obratovanja zaradi izpolnjevanja
kriterijev sprejemljivosti (waste acceptance criteria) so obratovalni stroški NEK.
4. Opis tehnoloških postopkov in izračun nominalnih stroškov
Kvaliteta podatkov o stroških razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG v tem Programu je zelo
različna:
•
1
Najbolj poznano je ravnanje z NSRAO.
SID je okrajšava angleškega izraza Strategy Immediate Dismantling iz študije NIS, ki označuje, da se razgradnja
začne takoj po zaustavitvi elektrarne; številčna oznaka ponazarja obdobje po začetku razgradnje, po katerem se
bodo zaključile vse aktivnosti iz tega Programa. Samo razstavljanje objektov je lahko tudi krajše.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
Razširjen povzetek Str. 5/12
Precej slabše je poznano ravnanje z IJG: stroški izvoza so poznani le iz preliminarne ponudbe, tehnologija odlaganja IJG je prevzeta iz gospodarsko in družbeno povsem različnega
okolja in poenostavljeno preračunana na nove, še vedno generične okoliščine.
•
Razgradnja se pozna celo s slabšo natančnostjo kot v NIS-ovi študiji, ker so vrednosti iz
NIS-ove študije dodatno korigirane in preračunane na nove okoliščine (predvsem stroški delovne sile).
Razlika v natančnosti poznavanja posameznih stroškov je kompenzirana tako, da se k ocenam
stroškov, odvisno od njihove natančnosti, dodaja znesek za nepredvidene stroške (Angl.
contingency).
4.1.
Odlaganje NSRAO
Na osnovi obsežne analize pristopov v drugih državah je kot najprimernejši izbran pripovršinski
tip odlaganja, ki se lahko izvede v obliki tunelskega (podzemnega) ali površinskega tipa odlagališča. Za potrebe tega Programa je podrobno obdelana gradnja tunelskega tipa odlagališča za
celotno količino odpadkov, ki je nekaj večja kot 17.500 m3, ki obsega vse odpadke tako iz obratovanja kot iz razgradnje.
Ocena stroškov je za posamezne segmente v procesu obratovanja in zapiranja odlagališča izvedena predvsem iz obstoječih študij, ki so izdelane do nivoja izvedbenih projektov. Le manjši del
stroškov je interno ocenjen ob pomoči strokovnjakov IAEA, ki so sodelovali pri izdelavi Programa. Večina stroškov je povezanih z izgradnjo odlagališča in infrastrukture, čeprav največji del
odpade na izgradnjo podzemnih objektov odlagališča. Ti v glavnem nastanejo zadnja tri leta
pred začetkom obratovanja odlagališča, od 2011 do 2013, zaradi intenzivne gradnje.
V metodologiji izdelave ocene stroškov se razlikujeta dve obdobji: v prvem obdobju izbora in
gradnje odlagališča se upoštevajo stroški izbora lokacije, stroški pogajanj z lokalno skupnostjo,
izdelava vlog in pridobivanje različnih dovoljenj, gradnja odlagališča in infrastrukture, tehnologija odlaganja in varnostne ocene ter nadomestila; v drugem obdobju od leta 2014 naprej so izračunani stroški rednega obratovanja odlagališča, stroški zapiranja in dodatno stroški izplačila
nadomestila lokalni skupnosti.
4.2.
Odlaganje IJG
Odlaganje globoko v ustrezne geološke formacije je danes spoznano kot edina tehnično izvedljiva in varna trajna rešitev za IJG in visoko radioaktivne odpadke (VRAO). Za oceno stroškov razvoja in izgradnje odlagališča IJG je privzet švedski model odlaganja (švedske agencije SKB za
ravnanje z radioaktivnimi odpadki) v trdi kamnini (npr. v granitu) na globini 500 m po konceptu
KBS-3. Izbira je logična, saj je švedski koncept najbolj razvit. Tak koncept je privzela tudi Finska, ki vo v Evropi kot prva država zgradila odlagališče IJG. Poleg koncepta odlagališča smo od
švedske privzeli tudi način ocenjevanja stroškov. Pri tem smo privzeli: (a) neposredno odlaganje
izrabljenega goriva (brez predelave); in (b) količina IJG, ki bo odložena v odlagališče, je 1531
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 6/12
gorivnih elementov ali 620 ton kovinskega urana skupaj z manjšo količino VRAO (~16 m3). Obdelane so vse faze izgradnje, obratovanja in zapiranja odlagališča IJG: (a) raziskave in razvoj;
(b) izbor in karakterizacija lokacije; (c) projektiranje in izgradnja odlagališča; (d) obratovanje in
(e) zapiranje.
Referenčni scenarij je obdelan v dveh variantah: (a) z začetkom obratovanja odlagališča leta
2030 (IJG v bazenu) in (b) z začetkom obratovanja odlagališča leta 2050 (IJG v suhem skladišču).
Ker je Ruska federacija (RF) sprejela paket 3 zakonov, ki načeloma omogočajo uvoz IJG iz drugih držav v Rusko federacijo z namenom začasnega shranjevanja in/ali predelave, se odpira
tudi možnost izvoza IJG iz NEK. Raziskane so možnosti za tako opcijo. Ob predpostavki, da
družbene in politične razmere omogočajo dogovor, je tam, kjer je bilo tehnično-tehnološko mogoče, izvoz IJG uveden kot alternativna opcija odlaganju v lastnem odlagališču. Po dostopnih
podatkih je cena izvoza od 1.000 – 2.000 US$/kg kovinskega urana. Za finančno oceno opcije
trajnega izvoza je vzeta cena 1.500 US$/kg kovinskega urana.
Kot kažejo primerjave z drugimi programi izgradnje odlagališča IJG, so pri razvoju odlagališča v
največji meri zastopani fiksni stroški, ki so neodvisni od količine IJG. Zaradi tega bo tudi cena
odlaganja, preračunana na kg odloženih odpadkov, zelo visoka tam, kjer bo količina odloženega
IJG majhna (kot je primer NEK-a).
4.3.
Razgradnja
Skladno z robnimi pogoji se v celoti koristijo rezultati NIS študije. Stroški so “razstavljeni” po
osnovnih aktivnostih, narejena je njihova revalorizacija, nakar so komponente ponovno „sestavljene“ v novo celoto (z nekoliko modifikacij ali dodatnih aktivnosti), ter časovno razporejene
skladno z robnimi pogoji. Ta del je izdelan z delno pomočjo strokovnjakov IAEA.
Najprej je izdelan detajlen pregled vsebine razgradnje do nivoja posameznih aktivnosti razgradnje, tako da je izdelana popolna razčlenitev stroškov do posamezne faze. V tej fazi so od celotnega stroška razgradnje, ki je naveden v NIS študiji odšteti stroški za izgradnjo in obratovanje
odlagališča NSRAO, oziroma za odlagališče IJG. Posebej so v stroških razgradnje analizirani
stroški delovne sile. Izkazalo se je, da znaša delež delovne sile v študiji NIS 60 %, ter da je
povprečna bruto ura delavca okoli 16 DEM-95/h. Pri tem je ugotovljeno, da je 75 % skupne
vrednosti namenjeno delavcem NE Krško, preostalih 25 % pa odpada na lokalna podjetja.
Narejena je revizija izvornih stroškov razgradnje: najprej je podvojena bruto delovna ura za vse
delavce; in drugič, s posebnim dodatkom so dodani nepredvideni stroški (contingency), v višini
50 % za tehnološke (materialne) stroške ter samo 20 % za stroške ravnanja z IJG. Tako dobljeni stroški so potem preračunani iz DEM-96 v eure 2002.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 7/12
5. Oblikovanje integralnih scenarijev in njihova stroškovna ocena
Izhajajoč iz robnih pogojev in omejitev projektne naloge je med izdelavo Programa oblikovano
skupno devet scenarijev PR, V vseh scenarijih tehnološki postopki razgradnje elektrarne temeljijo na izvorni SID strategiji, dodane so nekatere spemembe, ki so bile potrebne zaradi usklajevanja z drugimi zahtevami Programa, predvsem zaradi racionalizacije skupnega scenarija.
Glede na to, da je v robnih pogojih zahtevano, da se nepovratni izvoz IJG v tretjo državo opredeli kot enakopravna alternativa gradnji lokalnega odlagališča IJG v Sloveniji ali Hrvaški, je za
vsak scenarij lokalnega odlaganja IJG predviden analogni scenarij izvoza. Praviloma smo se
trudili, da bi bil izvozni scenarij čim bolj podoben ustreznemu scenariju lokalnega odlaganja IJG,
vendar dosledno upoštevanje takšnega pristopa ni bilo možno ali povsem racionalno v vseh
primerih. Ravno zato navedeni sklop devetih scenarijev vsebuje pet scenarijev z izvozom in
samo štiri scenarije z odlaganjem IJG.
5.1.
Scenariji takojšnjega odlaganja ali izvoza IJG
Zahteva iz robnih pogojev, da se izvrši prilagoditev in revalvorizacija SID strategije v izvirni varianti SID-96, ter njeno skrajševanje na pravo hitro razgradnjo SID-15 (skupno trajanje scenarija
okoli 15 let), je izpolnjena z uvedbo petih izvedljivih scenarijev PR v katerih se IJG direktno iz
bazena NEK odloži v lokalno odlagališče ali izvozi.
SID-96 z odlaganjem in SID-96 z izvozom
Izvirno strategijo SID-96 je možno prilagoditi novim robnim pogojem brez spreminjanja tehnologij in s sledenjem posameznih postopkov razgradnje, čeprav je potrebno bistveno podaljšati
pooperativno obdobje, v katerem se še ne izvaja prava razgradnja vseh obratov elektrarne, ker
se izrabljeno gorivo hladi v bazenu NEK in čaka na začetek odlaganja ki je planirano za leto
2031 (namesto 2023 leta iz izvirne strategije). Tako se dobi scenarij SID-96 z odlaganjem. pri
katerem se IJG odloži v obdobju med 2031 in 2036 leta naravnost iz bazena NEK v geološko
odlagališče, ki bo zgrajeno v Sloveniji ali na Hrvaškem. Šele po tako podaljšanem
pooperativnem obdobju (v izvirni strategiji je trajalo samo pet let), ki se zaključuje eno leto po
odstranitvi IJG iz bazena (ker še vsebuje shranjevanje premične opreme in vsebine reaktorske
sredice), se nadaljuje razgradnja vseh postrojenj NEK (okoli 4,5 leta) in nato rušitev zgradb in
obnova lokacije ( še okoli 4,5 leta).
Analogni scenarij z nepovratnim izvozom IJG (SID-96 z izvozom ) ni povsem simetričen scenariju lokalnega odlaganja, ker se izvoz IJG začne 2023 leta, saj ne bi bilo racionalno nepotrebno
podaljševati drago pooperativno obdobje. V vseh izvoznih scenarijih izvoz IJG traja štiri leta.
Zaradi tega traja v scenariju SID-96 z izvozom pooperativno obdobje pet let (kot v izvirni SID
strategiji), sledita fazi razstavitve obrata in rušenja objektov z obnovo lokacije (isti kot v izvirnem SID-u) v skupnem trajanju devetih let in so zadržane v vseh scenarijih tega PR.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 8/12
Oba scenarija SID-96 sledita izvirno strategijo v načinu postopanja z glavnima komponentama
primarnega kroga in reaktorske posode. Ti se v fazi razgradnje objektov preneseta v namensko
skladišče na lokacij NEK, kjer se hranita do konca leta 2116 zaradi zmanjšanja radioaktivnosti.
Nadaljni dev leti sta potrebni za rezanje in nadaljno obdelavo odpadkov ter razgradnjo skladišča. Skupne aktivnosti na lokaciji NEK v teh scenarijih trajajo 96 let po prenehanju obratovanja
elektrarne.
SID-15 z izvozom
Izdelava projekta geološkega odlagališča je pokazala, da scenarij prave hitre razgradnje z
lokalnim odlaganjem IJG ni mogoče izvesti kot enostavno skrajšanje izvorne SID-96 strategije
(katera se ni ukvarjala z tehnološkimi vidiki odlaganja IJG),saj odlaganje ni možno dokončati
pred letom 2036. Takšno skrajšanje je mogoče izvesti samo za primer trajnega izvoza goriva
takoj po prenehanju obratovanja NEK, kot v primeru SID-96 z izvozom.
Scenarij SID- 15 z izvozom, se dobi iz izvirnega tako,da se ukine 80-letno skladiščenje glavnih
komponent in reaktorske posode na lokaciji NEK, ter se uvedejo tehnološke spremembe, ki
omogočajo njihovo razstavljanje, rezanje in odlaganje še v obdobju, v katerem se izvajajo ostale operacije razgradnje. Tako spremenjena faza razgradnje objektov je planirana tudi v vseh
ostalih scenarijih tega PR (razen v predhodnjih dveh scenarijev SID-96). V scenariju SID-15 z
izvozom se vse aktivnosti na lokaciji NEK zaključujejo konec 2036 leta, 14 let po prenehanju
obratovanja NEK.
SID-15MS z odlaganjem in SID-15MS z izvozom
Da bi se izvedla prava takojšnja razgradnja, v kateri ne bi bilo potrebno izvoziti IJG, je potrebno
v izvirni strategiji SID uvesti nadaljnje tehnološke modifikacije, ki omogočajo razgradnjo vseh
objektov elektrarne pred končanjem odlaganja IJG v lokalno odlagališče. To se v SID-15MS
doseže z prenovo obstoječega bazena NEK tako, da se bazen odcepi od ostalih postrojenj elektrarne in postane neodvisno mokro skladišče (MS) za IJG. Faza razgradnje vseh obratov se začne že dve leti po prenehanju obratovanja, tudi obnova lokacije se v glavnem lahko dokonča do
konca leta 2033 razen razgradnje mokrega skladišča.
Na ta način dobljeni scenarij (SID-15MS z odlaganjem) predvideva dokončanje del na lokaciji
med letom 2037, ko se razgrajuje MS iz katerega se med 2031-2036 letom IJG prepeljal v lokalno odlagališče.
V analognem scenariju z nepovratnim izvozom (SID-15MS z izvozom) se mokro skladišče uporablja dve leti manj, saj traja izvoz samo štiri leta (2031-2034).
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
5.2.
Razširjen povzetek Str. 9/12
Scenariji s suhim skladiščenjem IJG
V primeru, ko bilo potrebno IJG bistveno dlje skladiščiti (tj. če se ne odlaganje ne izvoz ne načrtujeta izvesti sredi tridesetih let), suho skladiščenje postane cenejše od skladiščenja IJG v bazenu. Zato je bilo v robnih pogojih predvideno, da se dodatno, v sklopu analize občutljivosti v
tem Programu pregledajo tudi scenariji temelječi na suhem skladiščenju IJG (pri čemer lokacija
suhega skladišča ni določena; lahko je nekje na lokaciji NEK ali pa kje drugje). Pri analizi vseh
možnosti se je pokazalo, da so ravno scenariji suhega skladiščenja najboljši izbor za preudarno
planiranje ekonomičnega Programa razgradnje.
SID-30 z odlaganjem in SID-30 z izvozom
Ta dva scenarija sta izvedena iz tehnoloških operacij izvirnega SID-a na podoben način kot v
primeru SID-15 z izvozom, vendar s ključno razliko, da se v prvih štirih letih pooperativnega
obdobja (od 2023 do 2026) gorivo premešča iz bazena NEK v suho skladišče. IJG se bo v
suhem skladišču hranilo okoli 30 let, saj se odlaganje v lokalno odlagališče ali izvoz planira v
obdobju od 2051 do 2054 leta (ker bo gorivo bolje ohlajeno boi tudi odlaganje trajalo samo štiri
leta). Scenarija sta označena kot SID-30 zaradi skupnega trajanja vseh pomembnih aktivnosti,
sama razgradnja NEK-a pa se konča bistveno prej (v letu 2036) vključno z obnovo lokacije (z
možnim izvzetjem suhega skladišča, za katero v tem PR še ni določene lokacije).
Z vključitvijo teh scenarijev med opcije programa razgradnje so bile izpolnjene ostale konkretne
zahteve robnih pogojev (upoštevanje suhega skladiščenja IJG, oz. variante SID-30). Na tej
osnovi je bila izdelana analiza in primerjavi vseh scenarijev. Po opravljeni analizi je razvidno, da
sta scenarija z suhim skladiščenjem najprimernejša, čeprav se lahko še dodatno izboljšata z
uporabo fleksibilnejših robnih pogojev. Tako sta uvedena še dva, modificirana scenarija suhega
skladiščenja.
SID-45 z odlaganjem in SID-45 z izvozom
Glede na to, da planirani tip suhega skladiščenja nima visokih stroškov vzdrževanja in se lahko
licencira za obdobje hranjenja IJG do 50 let, se izkoristi možnost daljšega skladiščenja goriva
(okoli 45 let, da se pusti še nekaj let za nepredvidljive dogodke) in uvedeta modificirana scenarija, v katerih je predvideno odlaganje/izvoz IJG v obdobju med 2066 in 2069 leta. Tako se znatno zmanjšajo diskontirani stroški scenarijev, kar v primeru lokalnega odlaganja IJG omogoča
planiranje in financiranje raziskovanj in razvoja preko veliko dajšega obobja (za 20 let v primerjavi z ostalimi scenariji). Hkrati se optimizira tudi obdobje obratovanja odlagališča NSRAO, tako
da z odlaganjem odpadkov pričnemo nekoliko kasneje kot pri ostalih scenarijih (pri kateri se
strogo držijmo leta 2014, kot to predvidevajo robni pogoji), zaključimo pa takoj po dokončani
razgradnji elektrarne.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
5.3.
Razširjen povzetek Str. 10/12
Analiza in primerjava scenarijev
Vsak od scenarijev je bil prvotno opisan z grafičnim prikazom tokov vseh pomembnih aktivnosti,
kateremu je priložena časovna razporeditev stroškov za osnovne skupine aktivnosti (razgradnja
NEK, transport in skladiščenje IJG, odlaganje NSRAO in ravnanje z IJG – izvoz ali odlaganje).
Izdelana je finančna analiza, za katero so bila razvita vsa potrebna orodja (finančni model in
računski programi), ki podaja diskontirane skupne stroške razgradnje in ravnanja z NSRAO in
IJG, oziroma anuiteto (prispevek) v sklad za razgradnjo.
Analiza je izhajala iz prvih sedmih scenarijev, v katerih je suho skladiščenje IJG bilo opisano
samo v metodi SID-30. Najprej so eliminirani predragi scenariji; preostali štirje so finančno najugodnejši (SID-96 z odlaganjem, SID-30 z izvozom, SID-30 z odlaganjem in SID-15MS z odlaganjem). Njihova nadaljnja analiza pokaže, da imajo nekateri izrazite prednosti pred ostalimi.
Namreč, SID-96 z odlaganjem je zaradi preveč zapletenih rešitev obremenjena z dodatnimi
stroški, zlasti zato, ker se v ta scenarij slabo vklaplja sprejta tehnološka rešitev odlagališča IJG.
Tudi scenarij SID-15MS z odlaganjem je uveden na podlagi eksplicitnih zahtev iz robnih pogojev
kot edina racionalna rešitev za takojšnjo razgradnjo z odlaganjem IJG neposredno iz bazena
NEK v lokalno odlagališče. Oba imata kot glavno tehnološko slabost zelo majhno fleksibilnost:
vsako odstopanje od predvidenega časovnega sosledja ravnanja z IJG (na primer, podaljšanje
izbora lokacije, karakterizacije in pridobivanje dovoljenj za odlagališče) pomeni podaljšanje dragega mokrega skladiščenja ter s tem povezane znatne nepredvidene stroške.
Zaradi tega se iz prvotnih sedmih scenarijev lahko izdvoji dva, ki sta označena kot SID-30 (z
odlaganjem in z izvozom). Oba imata hkrati dve pomembni lastnosti: relativno nizke stroške in
zadovoljivo prilagodljivost scenarijev mogočim spremembam robnih pogojev.
Oba scenarija sta dodatno analizirana, nakar so zaradi možnosti, ki jih dopušča suho skladiščenje, uvedene spremembe rokov, s katerimi PR postane še realnejši in cenejši (merjeno z diskontiranimi stroški). Zaradi podaljšanja suhega skladiščenja sta nova scenarija preimenovana v SID-
45 z odlaganjem in SID-45 z izvozom .Za scenarija SID-45 je narejen podroben opis in finančna
analiza, tako kot za druge scenarije.
Skupni pregled najpomembnejših finančnih pokazateljev za vse posamezne scenarije je podan
v Tabeli 1.
Nižji stroški PR, kot so podani v scenarijih SID-30, so se lahko dobili le z manjšimi modifikacijami postavljenih robnih pogojev. Očitni področji optimizacije stroškov sta bili ali zmanjšanje nominalnih stroškov ali časovna prestavitev stroškov na kasnejše obdobje (v pogojih diskontiranja). Tri najenostavnejše opcije so : (a) kasnejše odlaganje /izvoz IJG; (b) kasnejše odprtje in
krajše obratovanje odlagališča NSRAO, in (c) površinsko odlagališče NSRAO. Možne so tudi druge stroškovne optimizacije v PR, predvsem take, ki bi upoštevale pričakovan razvoj jedrske tehnologije, vendar te v tej fazi izdelave PR niso preučene.
Za oblikovanje optimalnega scenarija sta izbrani prvi dve opciji, torej kasnejše odlaganje/izvoz
IJG in kasnejše odprtje ter krajše obratovanje odlagališča NSRAO, iz katerih sta izpeljana scena-
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 11/12
rija SID-45. Takšen izbor je narejen z namenom, da bi se dosegla večja zanesljivost scenarija
ter izenačili stroški odlaganja in izvoza IJG, ter tako ohranila možnost kasnejše izbire končne
odločitve o ravnanju z IJG.
Kljub temu je potrebno poudariti, da je bilo takšno zmanjšanje stroškov PR možno doseči tudi z
drugačno kombinacijo opcij, npr. s kasnejšim odlaganjem/izvozom IJG in prehodom na površinsko odlagališče NSRAO, pri čemer se odlagališče odpre 2014 leta namesto kasnejšega odprtja
tunelskega odlagališča.
Obe kombinaciji opcij sta stroškovno primerljivi, ena od njiju je v tem Programu predstavljena,
končni izbor med njima pa morajo izvesti subjekti, ki odločajo o družbeni sprejemljivosti posameznih opcij (deležniki oziroma angl. stakeholders).
Tabela 1: Pregled najpomembnejših finančnih parametrov za obravnavane
IJG
razgradnja
686,2
715,6
55,8
SKUPAJ
982,1
61,8
sni
176,0
nominalni ali fik-
430,9
diskontirani
Nominalni
62,5
sni
Diskontirani
nominalni
504,2 131,0 133,8
diskontirani
1 SID-96 izvoz
diskontirani
nominalni
milijoni €
nominalni ali fik-
IJG
1.796,1
0
skladiščenje
vsota potrebna l.2003
NSRAO
diskontirani
transport in
anuiteta za stanje fonda
scenarije
2 SID-96 odlaganje
504,2 131,0
75,9
26,5
596,4
251,8
243,9
73,3
1.420,4
482,6
503,3
39,3
3 SID-15 izvoz
197,4 107,7 133,8
62,5
982,1
430,9
206,3
80,9
1.519,6
682,0
711,3
55,5
4 SID-30 izvoz
268,5 119,7 175,3
77,0
982,1
146,1
206,3
80,9
1.632,2
423,7
441,9
34,5
5 SID-30 odlaganje
268,5 119,7 175,3
77,0
509,7
111,4
206,3
80,9
1.159,8
388,9
405,6
31,6
6 SID-15MS izvoz
193,6 106,8 167,2
63,4
982,1
338,5
208,0
89,2
1.551,0
598,0
623,6
48,7
7 SID-15MS odlaganje 201,1 108,6 112,9
43,6
596,4
251,8
208,0
89,2
1.118,5
493,2
514,4
40,1
8 SID-45 izvoz
310,2 107,8 190,3
78,7
982,1
77,8
206,3
80,9
1.689,0
345,3
360,1
28,1
9 SID-45 odlaganje
186,0
78,6
567,7
85,1
206,3
80,9
1.149,3
338,5
350,7
27,5
93,9 189,3
6. Zaključki in priporočila
Pri takih projektih je praviloma najmanjša nezanesljivost tehničnih rešitev, zato jo lahko tudi
najbolje ocenimo, saj te rešitve slonijo na tehnologijah, ki se že uporabljajo ali pa so vsaj dodobra raziskane, primerjamo pa jih lahko z različnimi projekti, ki so vsaj deloma že uresničeni.
Največja nezanesljivost se pojavlja pri oceni prihodnjih družbenih in političnih okoliščin na splošno, posebej pa tistih stališč, ki bi utegnila v največji meri vplivati na stroške tega projekta (npr.
kot so denimo politična usklajevanja ali bodoča razpoloženja širše javnosti). Ocena takih nezanesljivosti v dolgem časovnem obdobju se ne more oddaljiti od čistega ugibanja. Namesto tega
je bolj smotrno domnevati, da razpon sedanjih različnih družbenih in političnih okoliščin v drža-
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Razširjen povzetek Str. 12/12
vah, ki izvajajo podobne projekte razgradnje, predstavlja dobro merilo za možni razvoj razmer v
Sloveniji in na Hrvaškem.
Zato je za oceno primernosti dobljenih rezultatov izračunov je izdelana primerjava ocene stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG iz NEK s ocenami oziroma dejanskimi stroški razgradnje primerljivih jedrskih elektrarn in ravnanja z NSRAO in IJG v odlagališčih podobnega tipa
in kapacitete. Primerjava je zelo zahtevna in vprašljiva zaradi različnih razlogov (npr. razlika v
metodologiji ocenjevanja; različnih tehničnih rešitev; neenakih finančnih modelov; nezmožnost
objektivnega pretvarjanja različnih valut; in drugo). Kljub temu je razvidno, da so ocenjeni stroški v tem Programu znotraj razpona poznanih vrednosti: blizu srednje vrednosti (za razgradnjo,
skladiščenje IJG, odlaganje NSRAO), blizu višjih vrednosti stroškov (za odlaganje IJG).
Najpomembnejši zaključki in priporočila so:
a) Uvedene modifikacije, s katerimi scenarij SID-30 preide v SID-45, pomeni bistveno izboljšanje finančnih karakteristik.
b)
Oba modificirana scenarija sta si po zgradbi zelo podobna, imata podobne diskontirane
stroške ter tako še nekaj desetletij z lahkoto prehajata iz scenarija odlaganja v scenarij
izvoza in nazaj. Še več, suho skladiščenje omogoča enostavno prilagajanje okoliščinam na
časovni lestvici: prestavljanje nekaterih rešitev za nekaj let (na primer odprtje odlagališča
za IJG ali pa izbira letnice, v katerih se izvede izvoz) nima bistvenega vpliva na finančne karakteristike.
c) Zaradi izhodiščnih omejitev, ki so bile v tem Programu že večkrat poudarjene, je potrebno
naslednjo verzijo Programa razgradnje in ravnanja z RAO in IJG pripraviti na drugačen
način, še zlasti njene osnove. Smiselno je opustiti NIS kot izhodišče in začeti nov Program
razstavljanja, suhega skladiščenja in transporta IJG brez prilagajanja dosedanjih vrednosti
novim okoliščinam, od začetka, z uporabo novih, poenotenih evropskih klasifikacij aktivnosti
in izdelavo stroškovnika. Pri naslednji verziji mora biti Program zasnovan na specifičnosti
NEK in specifičnosti možnih rešitev za RAO in IJG, izogibal pa se bo uporabi generičnih rešitev v vsakem od 4 obravnavanih segmentov. V tehnološke rešitve je mogoče veliko obsežneje uvrstiti hrvaško in slovensko industrijo (izdelava posod Castor in infrastrukture, potrebne za suho skladiščenje ali izvoz; vsebniki za odlaganje IJG itd.). Naslednjo iteracijo Programa je smiselno pričeti čim prej, saj traja njegova izdelava od 2 do 3 leta.
d) V danih okoliščinah se priporoča, da je v obdobju od leta 2004 do naslednje ocene stroškov
v novi reviziji programa razgradnje NEK osnova za zbiranje sredstev v sklade za razgradnjo
v Sloveniji in Hrvaški skupni diskontirani strošek PR (na leto 2002) v zaokroženem znesku
350 milijonov €. Temu odgovarja 19 enakih skupnih anuitet (vplačanih od leta 2004 do
leta 2022) v višini 28,5 milijonov €, izračunanih za en skupni sklad, ki je prazen na začetka leta 2004.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 1/3
Okrajšave
APO.............................. Agencija za posebni odpad
ARAO ........................... Agencija za radioaktivne odpadke
BSS .............................. Basic safety standards/ Osnovni varnostni standardi
EC ................................ European comitee/ Evropska komisija
EU................................ Evropska unija
GK/RP........................... Glavne komponente/Reaktorska posoda
IAEA............................. International atomic energy agency
Mednarodna agencija za atomsko energijo
ICRP............................. International comision for radiological protection
IDDS ............................ posebni sistem za sušenje odpadkov
IJG ............................... Izrabljeno jedrsko gorivo
MDK ............................. Meddržavna komisija Republike Hrvaške in Republike Slovenije za
spremljanje izvajanja pogodbe z dne 10.6.2003
MS ............................... Mokro skladiščenje
NEK.............................. Nuklearna elektrarna Krško
NIS .............................. NIS Ingenieurgesellschaft mbH, Nemčija
NRC USA....................... Nuclar regulatory commission ZDA
NSRAO ......................... Nizko in srednje radioaktivni odpadki
NUSS............................ Nuclear Safety Standards/Jedrski varnostni standardi
PT ................................ Projektni tim
PN................................ Projektna naloga
PR ................................ Program razgradnje
RADWASS ..................... Radioactive Waste Safety Standards/Varnostni standardi
RAO ............................. Radioaktivni odpadki
SFPR ............................ Spent fuel pit reracking/ preureditve bazena za izrabljeno gorivo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 2/3
SID15 izvoz .................. Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izvozom IJG
SID15MS izvoz .............. Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
mokrim skladiščenjem IJG ter njegovim izvozom
SID15MS odlaganje ....... Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
mokrim
skladiščenjem
IJG
ter
izgradnjo
svojega
geološkega
odlagališča
SID30 izvoz................... Strategy immediate dismantling ter izvoz IJG
SID30 odlaganje............ Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izgradnjo lastnega geološkega odlagališča
SID96 izvoz................... Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izvozom IJG
SID96 odlaganje............ Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izgradnjo lastnega geološkega odlagališča
SID45 z izvozom............ Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izvozom IJG
SID45 z odlaganjem....... Strategy immediate dismantling/Strategija takojšnje razgradnje z
izgradnjo lastnega geološkega odlagališča
SRAO............................ Srednje radioaktivni odpadki
SSPR ............................ Strokovni svet Programa razgradnje
TTC .............................. Tube type container/Cevasti vsebniki
VRAO ........................... Visokoradioaktivni odpadki
DIP .............................. Dismantling period/Razstavljanje
DS................................ Decay storage/Obdobje hranjenja na lokaciji elektrarne
EPP .............................. External preparation period/Zunanje priprave
IPP ............................... Internal preparation period/Notranje priprave
ISB............................... Interim storage building/Notranje skladišče
ISFSI ............................ Independent spent fuel storage installation/Neodvisno skladišče za IJG
P&L .............................. Planning and licensing/Planiranje in licensiranje
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 3/3
PDP .............................. Post dismantling period/Faza po razstavljanju
PDE .............................. Post decommissioning/Faza po obdobju hranjenja
POP.............................. Post operation period/Faza po trajni zaustavitvi reaktorja
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 1/7
Modul 0:
Uvod
Vsebina
1.
Izdelava Programa ....................................................................................................2
2.
Struktura in izhodišča programa ................................................................................ 2
3.
Delo na modulih ...................................................................................................... 3
4.
Omejitve ................................................................................................................. 3
5.
Definicije................................................................................................................. 6
6.
Literatura ................................................................................................................ 6
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 2/7
1. Izdelava Programa
Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in odlaganja nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in izrabljenega jedrskega goriva (IJG) je izdelan skladno z
zahtevami 10. člena Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o
ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim
izkoriščenjem in razgradnjo. V enotni obliki, kot en celovit Program, je izdelan po zaključkih s
sestanka meddržavne komisije (MDK) Republike Hrvaške in Republike Slovenije za spremljanje
izvajanja Pogodbe z dne 10.6.2003.
Program, ki temelji na danes poznanih podatkih o razgradnji NEK in odlaganju NSRAO in IJG ter
na mednarodnih standardih in najboljši mednarodni praksi na tem področju, je prvenstveno
namenjen oceni prihodnjih stroškov kot osnovi za zbiranje sredstev, ki so potrebna za
financiranje razgradnje NEK, odlaganja NSRAO in ravnanja z IJG. Program predstavlja obsežno
revizijo prvega Plana razgradnje NEK (NIS študija, [1]) iz leta 1996 in predstavlja eno izmed
iteracij pri izdelavi končnega Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. Za pripravo
Programa, so skladno s Projektno nalogo (Priloga 1), ki jo je potrdila MDK, poleg NEK, bili
zadolženi dve strokovni organizaciji: (1) iz Republike Slovenije Agencija za radioaktivne odpadke
(ARAO); (2) iz Republike Hrvaške APO d.o.o. (APO). Z odločitvijo MDK sta bili imenovani dve
telesi za izdelavo Programa: Projektni tim (PT) kot operativno telo za izdelavo Programa in
Strokovni svet (SS), ki odloča o ključnih vidikih – robnih pogojih. Z robnimi pogoji (izbor opcij,
datumi in drugi vhodni parametri Programa) ter podatki o delovanje elektrarne in nastalih
NSRAO in IJG, ki jih je posredovala NEK, so postavljene omejitve, iz katerih so oblikovani možni
integralni scenariji (strategije) razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG.
2. Struktura in izhodišča programa
Program je razdeljen na 7 ločenih celot - modulov, v katerih se: (1) prikazuje dosedanje delo pri
načrtovanju razgradnje in ravnanja z RAO in IJG ter predstavijo robni pogoji (modula 1 in 2);
(2) opiše tehnične rešitve, na katerih temelji ta program (moduli 3, 4 in 5); ter (3) se oblikujejo
strategije razgradnje (časovno definirana in medsebojno poveže zaporedja dejavnosti pri
razgradnji, ter pri ravnanju z RAO in IJG) pri danih robnih pogojih (časovne in konceptualne
omejitve) in izbere najustreznejši scenarij (modula 6 in 7).
Moduli 3, 4, in 5, ki govorijo o: (1) odlaganju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO);
(2) odlaganju ali izvozu IJG; in (3) razgradnji, so osnova tega programa.
Moduli 3, 4 in 5, ki govore o: (1) odlaganju NSRAO, (2) odlaganju in izvozu IJG in (3)
razgradnji, so temelji tega Programa. Modula 3 in 4 (ravnanje z RAO in IJG) sta izdelana s
pomočjo razpoložljive študije ter nove študije, izdelane ravno v ta namen, tudi ob sodelovanju
strokovnjakov Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Modul 5 v celoti uporablja
rezultate študije NIS (NIS, 1996.). Stroški so “razstavljeni ” po osnovnih dejavnostih, narejena
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 3/7
je njihova revalorizacija, nato pa so “sestavljeni” v nove celote in časovno razporejeni glede na
postavljene robne pogoje. To delo je bilo prav tako opravljeno ob sodelovanju strokovnjakov
Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).
V modulu 6 so posamezni scenariji opisani s časovno razporeditvijo stroškov za vsako osnovno
aktivnost (razgradnja, transport in skladiščenje IJG, ravnanje z NSRAO in ravnanje z IJG – izvoz
oziroma odlaganje) in skladno z zahtevami PN predstavljeni s skupnimi diskontiranimi stroški
oziroma z letno anuiteto za sklad. Za modul 6 so bila razvita vsa potrebna analitična orodja
(finančni modeli in računalniški programi). Na osnovi primerjave so med tehnično-tehnološkimi
konsistentnimi in izvedljivimi scenariji izbrani finančno najugodnejši. Izbor izhaja iz dejstva, da
letni prispevek v hipotetični sklad za razgradnjo in ravnanje z NSRAO in IJG finančno določa
scenarij.
V modulu 7 sta analizirana priporočena scenarija, ki sta nato dodatno nekoliko spremenjena
glede na roke - datume posameznih aktivnosti, ter tako realnejša. Za tako prirejena scenarija so
izračunane letne anuitete in druge finančne značilnosti. Stroški izbranih scenarijev se primerjajo
s stroški razgradnje in ravnanja z RAO in IJG za druge podobne nuklearne elektrarne ali
odlagališča. Preučili smo nedoločnost ter nezanesljivost ocen, nato pa smo oblikovali zaključke
in priporočila.
V dodatkih Programa so podani: Projektna naloga (dodatek modula 0); vhodni podatki o NSRAO
in IJG NEK, ter o ocene odpadkov iz razgradnje (dodatek modula 2); analiza stroškov izgradnje
in obratovanja površinskega odlagališča NSRAO ter podrobni izračuni k podzemnemu
odlagališču NSRAO (dodatek modula 3); podrobni časovni načrti posameznih aktivnosti v
obravnavanih opcijah razgradnje (dodatek modula 5).
3.
Delo na modulih
Delo na modulih je bilo uravnoteženo razdeljeno med člane PT. Načrte za module 0,1,5 in 6 so
pripravili člani PT iz APO, načrte modulov 3 in 4 so pripravili člani PT iz ARAO, skupaj so bili
pripravljeni načrti za modula 2 in 7. Pri pripravi, nadgrajevanju in izdelavi končne oblike
modulov v tej reviziji sodelovali so vsi člani Projektnega tima.
4. Omejitve
Razgradnja je zadnja faza življenjskega cikla NEK. Začetek razgradnje je predviden – ob
predpostavki, da bo v normalnih okoliščinah NEK obratovala neprekinjeno - za leto 2023. Glede
na to, da je namen tega programa ocena stroškov razgradnje NEK in ravnanja z NSRAO in IJG,
se vse tisto, o čemer govorimo, nanaša na predvidena dela in z njimi povezane stroške v
prihodnosti, ki je še daleč. Program opisuje dela in stroške na taki časovni razdalji, ki še kolikor
toliko dopušča možnost raziskovati razvoj tehnologije in obnašanje kapitalskega trga ter trga
delovne sile.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 4/7
Predvidevanja, ki se nanašajo na dvajset let oddaljeno prihodnost, izhajajo iz edine možne
opore, torej iz obstoječih izkušenj ter do sedaj pridobljenega znanja. Vsekakor pa je treba
upoštevati dejstvo, da je zgodovina jedrske tehnologije kratka, in so obstoječe izkušnje glede
jedrskih objektov in naprav še vedno majhne in omejene. Vendar pa je že sedaj jasno, kako bo
na razliko med predvidenimi in dejanskimi stroški vplivala kombinacija dveh stalnih in
nasprotujočih si “sil”: (1) neželeno odstopanje stvarnosti od predpostavljenega modela in (2)
pričakovani vendar nepredvidljivi napredek tehnologije.
Najprej je potrebno povedati, da se ocene stroškov običajno oblikujejo za optimalne modele:
vse dejavnosti potekajo natanko znotraj predvidenega obsega, brez zamud in prekinitev, v
dobrih vremenskih pogojih, brez okvar na opremi in orodju, brez stavk delovne sile, brez težav
pri prevozu NSRAO in IJG, brez sprememb kriterijev sprejema odpadkov v odlagališča ter pri
dobrem stanju jedrskih objektov in naprav v trenutku zapiranja. Vendar se vse to ne bo
izpolnilo, še več, zelo verjetno bo prišlo do dogodkov, ki so bili v tej oceni v celoti izpuščeni.
Rast nekaterih stroškov, zajetih znotraj definiranega obsega projekta, je zaradi nepredvidljivih
dogodkov zelo verjetna.
Drugič, tehnologije se razvijajo izredno hitro, z napredkom tehnologij pa se zmanjšujejo tudi
stroški. To bomo ponazorili s primerom. Zamenjava uparjalnika s projektom NEK sploh ni bila
predvidena. Prvič je bila zamenjava uspešno opravljena na NE Surry 2 leta 1980. Trajala je 275
dni, pri čemer je bila prejeta kolektivna doza sevanja v vrednosti 17,59 človek-Sv. Deset let
kasneje, po desetih uspešno opravljenih zamenjavah, je bila slednja opravljena tudi na NE
Dampierre 1, in sicer v 70-ih dneh, doza pa je znašala 2,2 človek-Sv. Ko je bil leta 2000
zamenjan uparjalnik v NEK (kot petinštirideseta zamenjava parnega generatorja v vrsti), je delo
trajalo 28 dni, doza pa je znašala 1,427 človek-Sv. Očitno je, kako so se zaradi vedno večjih
izkušenj ter napredka pri tehnologiji v roku dvajsetih let – in ravno za toliko časa zremo vnaprej,
ko govorimo o razgradnji NEK, pa tudi več – stroški zelo zapletenega posega na objektih in
napravah zmanjšali kar za cel red velikosti!
Poleg tega vpliva na natančnost predvidenih stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO ter IJG
tudi neusklajenost metodologije. Pri raziskavah, s katerimi smo želeli pokazati na obstoj
bistvenih razlik v pristopu, se je ocenjeval postopek razgradnje referenčne nuklearne elektrarne
(isti vhodni parametri) pri različnih (v glavnem nacionalnih) robnih pogojih in finančnih sistemih
desetih držav [2]. Ocenjeni stroški so se razlikovali tudi do 2,5-krat. Vzroki za veliko razsipanje
so bili predvsem naslednji: (1) razlike pri določanju obsega del same razgradnje (saj se
razgradnja nanaša na vrsto korakov, ki so v stroške lahko vključeni ali pa ne); (2) način
delovanja sistema za gospodarjenje z odpadki ter z ING; in (3) razlike v ceni delovne sile.
Glede na vse navedeno ter ne glede na metodologijo ocene stroškov je nedoločnost rezultata
pri oceni stroškov neizogibna.
Dodatno pa velja k temu upoštevati še nekatere omejitve:
1. Strategije določajo robni pogoji. Sprememba tudi enega samega robnega pogoja ima lahko
za posledico povsem drugačne okoliščine, ki jih zadovoljuje povsem drugačen sklop
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 5/7
strategij. Npr.: Podaljšanje obratovanja elektrarne za 20 let se denimo ne odraža zgolj kot
enostavni linearni časovni pomik. Takšna sprememba spremeni pomen skoraj vseh tukaj
predstavljenih strategij.
2. Vsi zneski stroškov so izraženi brez davkov in taks.
3. Glede financiranja razgradnje in ravnanja z RAO in IJG, situacija zaradi zbranih sredstev v
slovenskem skladu za razgradnjo ni simetrična za Hrvaško in Slovenijo.
4. Ne upoštevajo se stroški institucionalne kontrole1. V primeru diskontne stopnje, večje od 23% (kot v tem PR), so stroški institucionalne kontrole obrobnega pomena. Vendar v
primeru, če je diskontna stopnja 0 ali le nekoliko nad 0, se čez sto ali več let stroški
institucionalne kontrole akumulirane v ogromno vsoto, ki je večja od stroškov izgradnje in
obratovanja odlagališča.
5. Narava diskontnega računa je taka, da je točnost vse manjša, kolikor kasnejši je strošek.
6. Kakovost podatkov o stroških razgradnje, ravnanja z NSRAO in IJG je v tem Programu zelo
različna.
ƒ
Najbolj znano je ravnanje z NSRAO.
ƒ
Občutno slabše je znanje v zvezi z ravnanjem z IJG: po eni strani so cene izvoza
poznane samo na nivoju preliminarne ponudbe; po drugi strani pa je tehnologija
odlaganja IJG privzeta iz popolnoma različnih gospodarskih in družbenih okolij in
poenostavljeno preračunana na nove, vendar še vedno generične okoliščine.
ƒ
Razgradnjo poznamo manj natančno od študije NIS, saj so vrednosti študije NIS
dodatno popravljene in preračunane glede na nove okoliščine (zlasti stroški delovne
sile).
7. Razlika v natančnosti poznavanja posameznih stroškov je kompenzirana tako, da se na
ocene stroškov, odvisno od njihove natančnosti, dodatno prištejejo nepredvideni stroški
(eng. contingency).
8. Vsi stroški eventualnega povečanja kapacitete skladišča NSRAO ali preureditve skladišča v
NEK in vsi s tem povezani stroški (npr. nadomestila lokalnim skupnostim) se upoštevajo kot
del obratovalnih stroškov NEK.
9. Vsi stroški možne dodatne obdelave in priprave NSRAO iz obratovanja zaradi doseganja
kriterijev sprejemljivosti v odlagališče (eng. waste acceptance criteria) so obratovalni stroški
NEK.
10. Morebitni visok znesek izračunanih letnih anuitet v sklad odraža predvsem to, da se zbiranje
sredstev v sklad pričenja šele v DRUGI polovici življenjske dobe NEK. Letni prispevek bi bil
nekajkrat manjši, če bi se sredstva zbirala že tudi v prvi polovici obratovanja NEK.
11. V oceno stroškov ravnanja z RAO in IJG so vključeni tudi VSI stroški gradnje, rednega
obratovanja in zapiranja oziroma razgradnje objekta. Tam, kjer je stroške ravnanja z RAO in
1
Pasivna in eventualno aktivna kontrola odlagališča po njegovem zaprtju. Predpostavke za ta
PR so podrobneje podane v sklopu robnih pogojev v Modulu 2.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 0 Str. 6/7
IJG mogoče izračunati iz cene ravnanja na kilogram odpadkov ali materiala – v urejenem
državnem ali zasebnem sistemu, ki skrbi za več jedrskih elektrarn – bi bili stroški ravnanja z
RAO in IJG bistveno manjši.
5. Definicije
Da bi lahko natančno definirali obseg del, na katera se nanaša ta program, izhajamo iz definicije
razgradnje nuklearnih objektov in naprav, ki jo povzemamo po skupnem dokumentu EC,
OECD/NEA ter IAEA [3].
Razgradnja ali dekomisija (ang. Decommissioning) pomeni vsa dela po izteku življenjske
dobe jedrskih objektov in naprav zaradi dokončne zaustavitve obratovanja reaktorja, vendar z
ustrezno skrbjo za zdravje in varnost zaposlenih in javnosti ter zaščite okolja. Končni cilj
razgradnje je razstavitev in/ali dekontaminacija celotne opreme in/ali objekta s povišano
stopnjo radioaktivnosti, tako da je lokacijo mogoče izpustiti iz zakonskega nadzora, po tem pa
je mogoča uporaba v druge namene, brez radioloških omejitev. Razgradnja VKLJUČUJE
odstranitev IJG, nastalih pri zadnjem gorivnem ciklusu, vendar pa NE VKLJUČUJE nadaljnjega
ravnanja z NSRAO in IJG.
Ravnanje z NSRAO ter IJG (ang. LILW and SF management) pomeni vse upravne in
operativne dejavnosti, vključene v skrb za NSRAO ter IJG: predelava, obdelava, kondicioniranje,
skladiščenje in odlaganje. Transport je VKLJUČEN v ravnanje z NSRAO ter IJG.
Sestavni del razgradnje je razstavljanje (ang. Dismantling). Pomeni razstavitev in odstranitev
kakršnekoli konstrukcije, sistema ali komponente v teku razgradnje.
Pojma razgradnja in ravnanje z odpadki sta v teh definicijah formalno ločena. Glede na to, da je
razgradnja NEK specifična v primerjavi z razgradnjo nuklearnih elektrarn v drugih državah, v
katerih obstajajo državni ali neodvisni sistemi za ravnanje z odpadki ter z IJG, načrtovanja
razgradnje in ravnanja z RAO ter IJG za NEK ni mogoče izpeljati neodvisno. Iz teh razlogov sta
v tem programu pojma obravnavana vzporedno oziroma sta celo povezana (na primer pri izbiri
najboljše skupne strategije), čeprav se bodo stroški razgradnje, stroški ravnanja z RAO ter
stroški ravnanja z IJG (ki zajemajo skladiščenje in transport IJG ter odlaganje ali izvoz)
prikazovali ločeno, tako da bi ostala medsebojna razlika v stroških razvidna in jasna, zlasti pri
različnih integralnih strategijah.
6. Literatura
1.
Development
of
the
site
specific
decommissioning
plan
for
Krško
NPP,
NIS
Ingenierungschaft mbH, April 1996
2.
Cost Estimates for Decommissioning Nuclear Reactors – Why they differ so much?;
Nuclear
Generation
Study
Committee,
Group
of
Experts:
Nuclear
Waste
and
Decommissioning, UNIPEDE, April 1998
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
3.
Modul 0 Str. 7/7
EUROPEAN COMMISSION, OECD NUCLEAR ENERGY AGENCY, INTERNATIONAL ATOMIC
ENERGY AGENCY, “A Proposed International Standard List of Decommissioning Cost
Items”, Interim Technical Document
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 1/12
Modul 1:
Pregled dosedanjega dela na programu razgradnje NEK
Vsebina:
1.
Uvod............................................................................................................................... 2
2.
Pregled prvega načrta razgradnje NEK (študija NIS) ............................................................ 2
3.
2.1.
Preučevane opcije razgradnje ..................................................................................... 2
2.2.
Referenčna strategija takojšnje razgradnje (SID).......................................................... 3
2.3.
Ocena stroškov v študiji NIS ....................................................................................... 4
Analiza prvega načrta razgradnje NEK................................................................................ 6
3.1.
Delavnica Ljubljana 2000............................................................................................ 7
3.2.
Delavnica Ljubljana 2001............................................................................................ 9
4.
Cilj in obseg tega dokumenta .......................................................................................... 10
5.
Literatura ...................................................................................................................... 11
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 2/12
1. Uvod
Priprave za načrtovanje razgradnje NE Krško (NEK) so se pričele z izdelavo splošnega pregleda
svetovne prakse na tem področju [1], v sodelovanju z ameriško družbo Bechtel Nacional Inc. V
naslednjem koraku je, v sodelovanju z ameriško družbo Gilbert International, zaključena prva faza
izdelave računalniškega programa za karakterizacijo odpadkov, ki bi nastali v postopku razgradnje
NEK. V teku leta 1992 je bil izdelan nulti predlog načrta razgradnje NE Krško [2] v okviru projekta
vrednotenja začasnega zapiranja NEK. Decembra 1994 je stopil v veljavo “Zakon o skladu za
financiranje razgradnje NE Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NE Krško” (Ur.l. RS, 1994),
ki je vlado Republike Slovenije med drugim zavezal, da v roku 15 mesecev pripravi načrt razgradnje
NEK, vlada pa je za izdelavo načrta zadolžila NEK. NE Krško je angažirala nemško družbo NIS
(Ingenieurgesellschaft mbH), ki je za prvi načrt razgradnje elektrarne izdelala obsežno študijo [3].
2. Pregled prvega načrta razgradnje NEK (študija NIS)
NIS je izkušena družba, ki je izdelala načrte razgradnje za vse nemške nuklearne elektrarne,
kasneje pa je opravila tudi revizije le-teh. Družba je razvila lastni računalniški program (STILLKO 2),
s katerim ocenjujejo stroške razgradnje.
Študija “Plan razgradnje NE Krško” [3] (v nadaljnjem besedilu študija NIS), je sestavljena iz osmih
knjig. V prvi knjigi je kratek povzetek rezultatov preračuna, pa tudi tri revidirana poročila (dve
poročili sta bili izdelani aprila, tretje pa avgusta 1996), pripravljena za vlado Republike Slovenije.
Sestavni del prve knjige je bil tudi priloženi dokument “Strategija ravnanja z izrabljenim gorivom”
[4], njegovo izdelavo pa je koordinirala ARAO.
Druga knjiga vsebuje podroben vpogled v metodologijo izbire scenarijev, strukturo preračuna, opis
NE Krško, popis izbranih robnih pogojev (predpostavk), nujno potrebnih za izdelavo preračuna,
rezultate preračuna in analizo občutljivosti.
Ostale knjige so priloge, ki opisujejo tehnične podrobnosti ter vhodne parametre in rezultate
izračuna.
2.1.
Preučevane opcije razgradnje
S projektno nalogo je NEK zahtevala, da družba NIS razvije tri strategije razgradnje (vključno z
ravnanjem in odlaganjem NSRAO ter IJG), primerne za elektrarno, jih primerja in predlaga
najustreznejšo. Študija NIS je prikazala in analizirala:
1. strategijo takojšnje razgradnje ali SID (Strategy Immediate Dismantling), podobno
DECON scenariju, vendar s spremembo, da se aktivirane komponente pred odlaganjem
skladiščijo na lokaciji (približno 80 let),
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 3/12
2. strategijo kasnejše razgradnje ali SLD (Strategy Later Dismantling), analogno
SAFSTOR scenariju razgradnje in
3. strategijo zalitja ali SET (Strategy Entombment), analogno ENTOMB scenariju
razgradnje po NRC.
Skupni čas trajanja celotnega postopka razgradnje je enako dolg za scenarije takojšnje in kasnejše
razgradnje, znatno daljši pa v primeru scenarija zalitja (Tabela 1).
Da bi zmanjšali radioaktivnost in količino odpadkov, se v vseh treh scenarijih reaktorska posoda
skladišči in hrani na sami lokaciji:
•
v namenskem skladišču pri strategiji SID,
•
v varno zaprtem reaktorskem objektu pri strategiji SLD, in
•
v sklopu zalitih struktur pri strategiji SET.
Tabela 1.1- Trajanje razgradnje
Aktivnosti razgradnje
Takojšnja
Kasnejša
razgradnja (SID)
razgradnja (SLD)
14 let
6 let
10 let
Obdobje hrambe
82 let
90 let
154 let
SKUPAJ
96 let
96 let
164 let
Aktivnosti od zaustavitve
Zalitje (SET)
reaktorja do začetka
obdobja hrambe
Če bi bila pravočasno na voljo potrebna odlagališča, bi se lahko scenarij takojšnje razgradnje
radikalno skrajšal ali pa celo zaključil znotraj prvih 14 let v celoti, medtem ko bi se s skrajševanjem
skupnega trajanja za ostale scenarije v glavnem izgubile njihove prednosti ter njihov pomen.
2.2.
Referenčna strategija takojšnje razgradnje (SID)
Ravno zaradi fleksibilnosti trajanja celotnega procesa študija NIS predlaga strategijo SID kot
najprimernejšo varianto. Poleg tega se pri varianti SID v začetnem obdobju najbolje izkoristijo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 4/12
oprema ter izkušnje, pa tudi osebje iz NEK je najdlje zaposleno; kasneje se aktivirane komponente
(reaktorska posoda) nahajajo v namenskem skladišču, kar omogoča najboljši nadzor.
Poleg takojšnje razgradnje, študija NIS priporoča tudi skupno odlagališče za NSRAO in IJG, ter
razpoložljivost odlagališča pred začetkom razgradnje.
2.3.
Ocena stroškov v študiji NIS
Skupni stroški za vse tri strategije se bistveno ne razlikujejo, glede na dejstvo, da so v oceno
vključeni tudi stroški odlaganja NSRAO in IJG. Stroški so izraženi v DEM iz leta 1995 (Tabela 2).
Tabela 1.2 - Pregled stroškov razgradnje NEK (v milijonih DEM iz leta 1995)
Struktura stroškov
Sama razgradnja
Ravnanje z nizko in
srednje radioaktivnimi
odpadki
Obrat za taljenje kovin -
Takojšnja
Kasnejša
Zalitje (SET)
razgradnja (SID)
razgradnja (SLD)
88,7
159,1
79,1
49,1 (vključno s
22,7
8,2
12,2
12,2
12,2
74,0
74,0
74,0
152,8
152,8
152,8
293,0
293,0
293,0
71,0
71,0
71,0
skladiščenjem
reaktorske posode)
izgradnja in stroški
proizvodnje
Drugi stroški po
prenehanju obratovanja
Stroški ravnanja z
gorivom
Stroški izgradnje in
obratovanja odlagališča za
gorivo
Odlagališče nizko in
srednje radioaktivnih
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 5/12
odpadkov
Skupni stroški
740,8
784,8
690,3
Tabela 1.2 je povzeta iz prve knjige študije NIS, v kateri ni podatkov o podrobnejši strukturi
posameznih postavk iz tabele. Za pridobitev te strukture v takem obsegu, kot je potreben za to
revizijo PR, je potrebna skrbna analiza preostalih knjig, ki sestavljajo študijo. Taka analiza je bila
opravljena za strategijo SID pri pripravi Modula 5 tega PR. V Modulu 5 so razmejeni stroški
razgradnje v strategiji SID od stroškov odlaganja NSRAO, oziroma odlaganja IJG skladno s
konceptom tega PR, ki poglavitne celote obravnava ločeno v modulih 3, 4 in 5. Takšna razmejitev
se razlikuje od predstavitve posameznih postavk, ki so prikazane v Tabeli 2.
Analiza občutljivosti rezultatov je v študiji NIS v glavnem narejena za vhodne parametre, ki se
nanašajo na ravnanje oziroma na odlaganje NSRAO in IJG (Tabela 3). Čeprav so nekatere postavke
obdelane relativno površno, analiza dokaj prepričljivo kaže, da bi dodatni odhodki v najmanj ugodni
varianti lahko podvojili skupne nominalne stroške razgradnje.
Za to revizijo načrta razgradnje je zanimiva tudi relativno majhna zadnja postavka v Tabeli 3, ki
prikazuje variiranje cene dela. Kot je znano iz načrtov razgradnje v drugih državah, predstavlja
delež stroškov delovne sile pri razgradnji prevladujočo postavko, v študiji NIS pa bi lahko bil ta
delež pomembno podcenjen, kajti domneva se, da je cena delovne ure za domačega delavca daleč
nižja od cen v državah EU. Vendar pa analiza občutljivosti iz Tabele 1.3 ni zanesljiv kazalec za
korigiranje predpostavk iz študije NIS zaradi neustrezno razmejenih posameznih postavk razgradnje
v Tabeli 1.2, zato je v Modulu 5 potrebno izdelati podrobno analizo obračuna stroškov dela.
Tabela 1.3 - Rezultati analize občutljivosti stroškov
Faktor rizika
Začasno odlaganje izrabljenih
Predpostavka
Dodatni strošek
100 posoda vrste CASTOR, obdobje 20 let
225 Mio DEM
Dve odlagališči izrabljenih
Stroški zmanjšani na 60 % glede na začetne
59 Mio DEM
gorivnih elementov (Slo/Hr)
stroške, nato pa dvakratno povišani zaradi
gorivnih elementov
dveh ločenih odlagališč
Začasno odlaganje NSRAO
Načrtovanje, izgradnja in obratovanje
12 Mio DEM
Dve odlagališči NSRAO
Stroški zmanjšani na 80 % glede na začetne
43 Mio DEM
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Faktor rizika
(Slo/Hr)
Modul 1 Str. 6/12
Predpostavka
Dodatni strošek
stroške, nato pa dvakratno povišani zaradi
dveh ločenih odlagališč
Negotovost pri določanju
+50% od skupnih stroškov (293 MioDEM)
146,5 Mio DEM
+50% od skupnih stroškov (71 MioDEM)
35,5 Mio DEM
Z 80 na 120 let
16 Mio DEM
Z 80 na 120 let
8 Mio DEM
Odlaganje kot nizko radioaktivni odpadki
0,8 Mio DEM
Povišanje v višini 10%
od 5,8 do 8,5 Mio
stroškov odlagališča za IJG
Negotovost pri določanju
stroškov odlagališča NSRAO
Podaljšanje obdobja,
predvidenega za radioaktivni
razpad
Podaljšano obdobje za varno
zapiranje (Safe Enclosure)
Nezmožnost recikliranja po
obdobju, predvidenem za
radioaktivni razpad
Stroški dela na dan
DEM
Povišanje v višini 20%
od 11,7 do 17 Mio
DEM
3. Analiza prvega načrta razgradnje NEK
Prvi načrt razgradnje NEK ter celotna študija NIS so bili medtem sistematično analizirani v sklopu
mednarodnih delavnic, ki so potekale v Ljubljani (slovenski in hrvaški udeleženci in tuji strokovnjaki
ob podpori IAEA). Podana je bila vrsta pripomb, sprejeto je bilo skupno stališče, da predstavlja
načrt dobro izhodiščno osnovo, ki jo je potrebno v naslednjih revizijah še dodelati.
Prve ter relativno površne pripombe glede študije NIS so bile podane na delavnici, ki je potekala
leta 1998, tema te delavnice pa je bilo spoznavanje s splošnimi izkušnjami pri razgradnjah
nuklearnih elektrarn. V okviru delavnice je bil obravnavan tudi načrt razgradnje nuklearne
elektrarne Krško. Družba NIS je sledila nemški pristop izračuna stroškov razgradnje, ki diskontne
stopnje sploh ne upošteva (kar je v glavnem posledica nerazumevanja med nemškimi državnimi
organi ter lastniki nuklearnih elektrarn glede diskontne stopnje, ki jo je potrebno upoštevati). Iz teh
razlogov:
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
ni analiziran vpliv diskontne stopnje na stroške razgradnje, in
•
pri izračunu stroškov ni bila upoštevana njihova časovna odvisnost.
Modul 1 Str. 7/12
Tak pristop glede obravnave stroškov favorizira scenarije takojšnje razgradnje in zgodnje graditve
odlagališč, v nasprotju s pristopom, pri katerem se upošteva diskontna stopnja.
Nadaljnje pripombe te delavnice na študijo NIS so se nanašale na analizo nedoločenosti in ceno
delovne sile:
•
Kljub znatni nedoločenosti vhodnih parametrov, s tem pa tudi rezultatov izračuna, analiza
nedoločenosti ni bila narejena v pravem pomenu besede;
•
Cena dela v predlaganem planu razgradnje NEK ni najpomembnejša postavka, medtem ko
pri različnih ocenah stroškov za nemške elektrarne znaša cena dela tudi do 60% skupnih
stroškov.
Po tej delavnici sta bili organizirani še dve, ki sta bili namenjeni izključno dodelavi načrta razgradnje
NEK. Delavnica iz leta 2000 je podrobno analizirala študijo NIS in sprejela sklepe ter priporočila o
potrebnih izboljšavah. Na delavnici leta 2001 je bila usklajena projektna naloga za prvo revizijo
načrta razgradnje NEK, v tedanjih okoliščinah pa bi morala za njeno izvedbo poskrbeti sama
elektrarna.
3.1.
Delavnica Ljubljana 2000
Delavnica je potekala v sklopu IAEA projekta tehničnega sodelovanja RER/9/046. Strokovnjaki IAEA
so analizirali študijo NIS, po medsebojnih posvetovanjih pa so pripravili uvodno predstavitev, na
kateri so bili posebej obravnavani vhodni podatki in predpostavke, ter njihove morebitne variacije. V
tem kontekstu je delavnica obdelala tudi glavne vidike sistemskega procesa odločanja (decision
making) v povezavi s možnimi spremembami vhodnih predpostavk o razgradnji NEK.
Ugotovitve delavnice so razvrščene v štiri formalno razmejene skupine [5].
Prva skupina ugotovitev se nanaša na študijo NIS, oziroma na prvi načrt razgradnje NEK. Splošna
ocena je, da je študija ponudila relativno dobro oceno stroškov glede na predpostavljena izhodišča
in dani obsega dela, pokazala pa je tudi na nezanesljivosti in težave pri izdelavi načrta razgradnje v
danem trenutku. Najpomembnejše kritične pripombe in ugovori so naslednji:
•
Kriteriji za izbiro strategije razgradnje niso popolnoma transparentni. V nekaterih primerih
so selektivni in niso obrazloženi.
•
Opcija tipične takojšnje razgradnje ni prikazana.
•
SID ni najbolj ekonomična strategija in daje največje doze. Izbrana je v glavnem zaradi
socialnih razlogov in vplivov v zvezi z lokacijo.
•
Strategije same razgradnje, ki so podrobno oblikovane, so pri skupnih stroških udeležene le
13-25%.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
Modul 1 Str. 8/12
Pri grobo ocenjenih stroških v višini 603 milijone DEM, ki niso odvisni od strategij
razgradnje, obstaja tveganje za možno povišanje stroškov za prek 500 milijonov DEM. Ti
stroški niso dobro razdelani in tudi ne popolnoma upoštevani pri strateškem izboru, tako da
v sami oceni stroškov predstavljajo najbolj ranljivo področje.
Druga skupina ugotovitev se nanaša na “splošne in specifične razprave v teku delavnice”, tretja
skupina zaključkov se nanaša na najpomembnejše posledice spreminjanja začetnih predpostavk. V
prvi vrsti se izpostavlja, da je potrebno analizirati vpliv spremenjenih rokov za dokončanje
odlagališča NSRAO in IJG, nato pa sledijo naslednje ugotovitve:
•
Potrebno je jasno ločiti stroške same razgradnje od stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom
in RAO, s čimer bi se olajšalo razumevanje vpliva vsakega izmed teh segmentov posebej.
Potrebno je narediti primerjavo z novejšimi izračuni stroškov pri drugih podobnih objektih
in napravah (benchmarking).
•
Potrebno je zagotoviti, da bodo vse kategorije stroškov zajete v oblikovanje razgradnje.
Oblikovanje vhodnih količin na podlagi sheme EC/NEA/IAEA Incosit bi lahko olajšalo
primerljivost rezultatov na mednarodni ravni.
•
Nujno je natančnejše načrtovanje za primer nepredvidenih stroškov (contingency). Ocena,
na kateri temelji zbiranje sredstev v sklad, zajema tudi izredne odhodke za dejavnosti, ki
morda ne bodo potekale po načrtu. Seveda pa jih je treba povsem natančno razlikovati od
tveganj, za katere ni predvideno kritje iz sredstev sklada.
Četrta skupina ugotovitev se nanaša na skupni pristop ter na proces zavarovanja odgovornosti
(liabilities management).
Poleg navedenih ugotovitev je delavnica posebej oblikovala tudi jasna priporočila za dodelavo
načrta razgradnje NEK:
1. V naslednjem pregledu se je potrebno osredotočiti na največje elemente stroškov in
negotovosti, zlasti na naslednje možne spremembe osnovnih predpostavk:
•
scenariji skladiščenja in odlaganja izrabljenega jedrskega goriva,
•
strategija odlagališča NSRAO in medsebojno vplivanje s trenutno sprejeto strategijo
razgradnje.
2. Začeti jasen in nadzorovan proces integralnih strateških pregledov (strategic review) načrta
zavarovanja odgovornosti (liabilities plan), v katerega bodo vključeni vsi deležniki pri
odločanju (stakeholders), in ki je osredotočen na glavne probleme v danem trenutku ter
podprt z usklajeno metodologijo ocene stroškov. Udeleženci morajo določiti tudi pogostnost
izvajanja pregledov in ponovnega ovrednotenja stroškov.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 9/12
3. Potrebno je ustanoviti poseben proces ugotavljanja in analize tveganj, ter ga ocenjevati v
procesu pregleda, tako kot pod točko 2.
4. Ocena stroškov standardne takojšnje razgradnje mora biti vključena med opcije strategije
razgradnje ob naslednjem pregledu.
5. Podrobni elementi, ki jih je potrebno vključiti v proces za naslednji pregled načrta bi morali
odražati vsaj postavke, navedene v točkah 3-6 ugotovitev te delavnice.
Poleg tega je delavnica predlagala tudi krajši prednostni seznam pri uresničevanju priporočil in
ugotovitev. Na tem seznamu se v glavnem ponavljajo ali pa so malce spremenjeni deli nekaterih
predhodnih postavk. Glede na to, da poročilo z naslednje delavnice [6] ugotavlja, da so bile do
njenega zaključka obdelane vse bistvene prioritete s tega seznama, ni potrebe, da bi jih tukaj
posebej navajali.
3.2.
Delavnica Ljubljana 2001
Na začetku leta 2001 je NEK angažirala APO za izdelavo projektne naloge (Terms of Reference,
TOR) za prvo revizijo načrta razgradnje, upoštevaje ugotovitve in priporočila delavnice Ljubljana
2000. Sredi leta 2001 je potekala v Ljubljani nova delavnica (RER/9/070), na kateri so bile
obravnavane in usklajene glavne postavke TOR-a.
Prva faza dela projektne naloge je bila zasnovana širše od neposredne priprave revizije načrta.
Splošni cilj projektne naloge je bila ustanovitev transparentnega in dobro dokumentiranega
postopka definiranja glavnih postavk načrta razgradnje, s čimer bi bile narejene osnove za kasnejši
“jasen in kontroliran proces integralnih strateških pregledov načrta”, tako kot je priporočala prejšnja
delavnica. V dokumentu, ki ga je APO oblikoval ob koncu prve faze projekta [7] skupaj s konceptom
strukture TOR-a, so bili najpomembnejši deli “Kontekst razgradnje NEK” in “Vprašalnik o opcijah
programa razgradnje”.
V poglavju A, “Kontekst”, se najprej identificirajo tisti bistven vidiki razgradnje NEK (vhodne
predpostavke ali robne pogoje), ki niso vnaprej določeni s tehničnimi, tehnološkimi ali zakonskimi
določili, temveč so na voljo deležnikom za razpravo, izbor ali preoblikovanje pri odločanju o
razgradnji. Ob upoštevanju specifičnosti NEK je za vsako postavko opisanih nekaj ustreznih ali
običajnih opcij. Nekatere izmed teh opcij so, z argumentirano obrazložitvijo, predlagane za analizo v
reviziji načrta, za nekatere pa se predlaga, da se ne obravnavajo v tej reviziji. V poglavju B se
predlaga, katere rezultate mora analiza, na podlagi katere bo narejen nov načrt, prikazati. V
poglavju C so navedeni kriteriji, s katerimi bi se lahko vrednotili in primerjali analizirani scenariji
razgradnje.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 10/12
«Vprašalnik», ki je po strukturi podoben «Kontekstu», je bil namenjen vsem deležnikom pri
odločanju o razgradnji NEK (stakeholders). Odgovori bi celovito dokumentirali proces odločanja in
oblikovali končno verzijo “Konteksta” kot podlago za transparentno formuliranje TOR-a.
Vendar pa so se udeleženci delavnice Ljubljana 2001 odločili, da se lahko nadaljnje faze projekta
poenostavijo in v glavnem dokončajo že na sami delavnici, glede na to, da so na njen zbrani
predstavniki vseh pomembnih deležnikov pri odločanju o razgradnji NEK. Prevladalo je stališče, da
kriteriji vrednotenja iz poglavja C niso nujni za to revizijo, saj bo le-ta v prvi vrsti preučila ustreznost
financiranja razgradnje, pri čemer se bo opirala na strategijo SID in njene skrajšane variante. V ta
namen ni bilo potrebno uporabiti “Vprašalnika”, temveč smo pristopili k neposrednemu usklajevanju
opcij iz poglavja A “Konteksta”.
Del ponujenih opcij je bil izbran za analizo pri naslednji reviziji načrta, medtem ko je bilo za večino
ostalih opcij sklenjeno, naj se uvrstijo v register rizika. Postavke iz tega registra niso neposredno
vključene med stroške razgradnje, vendar pa jih je potrebno pri kasnejših pregledih ali revizijah
načrta ponovno preučiti.
Najpomembnejše konkretne ugotovitve delavnice Ljubljana 2001 so naslednje:
1. Točnost ocene stroškov odlaganja NSRAO in IJG se bo za načrtovano revizijo povečala, in
sicer tako
•
da se bo sprejel /prilagodil nek konkreten projekt globokega geološkega odlagališča
IJG,
•
da bosta ARAO in APO stroške ocene za odlaganje NSRAO priredila na podlagi svojih
projektov pripovršinskega odlagališča;
2. Revizija bo preučila samo referenčno SID strategijo, in sicer
•
Osnovno varianto SID 96 let,
•
promptno varianto SID 15 let, in
•
medvarianto SID 30 let.
V Modulu 2 bodo uporabljene tudi ostale vhodne predpostavke in robni pogoji, o katerih se je
razpravljalo na delavnici Ljubljana 2001, prilagojene pa so kontekstu tega programa revizije.
4. Cilj in obseg tega dokumenta
Ta program razgradnje NEK se izdeluje skladno z meddržavnim sporazumom o NEK in sklepom
meddržavne komisije (MDK) za spremljanje izvajanja pogodbe z dne 10. 6. 2003. PR mora obdelati
razgradnjo jedrske elektrarne NEK in končno odlaganje NSRAO ter IJG.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 11/12
V skladu s projektno nalogo [8] (točka 3.1), “je osnovni namen PR zagotovitev osnove za
rezerviranje in zbiranje sredstev, potrebnih za financiranje razgradnje in ravnanja z odpadki. Raven
obdelave podrobnosti mora primerna namenu.” Cilj projekta (t. 3.2) je “priprava dokumenta PR, ki
bo vseboval več možnih strategij razgradnje NEK in predloge za rešitev končnega odlaganja NSRAO
in končnega skladiščenja IJG. Za vsako predlagano strategijo oziroma tehnično rešitev je potrebno
izdelati načrt izvedbe projekta ter analizirati stroške in finančne tokove v času izvajanja projekta.”
“Obstoječi plan razgradnje NEK je bil izdelan leta 1996 ter predstavlja glavno izhodišče za ta
projekt.” (4. točka projektne naloge)
Izhajajoč iz tako definiranega namena, cilja in izhodišča za ta PR, pa tudi iz kratkega obdobja,
načrtovanega za njegovo izvedbo, je v predlogu vsebine PR predvideno, da bo ta program omejen
na funkcionalno revizijo obstoječega načrta razgradnje in da zaključni dokument ne bo presegel sto
strani.
Pri izdelavi tega PR:
•
Se bodo v največji možni meri upoštevale do sedaj opravljene analize obstoječega plana
razgradnje na delavnicah. Vhodni podatki, predpostavke in robni pogoji se bodo ugotovili s
sodelovanjem z NEK ter v dogovoru s Strokovnim svetom, navedeni pa bodo v Modulu 2.
•
V največji možni meri bodo upoštevane priprave za revizijo obstoječega plana, ki so bile
obravnavane in oblikovane na delavnici 2001. Za samo razgradnjo NEK bo PR v glavnem
obdržal pristop iz študije NIS, torej se bo omejil samo na variante SID strategije, vendar s
krajšim trajanjem, medtem ko bodo glede ravnanja z NSRAO ter IJG izdelane nove in bolj
popolne analize.
•
Stroški izvirne strategije SID-96, na kateri sloni obstoječi plan, bodo spremenjeni v
današnjo valuto in revalorizirani glede cene delovne sile.
•
V največji možni meri, ki jo bodo dopuščali zadani robni pogoji, se bo filozofija ocene
potrebnih sredstev za PR opirala na izbiro realistične strategije s konzervativno oceno
stroškov.
5. Literatura
[1] Tankosić i dr.: Pregled svjetske prakse u području razgradnje, Zagreb, 1990
[2] Glumac i Fink: Prijedlog nacrta razgradnje NE Krško, Zagreb, 1992
[3] Development of the site specific decommissioning plan for Krško NPP, NIS Ingenierungschaft
mbH, 1996
[4] Strategija ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom, MGD, 1996
[5] Report of an expert mission: Review of the Krško decommissioning plan - input data (TC
Project RER/9/046), IAEA, 2000
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 1 Str. 12/12
[6] Report of an expert mission (TC Project RER/9/070), IAEA, 2001
[7] Preliminary report on phase 1 of the project – defining the program for NEK decommissioning
and specifying the terms of reference for the revised decommissioning, APO, Zagreb, 2001
[8] Projektna naloga za izdelavo programa razgradnje NEK in odlaganje NSRAO in IJG, Krško,
2.7.2003
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 1/13
Modul 2:
Kontekst in izhodišča za ta Program razgradnje NEK in
odlaganja NSRAO ter IJG
Vsebina:
Zakonodajni okvir .................................................................................................... 2
1.
1.1.
Slovenska in hrvaška zakonodaja........................................................................... 2
1.2.
Mednarodne smernice .......................................................................................... 2
1.3.
Zakonodajni okvir za PR ....................................................................................... 3
2.
Podatki o NEK, odpadkih in izrabljenem gorivu ........................................................... 3
2.1.
Tehnični podatki o elektrarni in njenem dosedanjem delovanju ................................ 3
2.2.
Podatki in ocene o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih............................... 4
3.
4.
Robni pogoji ............................................................................................................ 4
3.1.
Robni pogoji, dogovorjeni s Svetom....................................................................... 5
3.2.
Robni pogoji, ki jih določa projektni tim ................................................................. 7
3.2.1.
Odlaganje NSRAO ............................................................................................ 7
3.2.2.
Ravnanje in odlaganje IJG ................................................................................ 8
3.2.3.
Drugi robni pogoji ............................................................................................ 9
Revidirana izhodišča za ta PR .................................................................................... 11
4.1. Nepredvideni stroški .................................................................................................. 13
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 2/13
1. Zakonodajni okvir
Pravočasno načrtovanje razgradnje nuklearne elektrarne in ravnanja z njenimi odpadki je
obveznost, ki jo zakon praviloma nalaga lastniku elektrarne, država pa nastopa samo kot porok,
da se bo ta obveznost uresničila. Pri tem je izdelava programa razgradnje definirana s tem istim
zakonom in z njemu podrejenimi predpisi, vsa potrebna tolmačenja in nadzor pa v imenu države
zagotavlja ustrezni pravni organ.
Načrtovanje razgradnje in ravnanja z odpadki NEK pa je kompleksnejše, ker sta v proces
vključeni dve državi. Meddržavna pogodba o NEK olajšuje pristop v toliko, ker obveznost
načrtovanja in odgovornost za celoten proces prenaša neposredno na sami državi z dodelitvijo
ustreznih pooblastil meddržavni komisiji.
1.1.
Slovenska in hrvaška zakonodaja
Tako Slovenija kot Hrvaška sta od nekdanje skupne države podedovali osnovni Zakon o varstvu
pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti skupaj s spremljajočimi pravilniki. Po tem času je
tako v eni kot v drugi državi prišlo do pomembnih sprememb te zakonodaje, čeprav je
precejšen del pomembnih določil še vedno v veljavi. Spremembe se nadaljujejo, zato ni jasno,
koliko preostalih predpisov bo še spremenjenih v času izdelave tega PR. Čeprav osnovna
zakonodaja ni več povsem enaka v obeh državah, ob tem pa je tudi v postopku spreminjanja, je
mogoče izbrati in zagovarjati zakonodajni okvir za skupno revizijo PR.
Stara zakonodaja (iz osemdesetih let) je namreč narejena skladno s tedanjimi mednarodnimi
priporočili in po zgledu zakonodaje držav z razvitim jedrskim programom, spremembe, ki
potekajo v obeh državah, pa odražajo splošno sprejete novejše smernice na tem področju. Zato
te spremembe niso dramatične in je njihov doseg v glavnem predvidljiv.
Poleg tega obe državi usklajujeta svojo zakonodajo z evropsko. Počasnejši tempo, ki bi ga lahko
imela Hrvaška v tem procesu, ne bi smel predstavljati resnejše ovire pri določanju zakonskega
okvira za ta PR.
1.2.
Mednarodne smernice
Obe državi sta sprejeli Skupno konvencijo o varnosti pri ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom
in o varnosti pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki so jo sprejele tudi države Evropske unije.
Čeprav je omenjena konvencija sistematična in temeljita, ni nadomestilo za državno
zakonodajo, temveč šele postavlja splošna načela in zahteve po tej zakonodaji.
V preambuli pa Konvencija usmerja na Basic Safety Standards - BSS (IAEA 1996). Omenjeni
standardi
vsebujejo
povsem
konkretna
priporočila
o
varnosti
in
zaščiti
(kot
meje
izpostavljenosti, nivo izvzetosti, itd.), ki jih je mogoče popolnoma prenesti v državno
zakonodajo. Glede specifičnih rešitev pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki in ravnanju z
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 3/13
jedrskimi objekti in materiali pa se standardi BSS sklicujejo na publikacije IAEA iz Radioactive
Waste Safety Standards – (RADWASS), oziroma Nuclear Safety Standards-(NUSS).
Dokumenti IAEA na splošno izražajo stališča uglednih, mednarodno priznanih avtoritet (kot je
ICRP) in nastajajo z usklajevanjem strokovnjakov iz držav članic (med katerimi sta tudi
Slovenija in Hrvaška), zato so primerna osnova za definiranje, preciziranje ali obrazložitev tistih
elementov, ki niso ustrezno rešeni z državno zakonodajo ali obvezujočimi mednarodnimi akti.
1.3.
Zakonodajni okvir za PR
Glede na to, da se ta PR izdeluje kot revizija študije NIS, ki ima omejen obseg in katere osnovni
cilj je ponovna evaluacija stroškov razgradnje, ni potrebna izdelava izčrpne analize vseh
zakonskih elementov in njihovih morebitnih sprememb, temveč zadošča poudariti samo tiste, ki
se bodo dejansko uporabili v tej reviziji, kar bo narejeno na ustreznih mestih v nadaljnjem
besedilu.
Pri opredeljevanju relevantnih zakonodajnih elementov se bodo upoštevali predpisi in priporočila
EU, državna zakonodaja v Sloveniji in Hrvaški ter priporočila iz BSS in drugih dokumentov IAEA.
Vrstni red sprejetja omenjenih zakonodajnih referenc je načelno podan v robnih pogojih v tem
modulu. Podroben popis vseh dokumentov, ki bi lahko bili relevantni za PR, je bil izdelan v
sklopu priprav za izdelavo Programa, čeprav se je izkazalo, da njegova uporaba ni nujna za to
iteracijo Programa.
2. Podatki o NEK, odpadkih in izrabljenem gorivu
Projektna skupina je
na upravo NEK naslovila vrsto vprašanj o elektrarni in odpadkih. To
poglavje na kratko povzema dobljene podatke. Podrobno so vprašanja, odgovori ter
interpretacija odgovorov, ki je bila izdelana za program razgradnje, podani v Prilogi 1 tega
modula.
2.1.
Tehnični podatki o elektrarni in njenem dosedanjem delovanju
Leta 2000 je NEK v sklopu modernizacije izvedla zamenjavo uparjalnikov in druge modifikacije
elektrarne in z novimi parametri ponovila tudi celotno varnostno analizo. Na osnovi predhodno
izdelane študije je bila za približno 6 % povečana moč elektrarne (tj. na 676 MWe na pragu).
Stari uparjalniki so bili po zamenjavi shranjeni v začasnem skladišču ob elektrarni. Za
usposabljanje operaterjev je bil postavljen tudi popolni simulator.
NEK je izvedel tudi projekt preureditve bazena za izrabljeno gorivo, Spent fuel pit reracking
(SFPR), s čimer je zagotovil zadostne kapacitete za izrabljeno gorivo do leta 2023 z možnostjo
nadaljnjega povečanja zmogljivosti v primeru podaljšanja obratovanja za 20 let. Projekt je bil
razdeljen na nadgradnjo sistema za hlajenje (namestitev tretjega toplotnega izmenjevalca) in
na preureditev bazena (namestitev gostejših rešetk iz boriranega nerjavečega jekla za
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 4/13
zagotovitev zahtevane večje kapacitete). Tri stare rešetke so bile odstranjene in začasno
uskladiščene v zgradbi za dekontaminacijo. Projekt je bil zaključen leta 2003. Leta 2001 je bil
zamenjan izmenjevalec toplote, stari izmenjevalec pa je bil začasno uskladiščen v zgradbi za
dekontaminacijo.
Z izvedbo vseh načrtovanih modernizacij je NEK pripravljen na podaljšanje gorivnega cikla z 12
na 18 mesecev.
2.2.
Podatki in ocene o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih
Trenutno ima NEK na razpolago 1694 lokacij za gorivne elemente v bazenu za izrabljeno gorivo.
Od teh je 121 mest na voljo za primer nujne izpraznitve sredice. Od skupno preostalih 1573
lokacij je bilo konec leta 2002 zasedenih 663 lokacij, in sicer 604 z dokončno zgorelimi gorivnimi
elementi ter 59 z elementi, ki so delno izgoreli in se bodo v prihodnjih letih lahko ponovno
uporabili. Do konca leta 2023 bo ob upoštevanju načrtovanega podaljšanja gorivnega cikla in
povečanja moči nastalo skupno 1531±20 gorivnih elementov oziroma 620 ton kovinskega
urana.
V NEK je bilo do konca leta 2002 v skladišču NSRAO na lokaciji uskladiščeno 2207,4 m3 trdnih
nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so nastali med njenim obratovanjem. Odpadki so
razvrščeni po tipih in so bili tekom let že obdelani in pripravljeni. Skupna gama aktivnost vseh
uskladiščenih NSRAO je 1.86 x 1013 Bq, od tega so vsi kratkoživi z le delno prisotnostjo alfa
sevalcev. Do konca obratovanja NEK (do leta 2023) bo ob upoštevanju sedanjih tehnologij
obdelave in priprave NSRAO nastalo predvidoma 3615 m3 odpadkov. Ob upoštevanju scenarija
takojšnje razgradnje in še vseh ostalih NSRAO, ki bodo nastali ob zamenjavi večjih komponent v
NEK, je skupna ocena vseh NSRAO, ki bodo nastali pri obratovanju in razgradnji NEK 17.500
m3. Po oceni bo le nekaj nad 1.0 % vseh teh odpadkov dolgoživih.
Podrobno so količine,
aktivnosti in izotopska sestava vseh odpadkov podane v Prilogi 1 Modula 2.
3. Robni pogoji
Pred začetkom izdelave PR je potrebno sprejeti vrsto predpostavk o ravnanju z NSRAO in IJG,
kot tudi o samem procesu razgradnje NEK. Te predpostavke se tukaj imenujejo robni pogoji.
Glede na to, da je ta PR zasnovan kot omejena revizija študije NIS, je smiselno obdržati večji
del njenih robnih pogojev, zlasti:
(a) tiste robne pogoje, za katere se okoliščine danes niso toliko spremenile, da bi bila nujna
njihova prilagoditev, oziroma
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 5/13
(b) tiste robne pogoje, katerih spremembe očitno ne bi imele nikakršnega vpliva na oceno
stroškov PR.
Poleg tega so tudi delavnice Ljubljana 2000 in Ljubljana 2001 dale koristne predloge o nekaterih
robnih pogojih.
Projektna skupina v teh okoliščinah meni, da lahko samostojno izbere večino robnih pogojev,
predvsem tiste, ki so tehnične narave. Vendar pa je treba sprejeti tudi precejšnje število
predpostavk, ki jih v podobnih projektih praviloma določa državna politika oziroma so se o njih
dogovorili relevantni subjekti, ki odločajo o razgradnji elektrarne in ravnanju z odpadki. Za take
robne pogoje je projektna skupina zahtevala predloge ali navodila od Sveta, ne glede na to,
kako so bili formulirani v študiji NIS in kakšna stališča so imele o njih delavnice v Ljubljani.
Poleg tega je pri obravnavi različnih negotovosti, ki izhajajo iz morebitnih alternativnih opcij PR,
projektna skupina sprejela predloge delavnic iz Ljubljane o registru tveganj, s pomočjo katerega
se zmanjša obseg podrobne analize. Nekatere opcije oziroma negotovosti, ki jih ni mogoče
izključiti, ali se zaenkrat ne zdijo smiselne ali verjetne rešitve (oziroma jih iz drugih razlogov
sedaj ne želimo obravnavati enakovredno z ostalimi), niso vključene v osnovne scenarije niti v
formalno analizo negotovosti, temveč se samo evidentirajo v registru tveganj. Za take opcije
(npr. opcija dveh geoloških odlagališč) je zgolj okvirno ugotovljeno, da bi zahtevale dodatne
stroške, vendar je bilo privzeto, da teh dodatnih stroškov ni potrebno zajeti v sklad za
razgradnjo in niso prikazani v predvidenem razponu stroškov razgradnje. Register rizika je
podan v Modulu 6.
3.1.
Robni pogoji, dogovorjeni s Strokovnim svetom
Tabela 2.1. Robni pogoji definirani skupaj s Strokovnim svetom
Splošni robni pogoji
1. Predvideno je, da bo NEK redno obratovala do leta 2023.
Predvideva se, da v preostali obratovalni dobi NEK ne bo prišlo do večjih nezgod, vendar
pa je to možnost potrebno uvrstiti v register tveganj.
2. Ta PR bo analiziral variante osnovne SID strategije iz študije NIS, in sicer:
a) varianto SID-15 (DEKON) in
b) izvirno varianto SID-96,
kot osnovni opciji, medtem ko bo varianta SID-30 obravnavana v analizi občutljivosti.
3. Zakonodajni okvir za ta PR sestavljajo (navedeni po vrsti):
a) predpisi in priporočila EU (predvsem sprejete direktive EC, pa tudi tiste, ki so pred
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 6/13
sprejetjem),
b) priporočila iz BSS in drugih dokumentov IAEA,
c) nacionalna zakonodaja v Sloveniji in na Hrvaškem (in ni v postopku sprememb), ter
d) slovenska zakonodaja za razgradnjo.
4. Finančne rezultate tega PR je treba prikazati na naslednji način:
a) kot oceno nominalnih stroškov, brez diskontiranja, a s časovnim planom vseh
stroškov, ter
b) kot časovni tok zbiranja in porabe diskontiranih sredstev.
5. Vsi nominalni stroški bodo prikazani v evrih (€) iz leta 2002.
Določen bo postopek za pretvorbo drugih zneskov, kot so denimo rezultati študije NIS in
različne dostopne ocene za podobne objekte in naprave, ki se bodo uporabil za
primerjavo (benchmarking).
6. Za revidiranje cene delovne sile je treba izenačiti ceno lokalne delovne sile z nemško,
glede na to, da se bodo dela izvajala šele čez nekaj desetletij.
7. Splošni robni pogoji ne upoštevajo cene lokacije.
Robni pogoji ravnanja z NSRAO
8. V PR bo obdelam podzemni (tunelski) tip odlagališča NSRAO.
Površinsko odlagališče NSRAO (surface vault) mora biti obdelano v analizi občutljivosti.
Nove tehnologije odlaganja NSRAO v globoke geološke vrtine, obdelane pa bodo v
registru tveganja.
9. V PR bo obdelano eno odlagališče NSRAO v Sloveniji ali na Hrvaškem.
V register rizika je potrebno vključiti opcijo drugega odlagališča NSRAO.
10. Odlagališče NSRAO mora obratovati od leta 2013.
Opomba: glede na osnutek direktive EU je v Sloveniji predpisano, da mora biti lokacijsko
dovoljenje izdano do 2008, obratovalno dovoljenje pa do leta 2013. V vmesnem času je
bil osnutek direktive že spremenjen in ne vsebuje več predpisanih letnic.
11. Institucionalni nadzor zaprtega odlagališča zajema:
a) aktivni nadzor, ki ga sestavlja nadzor za aktivno preprečevanje dostopa k odlagališču,
in redne meritve izbranih indikatorjev varnosti odlagališča,
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 7/13
b) pasivni nadzor, ki vzdržuje zaščitno ograjo okrog odlagališča in ne dopušča uporabe
zemljišča v druge namene.
V zvezi z odlagališčem NSRAO ni mogoče postaviti zahtev za naknadno odstranitev
odloženih odpadkov (retrievability).
Za podzemno (tunelsko) odlagališče NSRAO je predviden pasivni nadzor za obdobje 100
let.
Robni pogoji za ravnanje z IJG
12. Ta PR bo obravnaval eno geološko odlagališče IJG v Sloveniji ali na Hrvaškem.
13. Geološko odlagališče IJG mora obratovati od leta 2030.
Obrazložitev: NEK preneha obratovati leta 2023, nato se pred pričetkom razgradnje
počaka 7 let (mokro skladiščenje in hlajenje IJG), zato je odlagališče IJG potrebno leta
2030.
14. Kot druga opcija odlaganja IJG bo v PR obdelan nepovratni izvoz IJG, in sicer leta 2023.
V PR mora pisati, da ni mogoče predvideti postavitve multinacionalnega odlagališča v
tretji državi, saj se lokacija odlagališča izbere v eni od držav, ki predhodno sklenejo
pogodbo o izgradnji skupnega (multinacionalnega) odlagališča.
15. V PR je potrebno v analizi občutljivosti obdelati tudi suho skladiščenje IJG po zaprtju NEK.
3.2.
Robni pogoji, ki jih določa projektni tim
Ostali robni pogoji, ki jih je projektni tim določil na podlagi študij NIS in predlogov delavnic iz
Ljubljane, vendar brez predhodnega dogovora s Svetom, so navedeni v tem poglavju.
Zaradi lažje primerjave z NIS-ovo osnovno SID- strategijo so prikazani vsi robni pogoji, ki jih je
študija navedla. Zavrnjeni pogoji so prečrtani in niso oštevilčeni. Spremenjeni ali dodatni pogoji
so poudarjeni v ležečem tisku. (Niso označene manjše spremembe, narejene zaradi prilagajanja
krajšim variantam razgradnje, prav tako ne besedilo, ki je izpuščeno zaradi nepotrebne
obširnosti ali ponavljanja.)
3.2.1. Odlaganje NSRAO
Iz študije NIS so privzeti vsi robni pogoji, posebej navedeni kot predpostavke o odlaganju
NSRAO. Zadnji med njimi (št. 8) je nekoliko spremenjen in je prilagojen samo za uporabo v
scenarijih SID-96. Na temelju projektov odlagališča, ki so bili v vmesnem obdobju izdelani,
dodani so novi robni pogoji, ki nekatere ocene strokov vežejo na projekte.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 8/13
1. Za odpadke iz obratovanja NEK se uporabljajo standardne 208-litrske (55 gal) posode in
TTC (okrajšava za Tube Type Containers – cevaste vsebnike, licencirane v NEK),
2. Za spravljanje trdnih odpadkov, nastalih pri razgradnji, se uporabljajo standardne
pravokotne kovinske posode,
3. Za strjene tekoče odpadke in za sekundarne odpadke, nastale pri procesu razgradnje, se
uporabljajo standardne 208-litrske posode in TTC,
4. Vse odpadke je potrebno imobilizirati z betonom,
5. Po potrebi bodo za transportni ščit uporabljane zaščitne posode iz litega železa,
6. Celotna teža posameznega transportnega paketa ne sme presegati 20 ton, in
7. Za prevoz odpadkov se bodo uporabljale cestne in železniške poti,
8. Za zmanjšanje količine odpadkov, ki jih je treba odložiti, se lahko reaktor, notranji deli
reaktorja in visoko kontaminirane komponente začasno skladiščijo na lokaciji NEK v
skladišču, zgrajenem v ta namen,
9. Ocena stroškov gradnje odlagališča NSRAO temelji na projektih odlagališča, izdelanih v
ARAO in APO.
10. Vsi manjkajoči podatki, ki so bili privzeti za izračun stroškov izgradnje in obratovanja
odlagališča NSRAO, temeljijo na metodologiji, ki jo priporoča IAEA, NEA oziroma ostale
mednarodne institucije.
3.2.2. Ravnanje in odlaganje IJG
V študiji NIS so bile posebej navedene tudi predpostavke o odlaganju IJG in o njegovem suhem
skladiščenju (“za primer, da v času postopka razgradnje ne bo na voljo odlagališče za izrabljeno
gorivo”). Nekatere izmed njih niso več primerne za uvrstitev med robne pogoje PR, niz novih
robnih pogojev izhaja iz dela na sprejetju konkretnega projekta geološkega odlagališča.
1. Stroške odlaganja IJG je treba oceniti izhajajoč iz konkretnega projekta globokega
geološkega odlagališča. Projekt se bo še naprej razvijal za nadaljnje revizije PR, za to oceno
pa bo orisan samo v grobih potezah, in sicer na podlagi izkušenj v EU ter ZDA, in ob
upoštevanju lokalnih geoloških značilnosti.
2. Privzeto je neposredno odlaganje vsega izrabljenega goriva (brez predelave goriva).
3. Odlagališče bo zgrajeno v trdi kamnini na globini 500 m. Koncept odlagališča in celotnega
odlagalnega sistema je povzet po švedskem konceptu KBS-3, ki ga je razvila švedska
agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki SKB.
4. Količina izrabljenega jedrskega goriva, ki bo nastala do konca projektirane življenske dobe
jedrske elektrarne Krško, je ocenjena
na osnovi privzetega bodočega 18-mesečnega
gorivnega cikla.
5. V odlagališče bo odložena tudi manjša količina VRAO, ki bodo nastali ob razgradnji NEK.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 9/13
6. Skladno s postavljenimi zahtevami je referenčni scenarij obdelan v dveh variantah:
Varianta 1: odlagališče začne obratovati leta 2030. Izrabljeno gorivo je do tedaj
skladiščeno v bazenu NEK. Odlagališče obratuje 7 let.
Varianta 2: odlagališče začne obratovati leta 2050. Izrabljeno gorivo je do tedaj suho
skladiščeno. Odlagališče obratuje 5 let..
7. Suho skladiščenje INJ bo zasnovano po zgledu podobnih objektov in naprav v državah EU in
v ZDA.
8. Izrabljeno gorivo bo začasno skladiščeno v kovinskih vsebnikih vrste CASTOR-V/21, ki so v
ZDA licencirani za začasno skladiščenje izrabljenega goriva,
9. Izpraznjene posode vrste CASTOR-V/21 bodo dekontaminirane ali predelane,
10. Začasno skladišče bo razgrajeno v tistem trenutku, ko bo izrabljeno gorivo dokončno
odloženo,
11. Pred končnim odlaganjem se bo izrabljeno jedrsko gorivo prepakiralo v kovinske vsebnike
za končno odlaganja, kakršni se uporabljajo na Švedskem.
12. Pakiranje gorivnih elementov v vsebnike je predvideno v namenski zgradbi na lokaciji
odlagališča.
•
Na končnem odlagališču ne bo posebnega sistema za pakiranje, ker se bodo gorivni
elementi pakirali v NEK.
•
Predvideva se, da bo končno odlagališče v pogonu pet let, nato pa se bo trajno zaprlo.
•
Čas začasnega skladiščenja znaša 20 let
•
Končno odlagališče bo zgrajeno na globini 500 m v primernem geološkem sloju,
•
Stroški izgradnje končnega odlagališča za IJG se bodo ocenili na podlagi podatkov za
švedsko in nemško odlagališče
3.2.3. Drugi robni pogoji
Druge predpostavke o razgradnji NEK so bile v študiji NIS navedene pod naslovom “Robni
pogoji” in razdeljene v nekaj skupin. Tu so podane v isti obliki, kot dodatni robni pogoji, ki se
vklapljajo v ta PR, nekaj jih je zavrnjenih.
Tehnični robni pogoji
1. Razgradnja NEK se prične leta 2023,
2. Razgradnja ne predvideva večjih nezgod v preostali dobi obratovanja NEK,
3. Posamezne faze si sledijo neprekinjeno,
4. Za pripravo in obdelavo radioaktivnih odpadkov se bo v največji možni meri uporabila
obstoječa oprema,
5. Postopki, naprave in objekti za razgradnjo so v skladu z najnovejšo prakso in znanji na
tem področju,
6. Maksimalna pričakovana specifična aktivnost po posamezni posodi se ocenjuje na
vrednost 200 Bq/g,
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 10/13
7. Hitrost doze na površini transportnih paketov ne bo presegala vrednosti 2 mSv/h,
8. Hitrost doze na oddaljenosti 1 m od transportnega paketa ne bo večja od 0,1 mSv/h,
9. Največja teža transportnega paketa ne bo večja od 20 ton,
10. Nekontaminirani gradbeni material, ki bo nastal z rušenjem gradbenih konstrukcij, se bo
v največji možni meri uporabil za zasutje jam, nastalih pri razgradnji na sami lokaciji, in
11. Podrli in zdrobili se bodo vsi temelji in temeljne plošče, zato da se omogoči odcejanje
na lokaciji.
Radiološki robni pogoji
1. Dozna omejitev za profesionalce za celo telo znaša, v skladu z ALARA planom, 20 mSv
letno,
2. Vsi transporti bodo načrtovani in izvajani ob upoštevanju priporočil in predpisov,
veljavnih na Hrvaškem in v Sloveniji,
3. Meje izvzetja za kontaminirane materiale bodo v skladu s predlogi Evropske komisije:
ƒ
Meja izvzetja za predelavo in ponovno uporabo kontaminiranih materialov (do
1.000 kg) za beta in gama sevalce znaša 1 Bq/g za vse radionuklide, pri čemer ne
sme imeti noben del nehomogenega vzorca aktivnost, višjo od 10 Bq/g,
ƒ
Meja izvzetja za odstranljivo kontaminacijo na dostopnih površinah za vse
radionuklide skupaj znaša 0,4 Bq/cm2, in
ƒ
Meja izvzetja za neodstranljivo kontaminacijo na nedostopnih površinah za vse
radionuklide skupaj znaša 1 Bq/cm2.
Robni pogoji za dovoljenja
1. Za izdajo dovoljenja za razgradnjo je potrebno priložiti celotni načrt razgradnje, po
izdaji dovoljenja pa je treba še pred pričetkom del pristojnemu upravnemu organu
predložiti podrobno dokumentacijo o vseh fazah razgradnje, in
2. Vsi objekti se bodo rušili vzporedno s postopkom razgradnje, razen objektov
nadzorovanega področja, ki se bodo rušili šele po odstranitvi vse opreme z
nadzorovanega področja.
•
Administrativne zahteve v zvezi z razgradnjo bodo temeljile na slovenskih zakonih in
NRC pravilnikih
•
Za scenarije kasnejše razgradnje in imobilizacije na lokaciji so potrebna odgovarjajoča
administrativna dovoljenja
Robni pogoji za stroške
1. Izračunani stroški ne upoštevajo davčnih obveznosti, in
2. Izračun stroškov ne predvideva zamude pri postopku izdajanja dovoljenj.
•
Vrednost predvidenih stroškov je izražena v DEM na dan 31.12.1995,
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 11/13
Robni pogoji za delavce
1. Predvideno je, da se bo v procesu razgradnje v največji možni meri uporabila izkušena
delovna sila, ki je v času končne zaustavitve obratovanja elektrarne zaposlena v NEK,
2. Za ostala dela se bodo v največji možni meri uporabili delavci in podjetja iz Slovenije in
Hrvaške.
•
Razstavljanje opreme po koncu obdobja hranjenja, rušenja po koncu imobilizacije na
lokaciji in odstranjevanje uskladiščenih komponent bodo izvedla slovenska podjetja
•
Stroški plač domače delovne sile so ocenjeni na temelju stanja v NEK konec leta 1995.
Cena tuje delovne sile pa je ocenjena na temelju podatkov, ki veljajo za Nemčijo konec
leta 1995.
4. Revidirana izhodišča za ta PR
4.1.
Povzetek novih robnih pogojev
V tem poglavju je podan kratek pregled najpomembnejših robnih pogojev oziroma predpostavk,
ki v bistvenih potezah opredeljujejo to revizijo Programa razgradnje NEK, poudarjene pa so tudi
glavne lastnosti, po katerih se bodo scenariji in analize iz tega PR razlikovali od dosedanjega
načrta razgradnje.
Datum zaprtja NEK: Po preteku obratovalne dobe, leta 2023
Opcije razgradnje:
SID-96 (revalorizirati izvirno strategijo v novih pogojih)
SID-15 (uvesti scenarij takojšnje razgradnje)
Za analizo občutljivosti:
SID-30 (takojšnja razgradnja + suho skladiščenje IJG)
Ravnanje z IJG:
Eno globoko geološko odlagališče (na globini 500 m) v Sloveniji
ali na Hrvaškem
Odlagališče začne obratovati leta 2030.
Vključiti opcijo izvoza IJG kot alternativo odlagališču.
Za analizo občutljivosti:
Odlagališče začne obratovati leta 2050.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Ravnanje z NSRAO:
Modul 2 Str. 12/13
Eno pripovršinsko odlagališče v Sloveniji ali na Hrvaškem za
vse kratkožive NSRAO iz obratovanja in razgradnje NEK
Obravnava se podzemni (tunelski) tip odlagališča
Odlagališče razpoložljivo leta 2013.
Za analizo občutljivosti:
Površinsko odlagališče NSRAO (vault tip.
Prikaz rezultatov:
Rezultati bodo prikazani kot nominalni in diskontirani stroški v
eurih iz leta 2002.
Prikazan bo časovni načrt zbiranja in porabe sredstev.
Glavne značilnosti, po katerih se ta PR razlikuje od dosedanjega načrta razgradnje, so
naslednje:
•
Uvajajo se krajši scenariji razgradnje,
•
Stroški odlaganja NSRAO se ocenjujejo na
podlagi obstoječih projektov odlagališč v
Sloveniji in na Hrvaškem,
•
za oceno odlaganja IJG se pripravlja zasnova geološkega odlagališča.
4.2.
Nepredvideni stroški
Ocena potrebnih sredstev za ta PR je osnovana na realistični oceni stroškov vseh potrebnih del,
pri čemer smo izhajali iz razpoložljive obstoječe projektne dokumentacije, iz rezultatov študije
NIS in iz izkušenj na podobnih projektih v drugih državah, ki smo jih priredili naših razmeram in
pogojem.
Da bi ohranili konzervativnost ocene, je bila k izračunanim stroškom dodana še postavka za
nepredvidene stroške (angl. contingency). Ker so ocene stroškov posameznih delov PR izdelane
z različno stopnjo natančnosti (odvisno od poznavanja tehnologije in izdelave projekta), so
uporabljene različne višine nepredvidenih stroškov, kot je pojasnjeno v Modulih 3,4 in 5. V vseh
primerih so uporabljeni skupni kriteriji za oceno teh stroškov, prikazani v Tabeli 2.21
1
Tak postopek je bil sprejet na skupni delavnici z IAEA eksperti »Review of the Krško NPP cost
estimates«, Zagreb, 8-12 decembra 2003, RER/9/077
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 2 Str. 13/13
Nivo
ocene
Tabela 2.2. Nivo ocene in in predpostavljeni obseg netočnosti
Opis
Potrebne informacije in metodologija
ocenjevanja
Pretpostavljeni obseg
netočnosti
0
Ocena velikostnega reda Opis podrobnosti. Ocena je osnovana na
od -25% do
za slabo dokazane
presoji, ki izhaja iz primerjave s podobnimi +100%
tehnologije
tehnologijami, za katere so stroški poznani.
1
Ocena velikostnega reda Opis pojedinosti. Procjena se izvodi iz
za dokazane tehnologije poznatih troškova sličnih tehnologija.
od -20% do
+50%
Pol-natančna ocena
Postavke so bile tehnično proučene, stroški
so bili analizirani do določene mere
podrobnosti.
od -15% do
+30%
3
Natančna ocena, podprta Stroški so osnovani na izvirnih podatkih, ki
z obsežnimi tehničnimi
so bili podrobno proučeni.
podatki
od -10% do
+20%
4
Natančna ocena, podprta Večina elementov za oceno stroškov izhaja
z zanesljivimi podatki o iz pogodb in naročil.
cenah
od -5% do
+10%
2
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 1/37
Modul 3:
Ravnanje z NSRAO
Vsebina
1.Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK.......................................................................2
1.1 Sedanje količine NSRAO v NE Krško ............................................................................2
1.2 Ocena pričakovanih količin NSRAO iz obratovanja ........................................................4
1.3 Ocene pričakovanih količin NSRAO iz razgradnje ..........................................................6
2. Tehnične rešitve .............................................................................................................8
2.1. Ravnanje z NSRAO pred odlaganjem..........................................................................8
2.2. Podzemno odlagališče NSRAO ...................................................................................8
3. Analiza osnovne variante z oceno investicijskih stroškov ...................................................11
3.1. Način ocenjevanja stroškov .....................................................................................11
3.2. Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO .15
3.3 Obratovanje in zapiranje odlagališča NSRAO..............................................................21
3.3.1 Časovna obdobja odlagališča .............................................................................21
3.3.2 Obratovalni stroški............................................................................................21
3.3.3 Stroški zapiranja odlagališča ..............................................................................23
3.4. Obdobje po zaprtju odlagališča................................................................................24
4. Analiza občutljivosti.......................................................................................................26
4.1. Analiza občutljivost glede na spremembe dejavnikov za podzemno odlagališče ............26
4.2. Analiza občutljivost glede na površinsko odlagališče ..................................................29
4.3. Analiza občutljivost glede na spremembo obratovalnih stroškov .................................32
5. Primerjava stroškov po posameznih državah....................................................................34
6. Reference ....................................................................................................................36
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 2/37
1. Nizko in srednje radioaktivni odpadki iz NEK
V NE Krško je bilo do konca leta 2002 uskladiščeno približno 2208 m3 nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Radioaktivni odpadki bodo nastajali še naprej, saj je
predvideno, da bo NEK obratovala do konca načrtovane življenjske dobe, torej do leta 2023.
NSRAO, proizvedeni v NEK, se shranjujejo v elektrarni v posebnem skladišču. Zaradi
pomanjkanja prostora si v NEK prizadevajo čimbolj omejiti nastajanje novih radioaktivnih
odpadkov in z različnimi postopki zmanjšati prostornino obstoječih [1]. Vsekakor pa skladišče ne
prestavlja trajne rešitve za te odpadke.
Glede na načrtovani izstop Slovenije iz kroga uporabnikov jedrske energije po izteku življenjske
dobe delujoče jedrske elektrarne so v načrtovanje zajeti vsi odpadki, ki bodo nastali v celotnem
obdobju njenega obratovanja vključno z njeno razgradnjo. Večina odpadkov iz razgradnje bo
kratkoživih z razpolovno dobo krajšo od 30 let. Ti bodo odloženi skupaj s kratkoživimi NSRAO iz
obratovanja jedrske elektrarne. Dolgoživi NSRAO, ki imajo razpolovno dobo daljšo od 30 let,
bodo odloženi skupaj z izrabljenim gorivom, ko bo sprejeta trajna rešitev za odlagališče
izrabljenega jedrskega goriva.
1.1 Sedanje količine NSRAO v NE Krško
Med rednim obratovanjem nuklearne elektrarne Krško nastajajo trdni, tekoči in plinasti NSRAO.
Tekoči odpadki predstavljajo dominanten delež celotne količine proizvedenih odpadkov. Odpadki
so pred skladiščenjem glede na njihovo agregatno stanje ustrezno obdelani in pripravljeni.
Tehnologije obdelave in priprave vseh oblik NSRAO, ki so vpeljane v proizvodni proces v NEK-u,
so primerljive z uveljavljenimi tehnologijami v svetu. Z obstoječimi postopki obdelave zmanjšajo
prostornino, izločajo in koncentrirajo radioaktivne izotope in spreminjajo sestavo odpadkov.
Plinaste radioaktivne odpadke po obdelavi v sistemu za ravnanje s plinastimi radioaktivnimi
odpadki hranijo v tankih za radioaktivni razpad plinov, kontaminiran zrak pa vodijo skozi filtre, ki
zadržijo nastale trdne produkte in aerosole, in nato očiščene spuščajo v ozračje. Ko filtri niso
več uporabni, postanejo radioaktiven odpadek. Tekoče radioaktivne odpadke predstavljajo
radioaktivne gošče in ionski izmenjevalci, ki jih na skladiščenje pripravijo s posebnim sistemom
za sušenje odpadkov (IDDS) in jih vložijo v cevaste površnike tipa TTC. Trdni odpadki nastajajo
kot rezultat obdelave plinastih in tekočih odpadkov, del pa nastaja direktno pri vzdrževalnih
delih in čiščenju. Glavne operacije za obdelavo trdnih odpadkov so sortiranje, stiskanje in sežig.
Končni produkt posameznih obdelav so trdne oblike RAO, ki so razdeljeni v pet skupin.
Vsi nizko in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO), ki nastanejo v NEK-u, so skladiščeni v
skladišču NSRAO na lokaciji elektrarne. Odpadki so v skladišču shranjeni v standardnih 208 l
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 3/37
sodih, 320 l površnikih in cevastih sodih površnikih (TTC – tube type container). Prostornina
cevastega soda površnika znaša 864 litrov, novejši tip TTC-ja ima prostornino 869 litrov. V en
cevasti površnik spravijo tri standardne sode iz sistema IDDS. V Tabeli 3.1 so prikazane količine
NSRAO v NEK-u konec leta 2002 glede na tip odpadka, na grafu 3.1 pa so prikazane
kumulativne količine NSRAO od začetka obratovanja NEK, vključno z različnimi postopki
obdelave in priprave odpadkov.
Tabela 3.1. Količine NSRAO v NEK-u konec leta 2002 razvrščene po tipu
odpadkov ([2] in [3])
Tip odpadka
Količina
Prostornina
(sodi)
[m3]
EB – gošče izparilnika (208 l) / EB Evaporation bottoms (208 l)
251
52,21
CW – stisljivi odpadki (208 l) / CW – Compressible waste (208 l)
438
91,11
F – filtri (208 l) / F – Filters (208 l)
112
23,06
O – drugi odpadki (208 l) / O – Other incompressible wastes (208
603
125,42
689
143,31
617
197,44
1765
1524,96
43
37,37
33
6,60
A3 – pepel in filtrski prah (208 l) / A3 – Ash and filter dust (208 l)
33
6,86
SKUPAJ / Total
4584
2208,4
l)
SR1 – izrabljeni ionski izmenjevalci (208 l) / SR1 – Spent resins
(208 l)
SC2 – stisnjeni odpadki v površnikih (320 l) / SC1 - Overpack steel
drums (320 l)
ST – superstisnjeni odpadki v TTC (864 l) / ST2 - Tube Type
Containers (864 l)
TI – sodi iz IDDS, preloženi v TTC (869 l) / TI – Drums from IDDS
shifted to TTC-s (864 l)
BR– izrabljeni ionski izmenjevalci, sekund. (208 l) / BR - Spent
resins, sec. (204 l)
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 4/37
2500
2.Stiskanje odpadkov
2. Compaction campaign
1. Stiskanje odpadkov
1. Compaction campaign
2078
1914
2000
1706
Sežig RAO
Waste incineraton
2042 2074
2203
2086 2154
2208
1971
2019
1872
1783
1541
1500
m
1296
3
1352
1066
865
1000
630
470
500
310
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
1982
0
Graf 3.1 Kumulativna količina NSRAO v skladišču v jedrski elektrarni Krško
ob koncu 2002, v m3 ([2], [3])
Konec leta 2002 je bilo v skladišču NEK uskladiščeno 4584 sodov s skupno prostornino 2208,4
m3 ter skupno aktivnostjo gama sevalcev 1,86 x 1013 Bq in alfa sevalcev 1,75 x 1010 Bq. Na
grafu 3.1 so poleg naraščanja količin vidni tudi učinki stiskanja in sežiganja NSRAO na skupno
količino odpadkov v skladišču NEK.
Vsi proizvedeni NSRAO iz NEK, ki so predhodno obdelani in nato pripravljeni za skladiščenje, se
shranjujejo v skladišče v NEK. To je protipotresno grajena zgradba s površino 1470 m2 in
uporabno prostornino približno 2300 m3, ki je s pregradnimi stenami razdeljena na šest ločenih
prekatov. Pri skupni količini 2208,4 m3 NSRAO in skupnem številu sodov 4584 je nizko
radioaktivnih 1061 sodov, srednje radioaktivnih pa 3523 sodov [2].
1.2 Ocena pričakovanih količin NSRAO iz obratovanja
Na podlagi obstoječega obratovanja NEK in trenutne tehnologije obdelave in priprave NSRAO
lahko ocenimo, da znaša proizvodnja vseh NSRAO v NEK 67 m3 na leto [3]. Ob znani količini
uskladiščenih NSRAO v skladišču ob koncu leta 2002 in ob upoštevanju letne proizvodnje
odpadkov na osnovi sedanje tehnologije obdelave in priprave NSRAO (osnovni scenarij), lahko
izdelamo projekcijo pričakovanih količin NSRAO v skladišču do konca predvidene življenjske
dobe elektrarne.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 5/37
Narejeni so bili 4 scenariji projekcije naraščanja NSRAO med obratovanjem NEK do konca
predvidene življenjske dobe glede na način obdelave in priprave novih odpadkov [4], podatki so
podani v tabeli 3.2, scenariji pa upoštevajo:
Scenarij a.) Osnovni scenarij: uporaba že uveljavljenih tehnologij obdelave in priprave
odpadkov brez uvajanja novih tehnologij.
Scenarij b.) Odpadki tipa koncentrati izparilnika ter izrabljeni ionski izmenjevalci bodo
obdelani po tehnologiji sušenja v sodih, stisljivi odpadki bodo superkompaktirani.
Scenarij c.) Podobno kot scenarij b, le da bodo izrabljeni ionski izmenjevalci razdeljeni na
dva dela: tisti, ki nastajajo v primarnem krogu, bodo obdelani s sušenjem v sodih, ostali ionski
izmenjevalci, ki so produkt sekundarnega kroga, bodo termično obdelani, stisljivi odpadki bodo
dodatno stisnjeni.
Scenarij d.) Odpadki tipa koncentrati izparilnika in izrabljeni ionski izmenjevalci iz
primarnega kroga bodo obdelani po tehnologiji sušenja v sodih, ostali ionski izmenjevalci, ki so
produkt sekundarnega kroga in gorljivi stisljivi odpadki bodo termično obdelani, negorljivi
stisljivi odpadki bodo dodatno stisnjeni.
Tabela 3.2 Projekcija količin NSRAO (v m3) v skladišču NEK glede na izbran
scenarij do konca predvidene življenjske dobe NEK, do leta 2023 ([4])
Scenarij a (m3)
Scenarij b (m3)
Scenarij c (m3)
Scenarij d (m3)
3615
2839
2745
2574
Ob upoštevanju osnovnega scenarija nastajanja NSRAO med obratovanjem NEK in privzeti
količini NSRAO ob koncu 2002 lahko ocenimo, da bo ob koncu leta 2013 skupaj približno 2982
m3 odpadkov, ob predpostavki, da ne bodo uvedene nove tehnike obdelave in priprave
odpadkov.
Med rednim vzdrževanjem NEK so ob večjih posegih nastali dodatni RAO, ki so skladiščeni v
večnamenski zgradbi (MPB), količine so podane v tabeli 3.3.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 6/37
Tabela 3.3. Količine NSRAO v večnamenski zgradbi, december 2002, ([2])
Tip RAO
Volumen
Masa (kg)
3
Pakiranje
2
(m )
Stari žerjavi za demontažo
Kontaminacija
(Bq/dm )
1
300
400
-
Staro železo
1,5
800
400
-
Uparjalnika
600
646 * 103
3*1012 Bq
-
Izolacija uparjalnikov
156
2000
100-1000
Container
Izolacija in platforma
36
400
100
Container
36
400
600
Container
4
450
3.5 mSv/h
Container
Večji masni deli
20
980
300-4000
-
Skupaj
854,5
vijakov RX
Izolacijski
ventili,
staro
železo, cevi
Regenerativni
izmenjevalec
toplote
Uparjalnika bodo po določenem času, ko bo aktivnost padla do mere, dovoljene za obdelavo leteh, razrezali, material pa spravili v sode ali TTC-je. Po obdelavi uparjalnikov se bo prostornina
zmanjšala. Poleg dveh uparjalnikov je ob zamenjavi nastalo tudi nekaj dodatnih NSRAO.
1.3 Ocene pričakovanih količin NSRAO iz razgradnje
V tabeli 3.4 so podane pričakovane količine NSRAO iz razgradnje NEK za tri različne scenarije
razgradnje, kot so razčlenjeni v Planu razgradnje NEK [5]. Skladno s planom razgradnje je
izbran scenarij takojšnje razgradnje kot najboljša opcija. Razgradnja naj bi se začela leta 2023
in trajala nadaljnjih 15 let (primarna faza). Temu obdobju naj bi sledilo obdobje hrambe (82 let)
aktivnejših delov (reaktorska posoda), v zadnjih petih letih bi obdelali in pripravili preostale
odpadke za odlagališče. Skupaj naj bi razgradnja trajala 96 let. Vsi odpadki iz razgradnje se
pripravijo in obdelajo v 210 l sode, v TTC vsebnike in v betonske vsebnike.
Delež dolgoživih NSRAO je odvisen predvsem od količine odpada, ki bo nastal pri razrezu
reaktorske posode. Po planu razgradnje naj bi reaktorska posoda ostala na lokaciji NEK po
končanem razstavljanju NEK (okoli leta 2037) še okoli 60 do 100 let. Po tem obdobju naj bi bila
odložena v končnem odlagališču. Specifična aktivnost reaktorske posode bo nad 108 Bq/m3 še
okoli 830.000 let predvsem zaradi Ni-59. Količina dolgoživih NSRAO, ki bodo nastali z razrezom
300 tonske reaktorske posode, bo po oceni 200 m3.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 7/37
Tabela 3.4. Pričakovane količine NSRAO pri razgradnji NEK ([5])
Način razgradnje
Pričakovane količine NSRAO za odložitev
Masa (t)
Volumen (m3)
Takojšnja razgradnja (SID)
5540
13130
Kasnejša razgradnja (SLD)
280
730
Zalitje (ENT)
1270
1260
1.4. Skupne količine NSRAO iz NEK
Celotno količino NSRAO, ki bo nastala v Sloveniji do konca obratovanja in razgradnje obstoječe
jedrske elektrarne ocenimo na podlagi sedanjih količin in projekcije naraščanja NSRAO iz
obratovanja NEK ter njene razgradnje. Ob normalnem obratovanju brez izrednih ali
nepredvidenih dogodkov, ki bi povečali pričakovane količine NSRAO iz obratovanja, je ocena
konzervativna, saj je pri količini odpadkov iz obratovanja upoštevan osnovni scenarij, kjer so
uporabljene le obstoječe tehnike obdelave in priprave odpadkov, pri ostalih odpadkih
(uparjalniki) pa ni upoštevana možnost zmanjšanja volumna.
Tabela 3.5. Ocena skupne količine NSRAO po končanem razstavljanju
jedrske elektrarne Krško
VIR
NSRAO
Dolgoživi NSRAO
3
Obratovanje NEK
~3615 m
Zamenjava uparjalnikov v NEK
~600m3
Ostali zamenjani deli
~254 m3
Razgradnja NEK
~13130m3
~200m3
Skupaj
~17.599m3
~200m3
Iz tabele je razvidno, da je celotna količina NSRAO, ki jih bomo proizvedli v Sloveniji do konca
razgradnje NEK, nekaj več kot 17.500 m3. Po oceni bo le nekaj nad 1,0% vseh teh odpadkov
dolgoživih (~200 m3), vsi ostali bodo kratkoživi, zato je načrtovano odlagališče namenjeno le
kratkoživim NSRAO. Dolgoživi NSRAO bodo odloženi skupaj z izrabljenim jedrskim gorivom, v
kolikor bo to potrebno.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 8/37
2. Tehnične rešitve
Na podlagi temeljite analize pristopov v drugih državah [4] je kot najprimernejša trajna rešitev
dolgoročnega ravnanja za nizko in srednje radioaktivne odpadke iz delovanja in razgradnje NEK
priporočena izgradnja pripovršinskega odlagališča. Možna je izvedba tako površinskega (»vault«
tip) kot podzemnega odlagališča (tunelsko ali z vpadnikom). Izbira tipa je odvisna od naravnih
danosti izbrane lokacije in zahtev lokalne skupnosti, ki bo sprejela odlagališče. Za potrebe
Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG smo v tem modulu skladno s podanimi
robnimi pogoji analizirali izvedbo podzemnega odlagališča, opis površinskega odlagališča je
podan v Prilogi 1 Modula 3, primerjava stroškov med obema izvedbama pa v analizi
občutljivosti.
2.1. Ravnanje z NSRAO pred odlaganjem
Med obratovanjem in izvajanjem razgradnje je potrebno nastale NSRAO obdelati in pripraviti
skladno z zahtevami razgradnje (skladiščenje na lokaciji NEK, skladiščenje za razpad in
podobno) oziroma jih pripraviti skladno z zahtevami kriterijev za sprejem v odlagališče. Stroški
ravnanja z NSRAO pred odlaganjem so vključeni v Modulu 5.
2.2. Podzemno odlagališče NSRAO
Podzemno odlagališče NSRAO [6] v širšem pomenu besede sestavlja podzemni del objekta, ki je
vkopan v zemljo ali hrib, in kjer poteka transport in odlaganje odpadkov, ter površinski del, kjer
so na ploščadi objekti za sprejem, obdelavo in pripravo odpadkov za odlaganje ter druge
spremljajoče dejavnosti, potrebne za obratovanje odlagališča (slika 1). Projekt in gradnja
odlagališča morata zagotavljati ustrezne ukrepe za omejitev radioloških vplivov na posameznika,
družbo in okolje, vključno s posledicami načrtovanih in nenačrtovanih izpustov. Osnovni namen
odlagališča je preprečitev migracije radionuklidov v okolje z vrsto zaporednih naravnih in
umetnih pregrad, zasnovano mora biti kot kompleksna tehnološka celota z vsemi objekti in
sistemi, potrebnimi za varno in samostojno delo.
Odlagališče je predvideno na globini več kot 50 m pod zemeljskim površjem. Minimalna globina
oziroma višina nadkritja je določena na podlagi rezultatov stabilnostnih analiz v najverjetnejših
geoloških okoljih z ocenjenimi karakteristikami in ob predvidenih podpornih ukrepih še
predstavlja zadostno varnost pri izvajanju izkopnih in gradbenih del ter stabilnost objekta med
obratovanjem in po zaprtju.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 9/37
Slika 3.1. Predviden koncept podzemnega (tunelski tip) odlagališča NSRAO
Podzemni del odlagališča sestavljajo dostopni in odlagalni rovi. Velikost teh objektov in njihova
razporeditev je odvisna od količine in oblike odpadkov, predvidene tehnologije odlaganja in
značilnosti lokacije. Odlagalni rovi so razporejeni na minimalni medosni razdalji 35 m, kot je
prikazano na sliki 3.1. Po preliminarnih izračunih bo za vse odpadke (17500 m3) potrebno
zgraditi 8 odlagalnih rovov, dolžine 160 m. Ti se stekajo v dostopni rov, ki povezuje podzemni
del odlagališča s površino. Polnjenje odlagalnih rovov se začne v najbolj oddaljenem rovu. V
posamezen odlagalni rov najprej postavimo pregradne stene, s katerimi ustvarimo prekate
velikosti 7.6 x 6.4 x 5.7 m (dolžina x širina x višina), kamor odlagamo končno pakirane
odpadke. Medprostor zalijemo z redkim betonom. Po dokončni zapolnitvi prekata izdelamo
pokrov iz armiranega betona. Polnjenje se nato nadaljuje v naslednjem prekatu, ki je bližje
dostopnemu rovu.
V odlagališču je predvideno ločeno zbiranje in odvodnjavanje čistih hribinskih vod in vod iz
odlagališča. Hribinsko vodo zbiramo v drenažnih ceveh, vgrajenih v oblogo odlagalnih in
dostopnih rovov, ter jo odvedemo na površino v zbiralni bazen. Vodo iz odlagališča, ki se zbira v
odlagalnem rovu, kjer potekajo tehnološki postopki odlaganja odpadkov, in vodo, ki se zbira v
dostopnem rovu, odvedemo po votlih betonskih robnikih iz odlagališča na površino v poseben
zbiralni bazen. V primeru dostopa v odlagališče z vpadnikom vodo zbiramo na najnižji točki
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 10/37
odlagališča in jo nato črpamo na površino. Vgrajena hidroizolacija zagotavlja popolno ločenost
sistemov.
Po zapolnitvi celotnega rova z odpadki in odstranitvi transportne opreme se v celoten rov inicira
dodaten beton, ki odlagalni rov povsem zapolni. Po zapolnitvi odlagalnih in dela dostopnega
rova ostanejo nezapolnjeni le odvodnjevalni sistemi, ki se zapolnijo po preteku aktivnega
nadzora nad odlagališčem. S popolno zapolnitvijo in zatesnitvijo odlagališča je vzpostavljena
dodatna umetna pregrada, ki omejuje prehajanje radionuklidov v okolico, obenem pa je
zagotovljena kompaktnost in spojenost odlagališča z okolno hribino.
V odlagališče je mogoče vstopiti na dva načina, in sicer horizontalno v hribino (tunelski tip) ter z
vpadnikom (dostop pod določenim naklonom). Horizontalni dostop je predviden v nizko nosilnih
hribinah, saj zaradi težavnejše gradnje in povečanih podpornih ukrepov v tej hribini predstavlja
stabilnostno in finančno ugodnejšo varianto. Dostop z vpadnikom je predviden v hribinah z
boljšimi geomehanskimi lastnostmi. V takšnem geološkem okolju so stabilnostne razmere
ugodnejše in zahtevajo manjši obseg podgradnje, kar omogoča lažjo in finančno sprejemljivejšo
gradnjo. Transport odpadkov do odlagalnih rovov je predviden s cestnimi transportnimi vozili,
odlaganje odpadkov v rove pa bo potekalo z mostnim dvigalom.
Spremljevalni objekti na površini, ki so sestavni del odlagališča, so razporejeni v posamezne
sklope glede na predviden tehnološki proces, funkcionalnost in druge radiološke omejitve.
Zajemajo vhodni varnostno-nadzorni objekt, administrativno zgradbo, zgradbo tehnične
podpore, servisne delavnice s pripadajočimi skladišči, zgradbo za pripravo vode, meteorološki
stolp ter prostore glavnega tehnološkega objekta za neposredno ravnanje z NSRAO (objekti in
naprave za sprejem in evidentiranje odpadkov, popravilo poškodovane embalaže, vmesno
skladiščenje, pripravo na vlaganje v odlagalne rove ter za predelavo in pripravo tistih NSRAO, ki
bodo prispeli na odlagališče v obliki, ki ni primerna za odlaganje). Dodatno, nevarovano
območje odlagališča, je informacijski center ter odlagališče odstranjene zemlje. Predvidoma
bodo vsi objekti zasedli okoli 6 hektarov površine.
Čeprav lokacija za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov še ni znana, mora imeti
jasno prepoznavne lastnosti in preprosto geološko strukturo, kar omogoča ovrednotenje,
modeliranje, analiziranje in njen nadzor. Območje odlagališča mora imeti takšno litološko
sestavo, da preprečuje uhajanje radionuklidov iz odlagališča v biosfero. Za podzemno
odlagališče mora biti prostornina geološke formacije, ki je primerna za gradnjo odlagališča,
dovolj velika, da zajame podzemne objekte odlagališča in ustrezni izolacijski pas hribine, ki
omejuje uhajanje radionuklidov v biosfero. Prav tako je izredno pomembna varnost in stabilnost
podzemnih objektov. Podzemni objekti, namenjeni dostopu in odlaganju odpadkov, morajo biti
zgrajeni tako, da izboljšujejo naravne značilnosti lokacije odlagališča in omogočajo zahtevano
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 11/37
varnost pri obratovanju. Ker lokacija odlagališča še ni izbrana, so bile predvidene in privzete
lastnosti lokacije, ki so značilne za primerne geološke strukture za gradnjo odlagališča NSRAO v
Sloveniji oziroma na Hrvaškem.
3. Analiza osnovne variante z oceno investicijskih stroškov
Osnovna zahteva pri načrtovanju odlagališča NSRAO je zagotovitev varnega dokončnega
odlaganja. Odlagališče mora biti tehnično in varnostno neoporečno, skladno z okoljskimi
zahtevami in izvedljivo z ekonomskega vidika. Predvsem pa mora biti družbeno sprejemljivo, kar
pomeni, da je odlagališče zgrajeno na izbrani lokaciji le ob soglasju lokalne skupnosti. Pri
planiranju smo upoštevali sprejeto zakonsko obvezo Slovenije, da bo odlagališče NSRAO
zgrajeno do konca leta 2013. Z izgradnjo in obratovanjem odlagališča bi se razbremenilo
sedanje skladišče za NSRAO v NEK, kar je še posebej pomembno tako z varnostnega vidika kot
z vidika nemotenega obratovanja elektrarne. Obdobje obratovanja odlagališča NSRAO je
odvisno od poteka razgradnje NEK, temu sledi obdobje zapiranja in prehod v upravni
institucionalni nadzor.
3.1. Način ocenjevanja stroškov
V naslednjih točkah je predstavljen način ocene stroškov za podzemno odlagališče NSRAO in
vključuje oceno stroškov različnih dejavnosti in njihovih poddejavnosti, potrebnih za izbiro
lokacije in izgradnjo odlagališča ter njegovo obratovanje in zapiranje.
Ocena stroškov za posamezne dejavnosti je izdelana na podlagi študij ([7] - [17]), nekaterim
dejavnostim pa jih je v sedanji fazi težko določiti, zato so stroški ocenjeni na osnovi interne
presoje. Za nekatere ocene stroškov smo pridobili ocene mednarodnih strokovnjakov. Podatki o
stroških dejanske porabe so povzeti iz poslovnih in finančnih poročil ARAO. Vsi podatki o
stroških, ki so zastareli in so bili pridobljeni v preteklih letih, so pretvorjeni v stalne cene
december 2002. Pri preračunavanju deviznih zneskov se uporabi fiksno menjalno razmerje med
DEM in EUR na dan 1.1.2002; 1 EUR = 1,95583 DEM in srednji tečaj Banke Slovenije na dan
31.12.2002; 1 EUR = 230,3 SIT.
Pridobivanje lokacije odlagališča NSRAO
Dejavnosti za vrednotenje prostora so povečini že izvedene, zato so podatki o že vloženih
sredstvih povzeti iz poslovnih in finančnih poročil ARAO ([8] - [13]). Iz študije »Določitev
stopnje karakterizacije in revizija programa terenskih raziskav« [15] je bila vzeta ocena stroškov
programa terenskih raziskav za karakterizacijo in potrditev. Ta je bila izdelana na podlagi
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 12/37
revizije geoloških smernic za izbor lokacije odlagališča NSRAO in na podlagi osnovnih
predpostavk o lokaciji. Pri kvantitativni opredelitvi stroškov karakterizacije je podana ocena
efektivnih ur raziskovalnega dela, ki je potrebno za izvedbo posamezne raziskovalne in
interpretacijske dejavnosti. Količina potrebnega dela je opravljena na podlagi ekspertne presoje
in na podlagi izkušenj pridobljenih na podobnih geoloških raziskavah, ki so bile na področju
Slovenije izvajane v preteklosti (v zadnjih 20 letih). Pri tem gre predvsem za geološko
geomehanske raziskave v okviru avtocestnega programa v preteklih desetih letih in za raziskave
za potrebe podzemnega skladiščenja plina ter nekatere raziskave za potrebe rudarstva. Te
raziskave niso neposredno primerljive z raziskavami, ki jih obdelujejo, služijo pa lahko kot
osnovno izhodišče za oceno količine efektivno porabljenih ur. Podane vrednosti raziskovalnih del
in njihove količine lahko smatramo za ekspertno oceno na podlagi generičnih modelov. Obseg
raziskav je v veliki meri odvisen od dejanskih geoloških razmer.
Stroški terenskih raziskav so podani le za 3. in 4. fazo terenskih raziskav, ki sovpadata tudi s
fazami izbora lokacije NSRAO. Del raziskav, katerih spoznanja vključimo tudi v 5. fazo terenskih
raziskav, to je raziskav, ki jih izvajamo v življenjskem obdobju odlagališča, je vključeno tudi v 4.
fazo raziskav. Vendar pa natančnejše opredelitve obsega raziskav in s tem tudi ocene stroškov
za to fazo ni podana. Vzrok za takšno obravnavo leži v tem, da so terenske raziskave v tej fazi v
veliki meri odvisne od narave tehničnih rešitev, ki bodo predlagane za izvedbo odlagališča
NSRAO. 10% stroškov smo zato od četrte faze odšteli in jih upoštevali v stroških obratovanja
odlagališča kot stroške monitoringa, saj se nanašajo na življenjsko dobo odlagališča in ne samo
na izgradnjo.
Stroški odkupa zemljišča so zgolj grobo ocenjeni. Za podzemno odlagališče je predvideno 6 ha
površine zemljišča. Predpostavljena cena 1 m2 komunalno neopremljenega zemljišča je 5 EUR.
V analizi občutljivosti sta dodani še dve različni ceni odkupa zemljišča.
Pogajanje z lokalnimi skupnostmi in informiranje (komunikacijske dejavnosti)
Stroški so ocenjeni na podlagi študije Komunikacijske dejavnosti v podporo izboru lokacije za
odlagališče NSRAO 2001-2008 [17], ocene stroškov delovanja mediatorja, poslovnih poročil za
pretekla leta in na osnovi programa dela za leto 2003 ([8] - [13]). Dejanski končni stroški, ki
bodo nastali med postopkom izbora lokacije, bodo lahko precej drugačni, in sicer znižani ali
zvišani.
Načrtovanje in pridobivanje dovoljenj
V to kategorijo stroškov spadajo vsi stroški od začetka projekta do obratovanja, povezani s
pripravo dokumentov, povezanih s pridobivanjem raznih soglasij in dovoljenj za izgradnjo in
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 13/37
obratovanje odlagališča. Zaradi specifičnosti posega v prostor, ki ga predstavlja odlagališče
NSRAO, je težko povsem razdelati sosledje aktivnosti v planerskem postopku načrtovanja
odlagališča in vključevanje posameznih elementov tehnične dokumentacije ter inštrumentov
varstva okolja v postopek. Še težje je vse te sestavne dele celotnega postopka dokončno
finančno ovrednotiti, saj ni znan celoten obseg teh dejavnosti, prav tako vrednost del izvedbe
dejavnosti
obveznih
izrazito odstopa od vrednosti izvedbe za ostale, nejedrske objekte. Nekatere od
strokovnih
podlag,
katerih obveznost izdelave nalaga
zakonodaja
resornim
ministrstvom, še niso izdelane ali pa ne vsebujejo problematike odlaganja RAO (študija
ranljivosti okolja, celovita presoja vplivov na okolje). Zaradi tega je možno, da bi del teh
finančnih bremen padel na investitorja, če ti dokumenti ne bi bili zagotovljeni do začetka
gradnje odlagališča.
Pri opredelitvi planerskega postopka so bile uporabljene izkušnje iz planerskega postopka pri
načrtovanju avtocest. V okviru dejavnosti načrtovanja in pridobivanja dovoljenj so združene
posamezne dejavnosti za izdelavo dokumentov, skladno s predpisi:
•
Zakon o urejanju prostora (pogoji in usmeritve za urejanje prostora, analiza stanja,
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov, lokacijski načrt)
•
Zakon o varstvu okolja (analiza stanja – strokovne podlage, obremenitev okolja in
ogroženost prostora, ničelno stanje, ranljivost prostora, študija o celoviti presoji vplivov
na okolje, študija o vplivih na okolje, poročilo o vplivih na okolje)
•
Zakon o graditvi objektov (idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
gradnja, pridobitev dovoljenja za obratovanje)
•
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in posebnih varnostnih ukrepih pri uporabi
jedrske energije (lokacijski pogoji, pogoji za graditev, poskusno obratovanje, zagon in
uporabo – obratovanje ter zapiranje, varnostno poročilo).
Stroški, ki so razporejeni v daljšem časovnem obdobju glede na terminski načrt [18], so bili
ocenjeni na podlagi interne presoje na podlagi izkušenj ARAO in APO, julija 2003 in sicer:
•
smernice, strok. podlage, Celovita presoja vplivov na okolje - CPVO, dolgoročni
prostorski plan RS, pridobivanje prostorske dokumentacije, ~ 20 mio SIT/leto oziroma
0.087 mio EUR/leto,
•
Presoja vplivov na okolje - PVO ~10 mio SIT oziroma 0.043 mio EUR/leto,
•
projektna dokumentacija ~100 mio SIT oziroma 0.43 mio EUR (~1% od zneska celotne
investicije).
Gradnja odlagališča in infrastrukture
Stroški so povzeti iz idejnega projekta za podzemno odlagališče – Načrt gradbenih konstrukcij in
tehnologije [6]. V oceni stroškov podzemnega odlagališča so upoštevani stroški gradnje vseh
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 14/37
objektov odlagališča. Kot osnovna varianta se upošteva varianta podzemnega odlagališča s
horizontalnim dostopom. Varianta dostopa z vpadnikom je upoštevana v analizi občutljivosti.
Zapolnitev podzemnega dela odlagališča je upoštevana v fazi zapiranja odlagališča. Pri izgradnji
infrastrukture do odlagališča je mišljena rekonstrukcija dovozne ceste in javnih cest od NEK,
kjer bodo nastali vsi NSRAO vključno z odpadki iz razgradnje do lokacije odlagališča, ter
komunalni priključki (daljnovod za električno energijo, priključek vodovoda, priključek na
telefonsko omrežje).
Ker lokacija odlagališča še ni znana je ocena stroškov izgradnje infrastrukture nemogoča, zato
smo v osnovni varianti predpostavili, da bo potrebno rekonstruirati 25 km cest. V stroških je
zajeta le rekonstrukcija cest brez rekonstrukcije mostov in podvozov. Ostali del cest pa naj bi
zadoščal zahtevam predvidenega transporta. Natančna ocena bo znana, ko bo znana lokacija
odlagališča.
Predpostavki osnove variante:
•
potrebna rekonstrukcija 25 km cest; ocena stroškov rekonstrukcije cest je 0. 87 mio
EUR (200 mio SIT) za 25 km [16],
•
ocena stroškov ostalih komunalnih priključkov je 0.31 mio EUR (70,2 mio SIT),
zajemajo pa stroške električnega sistema, vodovodnih in kanalizacijskih instalacij ter
telekomunikacijskih vodov [16].
Tehnologija odlaganja
Stroški za izdelavo varnostnih ocen in varnostnih analiz (PA/SA) so ocenjeni na podlagi načrta
za izdelavo PA/SA analize v Sloveniji po predlogu tujega eksperta, stroški za ostale dejavnosti v
okviru tehnologije odlaganja – predvsem gre tu za kriterije sprejemljivosti NSRAO -
pa so
ocenjeni na podlagi interne presoje ARAO, v višini 0.043 -0.087 mio EUR/leto (10-20 mio
SIT/leto).
Nadomestila
Podatki o stroških nadomestil so povzeti iz dokumenta Uredba o merilih za določitev višine
nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta [21], ki ga je Vlada
Republike Slovenije sprejela v decembru 2003.
V tej Uredbi je odlagališče NSRAO uvrščeno med jedrske objekte, za katere znaša fiksni znesek
nadomestil 54 % od osnove za nadomestili za omejeno rabo prostora, ki je določena v 4. členu
Uredbe na 4.317.000,00 EUR. Nadomestilo za leto obratovanja odlagališča NSRAO znaša po
preračunu 2.331.180,00 EUR.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 15/37
Izplačevanje sredstev iz skladov se prične s pridobitvijo dovoljenja za obratovanje, vendar so
določena izplačila v skladu s 5. členom te Uredbe predvidena že tudi za fazi raziskav in
izgradnje, ki se glasi:
»Za novi jedrski objekt se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo prostora v prvem
letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev jedrskega objekta v
prostor, v skladu s predpisom o urejanju prostora, in sicer lokalnim skupnostim, kjer se skladno
s programom priprave tega lokacijskega načrta izvajajo terenske raziskave ali skladno z
gradbenim dovoljenjem gradnja objekta.
Višina nadomestila za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim iz prejšnjega odstavka je 10
odstotkov osnove nadomestila za omejeno rabo prostora, določena za posamezni jedrski objekt
iz prejšnjega člena.«
V primeru odlagališča NSRAO je ta vsota 233.118,00 EUR.
Uredba navaja tudi prehod iz nadomestila med terenskimi raziskavami in gradnjo v nadomestilo
za obratovanje, in sicer v zadnjem odstavku 5. člena:
»Za novi jedrski objekt v obratovanju se začne s plačevanjem nadomestila za omejeno rabo
prostora v prvem letu po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za umestitev objekta
v prostor za novi jedrski objekt.«
Prav tako je v 6. členu določeno, da se preneha plačevanje nadomestila za omejeno rabo
prostora v prvem letu, ko pristojni upravni organ ugotovi, da je razgradnja (oziroma zapiranje)
zaključena.
3.2. Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega
odlagališča NSRAO
Analiza in ocena stroškov izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO je
narejena za osnovno varianto podzemnega odlagališča (V01), ki predvideva:
•
podzemno odlagališče na globini približno 50 m pod površino,
•
dostop s horizontalnim rovom (v mehki, slabo prepustni hribini) – tunelski tip
odlagališča,
•
z vsemi kratkoživimi NSRAO iz NEK, vključno s predvidenimi količinami NSRAO,
nastalimi pri razgradnji NEK,
•
z odlagalnimi in
•
brez tistih objektov in naprav za pripravo in obdelavo odpadkov, ki so v skladu s planom
razgradnje predvideni v NEK, upoštevani pa so vsi potrebni spremljajoči objekti in nujni
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 3 Str. 16/37
objekti in naprave za sprejem in pripravo odpadkov za odlaganje (stiskanje, popravila
poškodovanih sodov, vsebnikov,…),
•
načrtovani rok izgradnje 2013, brez zamude.
Terminski načrt dejavnosti izbora in izgradnje odlagališča [18], [19] je izdelan na podlagi
strategije ravnanja z NSRAO [4] in zakonodajnih zahtev, ki določajo, da mora biti odlagališče
zgrajeno do konca leta 2013. Podan je na diagramu 1. Zajema vse aktivnosti, ki so potrebne za
izbor lokacije in izgradnjo odlagališča in ki poleg tehnično-tehnoloških dejavnosti vključuje tudi
komunikacijske dejavnosti pridobivanja soglasja javnosti na lokaciji, kjer bo odlagališče. Plan je
terminsko realističen, vendar ne predvideva večjih zamud pri izvajanju posameznih dejavnosti.
Pri izboru lokacije se iz izkušenj iz preteklih let pričakuje odpor javnosti, zato je za pogajanje z
lokalnimi skupnostmi v okviru komunikacijskih dejavnosti namenjeno dodatno obdobje do leta
2010 skupaj. Aktivnosti za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča, ki so razdeljene na šest
glavnih skupin dejavnosti s številnimi poddejavnostmi, skladno z opisom, podanim v načinu
ocenjevanja stroškov, se izvajajo sočasno, nekatere pa si sledijo. Časovne omejitve so tesne,
zato je za izpolnjevanje zadanih ciljev njihova usklajenost zelo pomembna.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 17/37
Diagram 3.1. Terminski načrt izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča NSRAO
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 18/37
Za izbor lokacije in izgradnjo odlagališča NSRAO lahko ob upoštevanju načina ocenjevanja,
robnih pogojev, terminskega načrta in ostalih predpostavk, ki so podane v Modulu 2,
predvidimo stroške, ki so razčlenjeni v tabeli 3.6. Natančni izračuni, vključno s časovnim
prikazom vseh stroškov so podani v Prilogi 2 Modula 3, sumarno pa je potek financiranja po
letih podan v tabeli 3.7. V tabeli 3.8 so razčlenjene postavke za najvišji znesek same izgradnje
odlagališča, ki vključuje tudi strošek izgradnje infrastrukture.
Tabela 3.6. Ocena stroškov posameznih dejavnosti v mio EUR, stalne cene /
podzemno odlagališče V01
stroški v mio
dejavnost /stroški, leto
1. Pridobivanje lokacije odlagališča
EUR
6,248
Vrednotenje prostora
1,587
Terenske raziskave za karekterizacijo in potrditev
4,661
- Program terenskih raziskav (strokovne podlage)
0,017
- Potrjevanje primernosti lokacije (terenske raziskave)
1,007
- Nakup zemljišča
0,305
- Potrditev odlagališča in monitoring
3,333
2. Pogajanja z lokalnimi skupnostmi in informiranje
4,830
Vpeljava mediatorja
0,057
Delovanje mediatorja
0,367
Izvajanje komun. Dejavn. v podporo izboru lokacije
4,406
3. Načrtovanje in pridob. Dovoljenj
4. Gradnja odlagališča in infrastrukture
Zemeljska in gradbena dela
0,841
66,625
60,810
Stroški investicije elektro in strojne inštalacije
4,642
Izgradnja infrastrukture do odlagališča
1,173
5. Tehnologija odlaganja in varnostne ocene
2,377
Kriteriji za sprejem v odlagališče
0,339
PA/SA za generično lokacijo
0,989
PA/SA za znane lokacije
0,474
Tehnologija priprave in obdelave NSRAO
0,574
6. Nadomestila
Stroški skupaj
1,743
82,663
Iz ocene celotnih stroškov za izgradnjo odlagališča in ocene skupne količine NSRAO za odložitev
lahko izračunamo ceno za odložitev 1 m3 odpadkov ob predpostavki, da je celotna količina
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 19/37
NSRAO 17.599 m3. Ocena stroškov za odložitev 1 m3 NSRAO v podzemnem odlagališču NSRAO
ob upoštevanju vseh stroškov izbora in izgradnje odlagališča NSRAO je 4699 EUR.
Tabela 3.7. Časovni potek finančne realizacije izbora lokacije in izgradnje
odlagališča NSRAO
Čas finančne realizacije projekta mio EUR 82,663
Že vložena
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
2011
2012
2013
sredstva
mio EUR
1998-2002
1,134 0,863 0,863 0,863 0,863 1,293 1,362 1,921 2,854 24,169 26,098 20,380
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 20/37
Skupna investicijska vrednost izvedbe podzemnega odlagališča znaša 82,7 milijonov EUR. Od
skupnih vlaganj odpade na posamezne skupine dejavnosti približno:
7,6% za pridobivanje lokacije odlagališča NSRAO,
5,6% za pogajanja z lokalnimi skupnostmi in informiranje
1,0% za načrtovanje in pridobivanje dovoljenj,
80,6% za izgradnjo odlagališča in infrastrukture,
73,5 % za zemeljska in gradbena dela
5,6 % za elektro in strojne instalacije
1,5% za izgradnjo infrastrukture
2,9% za tehnologijo odlaganja in varnostne ocene.
2,2% za nadomestila
Večina stroškov je povezana s samo izgradnjo odlagališča ter izvedbo infrastrukture (elektrika,
vodovod, kanalizacija, telekomunikacije), predvsem so visoki stroški izvedbe podzemnih
objektov odlagališča NSRAO. Nekoliko pomembnejši znesek predstavlja pridobivanje lokacije
odlagališča, kjer je večina stroškov povezanih s terenskimi raziskavami za karakterizacijo in
potrditev lokacije. Večji delež stroškov je povezan tudi s pridobivanjem družbenega soglasja
lokalne skupnosti, v kateri bo odlagališče umeščeno. Znotraj
stroškov so zajeti tudi stroški
vodenja projekta, stroški delovanja investitorja, ki so povezani z izborom lokacije in izgradnjo
odlagališča do pričetka njegovega obratovanja. Večina stroškov na projektu izbora in izgradnje
odlagališča nastane v zadnjih treh letih, od leta 2011 do 2013, ko se intenzivno izvaja sama
gradnja. Upoštevana so tudi že vložena sredstva, ki so bila v obdobju od 1998 do 2002
porabljena na projektu izbora in izgradnje odlagališča.
Tabela 3.8. Ocena stroškov Gradnje odlagališča in infrastrukture v mio EUR,
stalne cene
Podzemno odlagališče NSRAO
Mio EUR
Zemeljska dela
60,8
Površinski objekti
11,0
Podzemni objekti
49,8
Stroški investicije elektro in strojne inštalacije
4,64
Površinski objekti
4,47
Podzemni objekti
0,17
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 21/37
Podzemno odlagališče NSRAO
Mio EUR
Izgradnja infrastrukture do odlagališča
1,17
Rekonstrukcija cest
0,87
Komunalni priključki
0,30
Skupaj
66,7
3.3 Obratovanje in zapiranje odlagališča NSRAO
Časovna obdobja odlagališča
Odlagališče NSRAO bo obratovalo v prvi fazi od njegove izgradnje (2013) do konca življenjske
dobe NEK (2023). Časovni okvir, ki dodatno določa obdobje obratovanja odlagališča NSRAO, je
podan predvsem v Planu razgradnje NEK [5]. Ta predvideva, da se bo razgradnja začela po
planiranem zaprtju NEK leta 2023 in bo trajala skupaj 96 let. Po podatkih v planu razgradnje bo
glavnina razgradnje potekala 14 let po zaprtju jedrske elektrarne, torej do leta 2037. Del
NSRAO bo nastal tudi še v obdobju dokončne razgraditve NEK, torej do leta 2119. Zakonodaja
predvideva tudi 5 letno obdobje zapiranja odlagališča po zaključku odlaganja vseh odpadkov iz
razgradnje NEK, torej v obdobju od 2119 do 2124, čeprav je tak pristop konzervativen in bo
verjetno zadnji del zapiranja odlagališča potekal vzporedno z zaključnimi aktivnostmi ob
razgradnji NEK. Po zaključku zapiranja odlagališča se prične upravni institucionalni nadzor.
Pri opredeljevanju trajanja obratovanja odlagališča predpostavimo, da bo odlagališče v
predvideni obliki obratovalo do konca vnosa NSRAO, ki bodo posledica razgradnje NEK.
Dinamika polnjenja bo odvisna od dinamike nastajanja NSRAO. Najintenzivnejša bo v obdobju
po začetku obratovanja odlagališča v letu 2014 in pred končanjem prve stopnje del takojšnje
razgradnje NEK (leto 2037). V tem obdobju bodo v odlagališče prepeljani vsi obratovalni
odpadki ter večji del dekomisijskih odpadkov. Delež teh odpadkov znaša po ocenah okoli 90 %
celotne količine odpadkov. Po dokončnem zaključku dejavnosti razgradnje bodo v odlagališče
prepeljani NSRAO, ki bodo do tedaj uskladiščeni na lokaciji NEK z namenom zmanjševanja
aktivnosti. Po tem obdobju naj bi odlagališče prešlo v fazo zapiranja ter kasneje v upravni
nadzor. Tako lahko celotno življenjsko obdobje odlagališča razdelimo v več časovnih obdobij:
obdobje izbora in izgradnje odlagališča, obratovanje odlagališča do zaprtja NEK, prva in druga
faza razgradnje, zapiranje odlagališča in upravni nadzor.
Obratovalni stroški
Obratovalni stroški nastajajo pri rednem obratovanju odlagališča NSRAO. To so stroški, s
katerim zagotavljamo varnost, kvaliteto in ekološko primernost odlagališča. Za odlagališče
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 22/37
NSRAO obratovalni stroški niso ocenjeni po posameznih postavkah, saj je nezanesljivost take
ocene zaradi časovne odmaknjenosti še zelo velika. Za potrebe osnovne ocene vseh stroškov je
privzeta je ocena vrednosti za letno obratovanje odlagališča. Metodologija razčlenitve stroškov
obratovanja je privzeta po [22].
Med obratovalne stroške sodijo direktni stroški fizičnega ravnanja z NSRAO ter njihovega
odlaganja. To so prevoz, sprejemanje in kontrola odpadkov, njihovo priprava za odlaganje
(vendar ne priprava in obdelava odpadkov v zabojnike, ki je del dejavnosti izven odlagališča) in
odlaganje v odlagalne celice, zapiranje posameznih celic v odlagališču s polnilom, zapolnitev
odlagalnih rovov.
Poleg stroškov ravnanja z odpadki sodijo med obratovalne stroške tudi stroški podpornih
aktivnosti, s katerimi zagotavljamo kakovost, jo kontroliramo ter tako zagotavljamo skladnost s
kriteriji sprejemljivosti za odlagališče (QA/QC). Med stroške podpornih aktivnosti sodijo stroški
okoljskega monitoringa, s katerimi ocenjujemo vpliv na okolje ter integriteto odlagalnega
sistema (kontrola drenažnega sistema, radiološki in meteorološki monitoring,…), stroški
zagotavljanja fizičnega varovanja ter splošni stroški obratovalca odlagališča, vključno z
administrativnimi stroški, davki, zavarovalninami, nadomestili, materialnimi stroški, stroški plač,
vzdrževanja in komunalnimi stroški.
Obratovalne stroške lahko razdelimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški vključujejo aktivnosti
nadzora okolja ter ostale storitve, vzdrževanje lokacije, varnost in zaščita, administracija, takse,
zavarovanja in niso odvisni od količine odpadkov v odlagališču. Dodatne fiksne stroške
predstavljajo stroški nadomestil, ki so obdelani skladno Uredbo o merilih za določitev
nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta [21], ki je bila
sprejeta v Republiki Sloveniji. Variabilni stroški so sorazmerni z letno količino odpadkov in so
direktno povezani z aktivnostmi na lokaciji. Vključujejo stroške delovne sile za transport
odpadkov, manipuliranje in odlaganje, polnjenje odlagalnih celic, kontrolo paketov z odpadki,
dodaten nadzor radioaktivnosti, vzdrževanje in popravila zaradi večje količine odpadkov ter s
temi aktivnostmi povezane materialne stroške.
Zaradi izgradnje odlagališča bo po oceni na novo zaposlenih skupaj petnajst delavcev. Skladno s
pravilnikom o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah, preveritvi znanja in potrdilu o izpolnjenih
pogojih oseb, ki opravljajo določena dela v jedrskih objektih mora upravljanje in nadzorstvo
odlagališča radioaktivnih odpadkov obsegati naslednja dela in naloge: tehnično vodenje objekta,
vodenje sprejema, vodenje odlagališča, vodenje vzdrževanja, vodenje tehničnih služb ter
vodenje izmene. Za izvajanje teh del in nalog bodo zaposleni 2 delavca z VII. stopnjo izobrazbe,
4 delavci s VI. stopnjo izobrazbe ter 9 delavcev z najmanj V. stopnjo izobrazbe. V povprečju je
skupaj predvideno 15 zaposlenih, vendar se za določene storitve in dejavnosti (npr. fizično
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 23/37
varovanje, čiščenje, prehrana, …), najame ustrezno zunanjo inštitucijo. Nekatere aktivnosti
(npr. nadzor okolja) lahko skladno s predpisi izvajajo le organizacije, ki imajo s strani države
pridobljeno pooblastilo. Ti stroški so vključeni v oceno.
Fiksne stroške letnega obratovanja odlagališča NSRAO ocenimo na podlagi podatkov o
delovanju primerljive organizacije ARAO iz Programa dela ARAO za leto 2003, brez upoštevanja
stroškov za storitve zunanjih izvajalcev ter stroškov za investicije oziroma investicijsko
vzdrževanje. Ti stroški so privzeti zaradi primerljive kadrovske zasedenosti in strukture za
obratovanje odlagališča NSRAO. Podatki o predvidenih stroških nadomesti so povzeti iz Uredbe
o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora [21], ki določa višino
letnega nadomestila med obratovanjem v znesku 2.331.180,00 EUR. Variabilni obratovalni
stroški so ocenjeni na podlagi podatkov iz NEA študije (Low-Level Radioactive Waste
Repository: An Analysis of Costs, [22]), kjer varirajo od 15% do 35% glede na celotne
obratovalne stroške različnih evropskih odlagališč. Za odlagališče NSRAO privzamemo, da je
variabilni strošek obratovanja odlagališča 30% vseh obratovalnih stroškov. Vsi letni stroški
obratovanja odlagališča NSRAO so podani v Tabeli 3.9.
Tabela 3.9. Stroški obratovanja odlagališča NSRAO na eno leto obratovanja
Razčlenitev
Stroški
mio
EUR/leto
Fiksni
1,086
Variabilni
0,326
Nadomestilo
2,331
Skupaj
3,743 mio EUR
V letnih stroških obratovanja odlagališča znaša nadomestilo zaradi omejene rabe prostora kar
približno 62 % vseh stroškov.
Stroški zapiranja odlagališča
Stroški zapiranja odlagališča so ocenjeni na podlagi idejne rešitve podzemnega odlagališča in
fiksnih stroških za obratovanje odlagališča. Zapiranje podzemnega odlagališča zajema stroške
polnjenja odlagalnih in dostopnih rovov v celoti z razgradnjo površinskih objektov. Med stroške
zapiranja sodijo tudi podobno kot med obratovanjem fiksni stroški nadzora okolja ter ostalih
storitev, priprava lokacije na upravni nadzor, stroški za zagotavljanje varnosti, zaščite,
administracija, takse in zavarovanja. Pri stroških izplačevanja nadomestil v času zapiranja smo
privzeli enak znesek iz Uredbe kot za čas obratovanja. Skladno z veljavno slovensko zakonodajo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 24/37
traja obdobje zapiranja odlagališča 5 let. Stroški so podani v Tabeli 3.10. Nadomestila zaradi
omejene rabe prostora predstavljajo več kot 45 % vseh stroškov v pet letnem obdobju.
Tabela 3.10. Stroški zapiranja odlagališča NSRAO (v obdobju 5 let)
Razčlenitev
mio EUR/5 let
Fiksni stroški
5,428
Stroški zapiranja-variabilni stroški
7,794
Nadomestila
11,655
Skupaj
24,877 mio EUR
3.4. Obdobje po zaprtju odlagališča
Dolgoročni upravni nadzor se začne, ko so opravljene vse dejavnosti oddaje v upravni nadzor in
ko pristojni upravni organ prevzame pristojnost za dolgoročni nadzor objekta. V prvem obdobju,
ko je nadzor bolj aktiven, pristojni upravni organ skrbi predvsem za izvajanje meritev in
opazovanj, vzdrževanje fizične zaščite objekta ter morebitna popravila prekrovnih, polnilnih in
tesnilnih elementov. V drugem, bolj pasivnem obdobju, pristojni upravni organ skrbi za
hranjenje podatkov o odlagališču in nadzor nad lastništvom zemljišča. V primeru podzemnega
odlagališča je v praksi, da odlagališče takoj po zaprtju preide v pasivni upravni nadzor, ki je
skladno z robnimi pogoji za ta PR privzet za 100 let. V tem obdobju bodo nastali določeni
stroški, ki pa zaradi velike nezanesljivosti niso ocenjeni.
3.5. Ocena vseh stroškov izbora, izgradnje, obratovanja in zapiranja
odlagališča NSRAO
Na podlagi stroškov o izboru, izgradnji, obratovanju in zapiranju lahko ocenimo stroške po
posameznih časovnih obdobjih. V prvem časovnem obdobju izbora in izgradnje odlagališča
upoštevamo stroške pridobivanja lokacije, stroške pogajanj z lokalnimi skupnostmi, načrtovanje
in pridobivanje dovoljenj, gradnjo odlagališča in infrastrukture, tehnologijo odlaganja in
varnostne ocene ter nadomestila. V naslednjih obdobjih (od 2013 dalje) upoštevamo stroške
obratovanja odlagališča, stroške zapiranja ter dodatno stroške izplačevanja nadomestil. Stroški
obratovanja so izračunani skladno s Planom razgradnje NEK [5], kjer je predvideno obdobje
celotne razgradnje 96 let (SID-96).
Dodatno smo naredili še dva preračuna o različnih obdobjih obratovanja odlagališča. V prvem
predvidimo strategijo takojšnje razgradnje, ki bo potekala skupaj 15 let po prenehanju
obratovanja NEK. V drugem preračunu smo upoštevali strategijo takojšnje razgradnje, ki bo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 25/37
skupaj trajala 30 let po prenehanju življenjske dobe NEK. Oba pristopa k razgradnji sta podana
v Modulu 5.
Vsi stroški za podzemno odlagališče so podani v stalnih cenah december 2002, v mio EUR in v
procentih, tabela 3.11.
Tabela 3.11. Stroški izgradnje, obratovanja in zapiranja odlagališča –
podzemno odlagališče
Obdobje
Faza
Podzemno odlagališče
SID-96
2000-2013
Mio EUR
Izbor
lokacije
in
V%
82,663
16.39
396,758
78.67
24,877
4.94
504,298
100.00
82,663
41.10
izgradnja odlagališča
2013-2119
Obratovanje odlagališča
2119-2124
Zapiranje odlagališča
2124-
Upravni nadzor
Skupaj
SID-15
2000-2013
Izbor
lokacije
in
izgradnja odlagališča
2013-2038
Obratovanje odlagališča
93,575
46.53
2038-2043
Zapiranje odlagališča
24,877
12.37
2043-
Upravni nadzor
201,115
100.00
82,663
32.13
149,720
58.20
24,877
9.67
257,260
100.00
Skupaj
SID-30
2000-2013
Izbor
lokacije
in
izgradnja odlagališča
2013-2053
Obratovanje odlagališča
2053-2058
Zapiranje odlagališča
2058-
Upravni nadzor
Skupaj
Iz tabele je razvidno, da večina stroškov nastane v času obratovanja odlagališča. Delež
obratovalnih stroškov napram celotnim stroškom zelo varira glede na izbrani scenarij. V primeru
SID-96 znese prispevek obratovalnih stroškov skoraj 80 % zaradi izredno dolgega obdobja
obratovanja (od 2013 do 2119), več kot 60 % obratovalnih stroškov se porabi za izplačilo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 26/37
nadomestil. V primeru strategije SID -15 znese strošek obratovanja le še približno 46 odstotkov
vseh stroškov, vendar je tudi v primeru strategije SID-30 razmerje med skupnimi stroški in
stroški obratovanja še ugodno (približno 58 % vseh stroškov).
4. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI
Izračun stroškov v tabelah 3.6, 3.7, 3.8, in 3.11 je izdelan za osnovno varianto izvedbe
podzemnega odlagališča NSRAO. Obstajajo pa še drugi dejavniki ali parametri, ki lahko znatno
vplivajo na celotne stroške investicije, lahko pa vplivajo tudi na samo izvedbo odlagališča. Ti
dejavniki so:
•
količina odpadkov;
•
potrebna izgradnja objektov za predelavo odpadkov na odlagališču;
•
geološko okolje izbrane lokacije;
•
lokacije odlagališča (rekonstrukcija cest);
•
cene zemljišča;
•
števila lokacij, kjer se bodo izvajale terenske raziskave;
•
nepredvideni stroški.
Za odlaganje NSRAO se je v svetu uveljavil predvsem koncept površinskega odlagališča, ki je
tudi prikazan v analizi občutljivosti, in ki bistveno zniža ceno same izgradnje odlagališča,
obratovalni stroški sicer ostanejo nespremenjeni, medtem ko se stroški zapiranja nekoliko
znižajo.
Zaradi izredno dolgega obdobja obratovanja v primeru razgradnje SID-96 pa je narejena tudi
analiza stroškov v primeru zmanjšanja variabilnih obratovalnih stroškov.
Naslednje točke tega poglavja povzemajo vpliv sprememb teh dejavnikov na celotne stroške
investicije. Analiza občutljivosti je izdelana na podlagi stalnih cen. Podrobneje je analiza
občutljivosti podana v obeh dodatkih.
4.1. Analiza občutljivost glede na spremembe dejavnikov za podzemno
odlagališče
Občutljivost glede na količino odpadkov
Kot ena izmed možnosti pri pogajanjih med Slovenijo in Hrvaško o lastništvu NEK-a obstaja
opcija, da polovico odpadkov iz NEK vključno s predvidenimi količinami NSRAO, nastalimi pri
razgradnji NEK, prevzame druga država (Hrvaška oziroma Slovenija). Ocena znižanja stroškov
za izgradnjo enega odlagališča v tem primeru je ocenjena na podlagi idejnega projekta za
podzemno odlagališče. Na podlagi te predpostavke se lahko izračuna cena za izgradnjo
odlagališča s 50 % vseh odpadkov, vendar je ob tem potrebno izgraditi še eno odlagališče v
drugi državi. Skladno z robnimi pogoji je potrebno to opcijo obravnavati v registru rizika.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 27/37
Občutljivost glede na izgradnjo objektov za predelavo odpadkov
V osnovni varianti odlagališča (V01) smo predvideli, da bomo za predelavo odpadkov uporabljali
objekte, zgrajene na lokaciji elektrarne skladno s Planom razgradnje NEK-a. V primeru, da bo
potrebna izgradnja posebnih objektov in naprav za pripravo in obdelavo odpadkov na lokaciji
samega odlagališča, bo njihova izvedba vplivala na stroške podzemnega odlagališča.
Pretaljevalnica in utrjevalnica sta zato uvrščeni kot dodatna objekta in v kolikor ne bosta
zgrajena v NEK, ju bo potrebno zgraditi na lokaciji odlagališča. V analizi občutljivosti je zato
obdelana varianta, pri kateri se bodo postopki predelave NSRAO iz NEK v večji meri izvajali na
lokaciji odlagališča. Stroški so ocenjeni na podlagi idejnega projekta za podzemno odlagališče.
Občutljivost glede na geološko okolje izbrane lokacije
Variante podzemnega odlagališča se med seboj razlikujejo glede na vrsto geološkega okolja, v
katerem se gradi odlagališče, kar pogojuje način izkopa ter podgrajevanja podzemnih prostorov
in način dostopa do podzemnih objektov (horizontalen, vertikalen dostop). Osnovna varianta
V01 predvideva horizontalen dostop v odlagališče, variantno pa analiza občutljivosti obravnava
vertikalen dostop, ki pride v poštev, če bo izbrana lokacija v trdni, mehansko odpornejši hribini.
Ta varianta zniža investicijske stroške. Stroški so ocenjeni na podlagi idejnega projekta za
podzemno odlagališče.
Občutljivost glede na lokacijo odlagališča
Ker lokacija odlagališča še ni znana je težko predvideti stroške za izgradnjo potrebne
infrastrukture, še posebno ko se govori o cestnih povezavah, oddaljenosti odlagališča od glavne
ceste ter stanju obstoječih cest. Predpostavka osnovne variante je potreba po rekonstrukciji 25
km cest. Analiza občutljivosti obravnava dve varianti rekonstrukcije cest in sicer za 5 km v
primeru, da bi se odlagališče gradilo v neposredni bližini NEK in 150 km v primeru, da bi bilo
odlagališče precej oddaljeno od NEK. Ocena stroškov rekonstrukcije cest je do 200 mio SIT za
25 km cest [16] oziroma 8 mio SIT/km.
Občutljivost glede na ceno zemljišča
Za podzemno odlagališče je predviden nakup 6 ha površine zemljišča. Tako kot površina so tudi
stroški grobo ocenjeni. Predpostavljena cena za osnovno varianto je 5 EUR za 1 m2 komunalno
neopremljenega zemljišča. Analiza občutljivosti obravnava višje cene za nakup zemljišča. Stroški
cene zemljišča so ocenjeni na podlagi trenutnih tržnih cen za nakup zemljišča v Sloveniji in sicer
ob upoštevanju cen za komunalno neopremljeno zemljišče v ruralnem (22 EUR/m2) in bolj
urbaniziranem okolju (87 EUR/m2).
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 28/37
Občutljivost glede na število lokacij, kjer se bodo izvajale terenske raziskave
Obstaja možnost, da se bodo iz različnih razlogov terenske raziskave izvajale na večih lokacijah.
Analiza občutljivosti obravnava izvajanje terenskih raziskav na dveh lokacijah. Dodatni stroški, ki
bodo nastali zaradi raziskav na še eni lokaciji so stroški za izvedbo programa terenskih raziskav
za znano lokacijo, za izvedbo terenskih raziskav ter za nadomestila v višini 10% od letnega
fiksnega zneska [21]. Zvišali pa se bodo tudi stroški komunikacijskih aktivnosti na še eni lokaciji.
Občutljivost glede na nepredvidene stroške
Med nepredvidene stroške so vštete ocenjene rezerve za nepredvidljiva dodatna dela in so
ocenjene na 10% vrednosti celotne investicije. Ti stroški se lahko pojavijo v kateremkoli
obdobju, naenkrat ali v različnih deležih, zato so v analizi občutljivosti enakomerno porazdeljeni
po letih glede na višino letnih zneskov.
Rezultati analize občutljivosti za podzemno odlagališče
Spremembe dejavnikov, ki so opisani v analizi občutljivosti, lahko vodijo k znatnemu zvišanju /
znižanju celotnih stroškov izbora in izgradnje podzemnega odlagališča. V tabeli 12 so prikazane
razlike, ki izhajajo iz sprememb posameznih faktorjev v analizi občutljivosti glede na izhodiščno
ceno izbora lokacije in izgradnje podzemnega odlagališča 82,663 mio EUR. Vse kombinacije teh
dejavnikov so možne. Potrebno je poudariti, da zmanjšanje količine odpadkov za 50 % sicer
zmanjša stroške izgradnje odlagališča v eni državi, vendar je potrebno zato zgraditi dve
odlagališči, enega v Sloveniji in drugega na Hrvaškem.
Tabela 3.12. Analiza občutljivosti za podzemno odlagališče, v mio EUR,
stalne cene
Spremenljivka
Vrednost
+/- stroški
+/- v %
50% odpadkov prevzame druga država
51,96 mio EUR
-30,7 mio EUR
- 37.1 %
dve podzemni odlagališči NSRAO
103,92 mio EUR
+21.26 mio EUR
+ 25.7 %
potrebna izgradnja objektov za pripravo
85,74 mio EUR
+3,08 mio EUR
+ 3.7 %
65,71 mio EUR
-16,9 mio EUR
- 20.5 %
- rekonstrukcija 5 km cest
81,97 mio EUR
-0,69 mio EUR
- 0.8 %
- rekonstrukcija 150 km cest
86,98 mio EUR
+4,32 mio EUR
+ 5.2 %
83,65 mio EUR
+ 0,99 mio EUR
+ 1.2 %
in obdelavo odpadkov
graditev
podzemnega
odlagališča
z
dostopom z vpadnikom
infrastruktura
Nakup zemljišča
- 22 EUR/km2
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Spremenljivka
Str. 29/37
Vrednost
+/- stroški
+/- v %
- 87 EUR/km
87,55 mio EUR
+4,88 mio EUR
+ 5.9 %
raziskave na dveh lokacijah
83,78 mio EUR
+1,12 mio EUR
+ 1.4 %
nepredvideni stroški
90,73 mio EUR
+8,06 mio EUR
+ 9.8 %
2
4.2. Analiza občutljivost glede na površinsko odlagališče
Površinsko odlagališče
Predvideni koncept površinskega odlagališča je podoben najmodernejšim odlagališčem te vrste
na svetu (Francija, Španija). Temelji na naravnih in predvsem umetnih, inženirskih pregradah,
ki preprečujejo migracijo radionuklidov v okolje in s tem zagotavljajo dolgoročno zaščito ljudi in
okolja. Podrobneje je opisan v Dodatku 1 Modula 3 in temelji na izdelani idejni rešitvi [7].
Predvideno površinsko odlagališče naj bi se raztezalo na površini 12 ha in ga v grobem lahko
razdelimo na območje pomožnih, upravnih objektov ter informacijskega centra, območje
glavnega tehnološkega objekta za ravnanje z NSRAO in območje odlagalnih celic.
Obdelani NSRAO bodo pred vložitvijo v odlagalne celice vstavljeni v betonske zabojnike,
praznine med odpadki v zabojniku bodo zapolnjene z injiciranjem polnilne malte v zabojnik.
Zabojniki bodo nato odloženi v odlagalne celice armirano betonske konstrukcije, ki bodo delno
vkopane v teren. Po zapolnitvi odlagalne celice z zabojniki bodo vmesni prostori med zabojniki
zapolnjeni z mešanico nizkoprepustne zemljine in bentonitne gline. Polnilni material bo prispeval
k stabilnosti zabojnikov v odlagalni celici, predvsem pa bo zaradi velike sposobnosti adsorbcije
radionuklidov dodatno prispeval k retardacijskim sposobnostim odlagalnega sistema ter tako
preprečeval transport radionuklidov iz odlagališča. Po zapolnitvi celice bo le-ta zalita z betonom,
ki bo tvoril vrhnjo betonsko ploščo celice. Odlagalne celice bodo nato prekrite z večslojnim
prekrovom, ki bo zmanjševal možnost pronicanja površinske vode v odlagališče in odvodnjeval
površinske vode. V okviru odlagalnega objekta bo izdelan drenažni sistem pod odlagalnimi
celicami ter sistem kontrolnih vodnjakov v okolici odlagališča, s katerimi bo omogočen nadzor
stanja v bližnji in daljni okolici odlagališča po odložitvi odpadkov.
Osnovna varianta V02 -površinsko odlagališče NSRAO:
•
10 odlagalnih celic dimenzij 20x20x10 m,
•
z vsemi kratkoživimi NSRAO iz NEK, vključno s predvidenimi količinami NSRAO,
nastalimi pri razgradnji NEK,
•
zgrajeno na nizkoprepustni hribini,
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
Str. 30/37
brez tistih objektov in naprav za pripravo in obdelavo odpadkov, ki so v skladu s planom
razgradnje predvideni v NEK, upoštevani pa so vsi potrebni spremljajoči objekti in nujni
objekti in naprave za sprejem in pripravo odpadkov za odlaganje (stiskanje, popravila
poškodovanih sodov, vsebnikov,…),
•
vse odlagalne celice so zgrajene istočasno,
•
načrtovani rok izgradnje 2013, brez zamude,
•
način ocenjevanja in ostale predpostavke so podobne kot pri podzemnem odlagališču,
podane so v Dodatku 1 Modula 3, povzete pa v tabelah 3.13 in 3.14.
Tabela 3.13. Stroški izbora lokacije in izgradnje površinskega odlagališča
Dejavnost
Mio EUR
V%
Pridobivanje lokacije odlagališča
6,014
13.7
Pogajanja z lokalnimi skupnostmi in informiranje
4,830
10.9
Načrtovanje in pridobivanje dovoljenj
0,841
1.9
Gradnja odlagališča in infrastrukture
28,164
64.1
Zemeljska in gradbena dela
19,670
44.7
Elektro in strojne inštalacije
7,321
16.7
Infrastruktura
1,173
2.7
Tehnologija odlaganja in varnostne analize
2,377
5.5
Nadomestila
1,743
3.9
Skupaj
43,968
100.0
Tabela 3.14. Stroški obratovanja in zapiranja površinskega odlagališča
Stroški obratovanja
Stroški mio EUR/leto
Fiksni
1,086
Variabilni
0,326
Nadomestilo
2,331
Skupaj
3,743 mio EUR/leto
Stroški zapiranja
Stroški mio EUR/5 let
Fiksni stroški
5,428
Stroški zapiranja-variabilni stroški
1,734
Nadomestila
11,655
Skupaj
18,817 mio EUR/ 5 let
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 31/37
Primerjava vseh stroškov za podzemno in površinsko odlagališče
Tabela 3.15 prikazuje primerjavo stroškov izbora lokacije, izgradnje, obratovanja in zapiranja
med površinskim in podzemnim odlagališčem glede na različne pristope k razgradnji. Primerjane
so strategija SID 96, SID 15 in SID 30. Dodana je tudi kolona, ki prikazuje razliko med cenami
površinskega in podzemnega odlagališča v % glede na posamezne postavke za podzemno
odlagališče. V primeru strategije razgradnje SID 96 je razlika med podzemnim in površinskim
odlagališčem najmanjša (le približno 9 %), saj večino stroškov nastane v obdobju obratovanja
odlagališča in so enaki za oba tipa odlagališča. Več kot 60 % stroškov v tem obdobju
predstavljajo nadomestila. Pri scenariju SID 15 je razlika med celotnimi stroški podzemnega in
površinskega odlagališča največja (več kot 22 %), vendar je pri scenariju SID 30 razlika le za 5
% manjša (okoli 17 %).
Tabela 3.15. Rezultati analize občutljivosti glede na tip odlagališča
Obdobje
Faza
SID-96
2000-2013
Izbor lokacije in
Podzemno
Površinsko
odlagališče
odlagališče
Mio EUR
Mio EUR
V%
Razlika
V%
+/- v %
82,663
16.39
43,968
9.57
- 43.8
396,758
78.67
396,758
86.34
0
24,877
4.94
18,817
4.09
- 24.4
504,298
100.00
459,543
100.00
- 8.9
82,663
41.10
43,968
28.12
-43.8
93,575
46.53
93,575
59.85
0
24,877
12.37
18,817
12.03
-24.4
201,115
100.00
156,360
100.00
- 22.2
izgradnja
odlagališča
2013-2119
Obratovanje
odlagališča
2119-2124
Zapiranje
odlagališča
2124-
Upravni nadzor
Skupaj
SID-15
2000-2013
Izbor lokacije in
izgradnja
odlagališča
2013-2038
Obratovanje
odlagališča
2038-2043
Zapiranje
odlagališča
2043Skupaj
Upravni nadzor
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Obdobje
Faza
SID-96
Str. 32/37
Podzemno
Površinsko
odlagališče
odlagališče
Mio EUR
Mio EUR
V%
Razlika
V%
+/- v %
SID-30
2000-2013
Izbor lokacije in
82,663
32.13
43,968
20.69
-43.8
149,720
58.20
149,720
70.45
0
24,877
9.67
18,817
8.86
-24.4
257,260
100.00
212,505
100.00
- 17.4
izgradnja
odlagališča
2013-2053
Obratovanje
odlagališča
2053-2058
Zapiranje
odlagališča
2058Skupaj
Upravni nadzor
4.3. Analiza občutljivost glede na spremembo obratovalnih stroškov
Zaradi izredno dolgega obdobja obratovanja v primeru razgradnje SID-96, zelo narastejo stroški
obratovanja podzemnega odlagališča NSRAO. V obdobju od 2113 do 2119 po osnovnem
scenariju razgradnje SID-96 znašajo stroški obratovanja kar 396,8 mio EUR oziroma več kot 78
% vseh stroškov. Vendar nastajanje in s tem odlaganje NSRAO ni v celotnem obdobju
obratovanja odlagališča enako. V začetnem obdobju do leta 2037 je odlaganje približno
enakomerno, nato nastane dolgotrajno obdobje od 2037 do 2115, ko se v odlagališču skoraj nič
ne dogaja in ne nastajajo odpadki iz razgradnje. Zato lahko zmanjšamo stroške obratovanja in
sicer variabilne stroške v celoti, fiksne pa delno po oceni na 60 % začetne vrednosti, saj bo še
vedno potrebno zagotoviti ustrezno zaščito odlagališča, nadzor, zavarovanje in nekatere ostale
fiksne stroške. Nadomestila skladno z uredbo ostanejo nespremenjena. V tabeli 3.16 so
prikazani stroški obratovanja odlagališča v normalnem obsegu obratovanja in v zmanjšanem
obsegu obratovanja v obdobju od 2037 do 2115. Kljub znatnemu znižanju fiksnih stroškov in
odpravi vseh variabilnih stroškov, celotno znižanje letnih stroškov znaša le okoli 20 %, saj je
večino stroškov med obratovanjem povezanih z izplačevanjem nadomestila. V dolgem obdobju
obratovanja, kot je v primeru strategije SID-96, je končni finančni učinek približno 12 %, v
krajšem obdobju pa je zmanjšanje obratovalnih stroškov zanemarljivo. V tabeli 3.17 so prikazani
učinki zmanjšanja obratovalnih stroškov na celotne stroške odlagališča NSRAO.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 33/37
Obravnavan je tudi scenarij SID 30, kjer se stroški nekoliko zmanjšajo v obdobju od 2037 do
2048. V primeru izbora strategije SID-15 za razgradnjo NEK je nastajanje odpadkov ves čas
delovanja odlagališča enakomerno in ni obdobja zmanjšane aktivnosti odlagališča. Zato analiza
občutljivosti ni narejena.
Tabela 3.16. Stroški obratovanja odlagališča NSRAO na eno leto obratovanja
– normalno obratovanje in zmanjšani obseg obratovanja
Razčlenitev
Stroški mio EUR/leto –
Stroški mio EUR/leto
normalni obseg
– zmanjšani obseg
Fiksni
1,086
0,652
Variabilni
0,326
0,0
Nadomestilo
2,331
2,331
Skupaj
3,743 mio EUR
2,983 mio EUR
Tabela 3.17. Stroški izgradnje, obratovanja in zapiranja odlagališča –
podzemno odlagališče – analiza občutljivosti za normalno obratovanje in
zmanjšani obseg obratovanja
Obdobje
Faza
SID-96
2000-2013
Izbor
lokacije
in
Podzemno odlagališče –
Podzemno odlagališče –
normalno obratovanje
zmanjšano obratovanje
Mio EUR
Mio EUR
V%
V%
82,663
16.39
82,663
18.6
396,758
78.67
337,47
75.8
izgradnja odlagališča
2013-2119
Obratovanje odlagališča
2013-2037
89,83
2037-2115
232,67
2115-2119
14,97
2119-2124
Zapiranje odlagališča
2124-
Upravni nadzor
Skupaj
24,877
4.94
24,877
5.6
504,298
100.00
445,01
100.00
82,663
32.13
82,663
33.3
149,720
58.20
140,6
56.7
SID-30
2000-2013
Izbor
lokacije
in
izgradnja odlagališča
2013-2053
Obratovanje odlagališča
2013-2037
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
89,83
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 34/37
2037-2049
35,80
2049-2053
14,97
2053-2058
Zapiranje odlagališča
2058-
Upravni nadzor
Skupaj
24,877
9.67
24,877
10.0
257,260
100.00
248,14
100.00
5. Primerjava stroškov po posameznih državah
Primerjava stroškov izgradnje in obratovanja odlagališča NSRAO je narejena na podlagi
primerjave ravnanja z NSRAO med članicami NEA v dokumentu: Low-level Radioactive waste
repositorise: An analysis of costs [22], ki vključuje primerjavo stroškov izgradnje in obratovanja
površinskih in podzemnih odlagališč NSRAO, tako tistih, ki že obratujejo kot tudi planiranih.
Čeprav so v tem dokumentu zbrani podatki po enotni metodologiji, so informacije o stroških
lahko še vedno zavajajoče, zato naj služijo zlasti kot pregled faktorjev, ki vplivajo na stroške
odlagališča NSRAO. Razlike v cenah izhajajo predvsem iz različnih velikosti jedsrkih programov,
različnega časovnega usklajevanja, razlik v stroških dela in pretvarjanju cen v isto valuto,
različnih zakonodajnih zahtev, razlik v višini in trajanju nadomestil ter podobno. Sumarno so
stroški za članice NEA podani v tabeli 3.18. Skupni zaključki analize pregleda pa so naslednji:
•
Stroški izbora lokacije in pridobivanja dovoljenj lahko predstavljajo znaten delež
izgradnje pripovršinskega odlagališča. To kažejo zlasti primeri iz Švice in Nemčije zaradi
specifične družbeno politične situacije v državah. Trend prerašča v splošen svetovni
problem in kaže na to, da je pridobitev lokacije za odlagališče NSRAO lahko veliko
dražje od prvotnih ocen. Naraščanje stroškov je povezano predvsem s pridobivanjem
soglasja javnosti, ki predstavlja normo, zlasti z uveljavitvijo Aarhuske konvencije o
vključevanju javnosti v projekte, ki pomenijo okoljsko tveganje.
•
Stroški izgradnje odlagališča na enoto odloženih odpadkov so manjši za odlagališča z
veliko kapaciteto. Manjša odlagališča so torej veliko dražja od tistih z veliko kapaciteto.
•
Stroški površinskih odlagališč so na splošno nižji od stroškov podzemnih odlagališč,
čeprav ne moremo izpeljati nekega razmerja zaradi velike razlike v stroških med
posameznimi objekti, ki izvirajo iz različnih razlogov. Preprosta primerjava med stroški
površinskega in podzemnega odlagališča ni mogoča, saj je struktura stroškov drugačna.
•
Stroški odlagališč, ki so postavljeni ob obratujoči jedrski objekt (npr. Švedska, Finska)
so nižji zaradi delne delitve stroškov.
•
Na višino obratovalnih stroškov kapaciteta odlagališča ne vpliva tako kot na samo
izgradnjo, saj so nekateri stroški fiksni in niso proporcionalni letnemu volumnu
odloženih odpadkov.
•
Stroški zapiranja odlagališča so le grobo ocenjeni in so podani le kot informacija.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
Str. 35/37
O stroških institucionalnega nadzora še ni pravih izkušenj, zato cene niso podane.
Tabela 3.18. Sumaren pregled stroškov odlagališč NSRAO v mio USD* (vir:
ref. [22]).
Država
(odlagališče)
Cena
Količina
Leto
NSRAO
začetka
(m3)
obratovanja
Izbor
lokacije
Izgradnja
izgradnje
na
Letno
obrato-
Zapiranje
vanje
volimen
Površinska
Avstralija
(Mt.Walton)
Češka
(Dukovany)
Francija
(Aube)
Madžarska
(Puspokszlagy)
Japonska
(Rokkasho)
Španija
(El Cabril)
VB
-
1992
1.3
0.6
18.520
1994
6.9
6.7
1.000.000
1992
391.6
365.0
5.000
1976
4.5
4.5
80.000
1992
673.8
568.6
100.000
1993
126.6
104.6
1959/1988
193.9
193.9
800.000
363.9
365.0
890.0
7107.0
1046.4
242.4
0.1
-
0.2
-
36.1
-
0.4
-
-
-
7.5
-
11.0
398.5
(Drigg)
+850.000
Belgija
60.000
Projected
156.8
132.2
2204.0
5.1
-
Madžarska
40.000
Projected
47.0
39.7
993.3
2.8
-
10.200
1964
2.0
1.6
0.6
-
290
1974
0.5
0.4
0.1
-
54.000
1978
-
-
21.6
-
8.432
1992
35.6
25.3
0.4
5.9
5.400
1998
26.9
17.6
-
-
Podzemna
Češka+
(Richard)
Češka+
(Bratrstvi)
Nemčija+
(Morsleben)
Finska
(Olkiluoto)
Finska
(Loviisa)
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
149.5
1379.3
2999.3
3251.0
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Država
(odlagališče)
Leto
NSRAO
začetka
(m )
Švedska
(Konrad)
Izgradnja
163.5
650.000
Projected
1836.0
1060.4
40.000
Planned
66.6
57.3
20.000
Cancelled
87.2
87.2
200.000
Projected
955.7
608.2
Koreja
izgradnje
na
volimen
174.6
(Uveghuta)
(Wellenberg)
obratovanja
lokacije
1988
Madžarska
Švica
Izbor
63.000
(SFR)
Nemčija
Cena
Količina
3
Str. 36/37
2595.2
1631.4
1432.3
Letno
obratovanje
3.4
13.8
49.1
-
3.8
-
-
-
13.3
60.8
4359.5
3040.9
Zapiranje
*- za pretvorbo iz državnih valut je vzet USD julij 1995, čeprav kljub temu cene niso poenotene,
saj izvirajo iz različnih časovnih obdobij.
+
- stari rudniki
Kljub pomanjkljivostim in nepopolnim podatkom v tabeli lahko iz nje razberemo razpon cen
izgradnje odlagališča NSRAO na količino odloženih NSRAO, ki varirajo od približno 150 USD/m3
do 7100 USD/m3. V ceno na enoto odloženih odpadkov niso všteti stroški izbora lokacije ter
stroški letnega obratovanja. V primeru izgradnje podzemnega odlagališča na Hrvaškem ali v
Sloveniji znese cena na kubični meter odloženih NSRAO 3789 EUR (vsebuje le stroške same
izgradnje odlagališča in infrastrukture).
6. REFERENCE
[1] Gospodarjenje z RAO v NEK, ESD-TR-03/97, rev.2, NEK, april 2003
[2] Joint convention on spent fuel and radioactive waste management, National report, URSJV,
2003
[3] Podatkovna baza NEK, ARAO-T1412-4, maj 2003
[4] Predlog strategije ravnanja z NSRAO, ARAO – T1119/99, maj 2000
[5] Plan razgradnje NEK, skrajšano poročilo, avgust 1996
[6] Idejni projekt za podzemno odlagališče – Načrt gradbenih konstrukcij in tehnologije, IRGO,
Ljubljana, 1999
[7] Idejni projekt za površinsko odlagališče – Tehnološko-inštalacijski načrt, IBE, Ljubljana,
1999
[8] Program dela Agencije RAO za leto 2003
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Str. 37/37
[9] Poslovno poročilo 1999, ARAO, Ljubljana, 2000
[10] Poslovno poročilo 2000, ARAO, Ljubljana, 2001
[11] Poslovno poročilo 2001, ARAO, Ljubljana, 2002
[12] Poslovno poročilo 2002, ARAO, Ljubljana, 2003
[13] Program dela za leto 2003, ARAO, Ljubljana 2002
[14] Izbor lokacij za odlagališča NSRAO – program terenskih raziskav, dopolnilo: ocena
stroškov, GZL, Ljubljana, 1996
[15] Določitev stopnje karakterizacije in revizija programa terenskih raziskav, Ljubljana, 2002
[16] Izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Sloveniji, 3. Stopnja,
zvezek 11, predinvesticijska študija, IBE, Ljubljana, 1992
[17] Komunikacijske dejavnosti v podporo izboru lokacije za odlagališče NSRAO 2001-2008,
Kline&Kline, Ljubljana, 2001
[18] Terminski načrt ARAO - Izbor in izgradnja odlagališča NSRAO, ARAO-T1322/1, avgust
2003
[19] Revizija predinvesticijske zasnove, Izbor lokacije, izgradnja in obratovanje odlagališča za
NSRAO, ARAO, ARAO-T1322/03, december 2003
[20] Priprava ekonomsko-finančnih podlag za izdelavo revizije predinvesticijske zasnove,
elaborat K.Žnideršič Planinc, januar 2003
[21] Uredba o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na
območju jedrskega objekta, Vlada RS, št. 402-00-84/2003, 17.12.2003
[22] Low-Level Radioactive Waste Repositories: An Analysis of Costs, NEA
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 0
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 1/32
Modul 4:
Ravnanje z IJG
Vsebina:
1
Odlaganje izrabljenega goriva ..................................................................................... 2
1.1
1.1.1
Sedanje količine IJG ....................................................................................... 2
1.1.2
Ocena IJG v celotnem obratovalnem obdobju ................................................... 3
1.2
2
3
4
Izrabljeno gorivo iz NEK ........................................................................................ 2
Trajne rešitve za IJG in VRAO ................................................................................ 4
1.2.1
Dosedanja strategija ravnanja z IJG................................................................. 4
1.2.2
Odlaganje kot trajna rešitev ............................................................................ 5
1.2.3
Ravnanje z IJG pred odložitvijo ....................................................................... 6
1.2.4
Koncept globinskega odlaganja ....................................................................... 6
1.2.5
Mednarodno odlagališče ................................................................................. 8
1.2.6
Metodologija ocenjevanja stroškov odlaganja ................................................... 9
1.2.7
Primerjava stroškov različnih rešitev ...............................................................11
Referenčni scenarij: razvoj lastnega odlagališča...........................................................12
2.1
Opis referenčnega scenarija..................................................................................13
2.2
Ocena stroškov referenčnega scenarija..................................................................24
Alternativni scenarij: izvoz izrabljenega goriva .............................................................29
3.1
Možnost izvoza IJG v Rusijo..................................................................................29
3.2
Izvoz goriva iz NEK ..............................................................................................30
3.3
Odprta vprašanja.................................................................................................31
Reference ................................................................................................................31
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
1
Modul 4 Str. 2/32
Odlaganje izrabljenega goriva
1.1
Izrabljeno gorivo iz NEK
1.1.1 Sedanje količine IJG
Sredica reaktorja v Jedrski elektrarni Krško sestoji iz 121 gorivnih elementov. Ob vsaki menjavi
goriva nadomestijo del izrabljenih gorivnih elementov s svežimi. Menjava goriva je z izjemo
nekaj gorivnih ciklov konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let doslej potekala enkrat
letno. Vsakokrat so zamenjali v povprečju 37 gorivnih elementov, dejansko pa je število
zamenjanih elementov variralo od 28 do 48.
Gorivni element je sestavljen iz 235 gorivnih palic, napolnjenih s keramičnimi tabletami iz
uranovega dioksida. Gorivne palice so oblečene v srajčke iz cirkonijeve litine (zircaloy-4 ali
ZIRLO). Obogatitev urana je nekaj procentov (med 2-5 %). Zunanje dimenzije gorivnih
elementov ali svežnjev so (skupaj s podpornimi strukturami) 20 cm x 20 cm x 376 cm.
Po odstranitvi iz sredice so izrabljeni gorivni elementi shranjeni v posebnem bazenu za
izrabljeno gorivo v elektrarni. Zmogljivost bazena je bila leta 2003 povečana. Namesto 828
lokacij za izrabljene gorivne elemente ima bazen sedaj zmogljivost 1694 gorivnih elementov.
663
663
700
630
594
600
562
530
498
Število gorivnih elementov
500
470
442
406 406
400
358
314 314
300
266
226
194
200
154
122
82
100
40
0
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
Slika 4.1: Naraščanje števila gorivnih elementov v bazenu za izrabljeno
gorivo v NEK po vsakokratni menjavi goriva.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 3/32
Ker mora biti v bazenu vedno 121 mest praznih za primer nujne izpraznitve sredice, je za
normalno skladiščenje na voljo 1573 mest. Ob koncu leta 2002 je bilo zapolnjenih 663 lokacij,
od tega so bili 604 gorivni elementi dokončno zgoreli, 59 elementov pa delno izgorelih in se bo
v prihodnjih gorivnih ciklih še vrnilo v sredico.
1.1.2 Ocena IJG v celotnem obratovalnem obdobju
V prihodnje v NEK načrtujejo podaljšanje gorivnega cikla na 18 mesecev. Prehod bo postopen.
20. gorivni cikel, ki se je začel junija 2003, bo 15-mesečen, naslednji gorivni cikli pa že 18mesečni. Število zamenjanih gorivnih elementov bo ob podaljšanem gorivnem ciklu večje, med
52 in 56 elementi. Zadnji, 33. cikel, se po 18-mesečni shemi začne oktobra 2022 in se izteče
aprila 2024. Zgodovina dosedanjih in plan bodočih gorivnih ciklov je prikazan v tabeli 1.
Tabela 4.1: Zgodovina dosedanjih in plan bodočih gorivnih ciklov ob
privzetem prehodu na 18-mesečni cikel. Osenčeno so prikazani že izvedeni
cikli, neosenčeno pa planirani (vir: NEK, ref [4.14])
Gor. cikel
Začetek
Konec
Polnitev
Zgorelost
Sveži
Izrabljeni
(tU)
(MWD/tU)
elementi v gorivni
sredici
elementi
1
2.10.1981
2.7.1983
49,412
13366
121
0
2
1.10.1983
29.6.1984
49,379
9553
40
40
3
23.8.1984
15.6.1985
49,424
10040
42
82
4
22.8.1985
31.7.1986
48,840
11833
40
122
5
24.10.1986
22.8.1987
49,021
10693
32
154
6
13.10.1987
20.8.1988
49,174
11329
40
194
7
28.10.1988
1.9.1989
49,741
10397
32
226
8
17.20.1989
17.11.1990
49,968
13724
40
266
9
1.1.1991
30.4.1992
49,941
16450
48
314
10
22.7.1992
19.12.1993
49,931
14822
44
358
11
8.1.1994
22.4.1995
49,935
15272
48
406
12
1.6.1995
18.5.1996
49,926
12655
36
446
13
21.7.1996
19.5.1997
49,910
10307
28
470
14
10.6.1997
24.4.1998
49,904
11639
28
498
15
29.5.1998
29.3.1999
49,949
11206
32
530
16
18.5.1999
15.4.2000
49,754
11942
32
562
17
15.6.2000
9.5.2001
49,589
12422
32
594
18
17.6.2001
11.5.2002
49,373
12714
36
630
19
4.6.2002
10.5.2003
49,305
13399
33
663
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Gor. cikel
Začetek
Konec
Modul 4 Str. 4/32
Polnitev
Zgorelost
Sveži
Izrabljeni
(tU)
(MWD/tU)
elementi v gorivni
sredici
elementi
20
4.6.2003
28.8.2004
49,149
17202
44
707
21
23.9.2004
8.4.2006
49,040
21550
56
763
22
10.5.2006
10.9.2007
49,040
19227
52
815
23
1.10.2007
1.4.2009
49,040
21547
56
871
24
1.5.2009
12.9.2010
49,040
19580
52
923
25
7.10.2010
8.4.2012
49,040
21541
56
979
26
8.5.2012
11.9.2013
49,040
19266
52
1031
27
6.10.2013
8.4.2015
49,040
21541
56
1086
28
8.5.2015
11.9.2016
49,040
19305
52
1138
29
6.10.2016
8.4.2018
49,040
21541
56
1194
30
8.5.2018
12.9.2019
49,040
19305
52
1246
31
7.10.2019
8.4.2021
49,040
21541
56
1302
32
8.5.2021
12.9.2022
49,040
19305
52
1354
33
7.10.2022
8.4.2024
49,040
21541
56
1410
Iz plana gorivnih ciklov ocenjena količina izrabljenega jedrskega goriva, ki bo nastala v
predvidenem obratovalnem obdobju, je 1531 izrabljenih gorivnih elementov (1410 elementov +
121 elementov iz zadnje sredice) ali 620 ton kovinskega urana. Ocenjena nenatančnost je ± 20
elementov.
Glede na dosedanjo hitrost menjave goriva in planirane bodoče gorivne cikle je sedanja
zmogljivost bazena za izrabljeno gorivo v NEK zadostna za celotno predvideno obratovalno
obdobje do leta 2023 oziroma do konca 33. gorivnega cikla. Dosedanja povprečna zgorelost
gorivnih elementov je 36,3 GWd/tU, po podaljšanju gorivnega cikla pa bo zgorelost nekoliko
višja. Po ocenah bo povprečna zgorelost presegla 40 GWd/tU.
1.2
Trajne rešitve za IJG in VRAO
1.2.1 Dosedanja strategija ravnanja z IJG
Vlada RS je leta 1996 sprejela »Strategijo ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in visoko
radioaktivnimi odpadki« (ref [4.1]), ki analizira različne možnosti dolgoročnega ravnanja z IJG in
VRAO in možne trajne rešitve. Strategija odsvetuje predelavo izrabljenega goriva in kot trajno
rešitev priporoča direktno odlaganje gorivnih elementov. Glede na predvideno življensko dobo
elektrarne strategija priporoča, da se odločitev o končni rešitvi odloži do izteka obratovalnega
obdobja elektrarne. Strateška odločitev o trajni rešitvi naj bi bila sprejeta do leta 2020, skladno
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 5/32
z zahtevami Plana razgradnje NEK iz leta 1996 (ref [4.2]) pa naj bi bilo odlagališče IJG
zagotovljeno do leta 2050.
Strategija je bila oblikovana v času, ko je Slovenija sprejela dolgoročno usmeritev o opustitvi
miroljubne uporabe jedrske energije po letu 2020, in po neuspelem poizkusu lociranja
odlagališča za NSRAO. Na oblikovanje stališč je vplivala tudi izredno majhna količina
izrabljenega jedrskega goriva pri nas, predvideni visoki stroški odlaganja in nerešeno lastninsko
vprašanje NEK in s tem posledično tudi izrabljenega goriva. Slovenija pri izbiri take strategije ni
bila osamljena. Vrsta držav se je (se še) odločila za »politiko čakanja«. Predvsem države z
manjšimi jedrskimi programi čakajo, da bodo najprej v državah z večjimi jedrskimi programi
začeli z odlaganjem svojih odpadkov in s tem potrdili, da je tehnologija odlaganja dovolj
preverjena in zrela za uporabo. Marsikatera država računa tudi, da bo v bodoče možno odlagati
IJG in VRAO v skupinska odlagališča na mednarodnem ali regionalnem nivoju.
Glede na sprejeto strategijo ravnanja z IJG in VRAO v Sloveniji doslej razen spremljanja stanja
in dogajanj na tujem ni bilo opaznejših aktivnosti o odlaganju IJG in VRAO. Tudi na Hrvaškem
ta vidik doslej ni bil obdelan.
1.2.2 Odlaganje kot trajna rešitev
Odlaganje globoko v ustrezne geološke formacije je danes spoznano kot edina tehnično
izvedljiva in varna trajna rešitev za izrabljeno jedrsko gorivo in visoko radioaktivne odpadke.
Vse države, ki so že jasno definirale svoje programe dolgoročnega ravnanja z IJG in VRAO, so
izbrale tako rešitev. Vendar odlagališča za izrabljeno jedrsko gorivo in VRAO še nobena država
ni zgradila. Najbližje rešitvi sta Finska in ZDA, ki že raziskujeta izbrano lokacijo, in Švedska, kjer
se še odločajo med dvema možnima lokacijama.
Izvedba globinskega odlagališča bo tehnično zahtevna, predvsem pa bo glede na dosegljive
podatke iz drugih držav zahtevala velika finančna sredstva. Ker je pri razvoju odlagališča večina
stroškov fiksnih in torej neodvisnih od količine odpadkov, ki je odložena v odlagališče, bo
izgradnja odlagališča bistveno večje breme za države z manjšimi količinami odpadkov.
Regionalna ali mednarodna odlagališča bi zaradi večje količine odloženih odpadkov iz več držav
omogočila nižje cene odlaganja po enoti odpadkov, hkrati pa lažje zagotovila zahtevano varnost
objekta in odloženih odpadkov. Kljub številnim prednostim, ki bi jih ponujalo skupinsko
odlagališče za izrabljeno jedrsko gorivo in visoko radioaktivne odpadke,
ima ideja številne
nasprotnike. Predvsem države z najbolj razvitimi programi odlaganja se bojijo, da bi razvoj
»mednarodnih« odlagališč zmanjšal podporo javnosti za lastna odlagališča in s tem ogrozil
celoten program odlaganja.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 6/32
1.2.3 Ravnanje z IJG pred odložitvijo
Pred odložitvijo mora biti izrabljeno gorivo ustrezno ohlajeno, zato je običajno v programih
odlaganja predvideno obdobje 30-50 let skladiščenja in hlajenja goriva pred premestitvijo v
odlagališče. Vse jedrske elektrarne so opremljene z bazeni za izrabljeno jedrsko gorivo, kamor
po odstranitvi iz sredice premestijo gorivo. Voda v bazenu zagotavlja ustrezno hlajenje goriva in
hkrati nudi tudi ustrezno zaščito pred sevanjem. Prvotno so bili bazeni po elektrarnah
načrtovani le za krajša obdobja obratovanja (nekaj let),
predelavo ali v centralna skladišča, kjer bi
nakar naj bi gorivo prepeljali na
počakalo na primerno ohladitev pred dokončno
odložitvijo. Zaradi spremenjenih razmer (zmanjšan interes in tudi odklonilen odnos do predelave
goriva, pomanjkanje centralnih skladišč) je bila večina elektrarn prisiljena v povečanje
zmogljivosti bazenov na svojih lokacijah. Tudi jedrska elektrarna v Krškem je s preureditvijo
bazena povečala njegovo zmogljivost za celotno obdobje obratovanja. Tehnično so možne tudi
drugačne izvedbe skladiščenja IJG, v grobem pa ločimo mokro skladiščenje (v bazenih na
lokacijah elektrarn ali drugod) in suho skladiščenje v posebnih vsebnikih ali zgradbah.
Skladiščenje IJG po koncu obratovanja jedrske elektrarne države rešujejo na različne načine.
Države, ki so že prej poskrbele za centralizirana skladišča za IJG izven elektrarn, ne potrebujejo
novih rešitev pred odložitvijo goriva (npr. Švedska). Kjer pa je gorivo skladiščeno na lokacijah
elektrarn, je pred začetkom razgradnje potrebno najprej zagotoviti ustrezno rešitev (začasno ali
trajno) za gorivo. Ravnanje z izrabljenim gorivom iz NEK pred odložitvijo je obravnavano v
modulu 5, ki obdeluje različne opcije razgradnje iz NIS-ove študije. Ker so stroški ravnanja z IJG
pred odlaganjem v NIS-ovi študiji vključeni v stroške posameznih variant razgradnje, smo tako
strukturo stroškov zadržali tudi v tem programu. Stroški mokrega skladiščenja so tako prikazani
v poglavju 3.1, stroški suhega skladiščenja pa v poglavju 3.2.
1.2.4 Koncept globinskega odlaganja
Razvoj odlagališča lahko razdelimo na sledeče faze: raziskave in razvoj, izbor in ocenjevanje
primernosti (karakterizacija) lokacije, načrtovanje in izgradnja odlagališča, obratovanje in
zaprtje odlagališča. Časovna opredelitev posameznih faz se močno razlikuje od države do
države, dosedanje izkušnje iz držav, ki imajo najbolj razvite programe odlaganja, pa kaže, da
od začetne odločitve do izvedbe odlagališča preteče vsaj nekaj deset let.
Faza raziskav in
razvoja teče skozi celotno obdobje razvoja odlagalnega sistema do končnega zaprtja. Za končni
izbor in potrditev lokacije so države, ki so to fazo že izpeljale, potrebovale od 10-20 let. Po
izgradnji bodo odlagališča različno dolgo obratovala, od nekaj let do nekaj deset let, odvisno od
razmer in števila jedrskih objektov v posamezni državi. Tudi obdobje zapiranja odlagališča bo
odvisno od izbrane tehnične izvedbe odlagališča in specifičnosti posameznega programa
odlaganja.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 7/32
Raziskave&razvoj
Četudi vsi nacionalni programi vključujejo tudi R&R, se obseg raziskav
in sredstev, ki jih
posamezne države namenjajo razvoju odlagalnega sistema, močno razlikuje. Večje, bolj razvite
države z večjim jedrskim programom, ki opravljajo pionirsko delo na področju odlaganja,
namenjajo temu več sredstev, manjše države z omejenimi možnostmi so bolj skromne in se bolj
ali manj opirajo na izsledke in ugotovitve drugih.
Izbor in ovrednotenje lokacije
Izbor lokacije zavisi od postopkov in specifičnosti posamezne države. Izkušnje kažejo, da so bolj
uspešni postopki, ki so zgrajeni na demokratičnih načelih. Običajno države v prvem koraku
izberejo nekaj potencialnih lokacij, ki izpolnjujejo grobe tehnične zahteve.
Ustreznost
posamezne lokacije je potrebno nato dokazati z raziskavami na sami lokaciji (karakterizacija
lokacije), tako na površini kot pod zemljo.
Postopek izbora lokacije lahko predvideva
karakterizacijo ene ali več potencialnih lokacij. Ker pa stroški teh raziskav niso majhni, programi
običajno pedvidevajo le karakterizacijo ene ali največ dveh lokacij.
Načrtovanje in izgradnja odlagališča
Koncept odlagalnega sistema poleg odlagališča vključuje tudi obrat za pakiranje oziroma
pripravo goriva za odlaganje (encapsulation plant), v katerem bodo izrabljeno gorivo zavarili v
posebne kovinske vsebnike (canisters). Ti obrati so običajno predvideni ali na lokaciji skladišča
ali na lokaciji odlagališča. Vsa doslej zasnovana odlagališča sestoje iz sistema podzemnih
tunelov in večjih dvoran na globini od 500 do1000 m z navpičnim ali poševnim dostopom in
pomožnih objektov na površini. Za izvedbo odlagališča so primerna različna geološka okolja.
Finci in Švedi načrtujejo odlagališče IJG v granitu, v Belgiji, Franciji in Švici pa so bolj naklonjeni
glinam. Že obratujoče odlagališče za dolgožive odpadke (tudi iz vojaškega programa) WIPP v
Novi Mehiki v ZDA pa je zgrajeno v solnem čoku. Zaradi različnih tehnik izkopavanja, ojačevanja
podzemnih objektov in vzdrževanja odlagališča zahtevajo različni mediji različne koncepte
odlagališča, kar se odraža tudi na ocenah stroškov odlaganja. Po dosedanjih podatkih je
najcenejše odlaganje v soli, najdražje pa v glinah. V grobem pa lahko za potrebe načrtovanja in
ocenjevanja stroškov odlagališča ločimo dva osnovna koncepta odlagališča: odlagališče v trdi
kamnini in odlagališče v sedimentnih kamninah. Kljub razlikam v ceni izvedbe podzemnega
odlagalnega objekta v enem in drugem mediju pa so nadaljnje simulacije pokazale (ref [4.6]),
da je vpliv na celotne stroške le nekaj %.
Obratovanje
V fazi obratovanja je potrebno izrabljeno gorivo zapakirati v vsebnike in zavariti, jih prenesti v
podzemne odlagalne objekte in jih odložiti v predvidena mesta v odlagalnih rovih. Ko je
posamezen odlagalni rov zapolnjen, ga je potrebno zapolniti s polnilnim materialom in zapreti.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 8/32
Obratovalna obdobja odlagališč so lahko različna, odvisno od potreb posamezne države.
Koncepti večjih odlagališč, ki bodo predvidoma obratovala dalj časa, predvidevajo postopno
gradnjo podzemnih objektov skladno s potrebami, ki bo potekala vzporedno s polnjenjem
odlagališča. Medtem ko se bo en del odlagališča že polnil z odpadki, bo drugi del šele v
izgradnji.
Zaprtje odlagališča
Po končanem obratovalnem obdobju je potrebno vse tunele, podzemne galerije in dostopne
jaški do odlagališča zapolniti in zapreti ter radiološko očistiti, razgraditi in odstraniti vse
nadzemne objekte. Monitoring odlagališča zavisi od zakonodajnih zahtev posamezne države.
1.2.5 Mednarodno odlagališče
Zaradi visokih stroškov razvoja odlagališča za izrabljeno gorivo je verjetno, da ne bodo vse
jedrske države gradile lastnih odlagališč. Predvsem države z manjšimi jedrskimi programi upajo,
da se bo vzporedno z nacionalnimi odlagališči razvila tudi ponudba t.i. »mednarodnih« ali
skupinskih odlagališč.
Do odlagališča, v katerem bi bili odloženi odpadki iz več držav, lahko pripeljejo različne
okoliščine. Motiv za to je lahko povsem ekonomski, pomembno vlogo pa bi lahko igrali tudi
varnostni in ekološki vidiki. Z današnje perspektive se zdijo verjetni trije scenariji razvoja
skupinskega odlagališča (ref. [4.3], [4.4]):
I. scenarij: Sodelovanje skupine držav
V javnosti najbolj poznan koncept skupinskega odlagališča temelji na sodelovanju skupine
držav. Več držav se združi in dogovori, da bodo zgradile skupno odlagališče v eni od držav iz
skupine. Če so to države iz istega geografskega področja, potem lahko odlagališče imenujemo
tudi regionalno odlagališče, če so države iz geografsko različnih območij, potem govorimo o
večnacionalnem odlagališču.
Narava dogovora je lahko različna. Za sodelovanje se lahko odločijo industrijsko visoko razvite
države z močnim jedrskim programov, ki v sodelovanju vidijo možnost cenejšega odlaganja za
vse sodelujoče, ali pa države z majhnimi količinami radioaktivnih odpadkov, ki le s sodelovanjem
in združitvijo potencialov lahko zagotovijo razvoj potrebne tehnologije in infrastrukture za
odlaganje.
Kljub številnim pozitivnim vidikom kot so delitev finančnega bremena, združitev strokovnega in
tehničnega potenciala,.. je ta scenarij lahko uspešen le, če skupini držav uspe najti državo
gostiteljico, ki je pripravljena sprejeti odlagališče. Dosedanje izkušnje ne vlivajo pretiranega
optimizma za razvoj takega scenarija. Primer iskanja lokacij za odlagališča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov po podobnem scenariju je pred leti v ZDA žalostno propadel.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 9/32
II. scenarij: Nadgradnja nacionalnega odlagališča
Precej bolj verjeten scenarij odlagališča za več držav izhaja iz predpostavke, da se bo katera od
držav z obratujočim nacionalnim odlagališčem za visoko radioaktivne odpadke v kasnejši fazi
odločila, da v odlagališče za ustrezno plačilo sprejme tudi tuje odpadke, ki izpolnjujejo pogoje
za sprejem. Motiv za tako odločitev je lahko povsem poslovne narave - z odlagališčem tudi
zaslužiti, odločitev je lahko pogojena s potrebo po znižanju lastnih stroškov ali željo po večji
varnosti z zagotovitvijo možnosti odlaganja tudi sosednjim državam. Država, ki se odloči za tako
ponudbo, mora imeti razvito strokovno bazo in vso potrebno infrastrukturo za upravljanje in
nadzor odlagališča. Ta scenarij tudi ne vodi do pravega »skupinskega« odlagališča, saj bo tako
odlagališče še naprej ostalo nacionalno odlagališče, le odloženi odpadki bodo mešanega izvora.
III. scenarij: Mednarodno ali nadnacionalno odlagališče
Scenarij, ki edini upravičuje rabo izraza »mednarodno« odlagališče, predvideva, da bi
odlagališče upravljala neka mednarodna oziroma nadnacionalna organizacija. Po mnenju
nekaterih naj bi to povečalo sprejemljivost odlagališča, drugi se predvsem sprašujejo, kdo bi v
takem primeru izvajal mednarodni nadzor. Država gostiteljica bi se morala odpovedati
suverenosti nad delom ozemlja, kjer bi stalo tako odlagališče. Čeprav odpoved suverenosti za
posebne namene ni tako izjemna, se za primer odlagališča, ki je politično še vedno občutljiva
tema, to ne zdi verjetno.
Od naštetih scenarijev skupinskega odlagališča se z današnje perspektive zdi najbolj verjeten
scenarij nadgradnje nacionalnega odlagališča. V to katerijo bi lahko uvrstili ponudbo Rusije za
uvoz in predelavo (in odlaganje) izrabljenega goriva iz drugih držav. Drugih konkretnih ponudb
na mednarodnem ali regionalnem nivoju trenutno ni (pobuda Kazahstana je zastala, pa tudi
sicer se je nanašala le na nizko in srednje radioaktivne odpadke) . Obstaja nekaj pobud o
sodelovanju med državami (združenje Arius, raziskovalni projekt SAPIERR v okviru 6.
raziskovalnega programa EU, pobude za delavnice,...), a bolj odločnih korakov ni zaznati.
1.2.6 Metodologija ocenjevanja stroškov odlaganja
Ker odlaganje izrabljenega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov v praksi še ne
poteka, dejanskih cen odlaganja za različne primere ni mogoče podati. Obstajajo le bolj ali manj
zanesljive ocene stroškov odlaganja, odvisno od stopnje razvoja posameznega programa
odlaganja.
Faktorji, ki vplivajo na ceno odlaganja
Poleg velikosti jedrskega programa in posledično količine odpadkov, ki jih je potrebno odložiti,
na ceno odlaganja vpliva še vrsta drugih dejavnikov, nekateri so strateške narave, drugi so
povsem tehnični.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 10/32
Na ceno odlaganja vpliva izbira med predelavo goriva in direktnim odlaganjem, izbira
geološkega okolja za odlagališče, izbira sistema umetnih pregrad, izbira tehnologije odlaganja in
pakiranja odpadkov oziroma izrabljenega goriva, pa tudi odločitev, kdaj bomo zgradili
odlagališče, koliko časa bo obratovalo in kdaj ga bomo zaprli. Na ceno seveda vplivajo tudi
povsem ne-tehnični faktorji. Družbeni, politični in ekonomski vidiki imajo velik pomen pri izbiri
lokacije, nedvomno pa vplivajo tudi na strategijo dolgoročnega ravnanja z radioaktivnimi
odpadki. Pri oceni stroškov odlaganja je te vplive najtežje ovrednotiti. Običajno se upoštevajo
preko dodatnih faktorjev tveganja.
Način ocenjevanja stroškov
Kljub različnim pristopom pri ocenjevanju stroškov odlaganja večina metodologij stroške
razgradi na sledeče elemente (ref. [4.5]):
−
raziskave in razvoj,
−
izbira in ovrednotenje lokacije,
−
načrtovanje in izgradnja,
−
obratovanje,
−
razgradnja in zapiranje.
Stroški se ocenjujejo po korakih:
−
V prvem koraku je potrebno definirati odlagalni sistem: količino odpadkov, način
odlaganja in osnovne dele odlagalnega sistema (obrati, zgradbe, postopki, naprave,
oprema,...).
−
V naslednjem koraku je potrebno vse objekte, naprave in aktivnosti med gradnjo,
obratovanjem in razgradnjo opisati dovolj podrobno, da je na podlagi teh informacij
možno oceniti stroške.
−
V tretjem koraku zberemo vse podatke o cenah in stroških posameznih postavk in o
njihovi časovni porazdelitvi, da dobimo oceno celotnih stroškov odlaganja in časovno
porazdelitev teh stroškov.
−
Ker pri ocenjevanju stroškov odlaganja izrabljenega jedrskega goriva ali visoko
radioaktivnih odpadkov ni mogoče izhajati iz že obstoječih izkušenj, je v oceni stroškov
pomembno identificirati elemente in postavke z
največjo negotovostjo in tiste, ki
vnašajo v sistem in v oceno določena tveganja. Za te elemente/postavke je potrebno
predvideti dodatna sredstva za nepredvidene izdatke in jih všteti v celotne stroške.
−
S finančnimi instrumenti izračunati stroške odlaganja.
V prvih korakih se načini ocenjevanja stroškov med državami ne razlikujejo bistveno, razlike pa
so pri uporabi finančnih instrumentov.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 11/32
1.2.7 Primerjava stroškov različnih rešitev
Primerjava stroškov dolgoročnega ravnanja in odlaganja po državah je težavna in mnogokrat
tudi zavajajoča. Najbolj očitni razlogi za to so:
•
Metodologija ocenjevanja ni povsem znana, ocene stroškov obsegajo različne elemente
(npr. vodenje projektov, različen obseg R&R, upravne zahteve, odnosi z javnostmi,
nadomestila lokalnim skupnostim, nepredvideni stroški ipd.). Običajno o tem ni na voljo
zadostnih podatkov, da bi lahko brez zadržkov primerjali različne ocene.
•
Ocene izvirajo iz različnih obdobij in so podane v različnih denarnih enotah. Pretvorba
cen v isto valuto in na isti datum ni povsem trivialna.
•
Ocene so podane na različne načine: stroški so včasih nediskontirani, četudi bodo
nastali šele v daljnji prihodnosti, včasih je izračunana sedanja vrednost investicij.
Zavedajoč se teh problemov so podatki o cenah odlaganja v različnih dražavah, zbrani v tabeli
4.2, opremljeni tudi s podatkom, kdaj je bila ocena izdelana. Pretvorba v EUR je bila izvedena
brez upoštevanja inflacije s tečajem z dne 31. december 2002.
Tabela 4.2: Ocena stroškov odlaganja po državah v mio EUR (vir: ref. [4.6],
[4.7]).
Država
(leto izdelave
ocene)
Belgija
Količina
IJG (t)
4.320
R&R
1501
Izbira
Izgradnj
Obrato-
Zapiranj
V
lokacije
a
vanje
e
celoti
-
-
-
-
≤1.70
(1997)
Kanada
Cena/
t
≤0.39
0
95.000
540
1.738
1.234
3.297
787
7.597
0.081
3.724
181
28,4
260
797,9
10,3
1.278
0.34
2.600
208
229
538
50
1025
0.39
1.300
25
152,3
580
323
121
1.202
1.19
54.000
909
1.915
7.953
5.983
684
17.44
0.32
(1991)
Češka
(1999)
Finska
(2000)
Madžarska
(2000)
Japonska
(2001)
Slovaška
5
2.500
202
-
496
657
80
1.435
0.58
(2000)
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Država
(leto izdelave
ocene)
Švedska
Količina
IJG (t)
R&R
Modul 4 Str. 12/32
Cena/
Izbira
Izgradnj
Obrato-
Zapiranj
V
lokacije
a
vanje
e
celoti
-
2.910
0.32
279
2.721
0.90
40.30
0.57
9.000
-
-
2.052
3.000
-
558
767
1.116
70.000
-
6.528
16.549
17.224
t
(2001)
Švica
(2001)
ZDA
(2000)
1
1
– do vključno leta 2000
Kljub pomanjkljivostim in nepopolnim podatkom v tabeli lahko iz nje razberemo razpon cen
odlaganja. Cena odlaganja na enoto odpadkov variira od 80.000 EUR/t do 1.200.000 EUR/t
(enota mase nanaša se na kovinski uran). Četudi stroški odlagališča naraščajo z njegovo
velikostjo, pa cena odlaganja na enoto pada s količino odpadkov, ki bodo v odlagališču odloženi.
Ekonomija obsega velja tudi pri odlaganju radioaktivnih odpadkov. Nižje cene po enoti
odpadkov bodo dosegle države, ki imajo večjo količino odpadkov.
2
Referenčni scenarij: razvoj lastnega odlagališča
Izbira referenčnega scenarija
Ne v Sloveniji ne na Hrvaškem doslej vprašanje odlaganja izrabljenega jedrskega goriva ni bilo
obdelano. V ospredju je bilo predvsem odlagališče nizko in srednje radioktivnih odpadkov,
razvoj programa odlaganja IJG zaradi sprejete strategije ravnanja z IJG in VRAO, ki odločitev o
tem prelaga na leto 2020, ni bil med prednostnimi nalogami.
Prvi in doslej edini dokument, v katerem je podana ocena stroškov odlaganja izrabljenega
jedrskega goriva iz NEK, je Plan razgradnje NEK (ref. [4.2]). Zaradi nepopolnih vhodnih
podatkov ocena stroškov odlaganja IJG ne zajema vseh elementov, ki vplivajo na ceno, zato je
zahtevana nova ocena stroškov.
Ker lastnega sistema odlaganja še nismo razvili, smo za oceno stroškov razvoja in izgradnje
lastnega odlagališča za IJG privzeli švedski model odlaganja v trdi kamnini in njihov način
ocenjevanja stroškov (ref. [4.8]). Odločitev lahko utemeljimo s sledečimi dejstvi:
•
Švedska ima najbolj razvit sistem odlaganja. Enak model odlaganja je privzela tudi
Finska (ref. [4.9]), ki bo v Evropi kot prva država zgradila svoje odlagališče za IJG.
•
Švedska ima izpopolnjeno metodologijo ocenjevanja stroškov z dobro definiranimi
elementi.
Izbrani model ali sistem odlaganja izrabljenega jedrskega goriva imenujemo referenčni scenarij.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 13/32
Izhodišča
1. Privzeto je neposredno odlaganje izrabljenega goriva (brez predelave goriva).
2. Odlagališče bo zgrajeno v trdi kamnini na globini 500 m. Koncept odlagališča in
celotnega odlagalnega sistema je povzet po švedskem konceptu KBS-3, ki ga je razvila
švedska agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki SKB.
3. Količina izrabljenega jedrskega goriva, ki bo nastala do konca projektirane življenske
dobe jedrske elektrarne Krško, je ocenjena
na osnovi privzetega bodočega 18-
mesečnega gorivnega cikla.
4. V odlagališče bo odloženih 1531±20 gorivnih svežnjev ali 620 ton kovinskega urana. V
odlagališče bo odložena tudi manjša količina VRAO, ki bodo nastali ob razgradnji NEK
(~16 m3).
5. Skladno s postavljenimi zahtevami je referenčni scenarij obdelan v dveh variantah:
a. Varianta 1: odlagališče začne obratovati leta 2030. Izrabljeno gorivo je do tedaj
skladiščeno v bazenu NEK.
b. Varianta 2: odlagališče začne obratovati leta 2050. Izrabljeno gorivo je do tedaj
suho skladiščeno.
Lastnosti geološkega okolja
Referenčni scenarij je izdelan za generično lokacijo v trdni kamnini Kjer je bilo potrebno, so bile
privzete lastnosti magmatskih in metamorfnih kamnin pri nas.
Tabela 4.3 Lastnosti geološkega okolja
Lastnosti kamnine
Ocenjene vrednosti
kamnina
Diorit, gnajs, sljudni skrilavec, amfibolit, filit
Toplotna prevodnost
2,6 – 2,8 W/m/K
Temperaturni gradient
10C/33 m
Začetna temperatura na referenčni globini
cca 230C
Toplotna kapaciteta kamnine
2,2 MJ/m3
Modul elastičnosti
5-50 GPa
Modul deformacije
0,8-5 GPa
Enoosna tlačna trdnost
10-100 MPa
Poissonov koeficient
0,2-0,3
Permeabilnost vode
10-7 – 10-9 m/s, znotraj prelomov 10-4 – 10-7 m/s
4.2 Opis referenčnega scenarija
Referenčni scenarij (ref. [4.10]) zajema le tiste elemente, ki so neposredno povezani z
odlaganjem. Ne vključuje ravnanja z izrabljenim gorivom pred odlaganjem (le-to je obdelano v
poglavju o razgradnji) in ne zajema posegov v infrastrukturo izven lokacije odlagališča.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 14/32
Priprava goriva za odlaganje
Vsebniki1
Izrabljeno gorivo bo za odlaganje pripravljeno po švedskem modelu [4.10]. Gorivni elementi
bodo vloženi v masivne kovinske vsebnike, izdelane iz bakra in jekla, in zavarjeni. Vsebnik je
valjaste oblike s premerom 1 m in višino skoraj 5 m. Protikorozijski bakreni plašč je debel 5 cm.
Znotraj plašča je za konstrukcijsko ojačitev jeklena košara, v katero lahko vložimo do štiri
gorivne svežnje tipa PWR. Teža polnega vsebnika je okrog 25 t.
Dejanska količina vloženega goriva zavisi od stopnje ohlajenosti gorivnih elementov oziroma od
zaostale toplote, ki jo ob vložitvi gorivni elementi oddajajo. Po vložitvi gorivnih elementov v
vsebnike temperatura na zunanji površini vsebnika ne sme preseči 100 0C. Dejansko se zaradi
predvidenih odstopanj lastnosti geološkega okolja in zaradi možnega pojava reže okrog
vsebnika omejitev postavlja strožje, na 800C ali 900C (ref. [4.11], [4.12], [4.13]). Ob privzetih
lastnostih kamnine (začetna temperatura kamnine med 23 0C, toplotna prevodnost 2,6 – 2,8
W/m/K) je ta zahteva izpolnjena, če moč na vsebnik omejimo na 1600 W in izberemo ustrezen
razmik med posameznimi odloženimi vsebniki.
Slika 4.2. Bakreni vsebnik z jekleno košaro.
1
Ang. canisters
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 15/32
Nabava vsebnikov
Po referenčnem scenariju ni predvidena samostojna izdelava vsebnikov, ampak nakup pri tujem
proizvajalcu. Količina potrebnih vsebnikov je ocenjena na podlagi izračunane zaostale toplote
izrabljenih gorivnih elementov iz dosedanjih gorivnih ciklov in ocenjene zaostale toplote iz
gorivnih elementov, ki bodo nastali v prihodnjih gorivnih ciklih. Zaostala toplota izrabljenih
gorivnih elementov v letu 2032 in v letu 2052 je prikazana v tabeli 4.4.
Tabela 4.4 Zaostala toplota izrabljenih gorivnih elementov iz NEK v letu
2032 in 2052 (vir: NEK, ref [4.14]).
Zaostala toplota
Varianta 1
Varianta 2
[W/element]
Št. elementov
Št. Elementov
300 – 350
-
460
350 – 400
115
345
400 – 450
125
220
450 – 500
285
215
500 – 550
140
170
550 – 600
150
121
600 – 650
108
-
650 – 700
56
-
700 – 750
52
-
750 – 800
55
-
800 – 850
52
-
850 – 900
56
-
900 – 950
52
-
950 – 1000
56
-
1000 – 1100
52
-
1100 - 1200
56
-
1200 - 1300
-
-
1300 - 1400
121
-
Iz navedene tabele je razvidno, da je leta 2032 izrabljeno gorivo še zelo »vroče«. 230 gorivnih
elementov še vedno oddaja več kot 1 kW in le 115 elementov ima manj kot 400 W. S tako
vročimi elementi ni mogoče polno izkoristiti vsebnikov in hkrati ne preseči toplotne omejitve
1600 W. V vsebnike lahko damo največ 3 gorivne elemente, večinoma pa le po dva. Šele po
letu 2050 zaostala toplota gorivnih elementov pade pod 600 W, zato je polnjenje vsebnikov
lahko optimalnejše. Potrebno število vsebnikov za obe varianti referenčnega je:
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
varianta 1
710 vsebnikov
varianta 2
420 vsebnikov
Modul 4 Str. 16/32
Nekaj 10 vsebnikov je ob nabavi potrebno predvideti tudi za testne namene (tehnologija
varjenja). Za prvo varianto – odlagališče 2030 – predvidimo nakup 750 vsebnikov, za drugo
varianto – odlagališče 2050 – pa nakup 450 vsebnikov. Nakup je predviden po stopnjah.
Celoten nakup bi bil izveden v osmih oziroma sedmih letih, prva pošiljka vsebnikov pa je
predvidena dve leti pred začetkom obratovanja odlagališča.
Pakiranje v vsebnike2
Pakiranje gorivnih elementov v vsebnike je predvideno v namenski zgradbi na lokaciji
odlagališča. Zgradba bo obsegala enoto za sprejem transportnih kontejnerjev in pakiranje
izrabljenega goriva v vsebnike, enoto za odpremo in prevoz vsebnikov v podzemni del
odlagališča, prostore za osebje in pomožne prostore in sisteme.
Kapaciteta pakirnice je 200 vsebnikov letno. Z obratovanjem naj bi začela 1 leto pred začetkom
obratovanja globinskega odlagališča. Celotno obratovalno obdobje zavisi od števila vsebnikov, ki
jih je potrebno napolniti in zavariti. Po dveh letih poskusnega obratovanja, usposabljanja osebja
in testnega varjenja nekaj 10 vsebnikov bi v naslednjih šestih oziroma štirih letih izvedli
pakiranje vseh gorivnih elementov z dinamiko, opisano v spodnji tabeli.
Tabela 4.5 Dinamika pakiranja IJG
Obratovanje
Dinamika pakiranja
Dinamika pakiranja
Odlaganje po 2030
Odlaganje po 2050
1. leto
Poskusno obratovanje
Poskusno obratovanje
2. leto
Poskusno obratovanje
Poskusno obratovanje
3. leto
50 vsebnikov
50 vsebnikov
4. leto
100 vsebnikov
100 vsebnikov
5. leto
100 vsebnikov
120 vsebnikov
6. leto
150 vsebnikov
150 vsebnikov
7. leto
150 vsebnikov
-
8. leto
150 vsebnikov
-
Po končanem obratovalnem obdobju bo zgradba za pakiranje razgrajena, kontanimirani deli pa
ustrezno obdelani kot radioaktivni odpadki. Pričakovane količine radioaktivnih odpadkov so
majhne. Celotna razgradnja naj bi bila končana v treh letih.
2
Ang. encapsulation
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 17/32
Odlagališče
Globinsko odlagališče ima vrsto pogonskih, vzdrževalnih in pomožnih zgradb na površini, brez
katerih obratovanje odlagališča pod zemljo ne bi bilo mogoče. Nadzemni del odlagališča je z
jaški in vpadnikom povezan s podzemnim delom. Po švedski metodologiji se k stroškom
nadzemnega dela odlagališča štejejo tudi stroški izbora in karakterizacije lokacije.
Izbor in ovrednotenje lokacije
V referenčnem scenariju privzamemo, da bo lokacija izbrana v 6 letih, v nadaljnjih 7 letih pa
izvedena še njena karakterizacija.
Nadzemni del odlagališča
V referenčnem scenariju nadzemni del odlagališča obsega:
−
glavno tehnološko zgradbo,
−
skladišče,
−
garažo,
−
zgradbe za vzdrževalna dela in servisne dejavnosti,
−
ventilacijsko zgradbo,
−
obrat za kompaktiranje bentonita in pripravo materiala za zasipavanje,
−
poslovno zgradbo in delavnico ter
−
informacijski center
−
deponijo izkopanega materiala.
Podzemni del odlagališča
Podzemni del odlagališča je predviden na globini 500 m. Sestoji iz dveh območij: osrednjega
oskrbovalnega območja in območja za odlaganje [4.10], Dostop do podzemnega dela
odlagališča je možen po več poteh: za osebje z dvigalom po vertikalnem jašku, za tovor po
spiralnem vpadniku z 10 % naklonom in krivinskim radijem vsaj 15 m, da je možen tudi
transport daljših tovorov. Dolžina vpadnika je 5 km, širina 10 m in višina 7 m. Jašek za osebje
ima notranji premer 5 m. V njem sta nameščena dva dvigala, večje je za osebje in manjše
tovore, manjše dvigalo pa za zasilen izhod. Po njem teče tudi zajem zraka za ventilacijski
sistem. Odlagališče je opremljeno tudi z ventilacijskim jaškom premera 3 m za odvod zraka, po
katerem je tudi možen zasilen izhod.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 18/32
Slika 4.3 Podzemni del globinskega odlagališča za izrabljeno jedrsko gorivo
(varianta 1).
Dostopne poti so speljane do osrednjega oskrbovalnega območja z objekti za različne servisne
dejavnosti, ki je locirano direktno pod tehnološko zgradbo na površini. Dimenzije oskrbovalnega
območja so 190 m x 100 m, poleg osrednje postaje ob jašku pa obsega še štiri podzemne hale
dolžine 60 m, širine 12 m in višine 10 m. Opremljeno je za sprejem in razkladanje vsebnikov iz
transportnih kontejnerjev in njihovo odpremo do odlagalnih rovov, za sprejem, skladiščenje in
odpremo bentonitnih blokov in druge opreme. Poleg tega obsega še delavnico s potrebno
opremo za vzdrževanje podzemnih prostorov, prostor za garažiranje vozil, skladišče, pomožne
prostore ter drenažni jašek.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 19/32
Slika 4.4 Podzemni del globinskega odlagališča za izrabljeno jedrsko gorivo
(varianta 2).
S krožno potjo je oskrbovalno območje povezano z odlagalnim območjem, ki sestoji iz dveh polj
vzporednih odlagalnih rovov, ki so v medsebojnem razmiku 40 m. Vsebniki so odloženi v vrtine
premera 1,8 m, ki so izvrtane na dnu odlagalnih rovov, in obdani s 35 cm debelo oblogo iz
bentonita, kot je prikazano na Sliki 4.4. V vsaki vrtini je odložen en vsebnik, vsak rov pa ima 21
vrtin, ki so v referenčnem scenariju medsebojno oddaljene 9 m. Medsebojna razdalja je bila
ocenjena na osnovi termične analize za Aberg (ref [4.11]), ki ima primerljivo toplotno
prevodnost in z robnim pogojem 900C na površini vsebnika. Celotna dolžina odlagalnega rova je
208 m.
Število odlagalnih rovov v odlagalnem območju zavisi od števila vsebnikov, ki jih je potrebno
odložiti. Pri varianti 1 je predvidenih 34 odlagalnih rovov (celotna kapaciteta 714 vsebnikov), pri
varianti 2 pa 20 odlagalnih rovov (celotna kapaciteta 420 vsebnikov).
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 20/32
Slika 4.5 Odlaganje vsebnikov v vrtine v odlagalnih rovih.
Odlagališče bo obratovalo 7 (začetek obratovanja 2030) oziroma 5 let (začetek obratovanja
2050). Odlaganje goriva se bo začelo drugo leto obratovanja. V šestih oziroma štirih letih bodo
odloženi vsi vsebniki (710 oziroma 420). Dinamika odlaganja bo enaka kot pri pakiranju gorivnih
elementov v vsebnike.
Zasipavanje rovov po končanem odlaganju bo potekalo sprotno. Za zasipavanje bo uporabljena
mešanica bentonita in peska v razmerju 15/85. Zasipavanje celotnega odlagalnega območja bo
končano 1 leto po koncu obratovanja odlagališča.
Terminski načrt
V terminskem načrtu referenčnega scenarija za varianto 1 je skladno z zahtevo začetek
obratovanja odlagališča predviden leta 2030. Da bi to dosegli, je pred letom 2030 potrebno
izvesti vrsto aktivnosti. Po terminskem načrtu se prve aktivnosti začnejo že 2010, vse dejavnosti
v zvezi z odlaganjem pa se zaključijo 2041. Odlaganje goriva se začne leta 2031 in traja
vključno do 2036.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 21/32
Terminski načrt za varianto 2 predpostavi, da začne odlagališče obratovati leta 2050. V tem
primeru se prve aktivnosti začnejo leta 2030, obratovanje odlagališča in pakirnice je za dve leti
krajše kot v prvi varianti, vse aktivnosti pa se zaključijo leta 2059.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 22/32
Terminski načrt izgradnje globinskega odlagališča po referenčnem scenariju
nakup vsebnikov
investicija
Pakirnica goriva
obratovanje & vzdrževanje
razgradnja
Odlagališče - nadzemni
objekti
dostopna pot
investicija
obratovanje & vzdrževanje
zasipavanje & razgradnja
-
oskrbovalno območje
Odlagališče - odlagalno
območje
obratovanje & vzdrževanje
razgradnja
Odlagališče - jaški in
Odlagališče
investicija
investicija
obratovanje & vzdrževanje
zasipavanje
investicija
obratovanje & vzdrževanje
zasipavanje
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
2045
2040
2035
2030
izbor in potrditev lokacije
2025
Odlagališče
2020
Opis aktivnosti
2015
Objekt/aktivnost
2010
Varianta 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 23/32
Terminski načrt izgradnje globinskega odlagališča po referenčnem scenariju
nakup vsebnikov
investicija
Pakirnica goriva
obratovanje & vzdrževanje
razgradnja
Odlagališče - nadzemni
objekti
dostopna pot
investicija
obratovanje & vzdrževanje
Zasipavanje & razgradnja
-
oskrbovalno območje
Odlagališče - odlagalno
območje
obratovanje & vzdrževanje
razgradnja
Odlagališče - jaški in
Odlagališče
investicija
investicija
obratovanje & vzdrževanje
Zasipavanje & razgradnja
investicija
obratovanje & vzdrževanje
Zasipavanje & razgradnja
Slika 4.6 Obe varianti termisnkega načrta
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
2075
2060
2055
izbor in potrditev lokacije
2050
Odlagališče
2045
Opis aktivnosti
2040
Objekt/aktivnost
2035
2030
Varianta 2
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.1
Modul 4 Str. 24/32
Ocena stroškov referenčnega scenarija
Ocena stroškov referenčnega scenarija je izdelana po švedski metodologiji (ref. [4.8]). Za oceno
stroškov je bil sistem delno prirejen našim razmeram (zahteve glede rokov, količina in vrsta odpadkov,
kapaciteta odlagališča, cena dela), stroški vsebnikov in pakirnice odgovarjajoče kapacitete pa so
izračunani po švedskih cenah. Celoten projekt globinskega odlagališča je razdeljen na posamezne
objekte in dejavnosti
−
pakirnica
−
nadzemni del odlagališča in
−
podzemni del odlagališča skupaj z dostopnimi potmi.
Za vsako tako postavko so ocenjeni investicijski stroški, ki obsegajo stroške do obratovalne faze,
obratovalni stroški in stroški zasipavanja in razgradnje. Pod postavko drugi stroški so ocenjeni še
stroški izbora in karakterizacije lokacije, stroški monitoringa in nadomestila lokalni skupnosti. Davek na
dodano vrednost v stroških ni vključen. Zaradi negotovosti nekaterih vhodnih podatkov,
številnih
predpostavk, na katerih sloni ocena, časovne odmaknjenosti večine aktivnosti in dejstva, da ocena ni
izdelana na podlagi vnaprej pripravljenega projekta, je k oceni dodana še postavka »nepredvideni
stroški« v višini 30 % vsote.
Tabela 4.6 Ocena stroškov razvoja globinskega odlagališča (referenčni scenarij)
brez davka na dodano vrednost.
Varianta 1
Varianta 2
Odlagališče 2030
Odlagališče 2050
000 EUR
000 EUR
207.224
191.200
1.300
1.300
0
0
Pakirnica
81.190
81.190
Odlagališče – nadzemni objekti z opremo
37.435
37.434
Odlagališče – podzemni objekti z opremo
87.299
71.276
28.189
20.515
1.792
1.792
Odlagališče – nadzemni objekti
827
827
Odlagališče – podzemni objekti
981
857
24.589
17.039
INVESTICIJSKI STROŠKI
Infrastruktura izven lokacije
Transport
ZASIPAVANJE & RAZGRADNJA
Pakirnica
Zasipavanje
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 25/32
Varianta 1
Varianta 2
Odlagališče 2030
Odlagališče 2050
000 EUR
000 EUR
98.992
62.375
Pakirnica
69.625
42.375
Odlagališče
29.367
20.000
124.400
117.988
4.800
4.000
Izbor in karakterizacija lokacije, R&R
82.000
82.000
Stroški nadomestila
37.600
31.988
NEPREDVIDENI STROŠKI 30 %
137.642
117.624
SKUPAJ
596.447
509.703
STROŠKI OBRATOVANJA
DRUGI STROŠKI
Monitoring
V tej oceni niso zajeti stroški skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva pred odložitvijo niti stroški
transporta goriva.
Ti stroški so vključeni v stroške razgradnje (Modul 5). Prav tako niso posebej
ocenjeni stroški raziskav in razvoja. Delno so ti stroški vključeni v postavki izbora in karakterizacije
lokacije.
Stroški nadomestila za omejeno rabo prostora so ocenjeni na osnovi slovenske Uredbe o merilih za
določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta (Uradni list
št. 134/2003), saj Hrvaška nadomestil za jedrske objekte nima definiranih. Po slovenski uredbi je za
odlagališče za izrabljeno jedrsko gorivo ali visoko radioaktivne odpadke nadomestilo določeno v višini
65 % osnove, ki znaša 4.317.000 EUR v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Za
nov jedrski objekt se plačevanje nadomestila začne v prvem letu po sprejemu programa priprave
lokacijskega načrta in sicer v višini 10 % osnove. V času obratovanja se plačuje polno nadomestilo.
Nadomestilo se plačuje tudi v času zapiranja in razgradnje (privzeta enaka višina kot v času
obratovanja) in se konča prvo leto po končani razgradnji.
Skladno z referenčnim scenarijem predpostavimo, da traja obdobje, v katerem je lokalna skupnost
upravičena do 10 % nadomestila, 14 let. Pri tem štejemo, da se začne nadomestilo plačevati takrat,
ko se začne karakterizacija lokacije. Po sedemletnem oziroma petletnem obratovalnem obdobju sledi
faza zapiranja in razgradnje, ki je končana v petih letih po končanem obratovanju odlagališča. Ob teh
predpostavkah so celotni stroški nadomestila izračunani v tabeli 6.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 26/32
Tabela 4.7. Stroški nadomestil za omejeno rabo prostora za globinsko odlagališče
IJG za referenčni scenarij.
Obdobje
Trajanje
Varianta 1
Varianta 2
(mio EUR)
(EUR)
Terenske raziskave in gradnja
14 let
3.928,47
3.928,47
Obratovanje
5 let
19.642,35
14.030.250
Zapiranje in razgradnja
8 let
14.030,25
14.030,25
37.601,07
31.988,97
Skupaj
Časovna porazdelitev stroškov odlaganja vključno s stroški nadomestil in nepredvidenih izdatkov je za
ove varianti prikazana v naslednjih diagramih. Stroški postopno rastejo od leta 2010 (varianta 1)
oziroma 2030 (varianta 2), ko se začnejo aktivnosti za izbiro ustrezne lokacije za odlagališče. Največji
skok dosežejo nekaj let pred začetkom obratovanja odlagališča, ko se začne izgradnja, nato pa hitro
padejo že med obratovanjem odlagališča, predvsem pa v času zapiranja in razgradnje.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 27/32
Časovna porazdelitev stroškov - varianta 1
80,00
70,00
60,00
mio EUR
50,00
40,00
30,00
20,00
10,00
20
10
20
11
20
12
20
13
20
14
20
15
20
16
20
17
20
18
20
19
20
20
20
21
20
22
20
23
20
24
20
25
20
26
20
27
20
28
20
29
20
30
20
31
20
32
20
33
20
34
20
35
20
36
20
37
20
38
20
39
20
40
20
41
20
42
20
43
0,00
Leto
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 28/32
Časovna porazdelitev stroškov -varianta 2
80,00
70,00
60,00
mio EUR
50,00
40,00
30,00
20,00
10,00
20
30
20
31
20
32
20
33
20
34
20
35
20
36
20
37
20
38
20
39
20
40
20
41
20
42
20
43
20
44
20
45
20
46
20
47
20
48
20
49
20
50
20
51
20
52
20
53
20
54
20
55
20
56
20
57
20
58
20
59
20
60
20
61
20
62
20
63
0,00
Leto
Slika 4.7 Obe varianti časovne porazdelitve stroškov
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
3
3.1
Modul 4 Str. 29/32
Alternativni scenarij: izvoz izrabljenega goriva
Možnost izvoza IJG v Rusijo
Julija 2001 je Ruska federacija (RF) sprejela paket treh zakonov, ki načeloma omogočajo uvoz
obsevanih gorivnih elementov iz jedrskih reaktorjev tujih držav v Rusko federacijo z namenov
začasnega shranjevanja in/ali predelave. S sprejemom teh zakonov je bila odpravljena
dotedanja prepoved uvoza obsevanega goriva tujega porekla v RF in določeno, da bo ravnanje
z obsevanim gorivom poslej predmet civilno-pravnih pogodb.
Podrobnosti o načinu uvoza izrabljenega jedrskega goriva iz jedrskih reaktorjev v Rusko
federacijo je določil odlok, ki ga je vlada RF izdala julija 2003. Odlok specificira pogoje, pod
katerimi ni zahtevano vračilo ostankov predelave goriva nazaj v državo dobaviteljico.
Zakonodaja določa, da se uvoz obsevanega goriva v RF izvaja po zunanjetrgovinskih pogodbah,
vendar je možen le, če ima osnovo v mednarodni pogodbi, sklenjeni med RF in državo
dobaviteljico. Za gorivo, ki ni ruskega porekla, je trajen izvoz IJG (brez vračila ostankov) v RF
možen le, če je v mednarodni pogodbi ali sporazumu med državo dobaviteljico in RF taka
možnost tudi opredeljena. Za izvajanje uvoza jedrskega goriva se je ruska stran tudi že
ustrezno organizirala in ustanovila podjetje Tenex, ki je pooblaščeno za izvajanje komercialnega
dela posla.
S spremembo zakonodaje je ruska stran izkazala jasen interes, da postane močan dejavnik na
področju dolgoročnega ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom. Zagotoviti želi celotno
infrastrukturo za ravnanje z jedrskim gorivom. Poleg predelave goriva in začasnega skladiščenja
ponuja tudi storitve najema (leasinga) svežega goriva za jedrske elektrarne, s čimer vsem
leasingojemalcem avtomatično zagotavlja tudi trajno rešitev za IJG. S ponujeno možnostjo
odlaganja IJG ne glede na izvor pa je zagotovo ponudila storitev, ki je aktualna in po kateri je
povpraševanje.
Kljub aktualnosti ponudbe obstajajo tudi zadržki. Ruska federacija še vedno ni ratificirala
Konvencije o varnem ravnanju z IJG in varnem ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Države
podpisnice te konvencije so se zavezale, da ne bodo izvažale goriva v države ne-podpisnice.
Prav tako Rusija še nima zagotovljene vse potrebne infrastrukture za izvedbo uvoza IJG. Za
gorivo ameriškega izvora pa poleg tega veljajo še določene omejitve. Brez ameriškega soglasja
(consent right) goriva ameriške izdelave ni mogoče predelati ali poslati s kakšnim drugim
namenov v drugo državo. A najnovejša dogajanja kažejo, da bo te zadržke mogoče odpraviti.
Tako ZDA kot EU zavzemajo spravljivejša stališča do možnosti izvoza IJG v Rusijo. Ostaja pa
seveda vprašanje cene izvoza in ekonomske upravičenosti.
Okvirna cena izvoza IJG v Rusijo se po dostopnih podatkih giblje med 1000 - 2000 USD/kg
urana. Končna cena zavisi od dogovora med RF in državo izvoznico. Več ugodnosti in nižje
cene lahko pričakujejo države, ki uporabljajo gorivo ruskega izvora. To sklepamo iz dogovora
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 4 Str. 30/32
med RF in Ukrajino, sklenjenega lansko leto, po katerem bo Ukrajina svoje gorivo izvozila po
ceni 372 USD/kg.
3.2
Izvoz goriva iz NEK
Možnost izvoza izrabljenega jedrskega goriva brez vračila ostankov predelave bi lahko bila tudi
trajna rešitev za IJG iz NEK.
V preteklih letih je Slovenija že imela nekaj preliminarnih razgovorov z ruskimi predstavniki. V
razgovorih, ki so bili zgolj poizvedovalne narave, so bile za uvoz IJG iz NE Krško ponujene
sledeče cene:
•
1000 USD/kg kovinskega urana za predelavo goriva ob vračilu visoko radioaktivnih
odpadkov iz predelave in
•
1500 USD/kg kovinskega urana za trajen izvoz IJG.
V ceno niso vključeni stroški prevoza. Nakup transportnih kontejnerjev, natovarjanje, prevoz in
zavarovanje za tveganja bremenijo naročnika. Po oceni naj bi ti stroški skupaj dosegli 7-10 %
stroškov izvoza.
Drugih podatkov o izvozu goriva ni na voljo. Niso poznani niti finančni pogoji izvoza ne tehnične
zahteve in možnosti. Stroške izvoza goriva v RF smo zato ocenili ob sledečih predpostavkah:
•
Odvoz goriva iz NEK se začne takoj po prenehanju obratovanja elektrarne in se izvede v
štirih pošiljkah v štirih letih, v vsaki pošiljki je enaka količina izrabljenega goriva.
•
Finančni dogovor za izvoz goriva vključuje delno plačilo vnaprej, ki zagotavlja izvedbo
izvoza in stalnost cene. Predvideno je plačilo v višini 150 mio EUR leta 2010, ko bi sicer
po scenariju 1 morali začeti z aktivnostmi za lastno odlagališče IJG.
•
Plačila preostalih sredstev sledijo dinamiki odvoza goriva (štirje obroki po 208 mio
EUR).
Pri tem smo upoštevali, da takoj po zaprtju elektrarne del goriva še ne bo dovolj ohlajen za
takojšen odvoz. Zadnji odvoz z elektrarne je zato predviden tri leta po zaustavitvi. Celotni
stroški so prikazani v tabeli 4.8.
Tabela 4.8: Ocena stroškov izvoza izrabljenega jedrskega goriva v RF.
Aktivnost
Cena
Strošek
Strošek
(mio USD)
(mio EUR)
Trajen izvoz (620 t)
1500 USD/kg
930
892,8
Prevoz, zavarovanje
7-10 % cene izvoza
65 – 93
62,5 – 89,3
995 – 1.023
955,3 – 982,1
Skupaj
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
3.3
Modul 4 Str. 31/32
Odprta vprašanja
V scenariju izvoza goriva v Rusijo je še vrsta odprtih vprašanj, ki bi jih bilo potrebno razrešiti, da
bi lahko možnost ocenili kot izvedljivo:
•
Slovenija nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o sodelovanju na področju
miroljubne uporabe jedrske energije, ki je zahtevan kot osnova za sklepanje
komercialne pogodbe za izvoz goriva. Med bivšo SFRJ in ZSSR je obstajal sporazum o
takem sodelovanju, vendar ne vsebuje člena, ki bi omogočil trajen izvoz. Za sklenitev
dogovora oziroma pogodbe o trajnem izvozu IJG v Rusko federacijo bi bilo treba najprej
doseči potrditev starega Sporazuma in ga nato ustrezno dopolniti.
•
Glede na dvolastništvo je potrebno razjasniti tudi vprašanje, ali mora enak postopek
izpeljati tudi Hrvaška. Ali lahko celotno količino IJG izvozi kar Slovenija ali vsaka lastnica
svojo polovico?
•
Ali za izvoz potrebujemo soglasje ZDA? Po navedbah US DOE je bivša Jugoslavija
sodila v skupino držav, za katere je odobritev ZDA potrebna.
•
Proučiti je potrebno tudi pravne vidike prenosa lastništva izrabljenega jedrskega goriva
in odgovornosti, povezane z lastništvom. Problem je bolj kompleksen, kot se zdi na prvi
pogled, saj je po eni strani IJG potencialen bodoči vir surovin, po drugi strani pa so
potencialna tveganja raztegnjena čez zelo dolga obdobja.
•
Ob razgradnji bo nastala tudi manjša količina
visoko radioaktivnih odpadkov in
dolgoživih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki ne bodo mogli biti odloženi v
odlagališču NSRAO. Ruska ponudba govori le o uvozu izrabljenega jedrskega goriva,
zato bi bilo treba to vprašanje raziskati. Dogovor o izvozu jedrskega goriva bi moral
vključevati tudi te odpadke.
4
Reference
[1]
Strategija ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom, MGD, 1996
[2]
Plan razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, MGD, 1996
[3]
Developing and implementing multinational reposotories: Infrastructural framework and
scenarios of co-operation, draft TECDOC, IAEA, Vienna 2003
[4]
I. Mele, Mednarodno odlagališče – realnost ali utvara?, Gospodarski vestnik, št. 45,
November 2003
[5]
The Cost of High-Level Waste Disposal in geological Repositories, NEA, OECD, 1993
[6]
Institutional framework for long term management of high level waste and/or spent
nuclear fuel, TECDOC 1323, IAEA, Vienna 2002
[7]
Charles McCombie, Slovenian Strategy for Disposal of Spent Fuel, ARAO-T 1123-1, 2004
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
[8]
Modul 4 Str. 32/32
Costs for management of the radioactive waste products from nuclear power production,
Plan 2003, Technical Report TR-03-11, SKB, 2003
[9]
Nuclear Waste Management of the Olkiluoto and Loviisa Power Plants: Programme for
Research, Development and Technical Design for 2004-2006, TKS-2003, Posiva Oy,
December 2003
[10] Spent Nuclear Fuel and High Level Waste Disposal in Slovenia – Assessment of Spent Fuel
Management Costs, IBE, draft, February 2004
[11] Lars Ageskog, Patrik Jansson, Heat propagation in and around the deep repository, SKB
TR-99-02, January 1999
[12] Kari Ikonen, Thermal Analyses of Spent Nuclear Fuel Repository, Posiva Report 2003-04
[13] RAWRA, Thermal calculations of the layout of disposal wells in a Czech geological
repository, ŠKODA JS s.r.o.
[14] Zaostala toplota nuklearnega goriva po koncu obratovanja NEK, NEK-ING.GOR-026.04/
MB, Februar 2004
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 1/39
Modul 5:
Opcije razgradnje
Vsebina
1.
Osnovna strategija SID-96....................................................................................... 3
1.1. Podrobna struktura stroškov .................................................................................... 4
1.1.1. Planiranje in licenciranje ..................................................................................... 5
1.1.2. Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja .................................................... 6
1.1.3. Notranje priprave .............................................................................................. 8
1.1.4. Zunanje priprave ............................................................................................... 9
1.1.5. Razstavljanje .................................................................................................. 10
1.1.6. Faza po razstavljanju ....................................................................................... 12
1.1.7. Obdobje hrambe .............................................................................................. 12
1.1.8. Faza po obdobju hrambe .................................................................................. 13
1.2. Stroški razgradnje v skupnih stroških strategije SID-96 ............................................ 14
1.2.1. Stroški razgradnje............................................................................................. 14
1.2.2. Primerjava z osnovnim prikazom stroškov strategije SID-96 ................................. 14
1.3. Stroški delovne sile ............................................................................................... 14
1.4. Ugotovitve recenzije.............................................................................................. 18
1.5. Revidirani in revalorizirani stroški razgradnje ........................................................... 20
2.
Varianta SID-15.................................................................................................... 23
2.1. Obdobje hrambe................................................................................................... 23
2.2. Ravnanje s komponentami ................................................................................... 26
2.3. Časovni plan in struktura stroškov .......................................................................... 26
2.3.1. Planiranje in licenciranje.................................................................................... 27
2.3.2. Razstavljanje ................................................................................................... 27
2.3.3. Skupni stroški variante SID-15 ........................................................................... 28
3.
Analiza občutljivosti ............................................................................................. 29
3.1. Mokro skladiščenje v modificiranem bazenu NEK ..................................................... 30
3.1.1. Planiranje in licenciranje.................................................................................... 30
3.1.2. Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja................................................... 31
3.1.3. Faza zunanjih priprav ........................................................................................ 31
3.1.4. Skladiščenje v bazenu ....................................................................................... 31
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 2/39
3.1.5. Razgradnja bazena ........................................................................................... 31
3.1.6. Stroški scenarija MS.......................................................................................... 32
3.2. Suho skladiščenje na lokaciji NEK ali kje drugje ....................................................... 33
3.2.1. Planiranje in licenciranje.................................................................................... 34
3.2.2. Skladiščenje v ISFSI objektih ............................................................................. 34
3.2.3. Razgradnja ISFSI objektov ................................................................................ 34
3.2.4. Stroški scenarija DS .......................................................................................... 34
3.3. Dodatne opcije ..................................................................................................... 36
3.3.1. Površinsko odlagališče NSRAO ........................................................................... 36
3.3.2. Mokro skladiščenje brez modifikacije bazena ....................................................... 37
4.
Prikaz rezultatov ................................................................................................... 38
5.
Literatura ............................................................................................................. 40
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 3/39
1. Osnovna strategija SID-96
V Modulu 5 so opisane različne opcije razgradnje, ki so obravnavane v tej reviziji programa
razgradnje NEK. Skladno z obsegom projektne naloge le-te zajemajo osnovno strategijo SID-96,
na kateri sloni dosedanji program razgradnje NEK s predvidenim skupnim trajanjem 96 let, in
sicer do popolne sprostitve lokacije, ter skrajšane variante strategije SID, določene z robnimi
pogoji iz Modula 2.
V prvem poglavju je najprej podrobno prikazana vsebinska in stroškovna struktura strategije
SID-96 na podlagi podatkov iz študije NIS [1]. Za pregled vsebine razgradnje do nivoja
posameznih dejavnosti razgradnje in dekompozicije stroškov razgradnje do nivoja posameznih
faz, je bila potrebna temeljita analiza cele Študije. Rezultati analize so na kratko predstavljeni v
prvem delu tega poglavja (1.1), in sicer v obsegu, potrebnem za to, da se v naslednjih poglavjih
postavijo drugačni scenariji razgradnje, v katerih se bodo uporabili postopki ter ocene, narejeni
v Študiji NIS.
Poleg tega je bilo potrebno natančno ločiti stroške same razgradnje od stroškov, ki se nanašajo
na odlaganje radioaktivnih odpadkov oziroma na odlaganje izrabljenega jedrskega goriva, kar v
izvirnem prikazu rezultatov (Knjiga 1 Študije) ni bilo izpeljano do konca. Tako ločeni stroški
razgradnje, prikazani v drugem delu tega poglavja (1.2), znašajo 258,0 MioDEM-95.
V preostalem delu poglavja so predstavljene dodatne analize Študije NIS, nujne za vrednotenje
osnovne strategije in njenih variant. Glede na to, da se strategija SID opira na ekstenzivno
uporabo poceni lokalne delovne sile, je bila narejena podrobna dekompozicija stroškov, ki je
pokazala, da delež delovne sile v ločenih stroških razgradnje znaša 60%, čeprav je cena
delovne sile večkrat manjša kot v državah EU.1 Pri tem znesku je s 75% soudeleženo osebje
NEK, preostalih 25% pa predstavlja strošek delovne sile iz drugih lokalnih podjetij, povprečna
urna postavka vseh delavcev pa znaša približno 16 DEM-95/h (1.3).
Četrti del tega poglavja na kratko predstavlja rezultate recenzije osnovne strategije SID-96,
narejene v sklopu priprav Modulov 5 in 6, ob podpori ekspertne misije IAEA, ki se je mudila v
Zagrebu od 8. decembra 2003 [2]. Najpomembnejši zaključek te analize je, da bi za zanesljivo
konzervativno oceno stroškov
osnovne strategije ter njenih variant, bilo najprej potrebno
podvojiti ceno delovne sile, nato pa ceno razgradnje povečati še za 50% zaradi možnih
nepredvidljivih izdatkov (contingency)2 (1.4). Pri predstavitvi ugotovitev pred Strokovnim
svetom je misija tudi priporočila, naj naslednje revizije programa razgradnje NEK ne bi več
izhajale iz Študije NIS, temveč bi morali lokalni strokovnjaki neodvisno od le-te zasnovati
1
Preostalih 40% stroškov razgradnje odpade na nabavo kontejnerjev za transport izrabljenih gorivnih elementov ter
posod in kontejnerjev za kondicioniranje dekomisijskih odpadkov (14%), na investicije (5%), na transport
radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (10%), na stroške izgradnje in obratovanja talilnice kovin (4%) ter na
druge materialne stroške (Consumption Cost 7%).
2
Tako povišanje ne velja za stroške nabave kontejnerjev za ING (posode Castor), ki se povišajo samo za 20%.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 4/39
mogoče opcije razgradnje, pri čemer bi se opirali na izkušnje in tehnično pomoč ekspertov, ki so
sodelovali pri izvajanju ali načrtovanju razgradnje podobnih elektrarn.
Na podlagi prejšnjih ugotovitev je v zadnjem delu tega poglavja (1.5) narejena revalorizacija
stroškov razgradnje. Nova ocena stroškov same razgradnje v osnovni strategiji SID-96 je
preračunana v Evre (€) ter korigirana še za inflacijo v obdobju 1995 - 2002 (skupni faktor
konverzije f = 0,53804), in znaša 243,6 MioEUR-02.
Opomba: Glede na to, da ta modul v veliki meri prikazuje različne elemente Študije NIS, se pri
številnih opisih, zlasti pa v tabelah in grafičnih prikazih, ohranjajo izvirni angleški izrazi.
1.1.
Podrobna struktura stroškov
Po časovnem planu izvedbe razgradnje je mogoče osnovno strategijo SID-96 razdeliti na tri
celote. To so: (1) Vse dejavnosti v zvezi z razgradnjo, ki se opravijo od trenutka trajne
zaustavitve obratovanja reaktorja do začetka obdobja hrambe kontaminiranih in aktiviranih
komponent na lokaciji elektrarne v trajanju približno 14 let3, (2) obdobje hrambe na lokaciji
elektrarne ( Decay Storage ), ki se začne 9,5 let po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja in
traja 84 let4 ter (3) faza razgradnje po obdobju hrambe ( Post Decommissioning Period ), v
trajanju približno 2 let. Generalni časovni plan izvedbe osnovne strategije SID-96 je prikazan na
Sliki 5.1. Iz slike je razvidno, da čas, med katerim je lokacija elektrarne zasedena, znaša 96 let.
Leta Leta
Faze razgradnje 2021 2023 2025 2027 2029 2031 2033 2035 2037 ....... 2114 2116 2118
POP
IPP
DIP
PDP
DS
PDE
Slika 5.1. Časovni plan izvedbe razgradnje na podlagi osnovne strategije
SID-96
Planiranje in licenciranje je označeno z rdečo barvo in dodano vsaki posamezni fazi. Obdobje zunanjih
priprav ni vrisano (glej poglavje 1.1.4). Razlaga kratic oziroma polni nazivi faz razgradnje so navedeni v
besedilu tega poglavja.
Glede na stroškovno strukturo znotraj osnovne strategije SID-96 razlikujemo naslednjih osem
faz razgradnje: (1) Planiranje in licenciranje (P&L, Planning and Licensing), (2) Faza po trajni
3
Tu je potrebno navesti, da se z dejavnostmi planiranja in licenciranja (dejavnosti P&L) prične 2 leti pred trajno
zaustavitvijo obratovanja reaktorja. Prve v vrsti dejavnosti P&L so tiste, ki se nanašajo na fazo po trajni zaustavitvi
obratovanja reaktorja (POP), kot je razvidno s Slike 5.1.
4
Obdobje hrambe kot tehnološka faza traja 84 let, vendar se kot ločeni strošek spremlja skozi obdobje 80 let, in sicer od
trenutka, ko se končuje PDP faza (Slika 5.1).
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 5/39
zaustavitvi obratovanja reaktorja (POP, Post Operation Period), (3) Notranje priprave (IPP,
Internal Preparation Period), (4) Zunanje priprave
Razstavljanje
(EPP, External Preparation Period), (5)
(DIP, Dismantling Period), (6) Faza po razstavljanju
(PDP, Post Dismantling
Period), (7) Obdobje hrambe na lokaciji elektrarne (DS, Decay Storage) in (8) Faza po obdobju
hrambe (PDE, Post Decommissioning).
Glavni časovni plan izvedbe osnovne strategije SID-96 je prikazan na Sliki 5.1. S slike je
razvidno, da skupni čas, med katerim je lokacija elektrarne zasedena, znaša 96 let.
1.1.1.
Planiranje in licenciranje
Dejavnosti planiranja in licenciranja (P&L) zajemajo izdelavo planskih dokumentov in nato
pridobivanje vseh dovoljenj, potrebnih za realizacijo posameznih faz razgradnje. Za primer
osnovne strategije SID-96, velja poudariti dvoje odločilnih dovoljenj: (1) dovoljenje za
razgradnjo (Decommissioning License ali Possession Only License), ki ga zakonodajni organ izda
po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja, oziroma v času izvedbe faze POP in (2) dovoljenje za
razstavljanje
(Dismantling License), po katerem se lahko pričnejo dejavnosti razstavljanja
elektrarne.
Dejavnosti P&L se v času razgradnje izvajajo v 7. korakih in se nanašajo na: (1) Izdelavo
strategije za SID-96, (2) Fazo po zaustavitvi obratovanja reaktorja, (3) Notranje priprave, (4)
Zunanje priprave, (5) Razstavljanje, (6) Fazo po razstavljanju in (7) Fazo po obdobju hrambe.
Kumulativno znaša čas trajanja vseh dejavnosti P&L 80 mesecev ali približno 6,5 let5. Časovni
plan izvajanja dejavnosti P&L je prikazan na Sliki 5.2, njihove stroške pa prikazuje Tabela 5.1.
Tabela 5.1. Stroški P&L dejavnosti
P&L dejavnosti
1) SID-96
2) POP
3) IPP
4) EPP
4.1) Odlagališče IJG
4.2) Odlagališče NSRAO
4.3) Talilnica kovin
5) DIP
6) PDP
7) PDE
SKUPAJ
NIS, 1996
(MioDEM-95)
0,081
1,391
0,573
73,4006
57,000
14,000
2,200
1,497
0,143
0,112
77,197
Ločeni stroški
(MioDEM-95)
0,081
1,391
0,573
2,200
2,200
1,497
0,143
0,112
5,997
5
Tu ni upoštevan čas, potreben za dejavnosti P&L, ki se nanašajo na fazo zunanjih priprav. Ta faza zajema izgradnjo in
zagon odlagališča za izrabljeno gorivo, odlagališča za radioaktivne odpadke ter izgradnjo in zagon talilnice kovin, in
skupaj traja 67 mesecev ali približno 5,5 let.
6
V študiji NIS vsota stroškov za P&L dejavnosti, ki se nanašajo na fazo zunanjih priprav. Ta znesek je za 0,200
MioDEM-95 večji od vsote v Tabeli 5.1. prevzetih zneskov.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 6/39
Planiranje i licenciranje (SID-96)
Project Steps:
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
P&L for SID (0,081 MioDEM-95) (5 mj.)
P&L for POP (1,391 MioDEM-95) (28 mj.)
P&L for IPP (0,573 MioDEM-95) (8 mj.)
P&L for EPP (2,200 MioDEM-95) (24 mj.)
P&L for DIP (1,497 MioDEM-95) (19 mj.)
P&L for PDP (0,143 MioDEM-95) (8 mj.)
P&L for PDE (0,112 MioDEM-95) (12 mj.)
Slika 5.2. Časovni plan izvedbe faze P&L v skladu z osnovno strategijo SID96 (ločeni stroški)
Ločeni stroški za dejavnosti P&L same razgradnje znašajo 5,997 MioDEM-95. Ta znesek dobimo
tako, da od skupnih stroškov za P&L dejavnosti, navedenih v Študiji NIS, odštejemo stroške za
P&L dejavnosti zunanjih priprav, ki se nanašajo na odlagališče IJG in na odlagališče NSRAO (
skupno 71,000 MioDEM-95). Od zunanjih priprav so ohranjeni samo stroški P&L, povezani s
planiranjem in licenciranjem talilnice kovin.
1.1.2.
Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja
Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja (POP) traja 60 mesecev oziroma 5 let (Slika
5.3.) in zajema naslednje dejavnosti: (1) Zaustavitev obratovanja reaktorja in premeščanje
gorivnih elementov zadnje sredice iz reaktorja v bazen za hlajenje, (2) Zaustavitev obratovanja
tistih sistemov in komponent, ki ne bodo potrebni za izvajanje razgradnje, (3) Prenos izrabljenih
gorivnih elementov7 iz bazena v odlagališče IJG, (4) Obdelava pogonskih in dekomisijskih
odpadkov in njihov transport v odlagališče NSRAO, (5) Odstranitev mobilne opreme, ki ni
potrebna za izvajanje razgradnje, (6) Razstavljanje in prenos notranjih delov reaktorske sredice
(Core Internals8) v zgradbo za skladiščenje (Interim Storage Building), (7) ravnanje z odpadki
(Waste Management), (8) pogon lokacije (Site Operation) in (9) Nadzor. Struktura stroškov v
tej fazi razgradnje, skupaj s kratkim opisom vsebine del, privzetim iz Študije NIS, je prikazana v
Tabeli 5.2.
Iz Tabele 5.2. je razvidno, da skupni ločeni stroški POP faze, ki se nanašajo samo na
razgradnjo, znašajo 108,017 MioDEM-95. Od skupnih stroškov za dejavnost ravnanja z odpadki
(Waste Management, sedma vrstica v tabeli), so odšteti stroški za nabavo FDC posod (Final
Disposal Cask) za odlaganje IJG.
7
Koncept ravnanja z izrabljenim gorivom temelji na predpostavki o 1.600 izrabljenih gorivnih elementih.
8
Core Internals (irradiation sources, control rods, others) are transported to the SFP, cutted under water, packaged in
drums and stored in the existing Interim Storage Building. For the cutting procedure a special under water cutting
and packaging unit is used. For the transportation to the Interim Storage Building shielded casks are used.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 7/39
Faza po zaustavitvi reaktorja-POP (SID-96)
Project Steps:
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
Shut Dow n/Moving Fuel (0,012 MioDEM-95) (6 mj.)
Shut Dow n Sys&Comp (1,372 MioDEM-95) (19mj.)
Rem. Spent Fuel (2,434 MioDEM-95) (39 mj.)
Rem. Operational Waste (0,166 MioDEM-95) (8 mj.)
Rem. Mobile Equip. (0,077 MioDEM-95) (6,5 mj.)
Rem. Core Internals (0,133 MioDEM-95) (6,5 mj.)
Waste Management (34,034 MioDEM-95) (60 mj.)
Site Operation (59,062 MioDEM-95) (60 mj.)
Supervision (10,727 MioDEM-95) (60 mj.)
Slika 5.3. Časovni plan izvedbe faze POP na podlagi osnovne strategije SID96 (ločeni stroški)
Tabela 5.2. Stroški faze POP
Dejavnost
NIS, 1996
NIS, 1996
Ločeni stroški
Opombe
(MioDEM-95)
(MioDEM-95)
0,012
0,012
1,372
1,372
2,434
2,434
0,166
0,166
0,077
0,077
0,133
0,133
1) Zaustavitev obratovanja
In premestitev zadnjega gorivnega
reaktorja
cikla v bazen.
2) Zaustavitev obratovanja
In vseh komponent, ki ne bodo
sistemov
potrebne za izvajanje razgradnje.
iz bazena v odlagališče SF.
Dejavnost se prične približno
mesec dni po trajni zaustavitvi
3) Prenos izrabljenega goriva
obratovanja reaktorja. Njeno
trajanje se ocenjuje na 39
mesecev. V ta namen se uporabi
16 posod CASTOR (12-24 gorivnih
elementov).
Pričakovana struktura pogonskih
odpadkov je: (1) 5014 TTC posod,
(2) 617 Overpack posod in (3)
5.000 m3 kontaminiranih tekočin iz
primarnega kroga in drugih
procesnih medijev. Pričakovana
4) Obdelava odpadkov
struktura odpadkov iz faze
razgradnje POP je: (1) 200 t trdnih
in (2) 150 m3 tekočih odpadkov iz
procesa dekontaminacije. Skupna
količina primarnih i sekundarnih
mas znaša 232,6 t. Skupna
prostornina teh odpadkov znaša
512,8 m3.
5) Odstranjevanje mobilne
ki ni potrebna za izvedbo
opreme,
razgradnje.
6) Prenos CI v ISB
Core Internals v Interim Storage
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Dejavnost
Modul 5 Str. 8/39
NIS, 1996
NIS, 1996
Ločeni stroški
Opombe
(MioDEM-95)
(MioDEM-95)
152,784
34,034
59,062
59,062
10,727
10,727
226,767
108,017
Building.
Nabava posod CASTOR za
skladiščenje in transport SF, FDC
posod za odlaganje SF, posod
vrste MOSAIK, 10' Container v
400-litrskih posod za radioaktivne
odpadke. Ta dejavnost zajema tudi
sežiganje trdnih dekomisijskih
odpadkov in transport odpadkov
do lokacije odlagališča. Stroški
7) Ravnanje z odpadki
nabave 16 posod CASTOR znašajo
25,600 MioDEM-95 (1,6 MioDEM95/CASTOR), stroški nabave
ostalih posod za dekomisijske
odpadke v tej fazi (16 MOSAIK, 27
posod vrste 10' Container in 6 400litrskih posod) znašajo 1,083
MioDEM-95, stroški nabave 475
posod FDC znašajo 118,750
MioDEM-95, stroški transporta
5,600 MioDEM-95, medtem ko
ostali stroški 1,751 MioDEM-95.
General plant management,
8) Zagon lokacije
( Site Operation )
decommissioning project
management and site
management, supply, control
room, security etc.
Državna uprava, strokovnjaki,
9) Nadzor
radiološka zaščita, nadzor nad
ravnanjem z odpadki, itd.
SKUPAJ
1.1.3.
Notranje priprave
Faza notranjih priprav (IPP) se začne 4 leta po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja in traja
leto dni. (Slika 5.4).
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 9/39
Notranje priprave-IPP - leto 2027 (SID-96)
Project Steps:
1mj
2mj
3mj
4mj
5mj
6mj
7mj
8mj
9mj
10mj
11mj
12mj
Improvement infrast. (0,368 MioDEM-95) (4 mj.)
Modif. Equipment (0,584 MioDEM-95) (1 mj.)
Modif. Rad. Protect. (0,412 MioDEM-95) ( mj.)
Decom. serv Build. (2,964 MioDEM-95) (4 mj.)
Instal. Softvare. (0,373 MioDEM-95) (3 mj.)
Waste Managem. (0,3 MioDEM-95) (12mj.)
Site Operation (included in POP)
Supervision (1,726 MioDEM-95) (12 mj.)
Slika 5.4. Časovni plan izvedbe faze IPP na podlagi osnovne strategije SID96 (ločeni stroški)
Dejavnosti, ki se izvajajo v okviru te faze razgradnje so: (1) Izboljšanje infrastrukture na
lokaciji9, (2) Modifikacije opreme10, (3) Nabava opreme za radiološko zaščito11, (4) Izboljšanje
objekta za dekontaminacijo in skladiščenje (Service Building for Decontamination12), (5)
Namestitev programske opreme13, (6) ravnanje z odpadki14 in (7) Nadzor15. Skupni stroški za
izvedbo te faze razgradnje znašajo 6,727 MioDEM-95.
1.1.4.
Zunanje priprave
Kot je bilo že navedeno, zajema faza zunanjih priprav (EPP) v Študiji NIS izgradnjo in zagon
odlagališča IJG, odlagališča NSRAO (pogonske in dekomisijske) ter izgradnjo in zagon talilnice
kovin (od leta 2018 do 2029). Stroški za dve odlagališči ne sodijo med stroške razgradnje. Za
neprekinjeno izvajanje razgradnje v skladu z osnovno strategijo SID-96 je bistvenega pomena,
da sta ti dve odlagališči na voljo že v obdobju po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja,
oziroma takoj po letu 2023.
Tabela 5.3. Stroški faze EPP
Dejavnost
1) Odlagališče IJG
Opombe
Izgradnja = 220,0 MioDEM95. Pogon (10 let, repacking,
closure) = 16,0 MioDEM-95.
NIS, 1996
(MioDEM-95)
236,000
Ločeni stroški
(MioDEM-95)
-
9
Sanitarni vozel, vroče kopalnice in kontrolirana območja.
10
Additional electrical equipment for power supply, additional ventilation equipment (thermal cutting), modification of
fire protection systems, cranes and lifting devices in diferent rooms, improvement of transmission ways etc.
11
Measuring devices for contamination measures, personnel dosimetry equipment, release decision measurement device
for dismantled components.
12
Objekt za dekontaminacijo je eden izmed obstoječih objektov na lokaciji elektrarne, katerega funkcija bo spremenila
namembnost. Objekt bo zgrajen iz dveh delov: to sta Service Area, kjer bodo potekale dejavnosti dekontaminacije
ter Interim Storage Builiding, kjer bodo skladiščene razstavljene kontaminirane in aktivirane komponente
primarnega hladilnega kroga.
13
Gre za dva glavna modula programske opreme: bazo podatkov o razstavljenih komponentah in documentation
database.
14
Med to fazo se izloča 209 t sekundarnih odpadkov. Po obdelavi in kondicioniranju se izloči masa 3,3 t, ki zavzema
prostornino 14,9 m3.
15
Glede na to, da faza IPP poteka vzporedno s POP fazo, stroški nadzora v fazi POP pokrivajo stroške tudi za IPP fazo.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Dejavnost
Modul 5 Str. 10/39
NIS, 1996
(MioDEM-95)
Opombe
Izgradnja = 50,0 MioDEM-95.
2) Odlagališče NSRAO Pogon (10-20 let) = 7,0
MioDEM-95.
Izgradnja = 7,5 MioDEM-95.
3) Talilnica kovin
Pogon (10 let) = 2,5 MioDEM95.
SKUPAJ
Ločeni stroški
(MioDEM-95)
56,80016
-
10,000
10,000
302,800
10,000
Izgradnja in zagon talilnice kovin se uvaja za potrebe razgradnje, tako da ji tudi stroškovno
pripada. V času razgradnje je namreč pričakovati, da se bo izločilo približno 1.000 t slabo
kontaminiranega železa (200 Bq/g), ki ga bo po obdelavi v talilnici mogoče ponovno uporabiti17.
Skupni stroški za izgradnjo in zagon talilnice kovin (Tabela 5.3.), znašajo 10 MioDEM-95.
1.1.5.
Razstavljanje
Faza razstavljanja (DIP) se začne 5 let po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja in traja 54
mesecev ali 4,5 let (Slika 5.5). Dejavnosti, ki se izvajajo v tej fazi, zajemajo razstavljanje
sistemov in komponent, ki so nameščene v štirih objektih, in sicer: reaktorskem objektu (RB),
medobjektu (IB), pomožnem objektu (AB) ter objektu za ravnanje z izrabljenimi gorivnimi
elementi (FHB). Dejavnosti razstavljanja sistemov in komponent potekajo konsekutivno, tako
kot je navedeno v Tabeli 5.4. Skupni stroški za to fazo razgradnje znašajo 79,606 MioDEM-95.
Razstavljanje-DIP (SID-96)
Project Steps:
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
Dism. non&low cont. (0,261 MioDEM-95) (2 mj.)
Dism. contam. (1,368 MioDEM-95) (9 mj.)
Dism. main comp. (1,136 MioDEM-95) (13 mj.)
Dism. Rx, iner. (4,449 MioDEM-95) (21 mj.)
Dism. Bio. shield (0,466 MioDEM-95) (4 mj.)
Dism. remain comp (0,533 MDEM-95) (5 mj.)
Dism. decom. equip. (0,310 MDEM-95)(6 mj.)
Waste Manag. (25,408 MDEM-95) (54 mj.)
Site Operation (33,399 MioDEM-95) (54 mj.)
Supervision (12,276 MioDEM-95) (54 mj.)
Slika 5.5. Časovni plan izvedbe faze DIP na podlagi strategije SID-96 (ločeni
stroški)
Tabela 5.4. Stroški razstavljanja
16
Vsota stroškov za odlagališče NSRAO v NIS je nižja za 0,2 MioDEM-95 od vsote na Tabeli 5.3. prevzetih zneskov.
17
Čeprav se ponovna uporaba nanaša na jedrski sektor, je ta predpostavka problematična. Slednja namreč v NIS, ni
podrobneje obdelana, čeprav bi si to zaslužila, saj meja izvzetja znaša 1 Bq/g. V povezavi s to problematiko je
naročnik študije (NE Krško) postavil naslednji robni pogoj: (a) za ponovno uporabo materialov, ki nastanejo pri
razstavitvi, je meja izvzetja za beta in gama sevalce 1 Bq/g (za vse nuklide, srednja vrednost za največ 1.000 kg).
Noben del ne sme biti aktivejši kakor 10 Bq/g; (b) Meja izvzetja za odstranljivo kontaminacijo na dostopnih
površinah je 0,4 Bq/m2 (za vse nuklide). Meja izvzetja za neodstranljivo kontaminacijo in za notranjo kontaminacijo
na nedostopnih površinah je 1 Bq/g.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Dejavnost
Modul 5 Str. 11/39
NIS, 1996
NIS, 1996
Opombe
(MioDEM-95)
1) Razstavljanje
nekontaminiranih in nizko
kontaminiranih
Dejavnost traja nekaj več kot 2 meseca.
0,261
komponent.
2) Razstavljanje
kontaminiranih komponent Skupna masa razstavljene opreme znaša okrog
in sistemov, nameščenih v 1.670 t železa. Dejavnost traja okrog 8,5 mesecev.
1,368
objektih RB, IB in AB.
3) Razstavljanje glavnih
komponent18 in
4) Razstavljanje RxInternals
5) Razstavljanje
biološkega ščita
6) Razstavljanje ostalih
komponent
njihov prenos v Interim Storage Building.upna
masa vseh komponent znaša 1.208,5 t. Dejavnost
1,136
traja okrog 13,5 mesecev.
in prenos Rx19 v Interim Storage Building. Skupna
masa aktiviranih komponent znaša 394 t.
4,449
Dejavnost traja 21 mesecev.
Pričakuje se 3.520 t aktiviranega betona20, oziroma
40% skupne mase betona v bioloških ščitih (8.800
0,466
t). Dejavnost traja okrog 3,5 mesecev.
(stopnice, električna oprema, mostne dvigalke iz
reaktorskega objekta, ventilacija, itd.). Dejavnost
0,533
traja 5,5 mesecev.
7) Razstavljanje
ki se uporablja tudi za razstavljanje. Skupna masa
opreme,
znaša okrog 300 t.
0,310
Med to fazo se izloči 7.091,4 t primarnih mas. 74%
te količine (5.252,1 t) spada med radioaktivne
odpadke, medtem ko gre preostali del v free
release (1.291,7 t) in reutilization in nuclear sector
(547,6 t). 1.320,5 t se prenese v Interim Storage
Building, preostala masa, 3.931,6 t , pa se odlaga
8) Ravnanje z odpadki
v odlagališče NSRAO. Med to fazo se izloči tudi 31 t
sekundarnih mas, namenjenih odlaganju. Skupna
25,408
količina sekundarnih mas pred obdelavo znaša
okrog 1.817 t. Skupna količina primarnih in
sekundarnih mas za odlaganje znaša 3.962,6 t in
zavzema prostornino 12.573,5 m3. Za
kondicioniranje teh radioaktivnih odpadkov se
uporabi 663 posod vrste 10' Container in 176 400-
18
Kontaminirane komponente (MC) so: cevi primarnega kroga (45,5 t), črpalke (184 t), uparjalniki (644 t), tlačnik (53 t)
in njegov izpušni bazen (9 t). V skupino kontaminiranih komponent sodijo tudi: Control rod drive mechanisms (34 t),
Insulation main components and pipes (60 t), Refueling machine v RB in FHB (20 t) in Fuel storage racks and
support plates (159 t). V navedenem izračunu mas niso upoštevani že zamenjani uparjalniki (2x322 t).
19
Rx-Internals (upper & lower, control rod mechanism, refueling machine) disassembled and moved out, packaged in a
shielding casks and transported to the Interim Storage Building. Rx is transported in a one piece to the Interim
Storage Building.
20
Pričakovane količine ne ustrezajo predpostavki, navedeni v NIS, 1996, ki se glasi: Radioaktivni del biološkega ščita se
razstavi do 1 m globine in 2,5 m višine betona, «by means of the rope sawing method». Tudi sama predpostavka je
problematična. Aktivna višina sredice namreč znaša 3,6 m.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 12/39
Dejavnost
NIS, 1996
NIS, 1996
Opombe
(MioDEM-95)
litrskih posod. Skupni stroški za nabavo navedenih
posod znašajo 10,130 MioDEM-95.
1.1.6.
9) Zagon lokacije
Glej Tabelo 5.2.
33,399
10) Nadzor
Glej Tabelo 5.2.
12,276
SKUPAJ
79,606
Faza po razstavljanju
Ta faza (PDP) se prične 9,5 let po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja in traja 51 mesecev
ali 4 leta in 3 mesece (Slika 5.6). Dela, ki se izvajajo v tej fazi, so: (1) Dekontaminacija
objektov21, (2) Kontrolno merjenje objektov (Release measurement of buildings22), (3) Rušenje
objektov23,
(4)
Urejanje
lokacije
(Site
Recovery), (5) Ravnanje z odpadki (Waste
Management24), (6) Zagon lokacije (Site Operation) in (7) Nadzor. Skupni stroški za izvedbo te
faze razgradnje znašajo 20,997 MioDEM-95.
Faza po razstavljanju-PDP (SID-96)
Project Steps:
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
Decont. build. (0,385 MioDEM-95) (10 mj.)
Release measur. (0,284 MioDEM-95) (2 mj.)
Demolish. build. (17,737 MDEM-95) (37 mj.)
Site recovery (0,068 MioDEM-95) (1 mj.)
Waste Manag. (0,232 MDEM-95) (50 mj.)
Site Operation (1,372 MioDEM-95) (50 mj.)
Supervision (0,919 MioDEM-95) (50 mj.)
Slika 5.6. Časovni plan izvedbe faze PDP na podlagi strategije SID-96 (ločeni
stroški)
1.1.7.
Obdobje hrambe
21
For the estimation of the amount of contaminated concrete, areas with a special risk of surface contamination are
selected and it is assumed that 5% of its surface (floors and walls up to 1 m) has to be removed to an average
depth of 2 cm.
22
Pred rušenjem objektov je potrebno opraviti meritve, ki bodo pokazale, da je raven preostale aktivnosti v predpisanih
mejah.
23
Rušenje objektov vključuje tudi rušenje temeljev. Betonski bloki, ki bodo nastali kot posledica rušenja objektov, bodo
zdrobljeni, beton pa bo ločen od armature. Del zdrobljenega betona se bo uporabil za zapolnjevanje odprtin,
nastalih pri odstranjevanju temeljev, preostali del pa za gradbena dela izven lokacije. Preostale vdolbine na lokaciji
bodo na koncu zapolnjene z gramozom, na katerega se nato nasuje približno 20 cm zemlje in posadi trava.
24
V času dekontaminacije objektov nastane približno 328 t skupne mase odpadkov, od česar se po obdelavi in
kondicioniranju izloči 16,2 t sekundarnih mas, to je približno 25,3 m3. Pri rušenju objektov nastane 133.433 t
primarnih mas (5.280 t od bioloških ščitov, 126.853 t betona in 1.300 t gradbenega železa), ki se odpustijo kot free
release. Opomba: količine betona in gradbenega železa se nanašajo samo na objekte RB, IB in AB.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 13/39
Osnovna strategija SID-96 označuje obdobje hrambe (DS) komponent primarnega hladilnega
kroga (kontaminirane komponente) ter reaktorske posode in njenih notranjih delov (aktivirane
komponente) v objektu za skladiščenje na lokaciji NEK za obdobje 84 let (Slika 5.7). Ocenjeno
je, da tako dolgo obdobje hrambe zadošča, da aktivnost pade blizu meje izvzetja (Exemption
Level), in da je po tem hranjene komponente mogoče razstavljati z enostavnimi ročnimi
tehnologijami. Nato se razstavljeni deli lahko deloma razrešijo radiološke kontrole, deloma pa
ponovno uporabijo v jedrskem sektorju. Reprezentativni radionuklidi, ki so določali dolžino časa
hrambe, so: Ni-59 (T1/2=75.000 let), Co-60 (T1/2=5,3 let), Ni-63 (T1/2=100 let) in Cs-134 (T1/2=2
leti). Skupni stroški, ki nastanejo v obdobju hrambe na lokaciji elektrarne, po podatkih,
navedenih v Študiji NIS, znašajo 18,123 MioDEM-95.
Hranjenje na lokaciji-DC (SID-96)
Project Steps:
2036
2037
2038
2039
2040
2041
2042
2043
.....
2115
2116
2117
Decay Storage(18,123 MioDEM-95) (960 mj.)
Slika 5.7. Časovni plan izvedbe faze DS na podlagi osnovne strategije SID-96
(ločeni stroški)
1.1.8.
Faza po obdobju hrambe
PDE je zadnja faza razgradnje. Traja 22 mesecev, se pravi malo manj kot 2 leti (Slika 5.8.).
Dejavnosti, ki se izvajajo v tej fazi, so: (1) Razstavljanje, rezanje in taljenje hranjenih
komponent25, (2) Rušenje objekta za skladiščenje, (3) Ravnanje z odpadki26, (4) Zagon lokacije
in (5) Nadzor. Skupni stroški za izvedbo te faze razgradnje znašajo 8,614 MioDEM-95.
Faza po hranjenju-PDE (SID-96)
Project Steps:
2116
2117
2118
2119
2120
2121
2122
2123
2124
2125
2126
2127
Dism. stor. comp. (0,864 MDEM-95) (18 mj.)
Demolish. build. (0,152 MioDEM-95) (4 mj.)
Waste Manag. (5,407 MDEM-95) (22 mj.)
Site Operation (1,356 MioDEM-95) (22 mj.)
Supervision (0,835 MioDEM-95) (22 mj.)
Slika 5.8. Časovni plan izvedbe faze PDE na podlagi osnovne strategije SID96 (ločeni stroški)
25
Skupna masa aktiviranih in kontaminiranih komponent znaša 1.320,5 t. Od tega gre 658,8 t v free release, 661,7 t
ostanka pa gre v reutilization in nuclear sector.
26
V času izvajanja del se v tej fazi izločajo sekundarne mase, katerih teža znaša približno 73 t. Po obdelavi in
kondicioniranju preostane 1,3 t odpadkov, ki zavzemajo prostornino 5,8 m3.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
1.2.
1.2.1.
Modul 5 Str. 14/39
Stroški razgradnje v skupnih stroških strategije SID-96
Stroški razgradnje
Na podlagi zgoraj navedene analize je struktura stroškov razgradnje znotraj osnovne strategije
SID-96 prikazana na Tabeli 5.5. V njej so iz strukture stroškov, kot jih navaja Študija NIS,
ločeni samo tisti stroški, ki se nanašajo na razgradnjo elektrarne. Ta postopek ločevanja se
nanaša na faze razgradnje, označene kot P&L, POP in EPP, tako da skupni ločeni nominalni
stroški same razgradnje v osnovni strategiji SID-96 znašajo okoli 258,0 MioDEM-95.
Tabela 5.5. Skupni stroški razgradnje
Faze razgradnje
P&L
POP
IPP
EPP
DIP
PDP
DS
PDE
SKUPAJ
1.2.2.
Stroški (MioDEM-95)
5,997
108,017
6,727
10,000
79,606
20,997
18,123
8,614
258,081
Primerjava z osnovnim prikazom stroškov strategije SID-96
Na podlagi podrobno razdelanih stroškov, ki se pojavljajo v posameznih fazah razgradnje
strategije SID-96, in na podlagi prej navedene tabele (Tabela 5.5), je mogoče bolje razumeti
osnovni prikaz stroškov strategije SID-96, ki je bil prikazan v Modulu 1 tega Programa.
Kot je razvidno iz Tabele 5.6, ki nadaljuje strukturo Tabele 1.2 iz Modula 1, če želimo dobiti
stroške same razgradnje, moramo izpustiti stroške planiranja in licenciranja za odlagališče IJG
in za odlagališče NSRAO, stroške njihove izgradnje in zagona, ter stroške nabave FDC posod za
odlaganje IJG. Stroški razgradnje torej predstavljajo približno 35% skupnih stroškov snovne
strategije SID-96.
1.3.
Stroški delovne sile
Skupna zaposlitev delovne sile za izvedbo osnovne strategije SID-96 znaša 60.895 č-mes ali
5.075 č-leto. Distribucija delovne sile po posameznih fazah je: (1) P&L – 915 č-mes, (2) POP –
27.504 č-mes, (3) IPP – 726 č-mes, (4) DIP – 21.841 č-mes, (5) PDP – 3.360 č-mes, (6) DS –
5.760 č-mes in (7) PDE – 789 č-mes.
Struktura angažirane delovne sile vključuje štiri skupine izvajalcev del. To so: (1) Osebje NEK,
(2) Lokalna podjetja, (3) Uprava in eksperti in (4) Tuja podjetja (Western Standard
Companies). Lokalna podjetja oziroma uprava in eksperti imajo v povprečju dvakrat višje plače
od osebja NEK, tuja podjetja pa približno 10-krat. Predvidene urne postavke za posamezne
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 15/39
vrste izvajalcev se gibljejo med 8 DEM-95/h za delavca (Labourer) do 254 DEM-95/h za vodjo
projekta iz tujega podjetja (Project Leader - Western Standard Companies).
Kljub temu, da so v Študiji NIS navedeni podatki za štiri skupine izvajalcev, je na podlagi
podrobne analize rezultatov osnovne strategije SID-96 razvidno, da tuja podjetja (Western
Standard Companies) kot izvajalci niso zastopana v narejenih izračunih. Iz opravljenih analiz je
mogoče sklepati, da se je pri oceni stroškov delovne sile uporabil razpon urnih postavk od 8
DEM-95 (Labourer – Osebje NE Krško), do 60 DEM-95/h (Authority&Experts). Povprečna cena
urne postavke za vse delavce pa znaša približno 16 DEM-95/h.
Tabela 5.6. Primerjava skupnih stroškov SID-96 in stroškov razgradnje
(MioDEM-95)
Opombe
Struktura stroškov
Vključuje stroške za P&L,
Stroški razgradnje
IPP, DIP, PDP in PDE.
NIS, 1996
Stroški
razgradnje
88,7
88,7
49,1
49,1
12,2
12,2
74,0
74,0
152,8
34,0
293,0
-
71,0
-
740,8
258,0
Vključuje stroške za Waste
Ravnanje z radioaktivnimi
odpadki
Management v teku faz
IPP, DIP, PDP in PDE.
Vključeni so tudi stroški za
Decay Storage.
Stroški za P&L (2,2),
izgradnjo (7,5) in
Talilnica kovin
obratovanje talilnice kovin
(2,5).
Drugi stroški po prenehanju
obratovanja
Stroški za fazo POP,
zmanjšani za ravnanje z
izrabljenim gorivom.
Ravnanje z izrabljenim
gorivom
Stroški v fazi POP,
zmanjšani za stroške
nabave posod FDC (118,8).
Izgradnja in obratovanje
Stroški za P&L (57,0),
odlagališča za izrabljeno
izgradnjo in obratovanje
gorivo
(236,0).
Izgradnja in obratovanje
Stroški za P&L (14,0),
odlagališča za nizko in srednje
izgradnjo in obratovanje
radioaktivne odpadke
(57,0).
SKUPNI STROŠKI
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 16/39
Da bi ugotovili natančen delež stroškov delovne sile v skupnih stroških razgradnje, je bila
narejena razdelitev stroškov delovne sile glede na 8 faz razgradnje, ki so določene v osnovni
strategiji SID-96. Rezultati te analize so prikazani v Tabeli 5.7.
Tabela 5.7. Razdelitev stroškov delovne sile po fazah razgradnje v Študiji
NIS
Faze razgradnje
P&L
POP
IPP
EPP
DIP
PDP
DS
PDE
SKUPAJ
Skupni strošek
(MioDEM-95)
5,997
108,017
6,727
10,000
79,606
20,997
18,123
8,614
258,081
Stroški delovne sile
(MioDEM-95)
3,578
68,131
2,549
50,532
8,212
17,701
3,015
153,718
Delež v skupnih
stroških (%)
60
63
38
63
39
98
35
60
Iz tabele je jasno razvidno, da se stroški delovne sile, seveda odvisno od posamezne faze
razgradnje, gibljejo med 35% (Post Decommissioning Period) do 98% (Decay Storage). Na Sliki
5.9. je prikazana struktura delovne sile glede na vrsto izvajalcev del, ki pripadajo skupini osebje
NEK (12 vrst izvajalcev del) ali skupini lokalna podjetja (16). Struktura stroškov delovne sile je
bila izračunana na osnovi podatkov o mesečnem angažiranju posameznih vrst izvajalcev in o
postavljeni ceni delovne sile (urne postavke za posamezne vrste izvajalcev del, v DEM-95/h, so
podane na Sliki 5.9. v oklepajih poleg seznama izvajalcev), ter na podlagi predpostavke o
številu delovnih ur v mesecu (196 h/m za čuvaje in 172 h/m za ostale vrste izvajalcev). Takšna
kalkulacija za skupne stroške delovne sile nas privede do zneska 151,517 MioDEM-95, kar se
samo za 1,4% (2,201 MioDEM-95) razlikuje od skupnih stroškov delovne sile, navedenih v
Študiji NIS (153,718 MioDEM-95).
Z analizo stroškov delovne sile je bilo ugotovljeno, da od skupnega zneska odpade na osebje
NEK približno 75% (114,074 MioDEM-95), medtem ko na lokalno delovno silo odpade preostalih
25% (37,443 MioDEM-95). Kot je razvidno iz Slike 5.9., so v skupini Osebje NEK najbolj
zastopani vodja projektov (približno 34%), delavec (približno 20%) in računovodja (približno
16%), pri lokalnih podjetjih pa so najbolj zastopani stroški čuvajev za obdobje hrambe na
lokaciji elektrarne (približno 41%) in stroški za upravo in eksperte27 (približno 32%).
27
Stroški za Authority&experts znašajo12,095 MioDEM-95 ali približno 8% skupnih stroškov za delovno silo.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Lokalna delovna sila
Stroški delovne sile
Zaposleni NEK
Modul 5 Str. 17/39
Slika 5.9. Struktura stroškov delovne sile pri razgradnji elektrarne (SID-96)
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
1.4.
Modul 5 Str. 18/39
Ugotovitve recenzije
V obdobju od 8. do 12.12.2003 se je v Zagrebu mudila ekspertna misija IAEA, v sklopu katere
je bila, ob sodelovanju domačih strokovnjakov, narejena natančna revizija osnovne strategije
SID 96 [2]. V nadaljevanju tega poglavja so prikazane ugotovitve revizije, in sicer tako, da so
posebej pojasnjene vse faze razgradnje, tako kot so predstavljene v osnovni strategiji SID 96.
Nato so podane pripombe na strategijo v celoti, ter sklepi revizije in predlogi za popravke
obstoječe strategije na način, ki ga je mogoče izvesti v tako kratkem roku za izdelavo tega
Programa.
1) Planiranje in licenciranje
Obstoječi opisi in izračuni, ki so sestavni del osnovne strategije SID-96, niso dovolj natančna
podlaga, na osnovi katere bi lahko ugotovili, v kolikšni meri so stroški, predvideni za planiranje
in licenciranje, v skladu s podobnimi projekti razgradnje v svetu.
Ugotovljeno je, da Site Characterization (a survey of radiological and non-radiological hazards)
postopek, ki lahko pomembno vpliva na stroške te faze, ni identificiran in vključen v oceno
stroškov.
Stroški nadomestil za lokalno skupnost niso zajeti v oceno stroškov.
Poleg tega pa sodelavci revizije menijo, da je potrebno dejavnosti iz naslova planiranja in
licenciranja osnovne strategije SID-96 izvesti pred trajno zaustavitvijo reaktorja (skupaj s
planiranjem in licenciranjem za fazo POP), ter da jih je potrebno revidirati skladno z
napredovanjem celotnega projekta.
2) Faza po zaustavitvi delovanja reaktorja
V povezavi s to fazo so bili izraženi dvomi glede tehnološkega postopka premeščanja IJG iz
bazena NEK za izrabljeno gorivo v transportne posode vrste CASTOR, ki se opravlja na suhem
in ne znotraj bazena. Če se pri tem postopku ne uporabljajo ustrezni ščiti, lahko izvajanje
takega postopka privede do velikih doz pri delavcih, ki sodelujejo v postopku premeščanja IJG.
Stroškov za ščite in za radiološko kontrolo pošiljk (CASTOR) z izrabljenim gorivom ni bilo
mogoče identificirati.
Postavljeno je bilo vprašanje karakterizacije pogonskih oziroma dekomisijskih radioaktivnih
odpadkov, ki se bodo izločili po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja. Stroški karakterizacije
niso predvideni.
Dekontaminacija primarnega hladilnega kroga je običajen postopek v teku razgradnje, s čimer
se aktivnost komponent zmanjša za približno enkrat.
3) Notranje priprave
Primanjkuje dovolj natančna podlaga, na osnovi katere bi lahko ugotovili, v kolikšni meri so
stroški za notranje priprave ustrezni za izvajanje del D&D, ki sledijo v okviru DIP faze.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 19/39
Z gotovostjo je mogoče trditi, da so stroški nabave programske opreme zelo podcenjeni, ravno
tako pa niso predvideni stroški za šolanje delavcev.
Primanjkuje tudi popis opreme za karakterizacijo radioaktivnih odpadkov, iz česar lahko
sklepamo, da ta stroškovno pomembna dejavnost v osnovni strategiji SID-96 ni bila predvidena.
4) Zunanje priprave
Ta faza zajema izgradnjo talilnice kovin, v kateri bi se talile komponente, katerih specifična
aktivnost ne presega 200 Bq/g. Izkušnje pa kažejo, da je med postopkom taljenja mogoče
doseči stopnjo razrešitve radiološke kontrole samo v kolikor specifična aktivnost kovine pred
taljenjem ne presega vrednosti 20 Bq/g.
5) Razstavljanje
Ocenjena količina aktiviranega betona (biološki ščit) znaša 3.520 t. Ta količina se ne ujema s
predpostavko o aktiviranem delu biološkega ščita (višina 2,5 m in globina 1 m). Masa v
vrednosti 3.520 t je za red velikosti večja od količin, ki se običajno upoštevajo pri podobnih
projektih v svetu. Pod vprašajem je tudi predpostavka o višini in globini aktiviranega dela
biološkega ščita. Pričakovati je namreč, da bo v primeru NEK višina in globina aktiviranega dela
biološkega ščita nekoliko večja.
Razstavljanje turbine in kondenzatorja ni vključeno v stroške razgradnje.
Izpostavljeni so resni dvomi glede stroškov, predvidenih za odstranitev reaktorske posode in
njenih notranjih delov ter ostalih glavnih komponent (5,585 MioDEM-95). Izkušnje pri podobnih
projektih v svetu namreč kažejo, da bi lahko bili ti stroški tudi za red velikosti večji.
6) Faza po razstavljanju
Glavni očitek v zvezi z oceno stroškov te faze se nanaša na stroške končnega pregleda (Final
Mappinig objektov in Final survay lokacije). Ocenjuje se, da so ti stroški podcenjeni vsaj za red
velikosti.
7) Obdobje hrambe
Opazili smo, da v tej fazi 97% od skupnih letnih stroškov (0,227 MioDEM-95) odpade na stroške
delovne sile. Glede na to, da so v tej fazi potrebni tudi določeni aktivni sistemi, ki zahtevajo
neprekinjeno vzdrževanje, ocenjujemo, da je takšno razmerje stroškov nerealno, skupni letni
stroški hrambe pa prenizki.
8) Faza po obdobju hrambe
Zadnja faza razgradnje, ki nastopi po obdobju hrambe, predvideva tudi razstavljanje
komponent, ki so v hrambi. Ni popolnoma jasen način ravnanja s komponentami po obdobju
hrambe. Te komponente se namreč segmentirajo z ročnimi tehnologijami, nato se talijo, del teh
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 20/39
mas nato postane uporaben izven radiološke kontrole, del pa se ponovno uporabi v jedrskem
sektorju. Z gotovostjo lahko trdimo, da se po obdobju takšne hrambe reaktorska posoda in
njeni notranji deli ne morejo razrešiti radiološke kontrole. Podana je bila tudi resna pripomba
glede cene njihovega segmentiranja, ki je na ravni segmentiranja kontaminiranih komponent.
9) Splošne pripombe
Na podlagi navedenega lahko na splošno ugotovimo naslednje: (1) Ni izdelana jasna
identifikacija komponent in objektov, ki so vključeni v študijo razgradnje, (2) Ni opravljena
identifikacija radiološkega inventarja, (3) Niso analizirani ostali (neradiološki) riziki, (4) V študiji
obstajajo pomembna odstopanja v različnih tabelah, ki se nanašajo na izračun skupnih mas
(Mass Balance), (5) Delovni paketi niso natančno razmejeni, (6) Stroški za Zagon lokacije (Site
Operation) in Nadzor niso uravnoteženi s postavkami kot denimo Vodenje projekta (Project
Menagement), in (7) Nadomestila za lokalno skupnost v teku trajanja razgradnje niso bila
pretehtana.
10) Predlogi
Predlogi za korekcijo osnovne strategije v danih okoliščinah so naslednji: (1) Urne postavke
delavcem pri razgradnji NEK je potrebno povečati za dvakrat (osnovna strategija SID-96 je
zasnovana na ekstenzivni uporabi poceni delovne sile ter enostavnih in na poceni ročnih
tehnologijah), (2) Če bi v bližnji prihodnosti prišlo do znatnega povišanje cene delovne sile, bi
bilo potrebno ponovno proučiti uporabljene tehnologije razgradnje in narediti optimizacijo glede
na stroške tehnologij in delovne sile, kar pa presega obseg te revizije, (3) V oceno je treba
vključiti nepredvidljive stroške (Contigency), in sicer v višini 50% (glej Modul 2), (4) Ponovna
uporaba nekaterih objektov na lokaciji elektrarne po razgradnji je sicer možna, stroški, ki bi v
tem primeru vplivali na razgradnjo, pa so obrobnega pomena, tako da jih v tej fazi razvoja
projekta ni potrebno ocenjevati, (5) Osnovno strategijo SID-96 je potrebno ponovno definirati v
skladu z novimi robnimi pogoji in časovnim planom, ki ga predvideva novi Program razgradnje
NEK.
1.5.
Revidirani in revalorizirani stroški razgradnje
Skupni ločeni stroški razgradnje iz osnovne strategije SID-96 so v prejšnjih poglavjih ocenjeni
na 258,0 MioDEM-95. Zneski stroškov razgradnje se na tem mestu - na podlagi ugotovitev
revizije ekspertne misije - revidirajo in nato revalorizirajo.
Revizija stroškov zajema sledeče: (1) Stroški delovne sile so povišani za faktor 2 in (2) Ostali
stroški razgradnje so povišani za 50% ( Contigency glede na stopnjo poznavanja stroškov in
tehnologije v tabeli 2.2., Modul 2). Vendar pa so stroški nabave 16 posod CASTOR (25,6
MioDEM-95) in stroški nabave posoda ter kontejnerjev za kondicioniranje dekomisijskih
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 21/39
odpadkov28 (11,266 MioDEM-95) povišani samo za 20%, saj se nanašajo na dobro znane
tehnologije, nezanesljivost pa je v glavnem omejena na planirane količine.
Revalorizacija stroškov je preračunavanje revidiranih stroškov razgradnje iz DEM-95 v EUR-02.
Faktor konverzije iz DEM-95 v EUR-02 znaša f = 0,53804, dobimo pa ga tako, da je standardni
faktor konverzije iz DEM v € za leto29 2002 povečan za rast cen industrijskih proizvodov v
Nemčiji v obdobju 1995 - 2002.30
Z uporabo navedene metodologije dobimo revidirane in revalorizirane stroške razgradnje za
osnovno strategijo SID-96, tako kot je prikazano v Tabeli 5.9.
Tabela 5.9. Revidirani in revalorizirani stroški SID-96
Faze razgradnje
P&L
POP
IPP
EPP
DIP
PDP
DS
PDE
SKUPAJ
Skupni stroški - NIS, 1996
(MioDEM-95)
5,997
108,017
6,727
10,000
79,606
20,997
18,123
8,614
258,081
Revidirani in revalorizirani
stroški (MioEUR-02)
5,8
101,2
6,1
8,1
76,1
19,1
19,4
7,8
243,6
Dinamika angažiranja teh sredstev je izkazana na ravni letnega nominalnega stroška razgradnje
ob natančnem spoštovanju časovnega plana (Slika 5.1.) in prikazana v Tabeli 5.10, oziroma na
Sliki 5.10. Slika 5.10 prikazuje tudi kumulativno krivuljo stroškov razgradnje. Revidirani časovni
plani za vsako posamezno fazo razgradnje so podani v Prilogi 1, podrobni izračun stroškov pa v
Prilogi 1.
Tabela 5.10. Nominalni letni stroški razgradnje
Obdobje (leto)
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
Stroški (MioEUR-02)
1,1
1,1
1,1
26,2
16
16,8
15,9
16,1
31,9
16,7
14,7
28
Za kondicioniranje dekomisijskih odpadkov je v osnovni strategiji SID-96 načrtovana uporaba skupno 931 posod, in
sicer: (1) MOSAIK II – 16 (16 posod), (2) 10' Container (690 kontejnerjev), (3) 400-litrski sodi Fe 25 mm (151
sodov) in (4) običajni 400-litrski sodi (74).
29
Računovodstki faktor konverzije, ki se ni spremenil od takrat, ko je bila DEM vzeta iz obtoka.
30
Standardni faktor konverzije je pomnožen s povprečnim letnim faktorjem inflacije na sedmo potenco. V Modulu 6 je
podrobneje obrazložen faktor inflacije, ki opisuje to spremembo cen, pa tudi njegova uporaba v predvidevanju
prihodnjega gibanja cen.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 22/39
Obdobje (leto)
2030
2031
2032
2033
2034
2035
2036
2037
2038
2039
…
2115
2116
2117
2118
SKUPAJ
Stroški (MioEUR-02)
16,1
15,8
8,2
3,6
5,8
5,8
3,6
0,2
0,2
0,2
…
0,3
1,7
4,3
2,1
243,631
35
300
30
250
Let
ni
Str 25
oš
ki
(Mi
oE 20
UR
02)
15
200
150
100
10
50
5
0
20
15
0
20
20
20
25
20
30
20
35
20
40
20
45
21
14
21
19
Leta
Slika 5.10. Grafični prikaz letnih stroškov razgradnje
Opomba: Nominalni stroški, izračunani v MioEUR-02 opisujejo, koliko bi morali posege plačati
leta 2002 (če bi bili v tem letu tudi uresničeni). V tabeli so ti isti nominalni stroški zgolj
razporejeni po dejanskih letih, v katerih se načrtuje izvajanje posameznih posegov. Korekcija za
pričakovano inflacijo in način financiranja sta opisana v Modulu 6.
31
Skupni strošek razgradnje v tabeli ne ustreza vsoti letnih stroškov, prikazanih v stolpcu. Razlika znaša približno 3,1
MioEUR-02. Do razlike je prišlo zaradi zaokrožanja zneskov letnih stroškov na prvo decimalko.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 23/39
2. Varianta SID-15
V tem poglavju je opisana možnost skrajševanja osnovne strategije razgradnje SID-96 na
obdobje približno 15 let , s čimer dobimo opcijo tipične takojšnje razgradnje, ki se v robnih
pogojih za ta Program imenuje SID-1532. Pri tem pa ostali robni pogoji, časovni plan, faze
razgradnje in stroškovna struktura še naprej v največji možni meri ohranjajo podobnost z
osnovno strategijo SID-96. Drugače povedano, varianta SID-15 v glavnem izhaja iz osnovne
strategije SID-96. Natančneje, pri varianti razgradnje SID-15 se pravzaprav ukinja obdobje
hrambe na lokaciji in se uvaja postopek dekontaminacije in segmentiranja (rezanja)
kontaminiranih in aktiviranih komponent ter kondicioniranja izločenih radioaktivnih odpadkov.
Kondicionirani odpadki se odpremijo na odlagališče NSRAO tunelskega tipa. Končna razlika je v
tem, da bo po varianti SID-15 lokacija elektrarne že leta 2037 (82 let prej kot v osnovni
strategiji SID-96) popolnoma na razpolago za ponovno uporabo. Stroški za tako zasnovano
varianto razgradnje so ocenjeni na 273,9 MioEUR-02.
2.1.
Obdobje hrambe
V osnovni strategiji razgradnje SID-96 je načrtovana hramba kontaminiranih komponent
(uparjalniki, črpalke, tlačnik in cevi primarnega hladilnega kroga) in aktiviranih komponent
(reaktorska posoda in njeni notranji deli) na lokaciji elektrarne, in sicer za dobo 84 let. Razlogi
za tako ravnanje so na kratko opisani v poglavjih 1.1.7 in 1.1.8.
Obstajajo vsaj trije razlogi, iz katerih je mogoče postaviti pod vprašaj upravičenost obdobja
hrambe, ki se zagovarja v osnovni strategiji razgradnje SID-96. Prvi razlog se nanaša na
predpostavko, da bo varovanje kontaminiranih in aktiviranih komponent možno deloma razrešiti
nadaljnje radiološke kontrole (free release), deloma pa ponovno uporabiti v jedrskem sektorju.
Do kontaminacije komponent prihaja zaradi korozijskih in erozijskih procesov (aktivacijski
produkti) ter zaradi prepuščanja oblog gorivnih palic (fizijski produkti). Poleg tega lahko pri
površinski kontaminaciji glavnih komponent pogosto naletimo na nekatere aktinide in uranove
izotope. Vendar pa so njihove koncentracije zelo majhne, v kolikor se med obratovanjem
reaktorja uporablja gorivo z dobrimi lastnostmi. Po drugi strani pa so reaktorska posoda ter
njeni notranji deli in pa biološki ščit okoli reaktorske posode izpostavljeni nevtronskemu toku, ki
povzroča aktivacijo materiala. Skupna aktivnost površinske kontaminacije je reda velikosti 10141015 Bq33, skupna aktivnost aktiviranih komponent pa reda velikosti 1017 Bq [3].
Seveda je število nuklidov, ki prispevajo h kontaminaciji in aktivnosti komponent primarnega
hladilnega kroga, veliko. Vendar pa v prvih letih po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja
največji doprinos k skupni aktivnosti komponent prihaja od Co-60 (T1/2=5,3 let, aktivacijski
32
Varianta SID-15 ustreza scenariju razgradnje, ki je v strokovni literaturi znan pod nazivom DECON (Decontamination).
33
Za primer naj navedemo, da se skupna kontaminacija uparjalnikov, zamenjanih v NE, ocenjuje na vrednost 3,8x1013
Bq/uparjalnik (Siemens, 1999).
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 24/39
produkt, ki oddaja γ-žarke visokih energij), nato Fe-55 (2,7 let) in Mn-54 (312 d). Zaradi tega
ima Co-60 odločilno vlogo pri izbiri tehnologije in stopnje radiološke zaščite, ki jo je potrebno
uporabiti za segmentiranje reaktorske posode.
Zaradi relativno kratkega razpolovnega časa Co-60, že 30 let po trajni zaustavitvi obratovanja
reaktorja postane najbolj zastopan radionuklid Ni-63 (T1/2=100 let), tako da se skupna aktivnost
hranjenih komponent ne bo več tako hitro zmanjševala. To pomeni, da se po obdobju hrambe,
kot je predvideno v osnovni strategiji SID-96, ne more pričakovati tako nizka raven aktivnosti,
ki bi omogočila ravnanje s hranjenimi komponentami na način, kot je predvideno v Študiji NIS.
Glede na robne pogoje, na katerih temelji, ter glede na faze razgradnje in na časovni plan,
zajema osnovna strategija SID-96 zavzetje treh lokacij34. To so: (1) odlagališče NSRAO, (2)
odlagališče IJG (obe bosta na razpolago leta 2023) in (3) lokacija elektrarne (skladišče za
komponente). Očitno je, da zavzetje lokacije elektrarne za lastnika pomeni finančno izgubo. Ne
le, da je treba nositi stroške varovanja čuvanja na lokaciji (30,5 MioEUR-02), lokacije ves ta čas
najverjetneje ne bo mogoče uporabiti brez omejitev
35
, kar je drugi pomemben vzrok za
oporekanje primernosti hrambe komponent na lokaciji.
Tretji razlog tiči v eni izmed osnovnih zahtev z zvezi s konceptom stalnega razvoja, ki nalaga,
da je treba ekološke probleme reševati znotraj ene (tiste, ki je problem tudi povzročila). Očitno
je, da se v primeru osnovne strategije SID-96 problem razgradnje NE Krško ne rešuje v celoti
znotraj obdobja ene generacije. Celovito reševanje problema je namreč mogoče doseči v roku
96 let po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja ( leta 2119).
2.2 Ravnanje s komponentami
Varianta SID-15 v prvi vrsti zahteva spremembo načina ravnanja s kontaminiranimi in
aktiviranimi komponentami, ki jih je potrebno veliko prej odstraniti z lokacije elektrarne. V ta
namen je na razpolago skladno z robnimi pogoji odlagališče NSRAO tunelskega (podzemnega)
tipa. Ravnanje s kontaminiranimi in aktiviranimi komponentami v tej varianti predvideva: (1)
Dekontaminacijo kontaminiranih in aktiviranih komponent do ravni, ki je sprejemljiva za
odlagališče NSRAO, (2) Rezanje dekontaminiranih komponent, (3) Kondicioniranje ločenih
radioaktivnih odpadkov v posode, licencirane za transport in (4) Transport posod s
kondicioniranimi odpadki na lokacijo odlagališča NSRAO tunelskega tipa, kjer se trajno odložijo.
2.3
Časovni plan in struktura stroškov
Varianta SID-15 je izpeljana iz osnovne strategije SID-96, pri čemer se v prvi vrsti upoštevajo
osnovni tehnični in ostali uporabljeni robni pogoji, ki se nanašajo na osnovno strategijo (začetek
34
Tukaj se predpostavlja, da gre za tri ločene lokacije, oziroma da se dve odlagališči nahajata na različnih (geografsko
oddaljenih) lokacijah.
35
Površina lokacije NE Krško znaša 20 ha. Predpostaviti je treba, da bi Interim Stotrage Building s svojim ekskluzivnim
območjem lahko zavzemal približno 1 ha (5% površine). Če se mikrolokacija za Interim Storage Building postavi na
ustrezen način, bi v tem primeru bilo možno preostali del lokacije uporabljati v energetske namene.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 25/39
razgradnje, razpoložljivost odlagališča, razpoložljivost talilnice kovin) ob zahtevi popolne
razpoložljivosti lokacije po obdobju 15 let. Tako zastavljena varianta razgradnje zahteva
spremembe vsebinske, stroškovne in časovne strukture osnovne strategije SID-96. Časovni plan
variante SID-15 je prikazan na Sliki 5.11. Do razlike v primerjavi z osnovno strategijo SID-96
prihaja pri izvedbi štirih faz razgradnje. To so: (1) Planiranje in licenciranje, (5) Razstavljanje,
(7) Hramba in (8) Faza po obdobju hrambe, in sicer tako, da sta prvi dve fazi spremenjeni,
zadnji dve pa sta se izkazali za nepotrebni. Podroben časovni plan posameznih faz razgradnje je
podan v Prilogi 1 tega modula.
Leta
Faze razgradnje 2019 2021 2023 2025 2027 2029 2031 2033 2035 2037
P&L for SID-15
POP
IPP
DIP 1
DIP 2
PDP
Slika 5.11 Časovni plan variante SID-15
2.3.1
Planiranje in licenciranje
V povezavi z dejavnostmi P&L je bilo narejenih nekaj sprememb glede na izvorno strategijo
SID-96. Tako je dejavnost planiranja in licenciranja za SID-15, oziroma zadnja revizija strategije
razgradnje, v skladu z ugotovitvami recenzije, sedaj umeščena na začetek procesa. Uvedena je
dejavnost P&L za fazo razgradnje, označeno kot DIP-2, ki zajema nov koncept ravnanja s
kontaminiranimi in aktiviranimi komponentami. Njeno trajanje se ocenjuje na 19 mesecev. Nov
način ravnanja s kontaminiranimi in aktiviranimi komponentami je izključil potrebo po hrambi
komponent na lokaciji, s tem pa tudi potrebo po fazi po obdobju hrambe in z njo povezanih
dejavnostih P&L. Na podlagi takšne razporeditve znaša kumulativni čas za izvedbo vseh sedem
dejavnosti P&L36 v tem primeru približno 7,5 let. Skupni stroški za tako postavljeno vsebino in
časovni razpored dejavnosti P&L se ocenjujejo na 7,2 MioEUR-02. Pravzaprav se ocenjuje, da
so stroški, potrebni za dejavnost P&L, ki se nanaša na DIP-2 primerljivi s stroški za fazo DIP-1,
oziroma na ravni revidiranih in revaloriziranih stroškov za fazo DIP iz izvorne strategije SID-96.
2.3.2
Razstavljanje
36
Ravno toliko dejavnosti P&L je prisotnih tudi v osnovni strategiji SID-96. Razlika je v tem, da je dejavnost P&L za fazo
PDE nadomeščena z dejavnostmi P&L za fazo DIP-2. Dejavnost P&L za fazo EPP (talilnica kovin) je prisotna pri obeh
strategijah, vendar pa ni prikazana niti na Sliki 5.11.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 26/39
Faza razstavljanja (DIP) je v varianti SID-15 sestavljena iz dveh delov. Prvi del (DIP-1) poteka
po fazi DIP v osnovni strategiji SID-96 in traja 4,5 let. Razlika je v tem, da se tukaj
kontaminirane in aktivirane komponente ne opremeščajo v skladišče. Stroški faze DIP-1 so
ocenjeni na 70,7 MioEUR-02. Do tega zneska smo prišli tako, da smo od revidiranih in
revaloriziranih stroškov za fazo DIP v osnovni strategiji odšteli stroške odstranjevanja
kontaminiranih in aktiviranih komponent (5,4 MioEUR-02).
V drugem delu razstavljanja (DIP-2), ki ravno tako traja 4,5 let in se izvaja vzporedno z DIP-1,
se izvajajo (tako kot je navedeno v poglavju 2.2) dejavnosti dekontaminacije komponent,
njihovo rezanje, kondicioniranje in transport na lokacijo odlagališča NSRAO. Stroški te faze so
ocenjeni na 61,5 MioEUR-02. Ta konzervativna ocena temelji na ustreznih podatkih za
razgradnjo NE Main Yankee37 , v njej pa je bil uporabljen faktor za pretvorbo USD-02 v EUR-02
(1,06136) ter faktor, ki upošteva razliko v moči med obema elektrarnama, NE Main Yankee in
NE Krško (0,741). Stroški za dejavnosti, predvidene v okviru DIP-2 za NE Krško, po podatkih za
NE Main Yankee znašajo približno 78,2 MioUSD-02 [6,7].
2.3.3
Skupni stroški variante SID-15
Skupni nominalni stroški razgradnje v varianti SID-15 so ocenjeni na 273,9 MioEUR-02.
Dinamika angažiranja teh sredstev je izkazana na ravni letnih stroškov razgradnje,v skladu s
časovnim planom na Sliki 5.11, prikazana je v Tabeli 5.11, oziroma na Sliki 5.12, na kateri je
prikazana tudi kumulativna krivulja stroškov razgradnje. Podrobni časovni plan variante SID –15
je podan v Prilogi 1 Modula 5.
Tabela 5.11 Nominalni letni stroški razgradnje SID-15
Časovno
obdobje
Stroški (MioEUR02)
(leto)
2019
1,1
2020
1,1
2021
1,1
2022
26,2
2023
16
2024
16,8
2025
15,9
2026
16,6
2027
32,9
2028
16,6
2029
27,3
2030
27,3
37
Trolupna PWR elektrarna, 2.700 MWt, 920 MWe, je stopila v komercialno obratovanje leta 1972, trajna zaustavitev
obratovanja reaktorja leta 1997, 25 YOP, DECON scenarij razgradnje.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 27/39
Časovno
obdobje
Stroški (MioEUR02)
(leto)
2031
27,7
2032
21,9
2033
10,4
2034
5,8
2035
5,8
2036
3,5
SKUPAJ
273,938
35
300
30
250
25
Letni stroški (MioEUR-02)
200
20
150
15
100
10
50
5
2040
2035
2030
2025
2020
0
2015
0
Leta
Slika 5.12 Grafični prikaz nominalnih letnih stroškov razgradnje v SID-15
3. Analiza občutljivosti
V tem poglavju se obravnavajo dodatne opcije razgradnje oziroma nadaljnje variacije SID
strategije, z uporabo katerih je mogoče zadostiti robnim pogojem iz Modula 2, ob upoštevanju
specifičnosti, ki izhajajo iz projekta odlagališča IJG v Modulu 4.
Robni pogoji, po katerih odlagališče IJG ni razpoložljivo pred letom 2030, se ne vklapljajo dobro
v izvorni koncept SID strategije, v kateri je odlaganje IJG zaključeno nekaj let pred tem
datumom. V revidirani opciji SID-96 in v uvedeni opciji SID-15, ki sta opisani v predhodnem
poglavju, ni namreč upoštevano kasnejše odlaganje IJG, ter se tako lahko izvedeta le v primeru
izvoza IJG.
38
Skupni strošek razgradnje v tabeli ne ustreza seštevku letnih stroškov, izkazanih v stolpcu. Razlika znaša približno 0,1
MioEUR-02. Do razlike je prišlo zaradi zaokrožanja zneskov letnih stroškov na prvo decimalko.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 28/39
Da bi lahko dosegli odlaganje IJG po novih robnih pogojih v skladu s sprejetim projektom
odlagališča, je potrebno izrabljene gorivne elemente vsaj nekaj časa skladiščiti pred pričetkom
obratovanja odlagališča. Skladiščenje IJG je mogoče zagotoviti:
a) Mokro skladiščenje v modificiranem bazenu NEK, ki je ločen od ostalih postojev
elektrarne ter tako zagotavlja, da lahko ostale dejavnosti vzporedno potekajo. Ta opcija
je tu obravnavana kot prva, saj omogoča oblikovanje scenarija takojšnje razgradnje z
lastnim odlagališčem IJG. Opcija je uvrščena v analizo občutljivosti zato, ker
modifikacija bazena NEK ni bila zahtevana z robnimi pogoji.
b) Suho skladiščenje na lokaciji NEK ali kjerkoli drugje, to je opcija, ki je
eksplicitno zahtevana z robnimi pogoji in jo je potrebno v analizi občutljivosti
obravnavati. Vendar se suho skladiščenje ne izplača graditi, če se bo IJG odlagalo že
2030 leta. Suho skladiščenje je smiselno, če se bo IJG dlje časa skladiščilo. Za analizo
občutljivosti robni pogoji predvidevajo 30 let suhega skladiščenja.
c) Mokro skladiščenje v nemodificiranem bazenu NEK je drag postopek, ki ne
omogoča vzporedno izvajanje razgradnje. Čeprav ni nekega razionalnega razloga, da se
tak pristop sploh obravnava, je ta opcija vključena na koncu tega poglavja (pod
naslovom »Dodatne opcije«) samo zato, da se omogoči formalna prireditev izvornega
scenarija SID-96 v novih pogojih.
Pod naslovom »Dodatne opcije« so obravnavane tudi posledice, ki bi jih imel prehod iz
podzemnega (tunelskega) tipa odlagališča NSRAO na površinski tip odlagališča na tehnološke
postopke in stroške razgradnje.
3.1
Mokro skladiščenje v modificiranem bazenu NEK
Mokro skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov (MS) v modificiranem bazenu NEK je opcija,
ki je bila uvedena zaradi možnosti izvedbe razgradnje ostalih komponent elektrarne pred
odložitvijo IJG v letu 2036 in predstavlja najzgodnejšo varianto, ki jo dopušča projekt
odlagališča. Ostali robni pogoji ostajajo nespremenjeni.
Skupni čas trajanja razgradnje po tem scenariju znaša 15 let, časovni plan takšnega scenarija
razgradnje je prikazan na Sliki 5.13, medtem ko je podrobni časovni plan tega scenarija podan
v Prilogi 1.
V primeru tega scenarija se bistveno spremenijo faza P&L, faza po trajni zaustavitvi obratovanja
reaktorja (POP) in faza zunanjih priprav (EPP), uvajata pa se dve novi tehnološki fazi, in sicer
faza mokrega skladiščenja (saj niti časovne niti stroškovno ni več v sklopu POP-a) ter
razgradnja modificiranega bazena za izrabljeno gorivo (SFP Dec.), ki se izvaja znatno kasneje
od razgradnje drugih postojenj. Ostale faze razgradnje (IPP, EPP, DIP-1, DIP-2 i PDP) se
vsebinsko, časovno in stroškovno ne spreminjajo v primerjavi z varianto razgradnje SID-15.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 29/39
Leta
Faze razgradnje 2019 2021 2023 2025 2027 2029 2031 2033 2035 2037
P&L POP
IPP
DIP
DIP
PDP
Mokro skladiščenje
SFPDec.
Slika 5.13. Časovni plan scenarija Mokrega skladiščenja (MS)
3.1.1.
Planiranje in licenciranje
Dejavnosti planiranja in licenciranja v tem scenariju razgradnje zajemajo: (1) P&L za MS, (2)
P&L za fazo po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja (v tem primeru je ta faza vsebinsko,
časovno in stroškovno zreducirana), (3) P&L za fazo notranjih priprav, (4) P&L za fazo zunanjih
priprav (talilnica kovin), (5) P&L za faze DIP-1, DIP-2 in PDP. Kumulativni čas za izvedbo vseh
dejavnosti P&L znaša približno 7 let. Ocenjuje se, da so ti stroški na ravni stroškov za varianto
SID-15 (7,2 MioEUR-02).
3.1.2.
Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja
Ta faza vsebinsko zajema: (1) Zaustavitev obratovanja reaktorja, (2) Zaustavitev obratovanja
sistema, (3) Obdelavo radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo v postoperativnem obdobju, (4)
Odstranitev mobilne opreme, (5) prenos CI v ISB, (6) Ravnanje z odpadki (Waste
Management), (7) Obratovanje lokacije (Site Operation) in (8) Nadzor. Skupno trajanje te faze
je skrajšano na 2 leti. Stroški te faze izvirajo iz osnovne strategije SID-96 (revidirani in
revalorizirani stroški) ter znašajo 36,9 MioEUR-02. Treba je pripomniti, da v te stroške ni
vključena nabava 16 posod CASTOR (16,5 MioEUR-02), ki se dodajo fazi Skladiščenje v bazenu.
3.1.3.
Faza zunanjih priprav
S skrajšanjem faze POP s 5 let na 2 leti, se skrajša tudi obratovanje talilnice (Melting Facility) za
3 leta. Na ta način se stroški obratovanja zmanjšajo za 1,8 MioEUR-02. Iz tega sledi, da stroški
faze zunanjih priprav (EPP) v tako zamišljenem scenariju znašajo 6,3 MioEUR-02.
3.1.4.
Skladiščenje v bazenu
Vsi izrabljeni gorivni elementi (1.600) so v času faze po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja
premeščeni v bazen za hlajenje. Da bi lahko pričeli z izvajanjem drugih dejavnosti razgradnje
oziroma razstavljanja, je potrebno bazen modificirati, to pomeni, da je treba obratovanje
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 30/39
njegovih sistemov izolirati od ostalih sistemov elektrarne. Dela, povezana z modifikacijo bazena
po MS scenariju, trajajo 1 leto, stroški modifikacije pa so ocenjeni na 5,0 MioEUR-02 [2]. Stroški
12-letnega obratovanja bazena se ocenjujejo na 6,0 MioEUR-02/let [8]. V zadnjih 6-ih letih se
izvajajo dejavnosti prenosa izrabljenih gorivnih elementov iz bazena v posode CASTOR (2,4
MioEUR-02) ter transport CASTOR pošiljk v odlagališče IJG. Stroški transporta izrabljenih
gorivnih elementov v odlagališče formalno niso pridruženi fazi mokrega skladiščenja, temveč so
kot revidirani in revalorizirani stroški zadržani v okviru stroškov faze POP, tako kot je izkazano v
osnovni strategiji SID-96. Skupno trajanje mokrega skladiščenja torej znaša 12 let, skupni
stroški pa so ocenjeni na 107,9 MioEUR-02.
3.1.5.
Razgradnja bazena
Ta dejavnost (SFP Dec.) se izvaja po tem, ko so vsi gorivni elementi iz bazena premeščeni v
odlagališče in traja 1 leto. Stroški te dejavnosti se ocenjujejo na 5 MioEUR-02 [2].
3.1.6.
Stroški scenarija MS
Skupni nominalni stroški razgradnje scenarija MS so ocenjeni na 320,7 MioEUR-02. Dinamika
angažiranja teh sredstev je izkazana na ravni letnega stroška razgradnje, pri čemer je v celoti
upoštevan časovni plan (Slika 5.5) in je prikazana v Tabeli 5.12, oziroma na Sliki 5.14, na kateri
je prikazana tudi kumulativna krivulja stroškov razgradnje na podlagi tega scenarija39.
Tabela 5.12. Nominalni letni stroški razgradnje
Časovno
obdobje
Stroški (MioEUR-02)
(leto)
39
2019
1,1
2020
1,1
2021
1,1
2022
2,3
2023
30,8
2024
40,8
2025
22,7
2026
33,3
2027
33,3
2028
33,8
Tu je potrebno opozoriti, da prisotna nedoslednost, po kateri so stroški transporta IJG v odlagališče zadržani v okviru
faze POP kamomrčasovno ne sodijo, vnaša stalno nepravilnost v letni distribuciji stroškov, prikazanih v Tabeli 5.12.
in na sliki 5.14. Kljub temu ta nedoslednost ne vpliva na skupni iznos stroškov tega scenarija razgradnje.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 31/39
Časovno
obdobje
Stroški (MioEUR-02)
(leto)
2029
28,3
2030
32,9
2031
12,2
2032
12,2
2033
9,9
2034
6,4
2035
6,4
2036
6,4
2037
5
SKUPAJ
320,740
45
350
40
300
35
Letni stroški (MioEUR-02)
250
30
25
200
20
150
15
100
10
50
5
2040
2035
2030
2025
2020
0
2015
0
Leta
Slika 5.14 Grafični prikaz letnih stroškov razgradnje
3.2
Suho skladiščenje na lokaciji NEK ali kjerkoli drugje
Suho skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov (SS) v obdobju okoli 30 let je scenarij, s
katerim je izpolnjen robni pogoj analize občutljivosti,v katerim ni natančno določeno vendar se
lahko predpostavi, da bo odlagališče IJG na razpolago leta 2051. Po projektu odlagališča se
odlaganje IJG izvaja med 2051 in 2054, zato bo skladiščenje (ki se začne leta 2023) pravzaprav
trajalo 32 let. Predpostavke o tem, kje bo lokacija za suho skladišče (ali na lokaciji NEK ali kje
drugje), ni privzeta. Ostali robni pogoji ostajajo nespremenjeni.
40
Skupni strošek razgradnje v tabeli ne ustreza vsoti letnih stroškov, izkazanih v stolpcu. Razlika znaša približno 0,3
MioEUR-02. Do razlike je prišlo zaradi zaokrožanja zneskov letnih stroškov na prvo decimalko.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 32/39
Leta
Faze razgradnje 2015 2017 2019 2021 2023 2025 2027 2029 2031 2033 2035 2037
.....
2053 2055
POP
IPP
DIP 1
DIP 2
PDP
Suho skladištenje
Razgradnja
Slika 5.15 Časovni plan scenarija SS
Časovni plan takšnega scenarija je prikazan na Sliki 5.15. Skupni čas trajanja takega scenarija
je 32 let. V primeru tega scenarija se faza P&L spremeni. Poleg tega se uvaja tehnološka faza
suhega skladiščenja IJG, ki obsega izgradnjo neodvisnega obrata za skladiščenje IJG (ISFSI41).
Ostale faze razgradnje (POP, IPP, EPP, DIP-1, DIP-2 in PDP) se vsebinsko, časovno in
stroškovno ne spreminjajo v primerjavi z varianto razgradnje SID-15.
Tako zamišljen scenarij suhega skladiščenja, kot je prikazan na Sliki 5.15, ni popoln. Odprto je
namreč ostalo vprašanje ravnanja s posodami CASTOR po letu 2054, ko se izrabljeni gorivni
elementi premestijo iz ISFSI obrata v odlagališče.
3.2.1 Planiranje in licenciranje
Dejavnosti planiranja in licenciranja v scenariju SS vsebujejo: (1) P&L za scenarij SS, (2) P&L za
fazo po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja, (3) P&L za fazo notranjih priprav, (4) P&L za
fazo zunanjih priprav (talilnica kovin), (5) P&L za faze DIP-1, DIP-2 in PDP. Kumulativni čas za
izvedbo vseh dejavnosti P&L znaša 13,5 let. S časovnega vidika največ doprinese dejavnost P&L
za scenarij DS, ki znaša 7 let (v glavnem zaradi postopka pridobivanja ustrezne licence). Stroški
te dejavnosti se ocenjujejo na 2,0 MioEUR-02 [2]. Ostale P&L dejavnosti vsebinsko, časovno in
stroškovno sovpadajo s P&L dejavnostmi, ki se nanašajo na varianto SID-15. Skupni stroški za
P&L dejavnosti se ocenjujejo na 9,2 MioEUR-02.
3.2.2 Skladiščenje v ISFSI obratu
Faza suhega skladiščenja zajema: (1) Izgradnjo ISFSI obrata na lokaciji elektrarne, za kar je
potrebno 1 leto, stroški izgradnje pa znašajo 5,0 MioEUR-02 [2], (2) Nabavo 80 posod CASTOR
(82,6 MioEUR-02), (3) 32-letno obratovanje obrata ISFSI, 1,0 MioEUR-02/leto (IAEA, 2003) in
(4) Transport izrabljenih gorivnih elementov iz ISFSI obrata v odlagališče42. Transport
izrabljenih gorivnih elementov stroškovno ne bremeni te faze, temveč je, podobno kot pri
scenariju MS, obdržan v okviru faze POP, tako kot je zamišljeno v osnovni strategiji SID-96.
41
Independent Spent Fuel Storage Instalation
42
Transport od bazena NEK do skladišča ni obravnavan, ker ni zanan lokacija.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 33/39
Dejstvo, da gre v teh primerih za različne pošiljke izrabljenega goriva (80 transportov) v
primerjavi s konceptom osnovne strategije SID-96 (transport se opravi z uporabo 16 posod
CASTOR), nima nikakršnega pomembnejšega vpliva na stroške.
3.2.3 Razgradnja ISFSI obrata
Ta dejavnost se izvaja po tem, ko so vsi gorivni elementi iz obrata ISFSI premeščeni na
odlagališče SF in traja 1 leto. Stroški te dejavnosti se ocenjujejo na 2,5 MioEUR-02 [2].
3.2.4 Stroški scenarija SS
Skupni nominalni stroški razgradnje scenarija SS se ocenjujejo na 381,7 MioEUR-02. Dinamika
angažiranja teh sredstev je izkazana na ravni letnega stroška razgradnje, pri čemer je v celoti
upoštevan časovni plan (Slika 5.15) in je prikazana v Tabeli 5.13, oziroma na Sliki 5.16, na
kateri je prikazana tudi kumulativna krivulja stroškov razgradnje na podlagi tega scenarija.
Podrobni časovni plan tega scenarija se nahaja v Prilogi 1. Tukaj je treba opozoriti na
nedoslednost, po kateri so stroški transporta izrabljenih gorivnih elementov odlagališče zadržani
v okviru faze POP, kamor časovno ne sodijo. Ta nedoslednost vnaša določeno nepravilnost v
letno distribucijo stroškov, prikazanih v Tabeli 5.13 oziroma na Sliki 5.16. Vendar pa ta
nedoslednost ne vpliva na skupni znesek stroškov tega scenarija razgradnje.
Tabela 5.13 Nominalni letni stroški razgradnje
Časovno obdobje (leto)
Stroški (MioEUR-02)
2016
0,3
2017
0,3
2018
0,3
2019
1,4
2020
1,4
2021
1,4
2022
53,6
2023
39,1
2024
39,9
2025
16,9
2026
17,6
2027
33,9
2028
17,6
2029
28,3
2030
28,3
2031
28,7
2032
22,9
2033
11,4
2034
6,8
2035
6,8
2036
4,5
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 34/39
Časovno obdobje (leto)
Stroški (MioEUR-02)
2037
1,0
...
...
2054
1,0
2055
2,5
SKUPAJ
381,743
60
400
350
50
Letni stroški (MioEUR-02)
300
40
250
30
200
150
20
100
10
50
2050
2045
2040
2035
2030
2025
0
2020
2015
0
Leta
Slika 5.16. Grafični prikaz letnih stroškov razgradnje
3.3
Dodatne opcije
3.3.1 Površinsko odlagališče NSRAO
Varianta razgradnje SID-15, nato pa tudi scenarija MS in SS, so med drugim, predvidevali tudi
dekontaminacijo in rezanje kontaminiranih in aktiviranih komponent, kondicioniranje izločenih
RAO in njihov transport v podzemno odlagališče NSRAO. V analizi občutljivosti je predvidena
tudi opcija izgradnje površinskega odlagališča NSRAO. Takšna izbira tipa odlagališča bi
omogočila spremembo načina ravnanja s kontaminiranimi in aktiviranimi komponentami na
lokaciji elektrarne. Morebitna razpoložljivost površisnkega odlagališča NSRAO bi namreč
omogočila, da bi se kontaminirane in aktivirane komponente transportirale in trajno odložile na
odlagališču v enem kosu (brez rezanja)44. Ko gre za uparjalnike, lahko ugotovimo, da je njihovo
43
Skupni strošek razgradnje v tabeli ne ustreza vsoti letnih stroškov, izkazanih v stolpcu. Razlika znaša približno 0,2
MioEUR-02. Do razlike je prišlo zaradi zaokrožanja zneskov letnih stroškov na prvo decimalko.
44
V varianti SID-15 se predpostavlja, da odlaganje komponent v enem kosu, zaradi omejenosti tunelskega prostora ni
izvedljivo.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 35/39
odlaganje v enem kosu že ustaljena praksa, pri reaktorski posodi pa lahko ugotovimo, da se tak
pristop uporablja vse bolj pogosto.45. Razlog za tak pristop gre iskati pri finančnih prihrankih.
Opcija odlaganja komponent v površinskem odlagališču NSRAO se razlikuje od variante SID-15,
od scenarija mokrega in od scenarija suhega skladiščenja samo kar zadeva izvajanje faze DIP2. Ostale faze razgradnje, ravno tako kot robni pogoji, se ne spreminjajo v nobenem elementu.
Nekatere izkušnje kažejo [9], da se z izbiro tehnologije odlaganja kontaminiranih in aktiviranih
komponent v enem kosu stroški te faze lahko zmanjšajo za približno 11,0-14,0 MioEUR-02, ali v
povprečju za približno 12,5 MioEUR-02. To lahko pomeni, da bi pri tej opciji stroški faze DIP2
znašali približno 49,0 MioEUR-02 in da bi skupni stroški variante SID-15 v tem primeru znašali
261,4 MioEUR-02, skupni stroški scenarija MS bi znašali 308,2 MioEUR-02, skupni stroški
scenarija SS pa bi znašali 369,2 MioEUR-02.
Skupni stroški variante SID-15, scenarija MS in scenarija SS, z opcijo površinskega odlagališča
NSRAO so nižji za 12,5 MioEUR-02 v primerjavi z opcijo odlagališča NSRAO tunelskega tipa.
Seveda ima to za posledico tudi razlike pri distribucijah letnih stroškov razgradnje. Te razlike so
prikazane v Tabeli 5.14 (opcija odlagališče NSRAO tunelskega tipa) in v Tabeli 5.15 (opcija
odlagališče NSRAO površinskega tipa).
Tabela 5.14 Letni stroški faze DIP2 (NSRAO tunelski tip)
Leto
SID-15
(MioEUR-02)
Mokro
Suho
skladiščenje
skladiščenje
(MioEUR-02)
(MioEUR-02)
2026
13,7
2027
13,7
2028
13,7
2029
13,7
13,7
13,7
2030
13,7
6,8
13,7
2031
13,7
13,7
2032
13,7
13,7
2033
6,8
6,8
Tabela 5.15 – Letni stroški faze DIP2 (NSRAO površinski tip)
Leto
SID-15
(MioEUR-02)
Mokro
Suho
skladiščenje
skladiščenje
(MioEUR-02)
(MioEUR-02)
2026
10,9
2027
10,9
2028
10,9
2029
10,9
10,9
10,9
45
V ZDA je na ta način odloženih 6 reaktorskih posod iz komercialnih nuklearnih elektrarn.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Leto
Modul 5 Str. 36/39
Mokro
Suho
skladiščenje
skladiščenje
(MioEUR-02)
(MioEUR-02)
5,4
10,9
SID-15
(MioEUR-02)
2030
10,9
2031
10,9
10,9
2032
10,9
10,9
2033
5,4
5,4
3.3.2 Mokro skladiščenje brez modifikacije bazena
Ta opcija predpostavlja hlajenje izrabljenih gorivnih elementov v bazenu vse do leta 2031, ko
bodo le-ti prenešeni na odlagališče. Pričakuje se, da bo postopek prenosa gorivnih elementov
dokončan leta 2036. Pri tem se predpostavlja, da se bazen ne bo modificiral (izoliral) in da
medtem na lokaciji ne bodo potekale nikakršne dejavnosti razgradnje. Po premeščanju goriva iz
bazena v odlagališče se pričnejo izvajati dejavnosti po scenariju SID-96.
Vsebinski, stroškovni in časovni plan te opcije je mogoče izpeljati iz osnovne strategije SID-96.
Opcija bi namreč zajemala naslednje faze: (1) P&L dejavnosti, 5,8 MioEUR-02, kumulativni čas,
potreben za realizacijo, traja 7,5 let, (2) Faza po trajni zaustavitvi obratovanja reaktorja, 179,8
MioEUR-02, faza pa traja 14 let46, (3) Faza notranjih priprav, 6,1 MioEUR-02, faza traja 1 leto,
(4) Faza zunanjih priprav (talilnica kovin), 8,1 MioEUR-02, (5) faza DIP, 76,1 MioEUR-02, čas
realizacije je 4,5 let, (6) Faza po razstavljanju, 19,1 MioEUR-02, čas realizacije je 4 leta, (7)
Obdobje hrambe 17,0 MioEUR-02 in traja 70 let ter (8) Faza po obdobju hrambe, 7,8 MioEUR02, za realizacijo te faze pa sta potrebni 2 leti.
Skupni čas, potreben za izvedbo tako zasnovane opcije razgradnje, je 96 let. Skupni stroški
opcije znašajo 319,7 MioEUR-02.
4. Prikaz rezultatov
V tem poglavju so prikazani rezultati ocene stroškov za vse obravnavane variante scenarijev
razgradnje. Vsi obravnavani scenariji so izpeljani iz osnovne strategije SID-96, tako da se
omejitve in negotovosti, povezane z omenjeno strategijo, v veliki meri prenašajo tudi na ostale
predstavljene scenarije, variante in opcije. V tem poglavju je narejena tudi razdelitev stroškov
razgradnje na stroške:
a) Stroški razstavljanja objektov (razgradnja v ožjen smislu), in
b) stroške ravnanja z izrabljenim gorivom (skladiščenje in transport IJG).
46
Stroški hlajenja izrabljenih gorivnih elementov se ocenjujejo na 60,8 MioEUR-02 ali 7,6 MioEUR-02/let. Ta znesek je
izračunan na podlagi revidiranih in revaloriziranih stroškov za Site Operation in Nadzor, ki se nanašajo na 5-letno
trajanje faze POP v osnovni strategiji SID-96.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 37/39
Stroški so prikazani na slikah 5.17 in 5.18.
Osnovne značilnosti obravnavanih variant razgradnje so:
(1) Osnovna strategija SID-96 – osnovni scenarij razgradnje, tako kot je osnovno
zasnovan v študiji NIS (pod novimi pogoji je sprejemljiva samo za opcijo izvoza IJG).
Lokacija elektrarne postane popolnoma razpoložljiva za uporabo v energetske namene
po preteku 96 let. Pomanjkljivosti osnovne strategije so podrobno obdelane v prvem
poglavju. Skupni stroški te strategije znašajo 243,6 MioEUR-02, kjer 176,0 MioEUR-02
odpade na razstavljanje, preostalih 67,6 MioEUR-02 pa na ravnanje z izrabljenim
gorivom med razgradnjo.
(2) Varianta SID-15 – je izvedena kot največje možno skrajšanje izvorne strategije SID96 z najmanjšimi možnimi modifikacijami (pod novimi pogoji je sprejemljiva samo za
opcijo izvoza IJG). Lokacija elektrarne postane popolnoma razpoložljiva za uporabo v
energetske namene po 14-ih letih. Skupni stroški te strategije znašajo 273,9 MioEUR-02
kjer 206,3 MioEUR-02 odpade na razstavljanje, preostalih 67,6 MioEUR-02 pa na
ravnanje z izrabljenim gorivom med razgradnjo.
(3) Scenarij mokrega skladiščenja (MS) – razvil se je zato, da bi bilo zadoščeno
robnemu pogoju, na podlagi katerega bo odlagališče za IJG na voljo po letu 2030.
Lokacija elektrarne postane popolnoma razpoložljiva za uporabo v energetske namene
po preteku 15-ih let. Skupni stroški te strategije znašajo 320,7 MioEUR-02, kjer 208,0
MioEUR-02 odpade na razstavljanje, preostalih 112,7 MioEUR-02 pa na ravnanje z
izrabljenim gorivom med razgradnjo.
(4) Scenarij suhega skladiščenja (SS) – razvil se je zato, da bi bilo zadoščeno robnemu
pogoju, na podlagi katerega bo odlagališče za IJG na razpolago po letu 2050. Lokacija
elektrarne postane popolnoma razpoložljiva za uporabo v po preteku 14 le če je
skladišče nekje drugje in po 32-ih letih če je skladišče na lokaciji. Skupni stroški te
strategije znašajo 381,7 MioEUR-02, kjer 206,3 MioEUR-02 odpade na razstavljanje,
preostalih 175,4 MioEUR-02 pa na ravnanje z IJG med razgradnjo.
(5) Opcija odlagališča NSRAO površinskega tipa – analizirana je v sklopu analize
občutljivosti in omogoča odlaganje glavnih komponent in reaktorske posode v enem
kosu, kar zmanjša strošek razgradnje za 12,5 MioEUR-02. To opcijo je mogoče
uporabiti samo pri tistih variantah in scenarijih, pri katerih je predvideno segmentiranje,
rezanje in pakiranje glavnih komponent (DIP-2) znotraj prvih 15 let od trajne
zaustavitve obratovanja reaktorja (SID-15, MS in SS).
(6) Opcija mokrega skladiščenja brez modifikacije bazena (SID-96*) – ta opcija
izpolnjuje formalno zahtevo iz robnih pogojev da se izvorna strategija SID-96 prilagodi
novim pogojem s čim manjšimi spremembami, razvita pa je bila da bi se odlagalo IJG v
lastnem odlagališču. Lokacija elektrarne postane popolnoma razpoložljiva za uporabo v
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 5 Str. 38/39
energetske namene po preteku 96-ih let. Skupni stroški te strategije znašajo 319,747
MioEUR-02, kjer 243,9 MioEUR-02 odpade na razstavljanje, preostalih 75,9 MioEUR-02
pa na ravnanje z izrabljenim gorivom med razgradnjo.
250
200
Stroški razstavljanja
(MioEUR-02)
150
100
50
0
SID-96
SID-15
MS
SS
SID-96*
Tunelski tip odlagališča
176
206,3
208
206,3
243,9
Površinski tip odlagališča
176
193,8
195,5
193,8
243,9
Slika 5.17 Primerjava stroškov razstavljanja
180
160
140
120
Stroški ravnanja z
100
izrabljenim gorivom
80
(MioEUR-02)
60
40
20
0
Tunelski tip odlagališta
SID-96
SID-15
MS
SS
SID-96*
67,6
67,6
112,7
175,4
75,9
Slika 5.18 Primerjava stroškov ravnanja z izrabljenim gorivom
5. Literatura
[1] NIS, 1996, Development of Site Specific Decommissioning Plan for the Krško NPP
[2] IAEA, 2003, Review of Krsko NPP Decommissioning Cost Estimates, R.Knight, L.Noynaert,
Zagreb, 8-12.12.2003.
47
Skupni strošek razgradnje v tabeli ne ustreza stroškom razstavljanja in ravnanja z izrabljenim gorivom. Razlika znaša
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
[3]
IAEA,
1998,
Radiological
Characterization
Modul 5 Str. 39/39
of
Shut
Down
Nuclear
Reactors
for
Decommissioning Purposes, Technical Reports Series No.389
[4] Siemens, 1999, Krško Steam Generator Replacement Project, Dose Analysis assuming
Steam Generator Drop, Siemens AG, Framatome S.A., Revision 0
[5] Robni pogoji Programa razgradnje NEK (PR) prema odgovorima Stručnog savjeta na pitanja
Projektnog tima, Dok.br. 25-03-4379/06, Rev.2 od 14.11.2003.
[6] MY, 2002, MYAPC License Termination Plan, Revision 3
[7] MY, 1997, MYAPC Licence Termination Plan, TLG Services, Inc,
[8] HPS, 1999, Decommissioning and Restoration of Nuclear Facilities, J.Andrescavage,
Strategies for Dealing with High-level Radioactive Waste from Nuclear Power Reactors'
Decommissioning Activities, Health Physics Society
[9] Lacy, 2001, One-piece Reactor Removal and Disposal, N.H.Lacy, Z.Studnicka, WM 20001
Conference, Tucson
približno 0,1 Mio EUR-02. Do razlike je prišlo zaradi zaokroževanja zneskov stroškov na prvo decimalko.
APO d.o.o. št. dok .: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 1/42
Modul 6:
Analiza integralnih scenarijev razgradnje ter ravnanja z odpadki in IJG
1.
Uvod............................................................................................................................ 2
2.
Identificiranje izvedljivih integralnih scenarijev razgradnje ................................................ 3
2.1.SID-96 z odlaganjem .................................................................................................. 5
2.2.SID-96 z izvozom ....................................................................................................... 10
2.3.SID-15 z izvozom ....................................................................................................... 14
2.4.SID-15MS z odlaganjem.............................................................................................. 18
2.5.SID-15MS z izvozom ................................................................................................... 22
2.6.SID-30 z odlaganjem .................................................................................................. 26
2.7.SID-30 z izvozom ....................................................................................................... 30
3.Analiza izbranih scenarijev razgradnje................................................................................. 34
3.1.Inflacija, obresti in diskontiranje v proračunu stroškov PR .............................................. 34
3.1.1 Določanje fiskalnih parametrov............................................................................ 34
3.1.2 Opis in obrazložitev izračunov ............................................................................. 36
3.2.Proračun financiranja .................................................................................................. 38
4.Predlog in obrazložitev optimalnega scenarija ...................................................................... 39
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 2/42
1. Uvod
Modul 6 obravnava nekaj integralnih scenarijev programa razgradnje NEK, ki vključujejo tudi
ravnanje z RAO ter IJG. Ti scenariji izhajajo iz tehnoloških postopkov osnovne strategije SID-96,
z nekaterimi spremembami, opisanimi v Modulu 5, in slonijo na konkretnih projektih odlaganja
odpadkov in goriva, predstavljenih v Modulih 3 in 4. Izhajajoč iz teh predpostavk, obravnavani
sklop scenarijev zajema vse smiselne opcije programov razgradnje, ki ustrezajo robnim pogojem iz Modula 2. Po izboru optimalnega scenarija projektna skupina v Modulu 7 predlaga dodatne racionalizacije, ki zahtevajo spremembo nekaterih robneih pogojev.
Za to revizijo programa razgradnje se mnogi splošni, predvsem pa tehnični robni pogoji, skladajo z robnimi pogoji iz osnovne strategije SID-96, vendar pa obstajajo tudi pomembne razlike,
kot je opisano v Modulu 2. Tu bomo poudarili nekaj specifičnosti, ki imajo poseben vpliv na obravnavane scenarije.
Za odlagališče IJG se predpostavlja (v skladu z novimi robnimi pogoji), da bo obratovalo od leta
2030, ne pa že od leta 2023, kot v osnovnem scenariju SID-96. Skladno s tehnološkimi specifikacijami projekta odlagališča, sprejetega v Modulu 4, začetek odlaganja IJG leta 2023 ni izvedljiv, (a) ker je za razvoj in izgradnjo odlagališča potrebnih vsaj 20 let, in (b) ker gorivni elementi
ne bodo dovolj ohlajeni. Projekt predvideva, da je odlaganje vsega IJG iz NEK mogoče izvesti v
roku štirih let, če je toplotna moč gorivnih elementov dovolj majhna, da omogoči popolno izkoriščenje posod za odlaganje. Ta pogoj ne bo izpolnjen niti v primeru odlaganja v začetku tridesetih let, zato bo odlaganje trajalo šest let (od leta 2031 do leta 2036). Racionalno opcijo štiriletnega odlaganja je mogoče uresničiti šele v scenariju s kasnejšim odlaganjem, ki je v tem modulu obravnavan na podlagi zahtev o analizi občutljivosti.
Kot enakopravna alternativa odlaganju je uveden nepovratni izvoz IJG. Trajanje celotne operacije izvoza bo mogoče zanesljiveje oceniti, šele ko bodo bolje poznani vsi pomembni vidiki, kot
je npr. končna destinacija in način transporta IJG. Tu predpostavljamo, da izvoz traja štiri leta,
prav toliko, kolikor je potrebno tudi za optimalni postopek odlaganja IJG v skladu z Modulom 4
(dovolj je tudi za premestitev IJG iz bazena, ki v osnovni strategiji SID-96 traja nekaj več kot tri
leta). S tem se je mogoče izogniti prevelikim razlikam v časovnem razporedu glavnih stroškov
pri vzporednih scenarijih odlaganja in izvoza, ki so realno možne, vendar jih zaenkrat ni mogoče
argumentirano oceniti.
V skladu z robnimi pogoji projektne naloge je treba v Modulu 6 analizirati tri opcije trajanja razgradnje. K revalorizaciji SID-96 v trajanju, kot je bilo osnovno predvideno, je potrebno uvesti
pravo takojšnjo razgradnjo – rezultat tega je modificirani SID v skupnem trajanju približno 15
let – in je za analizo občutljivosti potrebno preučiti opcijo približno 30 let. Očitno je, da za slednjo nima pomena predvidevati, da bi bilo odlagališče IJG razpoložljivo pred letom 2050, čeprav
to ni izrecno navedeno v robnih pogojih.
In končno se za odlagališče NSRAO predvideva, da obratuje od leta 2013, kar ni potrebno niti
za en scenarij razgradnje, in jih vse podraži za isti znesek v primerjavi z osnovno strategijo SID.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 3/42
Poleg tega pa se konzervativno domneva, da bo odlagališče tunelskega tipa, ker je konstrukcijsko dražje od površinskega. Ta domneva pa prinaša v postopek razgradnje nadaljnje zaplete in
podražitve: glavne komponente in reaktorsko posodo je potrebno izrezati, da bi jih bilo mogoče
namestiti v odlagališče, kar pa na splošno ni običajna praksa v svetu.
2. Identifikacija izvedljivih integralnih scenarijev razgradnje
Izhajajoč iz novih robnih pogojev in splošnih omejitev projektne naloge je projektna skupina
identificirala sedem izvedljivih scenarijev razgradnje, ki jih je mogoče potegniti iz osnovne SID
strategije oziroma z njenim variiranjem. Trije scenariji se končujejo z odlaganjem, četrti pa z
izvozom IJG.
Osnovno strategijo SID-96 je mogoče prilagoditi novim robnim pogojem brez kakršnegakoli
variiranja tehnologije in vrstnega reda posameznih postopkov razgradnje (čeprav se s tem vanjo
vnašajo pomembne neracionalnosti), in tako pride do še počasnejšega 96-letnega scenarija, ki
vključuje odlaganje IJG v lokalno odlagališče (SID-96 z odlaganjem). Analogni scenarij z nepovratnim izvozom IJG (SID-96 z izvozom) ne zahteva takih dodatnih neracionalnosti.
Zaradi nezmožnosti odlaganja IJG takoj po zaprtju elektrarne, scenarija prave takojšnje razgradnje ni mogoče izvesti kot enostavno skrajšanje osnovne SID-96 strategije, razen v primeru
nepovratnega izvoza IJG (SID-15 z izvozom). Tudi za tega in za vse druge scenarije (razen
predhodno omenjenih dveh scenarijev SID-96), se ukinja 80-letno skladiščenje glavnih komponent in reaktorske posode na lokaciji NEK, in se uvajajo tehnološke modifikacije, ki omogočajo
njihovo razstavljanje, rezanje in odlaganje v času, ko se izvajajo druge operacije razgradnje.
Za uresničitev prave takojšnje razgradnje, v kateri ni nujno izvoziti IJG, je potrebno v osnovno
SID strategijo uvesti tudi nadaljnje tehnološke modifikacije, ki omogočajo razgradnjo elektrarne
v času, ko se IJG še hladi v bazenu elektrarne. Tako pridemo do variante SID z mokrim skladiščenjem goriva (MS), ki jo je mogoče dokončati tudi v manj kot 15 letih, čeprav se odlaganje IJG
prične šele leta 2031 (SID-15MS z odlaganjem). IJG se enako dolgo hrani v mokrem skladišču
tudi v analognem izvoznem scenariju (SID-15MS z izvozom).
V primeru, da bi bilo potrebno občutno dlje skladiščiti IJG (če dokončanje odlaganja in izvoza ni
načrtovano v sredini tridesetih let), postane suho skladišče cenejše od hrambe IJG v bazenu.
Odgovarjajoči scenariji v skupnem trajanju približno 30 let (SID-30 z odlaganjem, SID-30 z izvo-
zom) so izpeljani iz tehnoloških postopkov osnovne strategije SID, na podoben način kot tudi
SID-15 z izvozom.
Vsak scenarij Modula 6 je opisan s tabelo, v kateri je grafično prikazan časovni plan izbranih
dejavnosti, ki ga karakterizirajo, ter nominalni stroški po letih (tabele 6.1 do 6.7).
Pod naslovom “odlagališče IJG” trije stolpci na levi strani teh tabel prikazujejo obdobje razvoja
in izgradnje globokega geološkega odlagališča, njegovo operativno obdobje, (v katerem je prvo
leto poskusno obratovanje), ter petletno obdobje zapiranja odlagališča po končanem odlaganju
IJG. Naslednji štirje stolpci (“skladišče IJG”) prikazujejo leto izgradnje in leto razgradnje mokreAPO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 4/42
ga skladišča (adaptirani bazen NEK) ali suhega skladišča IJG. Leta, v katerih potekajo navedene
dejavnosti, so označena s črnimi polji.
Naslednja skupina stolpcev (zelena polja) pojasnjuje, kje se nahaja izrabljeno gorivo od zaprtja
NEK do dokončanja odlaganja ali izvoza. Le-ta se prične s stolpcem, v katerem se leta 2023 zadnje polnjenje reaktorja premešča v bazen NEK. Do zaključka odlaganja ali izvoza se bo za
hrambo in hlajenje IJG uporabljal (a) nemodificirani bazen NEK, ali (b) mokro skladišče (modificirani bazen NEK, ločen od ostalih sistemov elektrarne), ali (c) suho skladišče (na lokaciji NEK
ali drugje), v katerem je gorivo nameščeno v posode Castor.
Pod naslednjim naslovom “odlagališče NSRAO”, oranžna polja označujejo obdobje razvoja in
izgradnje tega odlagališča, njegovo operativno obdobje in obdobje zaprtja odlagališča. Operativno obdobje se prične takoj po dokončanju gradnje odlagališča (konec leta 2013) in poteka
skozi celotno obdobje, v katerem se NSRAO odlagajo ali pa se čaka na odpadke, ki bodo nastali
v kasnejših fazah razgradnje, zaključi pa se šele leto dni po zadnjih dejavnostih, v katerih se
bodo generirali NSRAO.
Skupina stolpcev z rdečimi polji, ki se nahaja takoj za ponovljenim stolpcem z leti, prikazuje
razgradnjo elektrarne. V tem opisu je posebna pozornost posvečena ravnanju z glavnimi komponentami in reaktorsko posodo (saj prav tu obstajajo bistvene variacije med posameznimi scenariji), medtem ko sta razgradnji vseh ostalih naprav in objektov ter rušenju zgradb in urejanju
lokacije namenjena samo zadnja dva stolpca iz te skupine.
V osnovni strategiji SID-96 kot je zamišljena v študiji NIS, poteka prvih pet let po zaprtju elektrarne drago postoperativno obdobje, v katerem so vsi sistemi v hladnem obratovanju, in se ne
prične z nikakršno razgradnjo. Na začetku obdobja se zadnje reaktorsko polnjenje premesti v
bazen z IJG, nakar se 39 mesecev prenaša gorivo iz bazena naravnost v geološko odlagališče (s
16-imi Castor posodami, izmenično), na koncu pa se preostala vsebina reaktorske sredice (kontrolne palice itd.) reže pod vodo in pakira za odlaganje (16 posod vrste Mosaik). V naslednjih
devetih letih se izvede razgradnja vseh naprav in objektov, rušenje zgradb in ureditev lokacije,
vendar na njej ostane skladišče, v katerem bodo glavne komponente in reaktorska posoda
(GK/RP) hranjene nadaljnjih 80 let. V zadnjih dveh letih (95. in 96. leto po zaprtju NEK) se poskrbi za odpadke iz tega skladišča (ob sumljivi predpostavki o uporabi talilnice, stari preko 80 let,
in o recikliranju kovin, katerih radioaktivnost je večja od meje, ki odvezuje od regulatorne kontrole), in končno se skladišče razgradi. V Modulu 5 so navedene številne pripombe na to strategijo oziroma na različne vidike študije NIS, kot tudi razlogi, zaradi katerih projektna skupina
meni, da je eksotična zasnova osemdesetletnega skladiščenja GK/RP neprimerna za uvrstitev v
naslednje programe razgradnje NEK. Za potrebe zahtevane revalorizacije osnovne strategije
SID-96 pa bo le-ta na tem mestu prilagojena novim robnim pogojem, kot je že omenjeno, v
variantah z odlaganjem in izvozom IJG.
V ostalih scenarijih je bistveno spremenjena vsebina in vrstni red postopkov z GK/RP, oziroma
njihov časovni razpored glede na ostale dejavnosti razgradnje. Zato v tabelah s časovnim opi-
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 5/42
som scenarija, prvih pet stolpcev iz skupine o razgradnji NEK ločeno prikazuje demontažo, dekontaminacijo, rezanje, skladiščenje in transport GK/RP.
Zadnja skupina stolpcev z grafičnim prikazom (pretežno rdeča polja in kakšno zeleno) nosi naslov “kje je VRAO”. Njen namen je opozoriti na možno generiranje visoko aktivnih odpadkov (ali
vsaj dolgoživih srednje aktivnih odpadkov, ki ne ustrezajo kriterijem sprejemljivosti za tipično
odlagališče NSRAO) v posameznih tehnoloških postopkih programa razgradnje (zelena polja se
nanašajo na obdobje generiranja odpadkov pri manipuliranju z IJG). Ti odpadki se pakirajo v
16-32 posod vrste Mosaik. Gre za manjše količine odpadkov, in skrb za le-te ne predstavlja pomembne postavke v skupnih stroških programa razgradnje, in ni posebej navedeno (v oceno
zajeti nepredvideni stroški so večji vsaj za red velikosti). Čeprav ta revizija PR ni dovolj podrobna, da bi se ukvarjala s takšnimi tehničnimi podrobnostmi, je bila projektna skupina mnenja, da
je potrebno problem izpostaviti za nadaljnje revizije.
Zadnja skupina stolpcev na desni strani tabel 6.1 – 6.7, prikazuje razdelitev stroškov po letih,
razdeljenih v štiri glavne skupine dejavnosti iz grafičnega dela tabel: razgradnja NEK, transport
in skladiščenje IJG, odlaganje NSRAO, ter odlaganje oziroma izvoz IJG. Izračun teh stroškov je
opisan v Modulih 3, 4 in 5. Navedeni zneski so nominalne cene v evrih iz leta 2002 (ki prikazujejo, koliko bi stali posamezni posegi, če bi bili izvedeni takrat), njihovo prilagajanje inflaciji in
diskontiranje pa je opisano v naslednjem poglavju tega modula.
V nadaljnjem besedilu tega poglavja so na kratko opisani vsi scenariji.
2.1.
SID-96 z odlaganjem
Ta scenarij ima nalogo revalorizirati osnovno strategijo NIS in jo prilagoditi novim robnim pogojem, kar je bilo nehvaležno delo. Ob problemih, ki so obstajali že v osnovni strategiji SID-96
(vendar niso bili dovolj jasno obdelani v študiji NIS), novi robni pogoji in tehnologija odlaganja
IJG vnašajo novo dramatično težavo: izrabljeno gorivo bo mogoče odlagati šele od leta 2031,
poleg tega pa bo faza odlaganja trajala dve leti dlje kot po osnovni zamisli. Glede na to, da v
skladu s koncepcijo SID postoperativno obdobje brez razgradnje traja vse dokler se bazen ne
izprazni, je potrebno sedaj to skupno obdobje hladnega obratovanja več kot podvojiti (namesto
da se zaključi leta 2028, bo moralo trajati vse do leta 2036).
Poleg tega je projektna skupina ugotovila, da je potrebno tudi reaktorsko posodo ne glede na
skladiščenje smatrati kot radioaktivni odpadek, zlasti zato, ker je sama študija NIS predvidela,
da bo tudi po 96-ih letih ostala določena količina RAO za odlaganje. To za integralni scenarij
pomeni, da je bilo v vsakem primeru treba računati na uporabo odlagališča NSRAO, po tem, ko
bi lahko bilo že 80 let zaprto po pravi takojšnji razgradnji, zato je za skupni strošek vseeno, če
so bo v njega odložila tudi reaktorska posoda.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 6/42
Očitno je, da v racionalnem scenariju razgradnje ne bi smeli dopuščati kopičenja takih zapletov
in nepotrebnih stroškov. SID strategija jih delno inducira tudi zaradi svoje konceptualne površnosti in nedorečenosti, v prvi meri zato, ker študija NIS ni obravnavala integralnih scenarijev
razgradnje in ravnanja s celotnimi odpadki, pri čemer mora imeti ravnanje z IJG zaradi svoje
tehnične zahtevnosti in stroškovnega značaja posebej poudarjen status.
Zato se nadalje v tem modulu v glavnem uporabljajo samo tisti elementi strategije SID in uvajajo takšne njene modifikacije, ki jih je mogoče razumno uskladiti z robnimi pogoji v integralne
scenarije skupaj z ravnanjem z odpadki. Glede na to, da je v skladu z robnimi pogoji potrebno
prikazati tudi revalorizirani postopek razgradnje, ki ustreza osnovni strategiji SID-96, je na tem
mestu slednja vključena v integralni scenarij z vsemi neracionalnostmi, ki jih zahteva ohranitev
njene prvotne zasnove. To so v prvi vrsti:
(a) Podaljšanje skupnega postoperativnega obdobja (oziroma preložitev razgradnje) do leta 2035, ter
(b) Odložitev zaprtja odlagališča NSRAO vse do rušenja skladišča GK&RP.
Tabela 6.1 scenarij SID-96 z odlaganjem
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje je VRAO?
nominalni stroški
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladiše
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 7/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
5,9
2011
2011
24,2
5,9
2012
2012
26,1
5,9
2013
2013
20,4
5,9
2014
2014
3,7
5,9
2015
2015
3,7
5,9
2016
2016
3,7
10,5
2017
2017
3,7
10,5
2018
2018
3,7
10,5
2019
2019
3,7
10,5
2020
2020
3,7
10,5
2021
2021
3,7
10,5
2022
2022
3,7
10,5
2023
2023
7,6
3,7
18,3
2024
2024
7,6
3,7
19,0
2025
2025
7,6
3,7
24,7
2026
2026
7,6
3,7
56,4
2027
2027
7,6
3,7
72,6
2028
2028
7,6
3,7
65,8
2029
2029
9,1
3,7
20,5
2030
2030
10,2
23,6
3,7
15,3
2031
2031
7,2
8,7
3,7
21,4
2032
2032
7,0
8,7
3,7
22,5
2033
2033
6,5
8,7
3,7
27,5
2034
2035
2034
2035
6,5
7,1
8,7
8,7
3,7
3,7
27,5
27,5
2036
2036
8,0
8,7
3,7
8,7
2037
2037
22,1
3,7
7,2
2038
2038
16,1
3,7
13,3
2039
2039
14,7
3,7
13,6
2040
2040
16,1
3,7
12,8
2041
2041
16,0
3,7
12,8
2042
2042
8,2
3,7
2043
2043
3,6
3,7
2044
2044
5,8
3,7
2045
2045
5,8
3,7
2046
2046
3,6
3,7
2047
2047
0,2
3,7
2048
2048
0,2
3,7
2049
2049
0,2
3,7
2050
2050
0,2
3,7
2051
2051
0,2
3,7
2052
2052
0,2
3,7
2053
2053
0,2
3,7
2054
2054
0,2
3,7
2055
2055
0,2
3,7
2056
2056
0,2
3,7
2057
2057
0,2
3,7
2058
2058
0,2
3,7
2059
2059
0,2
3,7
2060
2060
0,2
3,7
2061
2061
0,2
3,7
2062
2062
0,2
3,7
2063
2063
0,2
3,7
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 8/42
2064
2064
0,2
3,7
2065
2065
0,2
3,7
2066
2066
0,2
3,7
2067
2067
0,2
3,7
2068
2068
0,2
3,7
2069
2069
0,2
3,7
2070
2070
0,2
3,7
2071
2071
0,2
3,7
2072
2072
0,2
3,7
2073
2073
0,2
3,7
2074
2074
0,2
3,7
2075
2075
0,2
3,7
2076
2076
0,2
3,7
2077
2077
0,2
3,7
2078
2078
0,2
3,7
2079
2079
0,2
3,7
2080
2080
0,2
3,7
2081
2081
0,2
3,7
2082
2082
0,2
3,7
2083
2083
0,2
3,7
2084
2084
0,2
3,7
2085
2085
0,2
3,7
2086
2086
0,2
3,7
2087
2087
0,2
3,7
2088
2088
0,2
3,7
2089
2089
0,2
3,7
2090
2090
0,2
3,7
2091
2091
0,2
3,7
2092
2092
0,2
3,7
2093
2093
0,2
3,7
2094
2094
0,2
3,7
2095
2095
0,2
3,7
2096
2096
0,2
3,7
2097
2097
0,2
3,7
2098
2098
0,2
3,7
2099
2099
0,2
3,7
2100
2100
0,2
3,7
2101
2101
0,2
3,7
2102
2102
0,2
3,7
2103
2103
0,2
3,7
2104
2104
0,2
3,7
2105
2105
0,2
3,7
2106
2106
0,2
3,7
2107
2107
0,2
3,7
2108
2108
0,2
3,7
2109
2109
0,2
3,7
2110
2110
0,2
3,7
2111
2111
0,2
3,7
2112
2112
0,2
3,7
2113
2113
0,2
3,7
2114
2114
0,2
3,7
2115
2115
0,3
3,7
2116
2116
1,7
3,7
2117
2117
4,3
3,7
2118
2118
2,1
2119
2119
3,7
2120
2120
5,0
2121
2121
5,0
2122
2122
5,0
2123
2123
5,0
2124
2124
5,0
2125
2125
Skupni nominalni strošek
243,9
3,7
75,9
504,2
596,4
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov
znaša 16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvi dve leti stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje; (4) Naslednjih 7 let
predstavlja strošek hranjenja IJG v bazenu brez adaptacije.
Strošek odlagališča NSRAO v času čakanja je lahko manjši, brez variabilnega dela. Skupni strošek čakanja je večji od gradnje novega odlagališča.
Kamo gredo odpadki od razgradnje pakirnice IJG?
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 9/42
SID-96 z odlaganjem
nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
503,3
140,00
120,00
vsi odhodki v milijonih €
100,00
nominalni
povečani zafiksni
504,2
797,9
diskontirani
0,0
131,0
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
719,7
0,0
327,1
20,00
diskontirani
povečani zafiksni
243,9
60,00
40,00
251,8
Stroški razstavljanja
nominalni
80,00
diskontirani
povečani zafiksni
596,4
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
0,0
73,3
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
75,9
94,7
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
26,5
Skupni stroški
nominalni
1.420,4
1.939,4
ANUITETA
diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
482,6
35,0
39,3
30,0
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
25,0
900,0
milijoni €
800,0
700,0
milijoni €
600,0
500,0
400,0
20,0
15,0
10,0
300,0
200,0
5,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.2.
Modul 6 Str. 10/42
SID-96 z izvozom
Prilagoditev osnovne strategije SID-96 opciji izvoza IJG je enostavnejša in bolj racionalna kot v
primeru odlaganja, ki se začne leta 2031. Izrabljeno gorivo se premešča iz bazena v obdobju od
leta 2023 do leta 2026 (Tabela 6.2), kot je bilo tudi predvideno v prvotnem planu dejavnosti v
strategiji SID, in se v enakem obdobju tudi izvozi. Glavna razlika je v tem, da je namesto 16
posod Castor potrebnih 80 posod, ker se isti vsebniki ne bodo ponovno uporabili za transport
drugih gorivnih elementov, temveč se nepovratno izvozijo skupaj z gorivom, ki je v njih.
V finančnem načrtu (tako kot pri drugih scenarijih, ki potrebujejo 80 namesto 16 vsebnikov) je
predviden nakup posameznih posod Castor v letu pred njihovo uporabo. Izvoz je predviden v
štirih enakih letnih obrokih, ki se plačajo na koncu leta in se zmanjšajo za del, ki je plačan kot
predujem.
Plačevanje predujma je običajna praksa pri sklepanju pogodb o bodočih poslih, vendar za tovrstne posle ni določenih pravil. Zato ni lahko določiti ne višine in ne časa vplačila predujma. Edini
argument, na katerem lahko temelji čas vplačila predujma je, da se predujem interpretira kot
jamstvo, da ni potrebno graditi lastnega odlagališča. Iz tega sledi, da bi bilo dobro vplačati predujem v času, ko bi se tudi sicer pričelo investiranje v gradnjo lastnega odlagališča po alternativnem scenariju ravnanja z IJG.
Alternativni scenariji lastnega odlaganja (SID-96 z odlaganjem, SID-15MS z odlaganjem) predvidevajo, da bi se investiranje v odlagališče IJG moralo začeti leta 2010 (da bi bilo odlagališče
končano do leta 2030), zato je to leto izbrano za vplačilo predujma, ki odvezuje od obveznosti
gradnje odlagališča.
Znesek predujma se pogosto giblje okrog 30% vrednosti sklenjenega posla. Ker ni v navadi, da
se predujem plačuje kar dvajset let pred opravljenim poslom, bi moral izvajalcu zadoščati tudi
dvakrat manjši znesek. Projektna skupina torej meni, da načrtovanih 150 milijonov evrov predstavlja primeren konzervativno izbrani znesek. Glede na visoki absolutni znesek tega predujma
1
bi morala pogodba tudi jamčiti fiksno ceno posla, na katero ne bo vplivala inflacija.
V ostalih elementih strategija SID-96 z izvozom sledi prej opisani izvorni strategiji. Zlasti pa ni
potrebe za podaljšanje postoperativnega obdobja glede na osnovno strategijo SID. Ravnanje z
reaktorsko posodo oziroma obratovanje odlagališča NSRAO sta rešena na enak neracionalen
način kot tudi v prejšnjem scenariju.
Tabela 6.2 scenarij SID-96 z izvozom
1
Za druge vrste poslov bi taka zahteva lahko bila videti pretirana, vendar za odlaganje IJG obstaja nasprotni rizik,
verjetneje je namreč, da bi lahko bile cene v prihodnosti realno nižje, ko bo v svetu obstajalo nekaj večjih odlagališč.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje je VRAO?
nominalni stroški
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 11/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
2011
2011
24,2
2012
2012
26,1
2013
2013
20,4
2014
2014
3,7
2015
2015
3,7
2016
2016
3,7
2017
2017
3,7
2018
2018
2019
2019
1,1
3,7
2020
2020
1,1
3,7
2021
2021
1,1
2022
2022
2,3
23,6
3,7
2023
2023
7,8
31,1
3,7
208,0
2024
2024
7,8
31,1
3,7
208,0
2025
2025
6,9
31,1
3,7
208,0
2026
2027
2026
2027
7,6
23,7
8,6
8,3
3,7
3,7
208,0
2028
2028
16,0
3,7
2029
2029
14,7
3,7
2030
2030
16,1
3,7
2031
2031
15,8
3,7
2032
2032
8,2
3,7
2033
2033
3,6
3,7
2034
2034
5,8
3,7
2035
2035
5,8
3,7
2036
2036
3,6
3,7
2037
2037
0,2
3,7
2038
2038
0,2
3,7
2039
2039
0,2
3,7
2040
2040
0,2
3,7
2041
2041
0,2
3,7
2042
2042
0,2
3,7
2043
2043
0,2
3,7
2044
2044
0,2
3,7
2045
2045
0,2
3,7
2046
2046
0,2
3,7
2047
2047
0,2
3,7
2048
2048
0,2
3,7
2049
2049
0,2
3,7
2050
2050
0,2
3,7
2051
2051
0,2
3,7
2052
2052
0,2
3,7
2053
2053
0,2
3,7
2054
2054
0,2
3,7
2055
2055
0,2
3,7
2056
2056
0,2
3,7
2057
2057
0,2
3,7
2058
2058
0,2
3,7
2059
2059
0,2
3,7
2060
2060
0,2
3,7
2061
2061
0,2
3,7
2062
2062
0,2
3,7
2063
2063
0,2
3,7
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
150,0
3,7
3,7
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 12/42
2064
2064
0,2
3,7
2065
2065
0,2
3,7
2066
2066
0,2
3,7
2067
2067
0,2
3,7
2068
2068
0,2
3,7
2069
2069
0,2
3,7
2070
2070
0,2
3,7
2071
2071
0,2
3,7
2072
2072
0,2
3,7
2073
2073
0,2
3,7
2074
2074
0,2
3,7
2075
2075
0,2
3,7
2076
2076
0,2
3,7
2077
2077
0,2
3,7
2078
2078
0,2
3,7
2079
2079
0,2
3,7
2080
2080
0,2
3,7
2081
2081
0,2
3,7
2082
2082
0,2
3,7
2083
2083
0,2
3,7
2084
2084
0,2
3,7
2085
2085
0,2
3,7
2086
2086
0,2
3,7
2087
2087
0,2
3,7
2088
2088
0,2
3,7
2089
2089
0,2
3,7
2090
2090
0,2
3,7
2091
2091
0,2
3,7
2092
2092
0,2
3,7
2093
2093
0,2
3,7
2094
2094
0,2
3,7
2095
2095
0,2
3,7
2096
2096
0,2
3,7
2097
2097
0,2
3,7
2098
2098
0,2
3,7
2099
2099
0,2
3,7
2100
2100
0,2
3,7
2101
2101
0,2
3,7
2102
2102
0,2
3,7
2103
2103
0,2
3,7
2104
2104
0,2
3,7
2105
2105
0,2
3,7
2106
2106
0,2
3,7
2107
2107
0,2
3,7
2108
2108
0,2
3,7
2109
2109
0,2
3,7
2110
2110
0,2
3,7
2111
2111
0,2
3,7
2112
2112
0,2
3,7
2113
2113
0,2
3,7
2114
2114
0,2
3,7
2115
2115
0,3
3,7
2116
2116
1,7
3,7
2117
2117
4,3
3,7
2118
2118
2,1
3,7
2119
2119
3,7
2120
2120
5,0
2121
2121
5,0
2122
2122
5,0
2123
2123
5,0
2124
2124
5,0
2125
2125
Skupni nominalni strošek
176,0
133,8
504,2
982,1
1) Za izvoz IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals. Za kondicioniranje je potrebno 16 posod tipa MOSAIK II.(3) II. Leta 2012 je
potreben avans za izvoz v trenutku ko bo jasno za kaj smo se odločili: odlaganje ali izvoz.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 13/42
SID-96 z izvozom
nominalni in diskontirani stroškii
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
715,6
250,00
vsi odhodki v milijonih €
200,00
povečani zafiksni
504,2
diskontirani
797,9
0,0
131,0
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
0,0
982,1
430,9
Stroški razstavljanja
nominalni
50,00
diskontirani
povečani zafiksni
176,0
232,4
0,0
61,8
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
133,8
150,00
100,00
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
nominalni
157,0
0,0
62,5
Skupni stroški
nominalni
814,1
1.187,3
ANUITETA
diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
982,1
686,2
120,0
55,8
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
100,0
1200,0
80,0
milijoni €
1000,0
milijoni €
800,0
600,0
60,0
40,0
400,0
20,0
200,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.3.
Modul 6 Str. 14/42
SID-15 z izvozom
V skladu z robnimi pogoji iz Modula 2 mora ta revizija PR uvesti in analizirati opcije takojšnje
razgradnje v skupnem trajanju približno 15 let, temelječe na osnovni strategiji SID-96, ki jo je
študija NIS tudi priporočila z obrazložitvijo, da jo je na željo mogoče skrajšati (na obdobje do
petnajst let).
Vendar pa osnovna strategija SID ne dovoljuje začetka prave razgradnje, preden se IJG ne prenese iz bazena v odlagališče, projekt odlagališča IJG, sprejet v Modulu 4, pa ne omogoča zaključka odlaganja pred letom 2036. Zaradi teh razlogov je bilo v osnovnem scenariju SID-96 z
odlaganjem podaljšano postoperativno obdobje, vendar pa na ta način očitno ni mogoče izvesti
takojšnje razgradnje. Po tem, ko je v prejšnjih dveh scenarijih opravljena obvezna revalorizacija
osnovnih variant SID-96, v tem modulu ne bodo več obravnavani scenariji z neracionalnimi konstrukcijami.
Iz tega sledi, da je brez večjih posegov v postopke strategije SID takojšnjo razgradnjo možno
izvesti samo v primeru izvoza IJG, kakršen je bil uporabljen tudi v scenariju SID-96 z izvozom.
Iz njega je tukaj izpeljan scenarij SID-15 z izvozom (Tabela 6.3), ki se razlikuje samo po tem da
je izključeno dolgotrajno skladiščenje glavnih komponent in reaktorske posode. GK/RP se dekontaminirajo, režejo in pakirajo vzporedno z drugimi dejavnostmi razgradnje (za nastale
VRAO/SRAO je predvidenih 16 posod vrste Mosaik2), in jih je mogoče tudi takoj odlagati.3 Ocena stroškov takega ravnanja z GK/RP je izdelana neodvisno od študije NIS in obrazložena v Modulu 5.
Tabela 6.3 scenarij SID-15 z izvozom
2
3
Enako kot je že prej porabljeno za pakiranje notranjih delov reaktorske posode.
V scenarijih z lastnim odlagališčem IJG so vse posode Mosaik predvidene za to odlagališče, kamor jih je mogoče
odložiti na začetku zapiralnega obdobja. V izvoznih scenarijih bi bilo potrebno preučiti druge opcije, vendar to v tako
zgodnji fazi planiranja ni potrebno, glede na majhno količino teh odpadkov. Predvidevati je mogoče, da se bodo odlagali v posebnem modulu odlagališča NSRAO tunelskega tipa.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
nominalni stroški
kje so VRAO?
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 15/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
2011
2011
24,2
2012
2012
26,1
2013
2013
20,4
2014
2014
3,7
2015
2015
3,7
2016
2016
3,7
2017
2017
3,7
2018
2018
2019
2019
1,1
3,7
2020
2020
1,1
3,7
2021
2021
1,1
2022
2023
2022
2023
2,3
7,8
23,6
31,1
3,7
3,7
208,0
2024
2024
7,8
31,1
3,7
208,0
2025
2025
6,9
31,1
3,7
208,0
2026
2026
8,1
8,6
3,7
208,0
2027
2027
24,6
8,3
3,7
2028
2028
15,9
3,7
2029
2029
27,3
3,7
2030
2030
27,3
3,7
2031
2031
27,7
3,7
2032
2032
21,9
3,7
2033
2033
10,4
3,7
2034
2034
5,8
3,7
2035
2035
5,8
3,7
2036
2036
3,5
2037
2037
3,7
2038
2038
5,0
2039
2039
5,0
2040
2040
5,0
2041
2041
5,0
2042
2042
5,0
2043
2043
2044
2044
2045
2045
2046
2046
2047
2047
2048
2048
2049
2049
2050
2050
2051
2051
2052
2052
2053
2053
2054
2054
2055
2055
2056
2056
2057
2057
2058
2058
2059
2059
2060
2060
2061
2061
2062
2062
2063
2063
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
150,0
3,7
3,7
3,7
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2064
2064
2065
2065
2066
2066
2067
2067
2068
2068
2069
2069
2070
2070
2071
2071
2072
2072
2073
2073
2074
2074
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2099
2100
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Modul 6 Str. 16/42
Skupni nominalni strošek
206,3
133,8
197,4
982,1
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov znaša
16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvih sedem let stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 17/42
SID-15 z izvozom
Nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
711,3
250,00
vsi odhodki v milijonih €
200,00
povečani zafiksni
197,4
diskontirani
227,9
0,0
107,7
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
0,0
982,1
430,9
Stroški razstavljanja
nominalni
50,00
diskontirani
povečani zafiksni
206,3
251,4
0,0
80,9
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
133,8
150,00
100,00
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
milijonii €
Stroški ravnanja z NSRAO
nominalni
157,0
0,0
62,5
Skupni stroški
nominalni
537,5
636,4
ANUITETA
Diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO in IJG
diskontirani
povečani zafiksni
982,1
682,0
120,0
55,5
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
100,0
1200,0
80,0
milijoni €
1000,0
milijoni €
800,0
600,0
60,0
40,0
400,0
20,0
200,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.4.
Modul 6 Str. 18/42
SID-15MS z odlaganjem
Za izvedbo takojšnje razgradnje z odlaganjem IJG v načrtovanem tipu lastnega odlagališča, je
potrebno adaptirati bazen elektrarne v mokro skladišče, v katerem bo gorivo ostalo vključno do
leta 2036, ko bodo še zadnji elementi preneseni v odlagališče. Adaptacija se izvaja v prvem letu
po zaprtju NEK, ko bazen postane neodvisen od drugih sistemov, ki jih je takrat mogoče začeti
razgrajevati (znotraj pasivnega postoperativnega obdobja v osnovni strategiji SID). Tako dobimo scenarij SID-15MS z odlaganjem (Tabela 6.4). Ocena stroškov mokrega skladiščenja je izdelana neodvisno od študije NIS in obrazložena v Modulu 5.
Ravnanje z GK/RP je podobno kot v predhodnem scenariju, pa tudi v vseh drugih scenarijih tega modula, razen variant SID-96 z dolgotrajnim skladiščenjem. Vendar v scenarijih podaljšanega hranjenja goriva v bazenu, se za razliko od ostalih predvideva rezanje in pakiranje notranjih
4
delov reaktorske posode pred odstranitvijo IJG iz bazena , da bi se lahko pravočasno začelo
rezanje reaktorske posode.
Tabela 6.4 scenarij SID-15MS z odlaganjem
4
Ta predpostavka za to oceno ni tehnološko in stroškovno analizirana.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje so VRAO?
nominalni stroški
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 19/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
5,9
2011
2011
24,2
5,9
2012
2012
26,1
5,9
2013
2013
20,4
5,9
2014
2014
3,7
5,9
2015
2015
3,7
5,9
2016
2016
3,7
10,5
2017
2017
3,7
10,5
2018
2018
3,7
10,5
2019
2019
1,1
3,7
10,5
2020
2020
1,1
3,7
10,5
2021
2021
1,1
3,7
10,5
2022
2022
2,3
3,7
10,5
2023
2024
2023
2024
20,8
34,8
11,0
6,0
3,7
3,7
18,3
19,0
2025
2025
16,7
6,0
3,7
24,7
2026
2026
27,3
6,0
3,7
56,4
2027
2027
27,3
6,0
3,7
72,6
2028
2028
27,8
6,0
3,7
65,8
2029
2029
22,3
6,0
3,7
20,5
2030
2030
10,4
22,5
3,7
15,3
2031
2031
5,8
6,4
3,7
21,4
2032
2032
5,8
6,4
3,7
22,5
2033
2033
3,5
6,4
3,7
27,5
2034
2034
6,4
3,7
27,5
2035
2035
6,4
3,7
27,5
2036
2036
6,4
3,7
8,7
2037
2037
5,0
3,7
7,2
2038
2038
3,7
13,3
2039
2039
5,0
13,6
2040
2040
5,0
12,8
2041
2041
5,0
12,8
2042
2042
5,0
2043
2043
5,0
2044
2044
2045
2045
2046
2046
2047
2047
2048
2048
2049
2049
2050
2050
2051
2051
2052
2052
2053
2053
2054
2054
2055
2055
2056
2056
2057
2057
2058
2058
2059
2059
2060
2060
2061
2061
2062
2062
2063
2063
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2064
2064
2065
2065
2066
2066
2067
2067
2068
2068
2069
2069
2070
2070
2071
2071
2072
2072
2073
2073
2074
2074
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2099
2100
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Modul 6 Str. 20/42
Skupni nominalni strošek
208,0
112,9
201,1
596,4
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov znaša
16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3)
Kam gredo odpadki od razgradnje pakirnice?
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 21/42
SID-15MS z odlaganjem
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
514,4
Nominalni in diskontirani stroški
19
140,00
120,00
vsi odhodki v milijonih €
100,00
nominalni
povečani zafiksni
201,1
233,0
diskontirani
0,0
108,6
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
719,7
0,0
248,7
20,00
diskontirani
povečani zafiksni
208,0
60,00
40,00
251,8
Stroški razstavljanja
nominalni
80,00
diskontirani
povečani zafiksni
596,4
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
0,0
89,2
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
112,9
138,2
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
43,6
Skupni stroški
nominalni
1.118,5
1.339,6
ANUITETA
Diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
493,2
35,0
40,1
30,0
Nominalna in diskontirana sredstva v fondu
25,0
900,0
milijoni €
800,0
700,0
milijoni €
600,0
500,0
400,0
20,0
15,0
10,0
300,0
200,0
5,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.5.
Modul 6 Str. 22/42
SID-15MS z izvozom
Scenarij takojšnje razgradnje z mokrim skladiščenjem v adaptiranem bazenu NEK je prikazan
tudi v varianti izvoza IJG (Tabela 6.5).
Čeprav je od scenarijev SID-15 z izvozom dražji scenarij z mokrim skladiščenjem, predvideva
osem let kasnejši izvoz (kar pomeni tudi njegovo kasnejše plačilo), ima pa tudi dodatno (čeprav
omejeno) fleksibilnost, saj je mogoče skladiščenje brez prevelikih podražitev podaljšati še za
nekaj let.
Vendar je tu scenarij mokrega skladiščenja z izvozom uvrščen v glavnem kot vzporedna opcija
in alternativa mokremu skladiščenju z odlaganjem, kajti če bi ga obravnavali posebej, ne bi imel
pravega opravičila glede na suho skladiščenje z izvozom. Naslednji formalni razlog je tudi ta, da
opcija suhega skladiščenja, v skladu z robnimi pogoji, ni bila uvrščena v osnovne scenarije,
temveč šele v analizo občutljivosti.
Tabela 6.5 scenarij SID-15MS z izvozom
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
nominalni stroški
kje so VRAO?
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroškoi odlaganja NSRAO
strški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativnio obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativnio obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 23/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
2011
2011
24,2
2012
2012
26,1
2013
2013
20,4
2014
2014
3,7
2015
2015
3,7
2016
2016
3,7
2017
2017
3,7
2018
2018
2019
2019
1,1
3,7
2020
2020
1,1
3,7
2021
2021
1,1
3,7
2022
2022
2,3
2023
2024
2023
2024
20,8
34,8
11,0
6,0
3,7
3,7
2025
2025
16,7
6,0
3,7
2026
2026
27,3
6,0
3,7
2027
2027
27,3
6,0
3,7
2028
2028
27,8
6,0
3,7
2029
2029
22,3
6,0
3,7
2030
2030
10,4
22,5
3,7
2031
2031
5,8
28,7
3,7
208,0
2032
2032
5,8
28,7
3,7
208,0
2033
2033
3,5
28,7
3,7
208,0
2034
2034
6,6
3,7
208,0
2035
2035
5,0
3,7
2036
2036
3,7
2037
2037
5,0
2038
2038
5,0
2039
2039
5,0
2040
2040
5,0
2041
2041
5,0
2042
2042
2043
2043
2044
2044
2045
2045
2046
2046
2047
2047
2048
2048
2049
2049
2050
2050
2051
2051
2052
2052
2053
2053
2054
2054
2055
2055
2056
2056
2057
2057
2058
2058
2059
2059
2060
2060
2061
2061
2062
2062
2063
2063
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
150,0
3,7
3,7
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2064
2064
2065
2065
2066
2066
2067
2067
2068
2068
2069
2069
2070
2070
2071
2071
2072
2072
2073
2073
2074
2074
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2099
2100
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Modul 6 Str. 24/42
Skupni nominalni strošek
208,0
167,2
193,6
982,1
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov znaša
16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvi dve leti stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje. (4) Naslednjih 8 let predstavlja
strošek hranjenja v bazenu brez adaptacije
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 25/42
SID-15MS z izvozom
Nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
623,6
250,00
vsi odhodki v milijonih €
200,00
povečani zafiksni
193,6
diskontirani
222,9
0,0
106,8
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
0,0
982,1
338,5
Stroški razstavljanja
nominalni
50,00
diskontirani
povečani zafiksni
208,0
248,7
0,0
89,2
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
167,2
150,00
100,00
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
nominalni
205,2
0,0
63,4
Skupni stroški
nominalni
568,9
676,7
ANUITETA
Diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
982,1
598,0
120,0
48,7
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
100,0
1000,0
80,0
900,0
milijoni €
800,0
milijoni €
700,0
600,0
500,0
60,0
40,0
400,0
300,0
20,0
200,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.6.
Modul 6 Str. 26/42
SID-30 z odlaganjem
Večjo fleksibilnost v planiranju končnega ravnanja z IJG omogočajo samo scenariji s suhim
skladiščenjem goriva. Prvi razlog je ta, da podaljšanje skladiščenja, če se pokaže potreba, ne
5
predstavlja velikega stroška, drugi pa je ta, da so elementi, uskladiščeni v posodah Castor (kot
je načrtovano), vselej pripravljeni za izvoz, če se za to pokaže ugodna priložnost.
V skladu z robnimi pogoji tega projekta pa se predvideva, da bo odlagališče IJG dokončano do
leta 2030, in za osnovne scenarije z odlaganjem IJG suho skladiščenje ni potrebno. Za analizo
občutljivosti je predvidena obravnava scenarija s skupnim trajanjem približno 30 let. Ta zahteva
predvideva, da bo bodisi odlaganje bodisi izvoz IJG realizirano šele v začetku petdesetih let.
Zato se kot dodatni scenarij v tem modulu obravnavata dve enostavni adaptaciji osnovne strategije SID s suhim skladiščenjem IJG, nameščenim v 80 posod Castor za obdobje približno 30
let. GK/RP se režejo in pakirajo v času takojšnje razgradnje (po potrebi pa bi jih bilo mogoče
skladiščiti skupaj z IJG do odlaganja, vendar to v teh scenarijih ni predvideno).
Scenarij SID-30 z odlaganjem predvideva, da bo odlagališče IJG dokončano leta 2050 in da se
bo odlaganje izvajalo od leta 2051 do leta 2054 (Tabela 6.6).
Tabela 6.6 scenarij SID-30 z odlaganjem
5
Suho skladišče pa ni načrtovano za obdobja, krajša od deset let, zaradi visoke začetne investicije, zaradi katere je
mokro skladiščenje v bazenu elektrarne cenejše. Vendar pa se na splošno meni, da po 10-12 letih mokro skladiščenje dosega ceno suhega in postane dražje. Potrebno je opozoriti, da je natančnejša ocena odvisna tudi od predvidenih fiskalnih parametrov (diskontiranje).
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje so VRAO?
nominalni stroški
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 27/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
2011
2011
24,2
2012
2012
26,1
2013
2013
20,4
2014
2014
2015
2015
0,0
3,7
2016
2016
0,3
3,7
2017
2017
0,3
3,7
2018
2018
0,3
3,7
2019
2019
1,1
0,3
3,7
2020
2020
1,1
0,3
3,7
2021
2021
1,1
0,3
3,7
2022
2022
2,3
50,9
3,7
2023
2023
7,8
31,4
3,7
2024
2024
7,8
32,1
3,7
2025
2025
6,9
10,0
3,7
2026
2027
2026
2027
8,1
24,6
9,6
9,3
3,7
3,7
2028
2028
15,9
1,7
3,7
2029
2029
27,3
1,0
3,7
2030
2030
27,3
1,0
3,7
5,9
2031
2031
27,7
1,0
3,7
5,9
2032
2032
21,9
1,0
3,7
5,9
2033
2033
10,4
1,0
3,7
5,9
2034
2034
5,8
1,0
3,7
5,9
2035
2035
5,8
1,0
3,7
5,9
2036
2036
3,5
1,0
3,7
10,5
2037
2037
1,0
3,7
10,5
2038
2038
1,0
3,7
10,5
2039
2039
1,0
3,7
10,5
2040
2040
1,0
3,7
10,5
2041
2041
1,0
3,7
10,5
2042
2042
1,0
3,7
10,5
2043
2043
1,0
3,7
16,2
2044
2044
1,0
3,7
16,9
2045
2045
1,0
3,7
21,6
2046
2046
1,0
3,7
53,2
2047
2047
1,0
3,7
68,4
2048
2048
1,0
3,7
61,0
2049
2049
1,0
3,7
17,8
2050
2050
1,0
3,7
14,9
2051
2051
1,0
3,7
21,1
2052
2052
1,0
3,7
23,4
2053
2053
1,0
3,7
26,8
2054
2054
1,0
3,7
10,3
2055
2055
2,5
3,7
6,2
2056
2056
3,7
10,8
2057
2057
5,0
11,1
2058
2058
5,0
10,3
2059
2059
5,0
10,3
2060
2060
5,0
2061
2061
5,0
2062
2062
2063
2063
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
3,7
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2064
2064
2065
2065
2066
2066
2067
2067
2068
2068
2069
2069
2070
2070
2071
2071
2072
2072
2073
2073
2074
2074
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2100
2099
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Modul 6 Str. 28/42
Skupni nominalni strošek
206,3
175,3
268,5
509,7
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 posod tipa CASTOR; (2) VRAO nastanejo zaradi delov Core internals in Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov
znaša 16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvih sedem let stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje.
Kam gredo odpadki od razgradnje pakirnice?
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 29/42
SID-30 z odlaganjem
Nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
405,6
140,00
120,00
vsi odhodki v milijonih €
100,00
nominalni
povečani zafiksni
268,5
331,5
diskontirani
0,0
119,7
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
705,4
0,0
251,4
20,00
diskontirani
povečani zafiksni
206,3
60,00
40,00
111,4
Stroški razstavljanja
nominalni
80,00
diskontirani
povečani zafiksni
509,7
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
0,0
80,9
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
175,3
210,0
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
77,0
Skupni stroški
nominalni
1.159,8
1.498,3
ANUITETA
Diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
388,9
30,0
31,6
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
25,0
700,0
20,0
milijoni €
600,0
milijoni €
500,0
400,0
15,0
10,0
300,0
200,0
5,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.7.
Modul 6 Str. 30/42
SID-30 z izvozom
Scenarij SID-30 z izvozom se od prejšnjega razlikuje samo po tem, da se v istem obdobju IJG
izvozi namesto odloži. (Tabela 6.7). Za razliko od drugih scenarijev z izvozom goriva pa v tem
scenariju pravzaprav ne bi bilo nujno izvozni aranžma zavarovati s predujmom, saj morebitno
podaljšano zadrževanje IJG v skladišču ne bi predstavljalo večje težave. Kljub temu pa se je
projektna skupina odločila, da bo zaradi poenotenja obdržala model vplačila predujma dvajset
let pred načrtovanim izvozom.
Tabela 6.7 scenarij SID-30 z izvozom
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje so VRAO?
nominalni stroški
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
Modul 6 Str. 31/42
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
1,3
2008
2008
1,4
2009
2009
1,9
2010
2010
2,9
2011
2011
24,2
2012
2012
26,1
2013
2013
20,4
2014
2014
2015
2015
0,0
3,7
2016
2016
0,3
3,7
2017
2017
0,3
3,7
2018
2018
0,3
3,7
2019
2019
1,1
0,3
3,7
2020
2020
1,1
0,3
3,7
2021
2021
1,1
0,3
3,7
2022
2022
2,3
50,9
3,7
2023
2023
7,8
31,4
3,7
2024
2024
7,8
32,1
3,7
2025
2025
6,9
10,0
3,7
2026
2027
2026
2027
8,1
24,6
9,6
9,3
3,7
3,7
2028
2028
15,9
1,7
3,7
2029
2029
27,3
1,0
3,7
2030
2030
27,3
1,0
3,7
2031
2031
27,7
1,0
3,7
2032
2032
21,9
1,0
3,7
2033
2033
10,4
1,0
3,7
2034
2034
5,8
1,0
3,7
2035
2035
5,8
1,0
3,7
2036
2036
3,5
1,0
3,7
2037
2037
1,0
3,7
2038
2038
1,0
3,7
2039
2039
1,0
3,7
2040
2040
1,0
3,7
2041
2041
1,0
3,7
2042
2042
1,0
3,7
2043
2043
1,0
3,7
2044
2044
1,0
3,7
2045
2045
1,0
3,7
2046
2046
1,0
3,7
2047
2047
1,0
3,7
2048
2048
1,0
3,7
2049
2049
1,0
3,7
2050
2050
1,0
3,7
2051
2051
1,0
3,7
208,0
2052
2052
1,0
3,7
208,0
2053
2053
1,0
3,7
208,0
2054
2054
1,0
3,7
208,0
2055
2055
2,5
3,7
2056
2056
3,7
2057
2057
5,0
2058
2058
5,0
2059
2059
5,0
2060
2060
5,0
2061
2061
5,0
2062
2062
2063
2063
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
3,7
150,0
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2064
2064
2065
2065
2066
2066
2067
2067
2068
2068
2069
2069
2070
2070
2071
2071
2072
2072
2073
2073
2074
2074
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2100
2099
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Modul 6 Str. 32/42
Skupni nominalni strošek
206,3
175,3
268,5
982,1
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov znaša
16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvih sedem let stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 33/42
SID-30 z izvozom
Nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
441,9
250,00
vsi odhodki v milijonih €
200,00
povečani zafiksni
268,5
diskontirani
331,5
0,0
119,7
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
0,0
982,1
146,1
Stroški razstavljanja
nominalni
50,00
diskontirani
povečani zafiksni
206,3
150,00
100,00
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
nominalni
251,4
0,0
80,9
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
175,3
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
210,0
0,0
77,0
Skupni stroški
nominalni
650,1
793,0
ANUITETA
Diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter postopanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
982,1
423,7
50,0
34,5
45,0
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
40,0
35,0
900,0
milijoni €
800,0
700,0
milijoni €
600,0
30,0
25,0
500,0
20,0
400,0
15,0
300,0
10,0
200,0
5,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 34/42
3. Analiza izbranih scenarijev razgradnje
3.1.
Inflacija, obresti in diskontiranje v izračunu stroškov PR
Določanje fiskalnih parametrov
V skladu z robnimi pogoji tega projekta je stroške razgradnje NEK in ravnanja z NSRAO in IJG
potrebno izkazati:
a) Kot nominalne cene v evrih konec leta 2002. To pomeni, da je treba pokazati, koliko bi ti
stroški znašali, če bi bili vsi posegi izvedeni in plačani v tem času.
b) Kot diskontirane vrednosti stroškov, plačanih v času izvajanja del po terminskem planu PR.
To pomeni izračunati, kolikšno denarno maso (v evrih) bi bilo potrebno imeti v skladu na
koncu leta 2002 za posege, ki bodo izvedeni kasneje. Za ta izračun je treba predvideti obrestno mero, po kateri se denarna masa oplaja, kot tudi stopnjo inflacije, po kateri rastejo cene potrebnih posegov. Iz diskontiranega zneska skupnih stroškov se na koncu izračunajo
potrebna letna vplačila v sklad do zaprtja NEK.
Pri skupnih stroških PR je zdaleč največji znesek treba nameniti za ravnanje z IJG, ocenjen pa je
v Modulu 4:
a) Opcija, v kateri je predviden nepovratni izvoz IJG, je izračunana na podlagi nedavnih posvetovanj o cenah, zato jih je mogoče obravnavati kot nominalne cene na koncu leta 2002 (opravljena je tudi pretvorba iz dolarjev v evre po tedanjem tečaju).
b) V drugi opciji so ocenjeni stroški lokalnega odlagališča IJG po švedskem modelu, zato so v
veliki meri uporabljene tudi švedske cene in je za končni znesek prav tako mogoče smatrati,
da je izražen v evrih iz leta 2002.
Stroški ravnanja z NSRAO so ocenjeni v Modulu 3 na podlagi nedavno dokončanih projektov
odlagališč, cene pa so izražene v evrih iz leta 2002.
Stroški razgradnje so izračunani v Modulu 5, tako da v veliki meri temeljijo na ocenah iz študije
NIS, izražene v DEM na koncu leta 1995. Cena razgradnje je znatno povišana glede na študijo
NIS, predvsem zato, ker je prenizka cena delovne sile podvojena, pa tudi zato, ker je vnešena
postavka nepredvidenih stroškov (contingency). Za preračunavanje cen iz leta 1995 v leto 2002
je vpeljan faktor inflacije.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 35/42
Inflacija temelji na priporočilih Strokovnega sveta. Strokovni svet predlaga določitev inflacije
glede na porast cen industrijskih proizvodov v Nemčiji v obdobju od leta 1995 do leta 20026 v
višini 5,23%. Tej izbiri bi bilo moč ugovarjati, da morda ni tako dober pokazatelj, kot porast cen
na drobno (ki je v enakem obdobju znašala približno 11%) zaradi prevladujočega deleža cene
delovne sile v stroških razgradnje. Projektna skupina se je kljub temu odločila za cene industrijskih proizvodov iz naslednjih razlogov:
1) Pri revalorizaciji cen iz študije NIS v Modulu 5 je strošek delovne sile že tako ali tako podvojen, zato ga za obravnavano obdobje ni potrebno dodatno korigirati skozi višjo stopnjo inflacije.
2) Za določitev stopnje inflacije, potrebne za diskontiranje skupnega stroška PR v prihodnjem
obdobju, je najustrezneje izbrati kazalce inflacije v nekem preteklem obdobju (obdobje
med leti 1995-2002 je primerno zato, ker ga je tako ali tako treba uporabiti za revalorizacijo
študije NIS). Pri skupnem strošku, v katerem prevladuje ravnanje z IJG, pa je pomembneje
spremljati rast cen industrijskih proizvodov, ker
a) strošek delovne sile ni tako prevladujoč kot v konceptu razgradnje NIS in
b) razvoj tehnologij razgradnje in ravnanja z odpadki bo najverjetneje povečal tehnološko
učinkovitost vsaj toliko, kot tudi pri drugih industrijskih proizvodih, zato ni potrebno pričakovati, da bodo cene na tem področju rasle hitreje.
Zato je najracionalnejša izbira, da se skupna rast cen industrijskih proizvodov v višini 5,23%
v sedemletnem obdobju 1995 - 2002 izbere za enotno določanje inflacije, tako v tem obdobju kot tudi za prihodnje diskontiranje.7
Po določitvi skupnih stroškov posameznih scenarijev PR v nominalnih cenah iz leta 2002, je v
tem Modulu narejeno diskontiranje in izračun anuitet:
c) Za obrestno mero se projektna skupina strinja s predlogom Sveta v višini 4,29%, kar je
“dolgoročna obrestna mera na državne obveznice v območju evra” v Sloveniji na dan
“10. decembra 2003”. (Predvideno bo prištetje obresti na koncu leta, prav tako pa tudi
povečanje cen.)
6
7
Svet predlaga, da bi lahko to rast simulirali z uporabo tečaja DEM-euro iz leta 1995, kar pripelje k približno enakemu
rezultatu. Projektna skupina pa meni, da je bolje eksplicitno uporabiti podatek o inflaciji, ker ga je mogoče konsistentno uporabiti tudi za diskontiranje v prihodnosti.
V Modulu 5 je inflacija izračunana tako, da je znesek v DEM-95 povečan za 5,23%, nato pa narejena pretvorba v
evre po fiksnem tečaju po letu 1998.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 36/42
Obrestni faktor znaša 1,0429 letno.
d) Za izračun inflacije se izbere faktor, ki v sedmih letih poveča cene 8 za 5,23%.
Faktor inflacije znaša 1,0073 letno.9
e) Z deljenjem obrestnega faktorja s faktorjem inflacije dobimo diskontni faktor, ki znaša
(na šest decimalk) 1,035342. Vendar se v računih diskontni faktor ne bo neposredno
uporabljal, za splošne primerjave in razpravo pa zadostuje, da je naveden kot zaokrožena vrednost:
Diskontni faktor znaša približno 1,035 letno.
Stroški vsakega scenarija PR bodo diskontirani na leto 2002.
f)
Na koncu bodo izračunana vplačila v skupni sklad za razgradnjo, ki bi bila potrebna, da
se v obdobju 2004 – 2022 zberejo skupna sredstva za financiranje posameznega scenarija, in prikazan tok sredstev v skladu.10 Za izračun vplačil konzervativno domnevamo:
V sklad se vplača 19 enakih anuitet na koncu vsakega leta.
Opis in obrazložitev računov
Cena nekega postopka razgradnje v začetnem trenutku (konec leta 2002) znaša c0. Če je letna
stopnja i (npr. i = 0,0073, pomeni, da cene letno rastejo 0,73%), in faktor inflacije ri = 1 + i,
bo cena istega postopka n let kasneje znašala:
cn = c0 rin.
Če v istem začetnem trenutku razpolagamo z denarno maso m0, ki jo obrestujemo z letnimi
obrestmi k (npr. k = 0,0429, pomeni da se po vsakem letu doda 4,29% na predhodni znesek),
oziroma pri obrestnem faktorju rk = 1 + k , bo naša denarna masa po n letih znašala:
mn = m0 rkn.
Če zahtevamo, da bo takrat, n let po začetnem trenutku, denarna masa enaka ceni posega:
m0 rkn = c0 rin,
je očitno, da potrebujemo manjšo začetno denarno maso od začetne cene, to je
m0 = c0 rin / rkn.
Če definiramo diskontni faktor rd = rk / ri, lahko prejšnje razmerje opišemo
m0 = c0 / rdn.
8
9
10
Za nekatere stroške ni potrebno upoštevati inflacije, npr. pri dogovorjeni ceni izvoza IJG, zlasti pri vnaprejšnjem
plačilu dela stroškov. Take postavke bodo posebej obravnavane v posameznem scenariju.
Tako zaokroženi faktor inflacije bi cene po sedmih letih povečal za 5,223%, kar je sprejemljivejši približek za
5,230%.
Potrebna sredstva je mogoče simetrično razdeliti med slovenski in hrvaški sklad, za vplačila v slovenski sklad pa
vračunati znesek, zbran do konca leta 2003.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 37/42
To pomeni, da lahko ceno posega c0 , ugotovljeno na začetnem trenutku (nominalno ceno) v
časovnem planu postavimo n let kasneje, in jo nato diskontiramo (ang. discount), se pravi delimo z diskontnim faktorjem na n-to potenco, da bi lahko določili, koliko denarja m0 bi bilo za ta
poseg potrebno dati v sklad v začetnem trenutku. Drug način gledanja na isto zadevo je, da
rečemo, da začetni znesek denarja m0 realno raste (obresti zmanjšane za inflacijo) po diskontni
stopnji rd, njegovo množenje z diskontno stopnjo na n-to pa se poimenuje eskontiranje (ang.
compounding).
Zato se bo izračun diskontirane cene vsakega celotnega scenarija naredil tako, da se nominalni
stroški (ki smo jih do sedaj določili v evrih iz leta 2002) razporedijo po časovnem planu ustreznih posegov (prikazanih letno, kot da se plačujejo na koncu leta), in se vsak iz svojega leta diskontira na začetni trenutek, torej na leto 2002. S seštevanjem tako diskontiranih zneskov dobimo skupno diskontirano ceno scenarija, ki bo občutno manjša od navadnega seštevka nominalnih stroškov.
Za izračun enakih anuitet a (nominalne denarne mase), ki jih je potrebno letno plačevati v
sklad, predpostavljamo, da bo prvo vplačilo na koncu leta 2004, zadnje pa na koncu leta 2022.
V prvem koraku je lahko koristno, če diskontirano ceno scenarija (s konca leta 2002) pomnožimo s rk, da dobimo njen obrestovani znesek na koncu leta 2003, da se lahko od nje odštejejo
že morebitna sredstva, zbrana v skladu do konca leta 2003. Po morebitnem odštetju obstoječih
sredstev dobimo znesek S , ki v skladu “primanjkuje ” na koncu leta 2003 (da bi bilo že sedaj
vplačano financiranje celotne razgradnje). Ta znesek je potrebno z bodočimi vplačili (anuitet)
zbrati tako:
ark-1 + ark-2 +...+ ark-19 = S,
ker se denarna masa a, vplačana na primer 5 let po zdajšnjem trenutku (konec 2003) ne obrestuje skozi teh 5 let in je danes njej ekvivalenta denarna masa manjša, to je enaka ark-5 (oziroma, če bi bila ta manjša denarna masa danes v skladu, bi v 5 letih z obrestmi zrasla na a).
Zgoraj navedeno je delna vsota geometrijske vrste, ki se izračuna z množenjem z rk
a + ark-1 +...+ ark-18 = Srk,
od česar se odšteje začetna vsota, in očitno dobimo
S(rk –1) = a(1 – rk-19),
iz česar končno izračunamo
a = S(rk –1) / (1 – rk-19).
Za prikaz denarnega toka v skladu (ang. cash flow) je mogoče poleg obrestovanih denarnih mas
uporabiti tudi ekvivalentne zneske v začetnem letu 2002, do takih (diskontiranih) vrednosti pa
pridemo z deljenjem z ustrezno potenco obrestnega faktorja.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
3.2.
Modul 6 Str. 38/42
Izračun financiranja
Postopek diskontiranja, opisan v prvem delu tega poglavja, je narejen s kratkim in enostavnim
računom v MS Excelu. Zadnji štirje stolpci z nominalnimi stroški iz Tabel 6.1 – 6.7 so vzeti kot
vhodni podatki za izračun. Rezultati za vsak scenarij so prikazani na svoji strani.
Stran s prikazom rezultatov se začne z naslovom scenarijev, pod katerim je tabelarni prikaz glavnih parametrov in rezultatov izračuna. Poleg faktorja inflacije, obrestovanja in diskontiranja, je
najprej navedeno število obrokov (19 enakih vplačil, od konca leta 2004 do leta 2022), ki bi jih
Slovenija in Hrvaška skupaj morali vplačati v hipotetični sklad, če so sredstva v skladu na koncu
leta 2003 enaka nič. Zadnja postavka iz tega dela tabele (“potrebe 2003”) prikazuje sredstva, ki
bi jih tak skupni sklad moral imeti na koncu leta 2003, da bi lahko brez kakršnihkoli vplačil pokril
skupne bodoče stroške PR (to so skupni stroški, diskontirani na leto 2003). Projektna skupina
meni, da je za primerjavo scenarijev najustreznejši izračun anuitet ob takih predpostavkah, zato
bo šele v Modulu 7 posebej obravnavala sklad vsake države, z njegovim dejanskim stanjem na
koncu leta 2003, in anuitete prikazala kot dodatno obremenitev cen elektrike iz NEK v posamezni državi.
Tabela se nadaljuje s prikazom stroškov odlaganja NSRAO, odlaganja ali izvoza IJG, razstavljanja NEK, skladiščenja in transporta IJG, ter skupnih stroškov, konča pa se z izračunom anuitet (to
je hipotetičnih obrokov pod pravkar opisanimi predpostavkami). Za vsakega od teh petih stroškov so navedene štiri postavke, v stolpcih (z leve proti desni): nominalni, inflacijski, fiksni in
diskontirani. Nominalni stroški so cene v evrih na koncu leta 2002 (prikazujejo, koliko bi znašal
strošek, če bi bil ves posel opravljen v tem letu), medtem ko “inflacijski stroški” prikazujejo seštevek vseh izplačil, razporejenih po časovnem planu dejavnosti, če se vsako izplačilo poveča
zaradi domnevane inflacije do leta, v katerem je posamezen posel načrtovan. Stolpec “fiksni
stroški” se nanaša na tiste posege, za katere se domneva, da njihova cena ne bo rasla z inflacijo. V to kategorijo je projektna skupina uvrstila samo stroške izvoza IJG, za katerega je cena
vnaprej dogovorjena in zavarovana z izplačilom predujma. Zadnji stolpec prikazuje stroške, diskontirane na leto 2002 (isto leto, iz katerega izhajajo nominalni stroški), to pa so skupni zneski,
ki bi zadoščali za financiranje posameznih segmentov (oziroma celotnega PR), če bi bili v skladu
od leta 2002 in se tam obrestovali do trenutka izplačila posamezne postavke.
Grafi prikazujejo posamezne stroške, razporejene v času (po letih) skladno z načrtom izvrševanja obravnavanega scenarija. Zgornji desni graf primerja nominalne (modre) in diskontirane
(vijolične) stroške. Le-ta nazorno ilustrira, kako diskontirani stroški za kasnejše posege postanejo manjši od nominalnih. Spodnji desni graf primerja diskontirane stroške posameznih segmentov PR (zeleni pomenijo odlaganje NSRAO, rdeči odlaganje ali izvoz IJG, črni razstavljanje elektrarne, oranžni pa so stroški skladiščenja in transporta IJG). Območja pod krivuljami na primer
prikazujejo, kako nominalno drago odlaganje IJG postane (zaradi svoje časovne odmaknjenosti)
primerljivo z odlaganjem NSRAO, katerega nominalna cena je nekajkrat manjša, a se ga izvaja
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 39/42
veliko prej. In končno, manjši graf v levem spodnjem kotu opisuje stanje sredstev v predvidenem skupnem skladu, ki se akumulirajo z vplačilom anuitet in obrestovanjem, porabijo pa se z
izplačili načrtovanih posegov. Zgornja (modra) krivulja opisuje tok dejanske denarne mase:
kolikšna so obrestovana sredstva in kako se angažirajo v izplačevanju inflacijskih stroškov. Spodnja (vijoličasta) krivulja prikazuje isti tok, vendar v vrednostih, diskontiranih na leto 2002.
4. Predlog in obrazložitev optimalnega scenarija
Da bi med sedmimi tehnično izvedljivimi scenariji programa razgradnje NEK, opisanimi v prejšnjem poglavju, izbrali tistega, ki ga bomo v tej reviziji PR predložili kot najustreznejšega, je potrebno določiti kriterije vrednotenja, na podlagi katerih je scenarije mogoče primerjati.
Najpomembnejših kriterijev ni težko našteti, ker se pojavljajo pri vrednotenju načrtovanih scenarijev ali strategijah razgradnje skoraj vsake jedrske elektrarne. Tipični kriteriji vrednotenja so:
(a) skupni stroški scenarija,
(b) izpostavljenost sevanju (ALARA),
(c) sprejemljivost v lokalni in širši družbeni skupnosti,
(d) zaposlovanje lokalnih podjetij,
(e) prilagodljivost scenarija spremembam robnih pogojev.
Vendar na splošno ni mogoče trditi niti tega, da je ta seznam popoln, niti da so navedeni kriteriji
razvrščeni po svoji relativni pomembnosti, kar bi bil predpogoj za sistemsko formalno uporabo
večkratnih kriterijev vrednotenja. Vsebina in relativna pomembnost takih kriterijev je odvisna ne
samo od specifik posamezne elektrarne, temveč tudi od okoliščin, v katerih se izvaja konkretna
revizija PR. Kriterije je smiselno medsebojno rangirati in jih vse istočasno uporabljati samo če se
vsi zainteresirani subjekti, ki odločajo o programu razgradnje, dogovorijo o njihovem relativnem
pomenu.
Ker pa ta predpostavka ni izpolnjena za to revizijo PR, bo projektna skupina samo mimogrede
obravnavala večino kriterijev, za odločujoči kriterij pa izbere skupne stroške scenarija. Upoštevajoč zahteve projektne naloge o tem, da je namen izdelave tega PR zbiranje sredstev za sklad,
s katerimi se bo financirala razgradnja in ravnanje z odpadki ter z IJG, bomo predpostavili, da je
izračunana velikost anuitet najpomembnejša lastnost vsake od analiziranih strategij. Anuiteta
izhaja iz skupnih diskontiranih stroškov za vse štiri tehnološke segmente razgradnje in ravnanja
z RAO in IJG. Strategije bomo primerjali in izbrali najboljšo z iskanjem minimalne anuitete ob
zadanih fiskalnih parametrih (definiranih v 3. poglavju tega modula).
Med ostalimi kriteriji vrednotenja bo pri scenarijih s sprejemljivimi stroški upoštevana tudi njihova potencialna prilagodljivost spremembam robnih pogojev. Nasprotno pa kriterija minimalne
izpostavljenosti sevanju (skladno z načelom ALARA) ne bi bilo mogoče zanesljivo uporabljati pri
sedanji ravni poznavanja tehničnih podrobnosti načrtovane razgradnje (v skrajnem primeru bo
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 40/42
za njegovo implementacijo več prostora pri cenejših scenarijih). Kar pa zadeva družbeno sprejemljivost in zaposlovanje lokalnih podjetij, se po teh kriterijih pomembno medsebojno razlikujejo samo scenariji odlaganja IJG od scenarijev izvoza IJG. Medtem ko scenarije izvoza zagotovo
zaznamuje večja sprejemljivost za lokalno skupnost, bi bilo večje zaposlovanje lokalnih podjetij
uresničeno v primeru izgradnje odlagališča IJG. Zato tega simetrično nasprotujočega si vpliva
omenjenih kriterijev sploh ne bomo obravnavali v tej analizi.
V tabeli 6.8 so povzete osnovne finančne značilnosti obravnavanih strategij z diskontiranim stroškom strategije in njemu odgovarjajočo anuiteto. Na sliki 3.1 je prikazana primerjava vrednosti
anuitet za sedem obravnavanih strategij razgradnje.
Razviden je velik razpon anuitet (od 31,6 do 55,8 milijonov €), kot tudi to, da lahko strategije
na podlagi anuitet razdelimo v dve različni stroškovni skupini: prva je sestavljena iz treh strategij (SID-96 z izvozom, SID-15 z izvozom in SID-15MS z izvozom); druga je sestavljena iz štirih
strategij (SID-96 z odlaganjem, SID-30 z izvozom, SID-30 z odlaganjem in SID-15MS z odlaganjem). Naj spomnimo, da so strategije SID-96 (dve) in SID-15 (samo ena možna) neposredno
narekovali robni pogoji, ostale strategije pa so izpeljane na podlagi modifikacij, ki jih je uvedla
projektna skupina oziroma so obravnavane v okviru analize občutljivosti. Zato ni presenetljivo,
da so na podlagi rezultatov pravzaprav slednje finančno ugodnejše.
Tabela 6.8 Sumaren pregled finančnih značilnosti obravnavanih strategij
razstavlja-
SKUPAJ
nje
skladiščenje
diskontirani
fiksni
nominalni ali
diskontirani
nominalni
fiksni
Diskontirani
diskontirani
nominalni
diskontirani
nominalni
nominalni ali
IJG
milijoni €
0
IJG
transport in
Vsota, potrebna l. 2003
NSRAO
anuiteta za stanje sklada
razgradnje
1 SID-96 izvoz
504,2
131,0
133,8
62,5
982,1
430,9
176,0 61,8
1.796,1
686,2
715,6
55,8
2 SID-96 odlaganje
504,2
131,0
75,9
26,5
596,4
251,8
243,9 73,3
1.420,4
482,6
503,3
39,3
3 SID-15 izvoz
197,4
107,7
133,8
62,5
982,1
430,9
206,3 80,9
1.519,6
682,0
711,3
55,5
4 SID-30 izvoz
268,5
119,7
175,3
77,0
982,1
146,1
206,3 80,9
1.632,2
423,7
441,9
34,5
5 SID-30 odlaganje
268,5
119,7
175,3
77,0
509,7
111,4
206,3 80,9
1.159,8
388,9
405,6
31,6
6 SID-15MS izvoz
193,6
106,8
167,2
63,4
982,1
338,5
208,0 89,2
1.551,0
598,0
623,6
48,7
7 SID-15MS odlaganje
201,1
108,6
112,9
43,6
596,4
251,8
208,0 89,2
1.118,5
493,2
514,4
40,1
V prvi skupini so strategije, katerih sestavni del je takojšen izvoz, izveden na samem začetku
razgradnje, neposredno, brez kakršnegakoli ali komaj z minimalnim skladiščenjem IJG.
V drugi skupini je nekaj scenarijev, katerih skupna značilnost je časovni odmik stroškov ravnanja z IJG in uporaba različnih oblik skladiščenja odpadkov. Ker je anuiteta izpeljana iz diskontiranih skupnih stroškov, se s časovnim odmikom vse te strategije pocenijo.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 41/42
Če pa pogledamo eno ob drugi, tako da zanemarimo njihove minimalne finančne razlike in primerjamo uporabljene tehnološke rešitve ter notranjo logiko vsake izmed njih, je očitno, kako
imajo nekatere med njimi izrazite prednosti pred drugimi. Kot je pojasnjeno v prejšnjem opisu,
je SID-96 z odlaganjem – strategija, privzeta po študiji NIS – posledica preveč zapletenih rešitev, obremenjenih z odvečnimi stroški, predvsem zato, ker se s to strategijo slabo ujema pristop
k odlaganju IJG. Tudi strategija SID-15MS z odlaganjem je uvedena na podlagi eksplicitnih zahtev robnih pogojev kot edina tovrstna realna rešitev za takojšnjo razgradnjo. Poglavitna tehnološka pomanjkljivost obeh pa je zelo majhna fleksibilnost: vsako odstopanje od zastavljenega
časovnega zaporedja ravnanja z IJG (na primer podaljšanje izbora lokacije, karakterizacije in
pridobivanja dovoljenj za odlagališče) pomeni podaljševanje uporabe dragega mokrega skladiščenja, to pa seveda pomeni občutne nepredvidljive stroške.
Slika 6.1 Primerjava zbiranja letnih anuitet med scenariji
60,0
50,0
anuitet (mil €)
40,0
30,0
20,0
10,0
0,0
15MS O
15MS I
30 O
30 I
15 I
96 O
96 I
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 6 Str. 42/42
Očitno je torej, da med sedmimi obravnavanimi scenariji lahko izpostavimo samo dve strategiji,
označeni z nazivom SID-30, ena izvozna, druga pa naravnana k odlaganju IJG. Samo ti dve
imata istočasno obe potrebni lastnosti: nizek strošek in zadovoljivo prilagodljivost scenarija možnim spremembam robnih pogojev.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 1/23
Modul 7:
Priporočeni scenarij za oceno stroškov razgradnje NEK in
odlaganja RAO in IJG
Vsebina:
Analiza in modifikacija scenarija SID-30 ...........................................................2
1.
1.1.
Modificirani scenarij s suhim skladiščenjem in kasnejšim odlaganjem IJG (SID-45 z
odlaganjem)........................................................................................................ 2
1.2.
Modificirani scenarij s suhim skladiščenjem in kasnejšim izvozom IJG (SID-45 z
izvozom) ............................................................................................................. 8
1.3.
Opomba o izboru opcij ......................................................................................... 9
2.
Zanesljivost ocene stroškov ............................................................................9
2.1
Analiza nedoločnosti............................................................................................14
2.1.1 Nepredvideni stroški (contingency) ....................................................................14
2.1.2 Primerjava stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG..................................15
2.1.2.1.Stroški ravnanja z NSRAO.................................................................15
2.1.2.2 Stroški ravnanja z IJG......................................................................16
2.1.2.3 Stroški skladiščenja IJG....................................................................17
2.1.2.4 Stroški razgradnje............................................................................18
2.2
Analiza občutljivosti.............................................................................................18
2.2.1
Kvantitativna analiza občutljivosti ....................................................................19
2.2.1.1.Skladiščenje IJG pred odlaganjem ali izvozom .....................................19
2.2.1.2.Površinsko odlaganje NSRAO .............................................................19
2.2.2. Register rizika ................................................................................................20
2.2.2.1 Negativni riziki..................................................................................20
2.2.2.2 Pozitivni riziki ...................................................................................20
3. Zaključki in priporočila...................................................................................................20
3.1
Zaključki ............................................................................................................20
3.1
Priporočila..........................................................................................................23
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
1.
Modul 7 Str. 2/23
Analiza in modifikacija scenarija SID-30
Na koncu Modula 6 je ugotovljeno, da sta od vseh obravnavanih opcij najustreznejša scenarija
SID-30 z odlaganjem ali z izvozom, ki sta bila z robnimi pogoji predvidena za obravnavo v sklopu analize občutljivosti.
V času določanja robnih pogojev taka ugotovitev ni bila možna; pojavila se je po analizi načrtovanih postopkov in diskontiranju stroškov razgradnje NEK in ravnanja z RAO in IJG. Scenariji s
suhim skladiščenjem IJG so se izkazali kot najzanesljivejši zaradi svoje fleksibilnosti, imajo najmanjše diskontirane stroške, opcija z odlaganjem IJG pa je najbolje usklajena s predloženim
projektom odlagališča.
Zato je mogoče trditi, da z njuno izbiro kot najustreznejšim scenarijem ni zmanjšan splošni pomen robnih pogojev, temveč se tako odpira možnost racionalizacije koncepta programa razgradnje NEK. Ta dva scenarija bosta v tem modulu podrobneje analizirana in izboljšana tako, da
bodo skupni stroški PR zmanjšani, pri čemer bodo uvedena nadaljnja manjša odstopanja od
osnovne formulacije robnih pogojev.
1.1.
Modificirani scenarij s suhim skladiščenjem in kasnejšim odlaganjem IJG (SID-45 z odlaganjem)
Od vseh obravnavanih scenarijev z odlaganjem IJG v lastno odlagališče, edino SID-30 predvideva suho skladiščenje IJG, in se s tem izogne potrebi po pospešeni gradnji odlagališča, v katerem
bi se že od leta 2030 morali odlagati še ne dovolj ohlajeni elementi. Tridesetletno suho skladiščenje, ki je izbrano v robnih pogojih kot ustrezno obdobje za analizo občutljivosti, omogoča, da
se v tem scenariju izvede racionalnejši postopek odlaganja bolj ohlajenih gorivnih elementov
šele po letu 2050.
Vendar se, po sprejetem splošnem zaključku, da mora program razgradnje NEK temeljiti na
scenariju s suhim skladiščenjem IJG, zastavlja vprašanje, ali prav 30 let skladiščenja predstavlja
optimalno obdobje s stališča skupnega programa, ravno zato ker tako skladišče omogoča izredno fleksibilnost v tem pogledu. Odgovor na to vprašanje mora izhajati iz analize projekta odlaganja IJG, glede na to, da je to na splošno največji problem v vseh programih razgradnje, še
zlasti v specifičnem primeru NEK - majhne elektrarne z dvema solastnikoma, ki nista še niti začela obravnavati načrtovanje odlagališča IJG.
Poleg visokih stroškov je pri odlaganju IJG največji problem družbene sprejemljivosti odlagališča in dokazovanje kakovosti tehnologij odlaganja (javnosti in pristojnim upravnim organom),
tem bolj, ker zaenkrat še ni takšnih objektov v svetu, ki bi jih bilo mogoče navesti kot pozitivne
primere. Na podlagi dosedanjih izkušenj v drugih državah je gotovo samo to, da se čas, potreben za iskanje lokacije, njeno preučevanje in končno sprejetje, lahko nepredvidljivo podaljša.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 3/23
Tabela 7.1. Scenarij SID-45 z odlaganjem
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagalište
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje so VRAO?
nominalni stroški
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
0,9
2008
2008
0,9
2009
2009
0,9
2010
2010
0,9
2011
2011
1,3
2012
2012
1,4
2013
2013
1,9
2014
2014
2015
2015
0,0
24,2
2016
2016
0,3
26,1
2017
2017
0,3
20,4
2018
2018
0,3
3,7
2019
2019
1,1
0,3
3,7
2020
2020
1,1
0,3
3,7
2021
2021
1,1
0,3
3,7
2022
2022
2,3
50,9
3,7
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
stroški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativno obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladišča
operativno obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgradb in čiščenje lokacije
odlagališče
IJG
2,9
2023
2023
7,8
31,4
3,7
1,0
2024
2024
7,8
32,1
3,7
1,0
2025
2025
6,9
10,0
3,7
1,0
2026
2027
2026
2027
8,1
24,6
9,6
9,3
3,7
3,7
1,0
3,0
2028
2028
15,9
1,7
3,7
3,0
2029
2029
27,3
1,0
3,7
3,0
2030
2030
27,3
1,0
3,7
3,0
2031
2031
27,7
1,0
3,7
3,0
2032
2032
21,9
1,0
3,7
3,0
2033
2033
10,4
1,0
3,7
3,0
2034
2034
5,8
1,0
3,7
3,0
2035
2035
5,8
1,0
3,7
3,0
2036
2036
3,5
1,0
3,7
3,0
2037
2037
1,0
3,7
3,0
2038
2038
1,0
5,0
3,0
2039
2039
1,0
5,0
3,0
2040
2040
1,0
5,0
3,0
2041
2041
1,0
5,0
3,0
2042
2042
1,0
5,0
2043
2043
1,0
3,0
2044
2044
1,0
3,0
2045
2045
1,0
5,9
2046
2046
1,0
5,9
2047
2047
1,0
5,9
2048
2048
1,0
5,9
2049
2049
1,0
5,9
2050
2050
1,0
5,9
2051
2051
1,0
10,5
2052
2052
1,0
10,5
2053
2053
1,0
10,5
2054
2054
1,0
10,5
2055
2055
1,0
10,5
2056
2056
1,0
10,5
2057
2057
1,0
10,5
2058
2058
1,0
16,2
2059
2059
1,0
16,9
2060
2060
1,0
21,6
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
3,0
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 4/23
2061
2061
1,0
53,2
2062
2062
1,0
68,4
2063
2063
1,0
61,0
2064
2064
1,0
17,8
2065
2065
1,0
14,9
2066
2066
1,0
21,1
2067
2067
1,0
23,4
2068
2068
1,0
26,8
2069
2069
2,5
10,3
2070
2070
6,2
2071
2071
10,8
2072
2072
11,1
2073
2073
10,3
2074
2074
10,3
2075
2075
2076
2076
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2100
2099
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Skupni nominalni strošek
206,3
189,3
186,0
567,7
1) Za suho skladiščenje IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo zaradi Core internals in delov Rx-Internals. Predpostavljeni volumen teh odpadkov znaša
16m**3. Za kondicioniranje je potrebno 32 posod tipa MOSAIK II.(3) Prvih sedem let stroškovno predstavljajo planiranje in licenciranje.
Kam gredo odpadki od razgradnje pakirnice?
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 5/23
V takih okoliščinah ni niti malo verjetno, da bi državi, kot sta Slovenija ali Hrvaška, lahko zelo
hitro zgradili lastno odlagališče IJG v rekordno kratkem času glede na države z razvitejšimi jedrskimi programi. Na verjetnost relativno hitre izbire lokacije in razvoja odlagališča je mogoče realneje računati šele, ko bodo že licencirani in v pogonu drugi podobni objekti in naprave. Takrat
bo tudi družbena sprejemljivost večja, vpeljane tehnologije pa dostopnejše in cenejše.
Danes je nemogoče zanesljivo predvideti, kako se bodo v naslednjih petdesetih letih ali v celo
daljšem obdobju razvijale omenjene okoliščine, je pa skoraj gotovo, da bo v obdobju nekaj desetletij licencirano odlaganje IJG postalo rutinska praksa v več razvitih državah. Glede na takšno
časovno lestvico so za lastno odlagališče izrabljenega goriva iz NEK očitne naslednje trditve:
•
če je odpiranje odlagališča načrtovano za zgodnejši datum, je zanesljivost scenarija
manjša, konzervativnost ocene stroškov pa večja;
•
če je odpiranje odlagališča načrtovano za kasnejši datum, je mogoče domnevati, da bo
obdobje razvoja krajše, z manjšimi nominalnimi stroški zaradi dostopnih znanj in cenejših
tehnologij.
Zato predlagamo, da se za to revizijo programa razgradnje NEK sprejme scenarij suhega skladiščenja s še kasnejšim odlaganjem IJG kot v SID-30, zaradi večje zanesljivosti scenarija, saj je
tako verjetneje, da bo odlagališče dejansko zgrajeno v načrtovanem roku. Glede na to, da bo
prestavitev odlaganja oziroma izvoza IJG na kasnejši datum zmanjšalo diskontirane stroške scenarija, se dodatno ogrožanje konzervativnosti ocene stroškov ne sme dopustiti. Zato ni predvideno zmanjšanje nominalne cene tehnologij odlaganja, niti krajše trajanje razvoja odlagališča,
kot bi ustrezalo zgodnejšim scenarijem odlaganja.
Dosedanja praksa licenciranja vsebnikov za IJG (Castor) omejuje suho skladiščenje, brez dodatnih večjih investicij, na obdobje 50 let. Racionalna uporaba te možnosti, ob ohranjanju določene
fleksibilnosti za nepredvidene okoliščine, narekuje, da se obdobje skladiščenja IJG konča nekaj
let pred iztekom take licence. Tako pridemo do scenarija SID-45 z odlaganjem, v katerem se
odpira možnost realnejšega in zanesljivejšega načrtovanja odlagališča IJG kot v ostalih scenarijih, z večjim vlaganjem v razvoj, in sicer ob podobnih ali manjših vlaganjih v sklade za razgradnjo kot v analognem scenariju SID-30.
V vseh scenarijih Modula 6 je namreč načrtovano obdobje razvoja odlagališča IJG v trajanju
dvajset let, ki se je opiralo predvsem na raziskovalne in tehnične potrebe samega procesa. Če bi
se tak pristop avtomatično uporabil v scenariju SID-45 z odlaganjem, bi se dela za izgradnjo
odlagališča morala začeti šele leta 2045. Glede na to, da želimo v končnem predlaganem scenariju upoštevati tudi morebitni vpliv družbenih in političnih okoliščin, oziroma problemov sprejemljivosti odlagališča, predlagamo, da se priprave za izgradnjo odlagališča pričnejo vsaj dvajset let
prej, ob zagotovitvi primernega financiranja.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 6/23
SID-45 z odlaganjem
število obrokov
nominalni in diskontirani stroški
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
353,1
140,00
120,00
vsa izplačila v milijonih €
100,00
nominalni
186,0
povečani zafiksni
diskontirani
217,7
0,0
93,9
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
567,7
milijuni €
Stroški ravanja z NSRAO
206,3
60,00
diskontirani
povečani zafiksni
860,3
0,0
40,00
85,1
Stroški razstavljanja
nominalni
80,00
20,00
diskontirani
povečani zafiksni
251,4
0,0
80,9
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
189,3
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
2080
diskontirani
povečani zafiksni
232,0
0,0
78,6
Skupni stroški
nominalni
1.149,3
diskontirani stroški razgradnje, tranporta in skladiščenja IJG ter ravnanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
1.561,4
ANUITETA
0,0
338,5
30,0
27,5
realna in diskontirana sredstva v fondu
25,0
700,0
20,0
milijoni €
600,0
milijoni €
500,0
400,0
15,0
10,0
300,0
200,0
5,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
2075
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
2080
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 7/23
Zahvaljujoč trajanju scenarija SID-45 je ta predlog mogoče uresničiti tako, da se priprave za
izgradnjo odlagališča IJG pričnejo prav v letu 2023, za katerega je načrtovano tudi zaprtje NEK.
Ta datum se zdi zelo primeren za načrtovani pričetek investiranja v razvoj odlagališča IJG, ker:
(1) ni posebej verjetno, da se bo dogovor o izgradnji odlagališča dosegel veliko prej, kot tudi
zato ker (2) si vendar ni mogoče zamisliti niti tega, da bi se dogovarjanje lahko zavleklo daleč
po tem datum, ne da bi se karkoli ukrenilo v zvezi s končnim ravnanjem z IJG, zlasti zato, ker
bo jedrska elektrarna preneha obratovati.
Razen opisanega povečanja vlaganj v razvoj odlagališča IJG, bodo v scenariju SID-45 z odla-
ganjem narejene tudi nekatere racionalizacije zaradi zmanjšanja stroškov, ki niso nujne. Neracionalno bi bilo namreč v takem scenariju s podaljšanim skladiščenjem IJG ohraniti pristop, ki se
ponavlja v ostalih scenarijih, da odlagališče NSRAO ostane odprto vse do zaključka vseh dejavnosti, v katerih bi se lahko odpadki generirali, v tem primeru do razgradnje skladišča IJG leta
2070. Zatorej je predvideno, da se bo zapiranje tega odlagališča pričelo leta 2038, neposredno
po zaključku razgradnje NEK; za manjše količine odpadkov, ki bi nastale šele trideset let kasneje, pa je mogoče poskrbeti tudi drugače, npr. ob zaprtju odlagališča IJG.
To ni edina racionalizacija v zvezi z odlagališčem NSRAO, temveč je sklenjeno, da se njegovo
odprtje prestavi na leto 2018. To leto je izbrano zato, ker omogoča, da se vsi operativni NSRAO
ustrezno obdelajo in kondicionirajo (v skladu s kriteriji sprejemljivosti odlagališča NSRAO), in
odložijo pred prenehanjem obratovanja NEK. Razen tega se datum ujema z novimi spremembami predloga direktive EU o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Tako spremenjeni načrt odstopa od formalne zahteve iz robnih pogojev, vendar dovoljuje daljše obdobje razvoja odlagališča,
ima pa tudi organizacijske prednosti, ker bi se po nekaj letih spremljanja obratovanja prvega
odlagališča pravzaprav moralo pričeti z razvojem drugega.
Potrebno je opozoriti, da bo, v skladu s podatki NEK o ravnanju z RAO, zmogljivost obstoječega
skladišča v elektrarni zapolnjena leta 2010, in bo potrebno najti rešitev za skladiščenje odpadkov, ki bodo nastali do odprtja odlagališča. Mogoče bi lahko obstoječe skladišče zadostilo potrebam do leta 2014 (z dodatno pripravo in obdelavo odpadkov), za prestavitev odlaganja do leta
2018 pa moramo predvidevati, da bo potrebno avtorizirano povečanje kapacitet na lokaciji NEK.
Čeprav to ni predmet ocene tega PR, je mogoče pokazati, da je podaljšano skladiščenje (od leta
2014-2018) še vedno za približno 10 milijonov evrov cenejše (stroški, diskontirani na leto 2002)
od odprtja odlagališča NSRAO v letu 2014.
Slovenska zakonodaja zahteva izgradnjo odlagališča NSRAO do konca 2013. Program razgradnje
nima moči spreminjati slovenske zakonodaje. Ocena stroškov v scenariju SID-45 z odlaganjem
je bila narejena s ciljem optimizacije vseh stroškov ter je pri tem dovolj konzervativna, da omogoča s slovensko zakonodajo zahtevano izgradnjo odlagališča NSRAO do konca leta 2013.
Skupni scenarij SID-45 z odlaganjem je prikazan v Tabeli 7.1, njegovi stroški pa na Sliki 7.1. Iz
Tabele 7.1 je razvidno, da imajo opisani posegi naslednje posledice na nominalne stroške:
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 8/23
(a) strošek odlagališča IJG je povečan za 58 milijonov € (1 milijon letno za prve priprave leta
2023-2025, v času, ko se IJG še prenaša v suho skladišče, nato pa 3 milijone letno do leta
2045, ko se nadaljuje dvajsetletno obdobje financiranja razvoja po prvotnem načrtu iz Modula 4)1; ter
(b) glavni stroški gradnje odlagališča NSRAO se pomaknejo na leta 2015-2017, priprave za izgradnjo (ob strošku 0,9 milijona Eur letno) so podaljšane za štiri leta, obratovanje odlagališča se zaključi leta 2037.
1.2.
Modificirani scenarij s suhim skladiščenjem in kasnejšim izvozom
IJG (SID-45 z izvozom)
Velika prednost scenarijev z daljšim suhim skladiščenjem IJG je njihova fleksibilnost zlasti glede
odločanja o načinu končnega ravnanja z gorivom, vključno z izbiro med odlaganjem v lastnem
odlagališču in izvozom IJG.
Scenarij z lastnim odlaganjem IJG mora biti seveda ogrodje strategije razgradnje, vse dokler se
ne sklene pogodba o izvozu. Ta omejitev postavlja opcijo izvoza v krajših scenarijih v znatno
slabši položaj zaradi potrebe po hitrem sprejemanju odločitev v času, ko so cene relativno visoke. Kasnejši izvoz ima dve prednosti: (a) diskontirani stroški bodo manjši, četudi se nominalne
cene zadržijo na isti ravni, in (b) mogoče je pričakovati padec cen izvoza v ne preveč oddaljeni
prihodnosti, ko bo v svetu obratovalo več licenciranih odlagališč IJG. Slednja predpostavka je še
posebej nestimulativna za načrtovanje hitrega dogovarjanja o izvozu po sedanjih cenah.
Vendar bi bilo dogovarjanje izvoza neracionalno zavlačevati do trenutka, ko bodo dela na izgradnji lastnega odlagališča že v polnem teku. Najverjetnejša je torej opcija izvoza, kot vzporedna
alternativa scenariju s kasnejšim lastnim odlaganjem. Tu se uvaja kot scenarij SID-45 z izvo-
zom. Le-ta je povsem enak kot vzporedni scenarij z odlaganjem, razen da je namesto gradnje
odlagališča predviden izvoz IJG od leta 2066 do leta 2069. Skupni scenarij SID-45 z izvozom je
prikazan v Tabeli 7.2, njegovi stroški pa na Sliki 7.2.
Zanimivo je ujemanje stroškov obeh variant scenarija SID-45, ki so enaki ob današnjih predvidenih cenah izvoza in tako niso dejavnik pri odločanju o izbiri med obema variantama. Izkaže
se, da še nekaj časa ni potrebe, da se v programu razgradnje, ki sloni na scenarijih SID-45,
sprejme taka odločitev.
Pravi čas za sprejemanje takšne odločitve v teh scenarijih začne teči šele od leta 2023, ko so
načrtovana prva vlaganja v gradnjo lastnega odlagališča IJG. Razen tega se resnejša vlaganja v
odlagališče pričnejo šele dvajset let kasneje, do takrat pa bi se tudi s stališča začetega odlagališča verjetno lahko dosegla tudi boljša cena izvoza. Zato niti vplačilo akontacije za izvozno pogodbo ni predvideno pred letom 2045.
1
To je zelo groba ocena stroškov zgodnjega obdobja razvoja odlagališča IJG, v enakomernih letnih zneskih, kar zagotovo ne bo ustrezalo dejanski dinamiki trošenja sredstev.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
1.3.
Modul 7 Str. 9/23
Opomba o izboru opcij
Kot je že opisano, se lahko nižji stroški kot so dobljeni s scenariji v PR dosežejo le z dodatno
modifikacijo postavljenih robnih pogojev. Očitni področji optimizacije stroškov sta bili ali zmanjšanje nominalnih stroškov ali časovna prestavitev stroškov na kasnejše obdobje (v pogojih diskontiranja). Tri najenostavnejše opcije so : (a) kasnejše odlaganje /izvoz IJG; (b)kasnejše odprtje in krajše obratovanje odlagališča NSRAO, in (c) površinsko odlagališče NSRAO. Možne so
tudi druge stroškovne optimizacije v PR, predvsem take, ki bi upoštevale pričakovan razvoj jedrske tehnologije, vendar te v tej fazi izdelave PR niso preučene.
Za oblikovanje optimalnega scenarija sta izbrani prvi dve opciji, torej kasnejše odlaganje/izvoz
IJG in kasnejše odprtje ter krajše obratovanje odlagališča NSRAO, iz katerih sta izpeljana scenarija SID-45. Takšen izbor je narejen z namenom, da bi se dosegla večja zanesljivost scenarija
ter izenačili stroški odlaganja in izvoza IJG, ter tako ohranila možnost kasnejše izbire končne
odločitve o ravnanju z IJG.
Kljub temu je potrebno poudariti, da je bilo takšno zmanjšanje stroškov PR možno doseči tudi z
drugačno kombinacijo opcij, npr. s kasnejšim odlaganjem/izvozom IJG in prehodom na površinsko odlagališče NSRAO, pri čemer se odlagališče odpre 2014 leta namesto kasnejšega odprtja
tunelskega odlagališča.
Obe kombinaciji opcij sta stroškovno primerljivi, ena od njiju je v tem Programu predstavljena,
končni izbor med njima pa morajo izvesti subjekti, ki odločajo o družbeni sprejemljivosti posameznih opcij (deležniki oziroma eng. stakeholders).
2. Zanesljivost ocene stroškov
Zelo zanesljive ocene stroškov ni mogoče narediti, zlasti ocene sredstev, ki jih je potrebno zbirati za zapletene posege, ki se raztezajo daleč v prihodnost, predvsem za take programe, na katere bodo vplivali tudi različni deležniki z različnimi interesi. Eden izmed načinov, da se kljub temu
zbirajo ustrezna sredstva je ta, da se izvajajo redne revizije ocene stroškov in načina financiranja v razumnih časovnih presledkih.
Za vsako revizijo je mogoče in potrebno narediti oceno njene zanesljivosti na podlagi spoznanj,
ki so na voljo v času poteka same revizije.
Tabela 7.2. Scenarij SID-45 z izvozom
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
skladišče IJG
razgradnja NEK
odlagališče
NSRAO
kje je IJG?
glavne komponente in
reaktorska posoda
kje je VRAO?
nominalni stroški
2002
2002
1,1
2003
2003
0,9
2004
2004
0,9
2005
2005
0,9
2006
2006
0,9
2007
2007
0,9
2008
2008
0,9
2009
2009
0,9
2010
2010
0,9
2011
2011
0,9
2012
2012
1,3
2013
2013
1,4
2014
2014
2015
2015
0,0
2,9
2016
2016
0,3
24,2
2017
2017
0,3
26,1
2018
2018
0,3
20,4
2019
2019
1,1
0,3
3,7
2020
2020
1,1
0,3
3,7
2021
2021
1,1
0,3
3,7
2022
2022
2,3
50,9
3,7
2023
2023
7,8
31,4
3,7
2024
2024
7,8
32,1
3,7
2025
2025
6,9
10,0
3,7
2026
2027
2026
2027
8,1
24,6
9,6
9,3
3,7
3,7
2028
2028
15,9
1,7
3,7
2029
2029
27,3
1,0
3,7
2030
2030
27,3
1,0
3,7
2031
2031
27,7
1,0
3,7
2032
2032
21,9
1,0
3,7
2033
2033
10,4
1,0
3,7
2034
2034
5,8
1,0
3,7
2035
2035
5,8
1,0
3,7
2036
2036
3,5
1,0
3,7
2037
2037
1,0
3,7
2038
2038
1,0
3,7
2039
2039
1,0
3,7
2040
2040
1,0
3,7
2041
2041
1,0
3,7
2042
2042
1,0
3,7
2043
2043
1,0
3,7
2044
2044
1,0
3,7
2045
2045
1,0
3,7
2046
2046
1,0
3,7
2047
2047
1,0
3,7
2048
2048
1,0
3,7
2049
2049
1,0
3,7
2050
2050
1,0
3,7
2051
2051
1,0
3,7
2052
2052
1,0
3,7
2053
2053
1,0
3,7
2054
2054
1,0
3,7
2055
2055
1,0
3,7
2056
2056
1,0
3,7
2057
2057
1,0
3,7
2058
2058
1,0
3,7
2059
2059
1,0
3,7
2060
2060
1,0
3,7
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
stroški odlaganja ali izvoza IJG
stroški odlaganja NSRAO
strški transporta in
skladiščenja IJG
stroški razgradnje
izvoz
odlaganje
suho skladišče
bazen
mokro skladišče
transport
vsa ostala postrojenja
rezanje
skladiščenje
demontaža
dekontaminacija
leto
operativnio obdobje
postoperativno obdobje
izvoz
predoperativno obdobje
odlaganje
suho skladišče
mokro skladišče
gradnja suhega skladišča
bazen
izpraznitev zadnjega polnjenja
sredice
razgradnja suhega skladišča
gradnja mokrega skladišča
razgradnja mokrega skladiščaa
operativnio obdobje
postoperativno obdobje
predoperativno obdobje
leto
rušenje zgrada i restoracija lokacije
odlagališče
IJG
Modul 7 Str. 10/23
1,9
150,0
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 11/23
2061
2061
1,0
3,7
2062
2062
1,0
3,7
2063
2063
1,0
3,7
2064
2064
1,0
3,7
2065
2065
1,0
3,7
2066
2066
1,0
3,7
208,0
2067
2067
1,0
3,7
208,0
2068
2068
1,0
3,7
208,0
2069
2069
1,0
3,7
208,0
2070
2070
2,5
3,7
2071
2071
3,7
2072
2072
5,0
2073
2073
5,0
2074
2074
5,0
2075
2075
5,0
2076
2076
5,0
2077
2077
2078
2078
2079
2079
2080
2080
2081
2081
2082
2082
2083
2083
2084
2084
2085
2085
2086
2086
2087
2087
2088
2088
2089
2089
2090
2090
2091
2091
2092
2092
2093
2093
2094
2094
2095
2095
2096
2096
2097
2097
2098
2098
2099
2100
2099
2100
2101
2101
2102
2102
2103
2103
2104
2104
2105
2105
2106
2106
2107
2107
2108
2108
2109
2109
2110
2110
2111
2111
2112
2112
2113
2113
2114
2114
2115
2115
2116
2116
2117
2117
2118
2118
2119
2119
2120
2120
2121
2121
2122
2122
2123
2123
2124
2124
2125
2125
Skupni nominalni strošek
206,3
190,3
310,2
982,1
1) Za izvoz IJG je potrebno 80 CASTOR posod; (2) VRAO nastanejo iz Core internals in delov Rx-Internals. Predviden volumen teh odpadkov znaša 16m**3. Za
kondicioniranje se uporablja 32 posud tipa MOSAIK II.(3) Prvih sedem let stroškovo predstavljajo planiranje in licenciranje.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 12/23
SID-45 z izvozom
nominalni in diskontirani stroški
število obrokov
k faktor =
1,0429
i faktor =
1,0073
fond 2003.
0,0
19
d faktor =
1,0353
potrebe 2003.
360,1
250,00
vsi odhodki v mio €
200,00
povečani zafiksni
310,2
diskontirani
411,0
0,0
107,8
Stroški odlaganja ali izvoza IJG
nominalni
0,0
982,1
77,8
Stroški razstavljanja
nominalni
50,00
diskontirani
povečani zafiksni
206,3
150,00
100,00
diskontirani
povečani zafiksni
0,0
milijoni €
Stroški ravnanja z NSRAO
nominalni
251,4
0,0
80,9
0,00
Stroški transporta in skladiščenja IJG
nominalni
190,3
2000
2010
2020
2030
2040
2050
2060
2070
diskontirani
povečani zafiksni
233,7
0,0
78,7
Skupni stroški
nominalni
706,9
diskontirani stroški razgradnje, tranporta ter skladiščenja IJG ter postopanja z NSRAO ali IJG
diskontirani
povečani zafiksni
896,1
ANUITETA
982,1
345,3
30,0
28,1
nominalna in diskontirana sredstva v fondu
25,0
900,0
20,0
milijoni €
800,0
700,0
miiijoni €
600,0
15,0
500,0
10,0
400,0
300,0
5,0
200,0
100,0
0,0
2000
0,0
2025
2050
2075
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
2000
2010
2020
2030
Rev. 1
2040
2050
2060
2070
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 13/23
Odločilne faktorje nezanesljivosti pri ocenjevanju sredstev, ki jih je treba zbrati za financiranje
programov razgradnje, lahko razvrstimo v tri skupine:
•
nezanesljivost tehničnih rešitev,
•
nezanesljivost modelov financiranja, ter
•
nezanesljivost pri oceni bodočih družbenih in političnih okoliščin.
Pri takih projektih je praviloma najmanjša nezanesljivost tehničnih rešitev, zato jo lahko tudi
najbolje ocenimo, saj te rešitve slonijo na tehnologijah, ki se že uporabljajo ali pa so vsaj dodobra raziskane, primerjamo pa jih lahko z različnimi projekti, ki so vsaj deloma že uresničeni. Zato so v tem poglavju ocene in primerjave tehničnih rešitev obdelane najbolj podrobno.
Največja nezanesljivost se pojavlja pri oceni prihodnjih družbenih in političnih okoliščin na splošno, s tem pa tudi tistih stališč, ki bi utegnila v največji meri vplivati na stroške tega projekta,
kot so denimo politična usklajevanja ali bodoča razpoloženja širše javnosti, zaradi česar lahko
vsak program razgradnje doživi radikalne spremembe. Ocena takih nezanesljivosti se ne more
oddaljiti od čistega ugibanja, zato v tej obravnavi ne bo nobenih tovrstnih poskusov. Namesto
tega je bolj smotrno domnevati, da razpon sedanjih različnih družbenih in političnih okoliščin v
državah, ki izvajajo podobne projekte razgradnje, predstavlja dobro merilo za možni razvoj razmer pri nas. Glede na to, da je ta razpon najbolj razviden pri razlikah v ceni podobnih projektov
v posameznih državah, ga bomo obravnavali pri primerjavi cen s predvidenimi stroški tega projekta. V sklopu analize občutljivosti bomo razpravljali tudi o predvidljivih finančnih vplivih nekaterih programskih in tehnoloških modifikacij, ki bi postale odvisno od bodočih okoliščin zaželene
ali sprejemljive v naslednjih revizijah programa razgradnje.
Zanesljivost modela financiranja je še posebej pomembna pri sprejemanju odločitev o sredstvih,
ki jih je potrebno vplačevati v sklade, potrebne za realizacijo tako dolgoročnih projektov. Izračun vplačil v sklad je odvisen od diskontnega faktorja, ki izhaja iz predpostavljene obrestne mere, po kateri se sredstva v skladu oplajajo ter od predvidene stopnje inflacije, po kateri rastejo
cene načrtovanih del. Zato so ti fiskalni parametri v Modulu 6 izbrani nadvse skrbno ter na podlagi konzultacij z uglednimi ekonomskimi ustanovami, dobljena diskontna stopnja v višini 3,5%
pa je znotraj razpona tipičnih vrednosti, ki se uporabljajo pri tovrstnih projektih.
Kvantitativne analize občutljivosti ocene anuitet glede na te fiskalne parametre ne bi bilo težko
izdelati, vendar taka analiza v sklopu tega projekta ne bi imela pravega pomena. Popolnoma
gotovo je, da bi takšna analiza pokazala, kako že majhne spremembe fiskalnih parametrov pripeljejo do pomembnih razlik pri izračunu anuitet, vendar konkretne številke niti malo ne bi olajšale odločitve o tem, katere vrednosti je potrebno priporočiti, prav tako pa ne bi pripomogle k
boljši zanesljivosti ocene.
Namesto tega smo v tem projektu uporabili odnos do fiskalnih parametrov, ki temelji na naslednjih smernicah:
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
•
Modul 7 Str. 14/23
zneski parametrov se izbirajo na zmerno konzervativen način, na podlagi povprečnih vrednosti realnih kazalcev obresti in inflacije v obdobju, ki je minilo od prejšnje ocene;
•
če bo do naslednje revizije programa razgradnje prišlo do pomembnih sprememb teh
kazalcev, se bodo opravile ustrezne korekcije parametrov skladno z eventualnimi spremembami kazalcev inflacije in obresti;
•
zanesljivost financiranja PR se bo zagotovila tako, da se bodo dovolj pogosto izvajale recenzije programa ali vsaj uporabljenih finančnih parametrov;
•
v dlje časa trajajočih scenarijih se ne vpelje nižja diskontna stopnja za kasnejša obdobja
zaradi dodatne konzervativnosti; namesto tega se zmerna konzervativnost lahko ohrani tako, da se ne upošteva pričakovano skrajševanje obdobja razvoja in pocenitev tehnologije
ter same izgradnje odlagališča IJG, ter tako, da se izvede manjše zaokroževanje rezultatov
izračuna (povečanje za nekaj odstotkov).
2.1
Analiza nedoločnosti
Zaradi razlogov, navedenih v uvodnem delu poglavja, bo tukaj predstavljena samo analiza zanesljivosti, ki se nanaša na stroške predlaganih tehničnih rešitev programa razgradnje. Vendar
tudi ta analiza ni izpeljana kot formalna analiza nedoločnosti, temveč se omejuje na dokazovanje, da so izračuni nominalnih stroškov glavnih komponent programa razgradnje izpeljani na razumno konzervativen način, ter da so ti stroški primerljivi s cenami v drugih podobnih programih.
2.1.1
Nepredvideni stroški (contingency)
Načrtovani izdatki za katerikoli večji projekt morajo vsebovati tudi nekaj postavk za nepredvidene stroške. Kriteriji za določanje teh stroškov, ki so primerni za uporabo v tovrstnih programih razgradnje, so opisani v Modulu 2, nato pa smo jih uporabili v Modulih 3, 4 in 5.
V projektu odlagališča NSRAO, za katerega so tehnične rešitve dodelane do najmanjših podrobnosti, so vračunani razmeroma majhni nepredvideni stroški v višini 10%. Pri oceni stroškov
razstavljanja elektrarne pa so najprej ločeni stroški delovne sile (ki na podlagi študije NIS znašajo 60% skupnih stroškov) od ostalih stroškov razgradnje. Nato je cena delovne sile podvojena (kar ustreza konzervativni oceni stvarnih gibanj na tržišču), ostale cene pa so zaradi nepredvidenih stroškov povečane za 50%. To pomeni, da je delež nepredvidenih stroškov v skupnih
stroških razgradnje 10-15 %. Skupni stroški odlagališča IJG, pri katerem so podrobnosti glede
bodočih tehničnih rešitev najmanj znane, so povečani za znesek nepredvidenih dodatkov v višini 30%.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.1.2
Modul 7 Str. 15/23
Primerjava stroškov razgradnje in ravnanja z NSRAO in IJG
Za oceno primernosti dobljenih rezultatov izračunov iz Modulov 3, 4 in 5, smo pripravili primerjavo z ocenjenimi stroški ravnanja z NSRAO in IJG v svetu ter s stroški razgradnje primerljivih
jedrskih elektrarn. Primerjava je zelo zahtevna in vprašljiva, zlasti iz naslednjih razlogov:
•
metodologija ocenjevanja stroškov je različna;
•
pristopi k tehničnim rešitvam so zelo različni;
•
na oceno stroškov vplivajo številni ne-tehnični faktorji, in to različno v različnih državah;
•
finančno vrednotenje ni enoznačno;
•
ocene stroškov niso primerljive zaradi uporabe različnih valut iz različnega časovnega
obdobja ter nenatančne pretvorbe v skupno valuto;
•
večina projektov se še razvija, zato so stroški zelo spremenljivi – to zlasti velja za razgradnjo jedrskih elektrarn ter za ravnanje z IJG, saj nikjer na svetu še takšno odlagališče ne
obratuje, zato se stroški še zelo spreminjajo.
2.1.2.1
Stroški ravnanja z NSRAO
Primerjava stroškov izgradnje in obratovanja odlagališča NSRAO je narejena na podlagi primerjave ravnanja z NSRAO v članicah NEA/OECD v dokumentu: “Low-level Radioactive Waste Re-
positories: An analysis of costs”. Dokument primerja stroške izgradnje in obratovanja površinskih in podzemnih odlagališč NSRAO, tako tistih, ki že obratujejo, kot tudi načrtovanih. Čeprav
so v tem dokumentu podatki zbrani po enotni metodologiji, so informacije o stroških še vedno
vprašljive in primarno služijo kot pregled faktorjev, ki vplivajo na stroške izbire lokacije, izgradnje in obratovanja odlagališča NSRAO. Do razlike v cenah prihaja v prvi vrsti zaradi: različne
velikosti jedrskih programov, različnih časovnih uskladitev, razlik v stroških dela in pretvorbi cen
v isto valuto, razlik v oblikovanju cen, različnih zakonskih predpisov v posameznih državah, razlik v višini in trajanju nadomestil lokalni skupnosti, lokacije odlagališča (npr. ob obstoječem jedrskem objektu ter s tem povezanim morebitnim znižanjem stroškov) in podobno. Vsota stroškov za članice NEA je prikazana v Tabeli 3.18 Modula 3, medtem ko so tu podani samo razponi,
znotraj katerih se gibljejo stroški za določen tip odlagališča. Narejena je tudi primerjava z izračunanimi stroški za odlagališče NSRAO v Modulu 3 (Tabela 3.1). Podani so tudi stroški izgradnje
odlagališča NSRAO glede na prostornino odloženih odpadkov.
Iz pregleda je razvidno, da stroški izbire izgradnje in rednega obratovanja zelo variirajo, tako za
površinsko kot tudi za podzemno odlagališče. Razlike so ogromne v vseh fazah ravnanja z
NSRAO, saj na višino stroškov volumen odloženih odpadkov le malo vpliva.
Očitno je, da so stroški izgradnje podzemnega odlagališča običajno višji od stroškov za površinsko odlagališče, z izjemo japonskega primera.
Stroški so bolj izenačeni pri gradnji podzemnih odlagališč v obstoječih starih rudnikih, ker so
stroški izbire in izgradnje zanemarljivi zaradi očitnih razlogov, medtem ko je lokacija za večino
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 16/23
objektov že določena in zgrajena. Stroški za podzemno in površinsko odlagališče NSRAO iz Modula 3 so v celoti primerljivi s stroški tujih odlagališč, čeprav ne smemo prezreti, da so cene navedene v različnih valutah in v različnih letih.
Primerjava cen po enoti količine odloženih odpadkov - pri čemer niso upoštevani stroški izbire
lokacije ter stroški rednega obratovanja – kaže, da so rezultati izračuna ravnanja z NSRAO v
tem obratovanju primerljivi z ostalimi, čeprav je odlagališče NSRAO v našem primeru predvideno za majhno prostornino odpadkov.
Tabela 7.3. Pregled stroškov odlagališča NSRAO v mil. USD*
(ref. [22], Modul 3)
Strošek
Odlagališča
NSRAO
Količina
NSRAO
(m3)
Izbira
lokacije
Izgradnja
gradnje po
prostornini
Obrat.
odl./leta
Zaprtje
Podzemno stari rudnik
290 - 54.000
0,5 - 2,0
0,4 - 1,6
149.5 - 1.379,3
0,1 - 0,6
-
Podzemno
8.432 650.000
26,9 1.836,0
25,3 - 1.060,4
1.432,3 4.359,5
0,4 - 49,1
5,9 - 60,8
Površinsko
5.000 - 106
1,3 - 673,8
0,6 - 568,6
242,4 - 7.107
0,1 - 36,1
0 - 398,5
Modul 3 –
podzemno
17.599
16,0 mil. €
66,7 mil. €
3.789 €
3.74 mil. €
24,87 mil.€
Modul 3 Površinsko
17.599
15,77 mil. €
28,2 mil. €
1.602 €
3.74 mil. €
18.817 mil. €
*
za pretvorbo iz državnih valut je bil uporabljen USD iz julija 1995, kljub temu pa cene niso enoznačne, saj izhajajo iz različnih časovnih obdobij v različnih državah.
2.1.2.2
Stroški ravnanja z IJG
Primerjava stroškov dolgoročnega ravnanja z IJG v različnih državah je še bolj zapletena.
Razlogi za to so naslednji:
•
Metodologija ocenjevanja ni popolnoma poznana, ocene stroškov ravnanja pa vključujejo sklope različnih osnovnih elementov, katerih obseg je ponavadi specifičen (npr. vodenje projekta, R&R, upravne zahteve, odnose z javnostjo, nadomestila lokalnim skupnostim, nepredvidljivi stroški itd.). Ponavadi ni ujemajočih se obsegov poslov, s katerim bi
bilo mogoče ocene skupnih stroškov neposredno primerjati.
•
Ocene stroškov izvirajo iz različnih obdobij in so podane v različnih valutnih enotah. Pretvorba cen s prehodom na isto valuto na isti datum ni trivialna in je najpogosteje večznačna.
•
Stroški so ocenjeni na različne načine in z uporabo različnih finančnih modelov: zelo pogosto so nediskontirani, čeprav bodo nastali v oddaljeni prihodnosti.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 17/23
Ob upoštevanju teh problemov so v tabeli 7.4 zbrani podatki o stroških odlaganja v različnih
državah, z opombo o času, ko je bila ocena narejena. Pretvorba v € je narejena brez vračunanja
inflacije po tečaju na dan 31. decembra leta 2001.
Tabela 7.4. Ocena stroškov odlaganja v mil. €* (ref. [4.6], [4.7], Modul 4)
Odlagališča IJG
Količina
IJG (t)
1.300 95.000
Odlagališča
Strošek (mil. €)
Izbira
Izgradnja Obrat. Zaprtje
lokacije
R&R
25 - 909 28 - 6.528 229 - 16.549
Skupaj
323 17.224**
50 - 787
1.025 40.301
Modul 4 Odlagališče
-Varianta 1
620
106,6
274,5
160,5
54,9
596,5
Modul 4 Odlagališče
–Varianta 2
620
106,6
253,7
104,5
44,9
509,7
Modul 4 – Opcija
trajnega izvoza
620
*
**
955,3 982,1
Pretvorba v € je narejena brez upoštevanje po tečaju na dan 31. decembra 2002
Ocena stroškov 17.224 mil. € za obratovanje in zaprtje odlagališča IJG v ZDA.
Kljub pomanjkljivostim primerjave in nepopolnosti podatkov je razviden velik razpon cen odlaganja, ki na enoto količine odpadkov variira od 80.000 do 1.200.000 €/t kovinskega urana.
Nižje cene na enoto količine odpadkov bodo imela države, ki imajo večji inventar.
2.1.2.3
Stroški skladiščenja IJG
Stroški suhega skladiščenja OJG (Tabela 3) so povzeti iz študije »Slovenian Strategy for Disposal of Spent Fuel«, McComby, 2004. Stroški, ki so bili izračunani za suho skladiščenje in
transport IJG v scenariju SID-45 z odlaganjem znašajo 190,3 miljonov Eura. Primerjava tega
scenarija s skupnimi stroški nizozemskega primera skladiščenja IJG v istem obdobju (218,5
mio Eur) kaže, da med stroški ni bistvene razlike.
Tabela 7.5. Stroški suhega skladiščenja IJG
Izvor
Nizozemska (HABOG-2002)
Bowser et al. (1994)
Bunn et al. (2001)
Stroški izgradnje
skladišča
Letni stroški obratovanja
Cena 1 vsebnika
(1994)
115 mil. €
2,3 mil. €/leto
-
12,4 mil. USD
(brez vsebnika)
2,6 mil. USD/leto
300.000 -1.040.000 USD
250 mil. USD
3 - 4 mil. USD/leto
-
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.1.2.4
Modul 7 Str. 18/23
Stroški razgradnje
Ocena stroškov SID scenarija razgradnje SID za NE Krško je narejena na podlagi podatkov o
izvedbi SID scenarija v 11 PWR-elektrarnah. Podatki so vzeti iz študije OECD/NEA: Decom-
missioning Nuclear Power Plants, Policies, Strategies and Costs, iz leta 2003. Primerjava
stroškov razgradnje je prikazana na tabeli 7.6.
Tabela 7.6. Stroški razgradnje PWR- elektrarn po scenariju SID
Skupni stroški razgradnje
Moč
(MWe bruto)
mil. USD 2001
USD/kWe
412 x 2
280
340
Tihange 1
1.009
213
212
Nemčija
Tipski PWR
1.200
315
262
Južna Afrika
Koeberg
944 x 2
317
168
Španija
Tipski PWR
1.000
166
166
Beznau
380 x 2
259
341
Gosgen
1.020
238
234
Haddam Neck
587
452
769
Maine Yankee
900
379
421
1.155
296
256
1.085 x 2
904
417
Država
Doel 1-2
Belgija
Švica
ZDA
Ime elektrarne
Trojan
Zion
Srednja vrednost stroškov razgradnje znaša 331 USD/kWe (3502 €/kWe) pri standardnem
odmiku v višini 175 USD/kWe (185 €/kWe). Ob znanem podatku o bruto električni moči NE
Krško (707 MWe) je iz le-tega mogoče oceniti stroške scenarija SID za NEK v višini 234 mil.
USD (247 €/kWe) pri standardnem odklonu v višini 124 mil. USD-2001 (131 €/kWe). Ocenjeni stroški tega delovanja so pod oceno in v razponu vrednosti, izpeljanih za podobne elektrarne.
2.2
Analiza občutljivosti
Analiza občutljivosti na spremembo posameznih parametrov, od katerih je odvisna ocena
stroškov programa razgradnje NEK, je narejena v skladu z določili iz robnih pogojev. Za manjše število parametrov je narejen izračun posledic njihovih morebitnih sprememb, medtem
ko je večina samo kvalitativno opisanih v registru rizika, kot je bilo tudi predvideno v Modulu
2.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 19/23
2.2.1 Kvantitativna analiza občutljivosti
Z robnimi pogoji je bilo naloženo, da se v sklopu analize občutljivosti ocenijo stroški suhega
skladiščenja IJG (in uporabijo v scenariju SID-30) in površinskega odlaganja NSRAO kot alternative konzervativni opciji podzemnega tunelskega odlagališča.
2.2.1.1.
Skladiščenje IJG pred odlaganjem ali izvozom
Opcija skladiščenja IJG pred odlaganjem ali izvozom je bila preučena pri izdelavi tega programa razgradnje veliko obširneje, kot so predvidevali robni pogoji. Še več, kot je opisano v
prvem delu tega modula, je skladiščenje IJG končno izbrano za ogrodje celega programa.
Glavni razlog za tak pristop je tehnična rešitev za odlagališče IJG, privzeta v Modulu 4, po
katerem sploh ni mogoče pričeti z odlaganjem pred letom 2031, racionalnejša uporaba tehnologije odlaganja in zanesljivejši pristop k načrtovanju razvoja odlagališča pa sta uresničljiva le, če se odlaganje prične še veliko kasneje. Poleg tega je kasnejše odlaganje ali izvoz
IJG mogoče uresničiti ob manjših vplačilih v sklade za razgradnjo.
Zato je v Modulu 5 najprej uvedeno mokro skladiščenje IJG v modificiranem bazenu NEK, da
bi se izognili podaljševanju dragega post-operativnega obdobja iz strategije SID do sredine
tridesetih let. Tako dobljeni scenariji, analizirani v Modulu 6, omogočajo racionalnejšo koncepcijo takojšnje razgradnje od osnovnega scenarija SID. Ti scenariji so še vedno dragi in
neracionalni, tako da je na koncu sprejet postopek suhega skladiščenja IJG (brez podrobne
opredelitve, kje se skladišče nahaja).
Izračun nominalnih stroškov za vse opcije skladiščenja IJG je narejen v Modulu 5, njihov
vpliv na financiranje programa razgradnje pa je zajet v scenarijih Modulov 6 in 7.
2.2.1.2.
Površinsko odlaganje NSRAO
Z robnimi pogoji je bilo naloženo, da se za odlaganje NSRAO v vseh scenarijih predvidi podzemno tunelsko odlagališče (na globini nekaj deset metrov) kot konzervativnejša (dražja)
opcija, potencialni prihranek, ki bi se ustvaril s površinskim odlaganjem kasetnega tipa (va-
ult type) pa se opiše v okviru analize občutljivosti.
Vzporedno z izdelavo Modula 3 je izdelan račun za oba tipa odlagališča NSRAO, iiz katere je
razvidno, koliko manjši so nominalni stroški površinskih objektov.
Poleg tega se v Modulu 5 pojavlja razlika v nominalnih stroških odlaganja glavnih komponent in reaktorske posode v enem ali drugem tipu odlagališča, zlasti zato, ker je za tunelsko
odlagališče potrebno rezanje in pakiranje ne dovolj ohlajene posode (glede na SID-96).
Vendar cenejša opcija površinskih objektov in odlaganja cele reaktorske posode ni vključena
v integralne scenarije razgradnje zaradi ohranjanja njihove konzervativnosti.
2
Uporabljen je faktor pretvorbe: 1USD iz leta 2001 = 1,0566 € iz leta 2001 (vir: Triacom-Historical exchange rate –
USD)
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
2.2.2.
Modul 7 Str. 20/23
Register rizika
Na podlagi koncepta, predstavljenega v Modulu 2, se bodo vse ostale predvidljive alternative izbranih vhodnih parametrov, ne glede na njihov potencialni pomen pri oceni stroškov
programa razgradnje, zabeležile v registru rizika, s kvalitativnimi opombami o njihovih očitnih posledicah.
Zaradi boljše preglednosti je register rizika razdeljen na negativne in pozitivne rizike. Med
negativne rizike prištevamo odstopanja od izhodiščnih parametrov, zaradi katerih predvidena dinamika vplačila v sklade ne bi zadostila potrebam programa razgradnje; nasprotno pa
bi odstopanja, uvrščena med pozitivne rizike, načeloma lahko vodila k zmanjševanju vplačil.
2.2.2.1
Negativni riziki
•
Zaprtje NEK pred letom 2023;
•
Dve odlagališči NSRAO, eno v Sloveniji in drugo na Hrvaškem;
•
Dve odlagališči IJG, eno v Sloveniji in drugo na Hrvaškem;
•
Ostrejši predpisi o klasifikaciji RAO in kriterijih sprejemljivosti, oziroma splošnih zahtev
glede varnosti in zaščite;
•
Odlagališče ni razpoložljivo v načrtovanem obdobju.
2.2.2.2
Pozitivni riziki
•
Podaljšanje operativne dobe NEK, npr. do leta 2043;
•
Padec cen izvoza IJG;
•
Nove, cenejše tehnologije razgradnje in ravnanja z odpadkom, npr. geološke vrtine za
odlaganje RAO.
3
3.1
1
Zaključki in priporočila
Zaključki
V tej reviziji PR je analiziranih (v Modulu 6) sedem scenarijev razgradnje elektrarne in
ravnanja z odpadki, dva scenarija (SID-30 z odlaganjem oziroma z izvozom IJG) sta izbrana za nadaljnjo analizo zaradi največje zanesljivosti in fleksibilnosti ter zaradi najnižjih stroškov.
2
Detajlna analiza scenarijev SID-30 (v Modulu 7) je pokazala, da suho skladiščenje IJG
(na lokaciji NEK ali neki drugi lokaciji), na katerem temeljita ta dva scenarija, omogoča
dodatne modifikacije, ki rezultirajo v predlogu dveh optimalnih opcij v tej reviziji programa razgradnje NEK in sicer: SID-45 z odlaganjem in SID-45 z izvozom :
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 21/23
a) Uvedene modifikacije, s katerimi scenarij SID-30 preide v SID-45 pomeni bistveno izboljšanje finančnih karakteristik, kar je primerljivo prikazano v tabeli 7.7.
b) Oba modificirana scenarija sta si po zgradbi zelo podobna, imata podobne diskontirane
stroške ter tako še nekaj desetletij z lahkoto prehajata iz scenarija odlaganja v scenarij izvoza in nazaj
3
c) Še več, suho skladiščenje omogoča enostavno prilagajanje okoliščinam na časovni lestvici:
prestavljanje nekaterih rešitev za nekaj let (na primer odprtje odlagališča za IJG ali pa izbira let, v katerih se opravi izvoz) nima bistvenega vpliva na finančne lastnosti.
3
V uporabljenem modelu izračunavanja anuitet za sklad za razgradnjo, zanesljivost izračuna
največ zavisi od (a) izbora fiskalnih parametrov in (b) točnosti izračuna nominalnih cen za
posamezne tehnične postopke. Fiskalni parametri so izbrani zadosti konzervativno, na podlagi priporočil uglednih ekonomskih inštitucij. Čeprav so ocene nominalnih stroškov za posamezne komponente programa izdelane na podlagi različnih izhodišč (od podrobnih izvedbenih projektov, netransparentnih prenesenih in/ali izpeljanih podatkov iz študije NIS, do
generičnih prireditev tujih projektov), so dobljeni podatki tipični za jedrsko elektrarno primerljive velikosti, oziroma odlagališča primerljivih kapacitet.
3
Vsi drugi scenariji izvoza, ki so krajši od SID-45, so dražji od vzporednih scenarijev z odlaganjem zaradi predpostav-
ljene (visoke) cene izvoza IJG. Z analizo, pri kateri se uporabljajo finančni modeli modula 6 (in uporabljeno strukturo
plačil: akontacija + 4 obroki), je za take scenarije mogoče grobo oceniti, kdaj skupni stroški izvoza postanejo primerljivi
ali manjši od stroškov odlaganja v vzporednem scenariju.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
Modul 7 Str. 22/23
Tabela 7.7 Pregled osnovnih finančnih lastnosti najustreznejših (SID-30) in prirejenih (SID-45) scenarijev
206,3
206,3
206,3
206,3
Rev. 1
80,9
80,9
80,9
80,9
1.632,2
1.159,8
1.689,0
1.149,3
diskontirani
(milijoni €)
146,1
111,4
77,8
85,1
nominalni ali fiksni
(milijoni €)
982,1
509,7
982,1
567,7
diskontirani
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
77,0
77,0
78,7
78,6
nominalni
175,3
175,3
190,3
189,3
diskontirani
119,7
119,7
107,8
93,9
razstavljanje SKUPNI STROŠEK
nominalni ali fiksni
268,5
268,5
310,2
186,0
diskontirani
nominalni
izvoz
odlaganje
izvoz
odlaganje
diskontirani
SID-30
SID-30
SID-45
SID-45
nominalni
1
2
3
4
ING
423,7
388,9
345,3
338,5
anuiteta za stanje fonda 0
Milijoni €
NSRAO
transport in
skladiščenje
ING
34,5
31,6
28,1
27,5
Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
3.1
Modul 7 Str. 23/23
Priporočila
a) Zaradi izhodiščnih omejitev, ki so bile v tem Programu že večkrat poudarjene, je potrebno
naslednjo izvedbo Programa razgradnje in ravnanja z RAO in IJG pripraviti na drugačen način, še zlasti njene osnove. Smiselno je opustiti NIS kot izhodišče in začeti nov Program
razstavljanja, suhega skladiščenja in transporta IJG brez prilagajanja dosedanjih vrednosti
novim okoliščinam, od začetka, z uporabo novih, poenotenih evropskih klasifikacij poslov in
izdelave stroškovnika.
b) Veliko bolj podrobno razdelati predinvesticijsko študijo odlagališča IJG, zlasti pa izboljšati iz
nje izpeljane stroške.
c) Pri naslednji izvedbi bo Program zasnovan na specifičnosti NEK in specifičnosti možnih rešitev za RAO in IJG, izogibal pa se bo uporabi generičnih rešitev v vsakem od 4 obravnavanih
segmentov. V tehnološke rešitve je mogoče veliko obsežneje uvrstiti hrvaško in slovensko
industrijo (izdelava posod Castor in infrastrukture, potrebne za suho skladiščenje ali izvoz;
vsebniki za odlaganje IJG itd.)
d) Izdelava končnega Programa razgradnje in ravnanja z RAO in IJG je posel, ki skozi vrsto
iteracij traja več desetletij. Dober Program je v skupnem interesu Hrvaške in Slovenije, zato
je smiselno oblikovati skupno hrvaško-slovensko ekipo, ki jo je potrebno ustrezno izobraževati, da bi lahko ob morebitni pomoči tujih strokovnjakov vsebinsko prenašala preučevane
in razvite rešitve na tiste tehnologije, ki bi bile predrage, če bi jih razvijali samo za eno
elektrarno ali za manjšo in omejeno količino RAO ali IJG, kolikor jih nastane pri obratovanju
in razgradnji NEK.
e) Čimprej začeti z načrtovano izdelavo naslednje iteracije Programa razgradnje in ravnanja z
RAO in IJG v skladu s predhodnimi priporočili (in priporočilu strokovne misije IAEA “Review
of the Krško NPP cost estimates”, Zagreb, 8 – 12. decembra 2003), ter tako zagotoviti dovolj časa za njegovo izdelavo, ki traja od dve do tri leta.
f)
V danih okoliščinah se priporoča, da je v obdobju od leta 2004 do naslednje ocene stroškov
v novi reviziji programa razgradnje NEK osnova za zbiranje sredstev v sklade za razgradnjo
v Sloveniji in Hrvaški skupni diskontirani strošek PR (na leto 2002) v zaokroženem znesku
350 milijonov EUR. Temu odgovarja 19 enakih skupnih anuitet (vplačanih od leta 2004
do leta 2022) v višini 28,5 milijonov €, izračunanih za en skupni sklad, ki je prazen na začetka leta 2004.
APO d.o.o. dok.br.: 25-04-1348/06 ARAO št.dok. T-1123/03
Rev. 1
Krško,2.07.2003
PROJEKTNA NALOGA ZA IZDELAVO PROGRAMA
RAZGRADNJE (PR) NEK IN ODLAGANJE NSRAO IN IJG
VSEBINA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Uvod
Kratice
Namen in cilji projekta
Opis stanja
Obseg projekta
Organizacija projekta
Plan izvedbe projekta
Način odločanja in potrjevanja dokumentov
Predvideni stroški
Reference
1. Uvod
Skladno z meddržavno pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
in sklepom Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe ( MDK )
Republike Slovenije in Republike Hrvaške, z dne 10. junija 2003 je potrebno izdelati
PR. PR mora obdelati razgradnjo jedrskega objekta, končno odlaganje nizko in
srednje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Za pripravo tega
dokumenta so zadolžene po ena strokovna organizacija iz Republike Slovenije in
Republike Hrvaške in NEK d.o.o.: Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in APO
d.o.o. (APO).
2. Kratice
APO - Agencija za posebne odpadke iz Zagreba
ARAO - Agencija za radioaktivne odpadke iz Ljubljane
IJG
- Izrabljeno jedrsko gorivo
IAEA - Mednarodna agencija za atomsko energijo
MDK - Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja Pogodbe
MOPE - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo R Slovenije
NEK
- Nuklearna elektrarna Krško
NSRAO- Nizko i srednje radioaktivni odpadki
PR
- Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG
TOR - Terms of References
URSJV - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 1 od 7
Krško,2.07.2003
3. Namen in cilji projekta
3.1. Namen projekta
V okviru projekta je potrebno izdelati PR na osnovi danes znanih podatkov o
razgradnji NEK in odlaganju NSRAO in IJG, standardov in najboljše mednarodne
prakse na tem području. Osnovni namen PR je zagotovitev osnove za rezerviranje in
zbiranje sredstev, potrebnih za financiranje razgradnje in za ravnanje z odpadki.
Raven obdelave podrobnosti mora biti primerna namenu. Skladno s spremembami
vhodnih podatkov se bo izdelovala periodična revizija PR. Pred prehodom elektrarne
iz faze obratovanja v fazo razgradnje bo izdelan končni PR z vsemi potrebnimi
potankostmi in finančnimi preračuni.
3.2. Cilji projekta
Cilj projekta je priprava dokumenta PR, ki bo vseboval več možnih strategij
razgradnje NEK in predloge za rešitev končnega odlaganja NSRAO in končnega
skladiščenja IJG. Za vsako predlagano strategijo, oziroma tehnično rešitev, je
potrebno izdelati načrt izvedbe projekta ter analizirati stroške in finančne tokove v
času izvajanja projekta. Predlagani scenariji bodo osnova procesa odločanja v MDK
in ostalih institucijah.
Potrebna je odločenost in pripravljenost vseh udeležencev, da končajo PR v
zadanih rokih. Vsem udeležencem pri izvajanju projekta je skupni cilj izdelava
usklajenih dokumentov, ki bodo kot kompromis v zadovoljivi meri izražali želje vseh
pri procesu razgradnje NEK udeleženih strani. Prav tako bodo izdelani dokumenti
upoštevali vse razpoložljivo znanje in izkušnje izdelovalcev in realne možnosti
izvedbe ter bodo hkrati usklajeni z mednarodnimi konvencijami in standardi, ki se
nanašajo na razgradnjo jedrskih objektov in na skladiščenje in odlaganje NSRAO in
IJG.
4. Opis stanja
Obstoječi plan razgradnje NEK je bil izdelan v letu 1996 in predstavlja osnovo
tega projekta.
V letu 2000 je predstavnik ministrstva za gospodarke dejavnosti R Slovenije
predlagal, v skladu z zaključki s strani IAEA opravljenega pregleda načrta razgradnje,
izdelavo dokumenta TOR za izvedbo programa razgradnje NEK. Izdelavo tega
dokumenta je naročila NEK pri strokovni organizaciji APO iz Zagreba. V maju 2001 je
APO predal v pregled dokument TOR - Defining the program for NEK
Decommissioning and Specifying the Terms of Reference for the Revised
Decommissioning.
V januarju 2003 je bila izdelana specifikacija naročila za izdelavo
Preliminarnega načrta razgradnje NEK. Specifikacija je bila poslana v pregled v
MOPE, URSJV in ARAO. V MOPE, URSJV in ARAO je bil poslan na pregled tudi
dokument, ki ga je izdelal APO.
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 2 od 7
Krško,2.07.2003
5. Obseg projekta
5.1 Projektni priročnik
Potrebno je izdelati dokument s katerim bodo natančno določeni:
♦ organiziranost dela projektnega tima,
♦ odnos projektnega tima z MDK in drugimi telesi, ki jih je možno vzpostaviti
za to, da bi se olajšalo delo projektnega tima,
♦ seznam vseh zakonov, predpisov in mednarodnih standardov s področja, na
katerega se nanaša ta projekt,
♦ način komuniciranja med člani projektnega tima ter načini komuniciranja
projektnega tima in MDK in projektnega tima in drugih teles,
♦ način pregleda dokumentov, ter način poročanja, ter
♦ proces izdelave PR.
Okvirno je izdelava PR večfazna, s predvidenimi fazami:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
izdelava specifikacije PR
izbira sodelavcev, zunanjih ekspertov in pri izdelavi PR sodelujočih institucij
priprava novega dokumenta TOR
usklajevanje in potditev novega TOR-a
izdelava PR
pregled PR
izdelava končne revizije PR.
5.2 Specifikacija naročil
Izdelava PR je posebno kompleksno delo, ki zahteva detajlna znanja iz različnih
znanosti in tehničnih področij, kot tudi informacije iz najboljše industrijske prakse.
Zato bodo ta dokument izdelale imenovane strokovne organizacije v sodelavi z
drugimi strokovnimi organizacijami in zunanjimi eksperti z izkušnjami in referencami s
tega področja.
Od angažiranih strokovnih organizacij in zunanjih ekspertov se pričakuje
sledeče:
♦
♦
♦
♦
izkušnje pri izdelavi enakih ali podobnih dokumentov,
seznanjenost z najnovejšo tehnično prakso in mednarodnimi standardi,
seznanjenost z za razgradnjo jedrskih objektov potrebno tehnologijo,
seznanjenost s finančnimi tokovi pri realizaciji takih projektov, glede na to,
da lahko traja projekt razgradnje celo do 160 let.
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 3 od 7
Krško,2.07.2003
5.3. Izdelava PR
Izdelava PR izhaja iz oblikovanja novega TOR-a. Znotraj projektnega tima je
treba uskladiti projektne zahteve, ki bodo temelj izdelavi novega TOR-a. Končno
revizijo novega TOR-a potrdi Strokovni svet.
Šele po sprejetju TOR-a se bo delalo na PR. PR mora vsebovati oceno različnih
možnih strategij razgradnje NEK in vzpostavljanja odlagališč NSRAO in IJG, s
predlogom za izbiro optimalne strategije.
Za vsako predvideno strategijo je potrebno oceniti stroške, in to tako, da se
upošteva nedefiniranost posameznih strategij. Prav tako je treba upoštevati vpliv
finančnih tokov med izvajanjem razgradnje, tako glede na razpoložljivost denarnih
sredstev ob začetku razgradnje, kot glede na časovno različno trajanje kompletne
razgradnje.
PR je potrebno pregledati in na osnovi usklajenih komentarjev izdelati končno
verzijo PR.
6. Organizacija projekta
6.1.Vključene organizacije
Izdelava PR, njegov pregled in odobritev so zahtevno in dolgotrajno delo. V
skladu s Pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki ureja
imenovanje strokovnih organizacij in njihove naloge ter položaj meddržavne komisije
pri izvajanju Pogodbe, prevzema naloge izdelave PR namensko oblikovani Projektni
tim. Projektni tim sestavljajo predstavniki ARAO i APO. Organizacijska shema
medsebojnih odnosov Projektnega tima in vključenih organizacij in teles je prikazana
na sliki 1.
6.2. Projektni tim
Projektni tim je sestavljen iz več članov, s številčno enakim deležem iz vsake
organizacije. Glede na zahteve, ki se lahko pojavijo pri delu, se lahko med izvajanjem
projekta velikost skupine spreminja. Člani začetnega Projektnega tima iz posameznih
organizacij so naslednji:
APO:
Vladimir Lokner
Ivica Levanat
ARAO: Nadja Železnik
Irena Mele
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 4 od 7
Krško,2.07.2003
Vodja projektnega tima je odgovoren za projektne roke, način dela
projektnega tima, opisanega v projektnem priročniku, ter za uresničevanje sklepov
MDK in usklajenih dogovorov Projektnega tima in koordinacijo sodelovanja
Projektnega tima z NEK. Skrbi za redno obveščanje članov Projektnega tima in za
vez s Strokovnim svetom in MDK. Po potrebi sklicuje sestanke Projektnega tima.
Na mestu vodje Projektnega tima se izmenjujejo člani iz ARAO in APO, iz vsake
po polovico projektnega poteka. Prvi vodja projekta je iz ARAO.
Člani projektnega tima sodelujejo pri pripravah, izdelavi in pregledu projektnih
dokumentov skladno z zadolžitvami, dogovorjenimi v Projektnem timu. Za uresničitev
ciljev projekta so pri delu dolžni uporabljati vse svoje znanje in izkušnje.
Vlada
RS
Vlada
RH
ARAO
APO
NEK
Strokovni
svet
Projektni tim
Strokovne
institucije RH
Meddržavna
komisija
Strokovne
institucije RS
Zunanji eksperti z veliko izkušnjami
za posamična strokovna področja
Slika 1: Vključene organizacije in njihov medsebojni odnos
6.3. Strokovni svet
Za reševanje ključnih strokovnih vprašanj (robni pogoji projekta) se osnuje
Strokovni svet. Stalni člani Strokovnega sveta so:
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 5 od 7
Krško,2.07.2003
APO: Damir Subašić
ARAO: Miran Veselič
Ob stalnih članih lahko MDK zaradi nekaterih specifičnih tem imenuje v
Strokovni svet tudi vidne strokovnjake iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške.
Pri vodenju Strokovnega sveta se izmenjujeta stalna predstavnika ARAO in APO.
Prvi vodja Strokovnega sveta je iz APO.
Strokovni svet spremlja vse aktivnosti Projektnega tima pri pripravi dokumentov
v skladu z zahtevami Pogodbe med Republiko Slovenijo i Republiko Hrvaško in
dogovori v MDK. Strokovni svet pripravlja finančna poročila o realiziranih stroških
projekta za MDK. Problemi pri delu projektnega tima se prediskutirajo in razrešujejo v
Strokovnem svetu. Če o nekem problemu ni soglasja niti na Strokovnem svetu, se
različni pogledi kot opcije predstavijo MDK.
6.4. Vloga NEK
Vloga NEK je servisiranje projekta izdelave PR z vsemi razpoložljivimi in
relevantnimi podatki.
7. Plan izvedbe projekta
Predvideni rok za izdelavo projekta je 7 mesecev, en mesec pa ostaja MDK za
pripombe in njegovo verifikacijo. Da bi se projekt lahko zaključil v predvidenem roku
se je potrebno držati okvirov projektnega načrta. Vsi sodelavci se morajo pri tem
zavedati, da postopek pregleda predhodnih dokumentov in usklajevanje razmišljanj
ne sme trajati dalj od dveh mesecev.
Projektni plan izdelave PR je naslednji:
Določitev projektnega tima
Usklajevanje TOR-a
Idelava PR
Pregled PR (URSJV)
Pregled in usklajevanje PR
Odobritev končne revizije PR
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Čas izvajanja v mesecih
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 6 od 7
Krško,2.07.2003
8. Način odločanja in odobritve dokumentov
Ključni dokumenti projekta izdelave PR so:
♦ specifikacija za izdelavo programa,
♦ novi TOR, in,
♦ PR.
Navedeni dokumenti se usklajujejo v okviru Projektnega tima in Strokovnega
sveta v predvidenih rokih. Vodja Strokovnega sveta obvešča MDK o rezultatih
usklajevanj.
MDK potrjuje PR.
9. Predvideni stroški
Predvideni skupni stroški obeh organizacij, sodelujočih inštitucij in zunanjih
ekspertov, oziroma, skupni stroški projekta, utemeljeni na ocenah ARAO in APO, so
400.000 €.
Stroške projekta pokrivata ustrezna fonda, oziroma od Vlad imenovane
organizacije.
Strokovni svet projekta pripravlja finančna poročila za MDK.
10. Reference
10.1. Developement of site specific decommissioning plan for Krško NPP – April 96.
10.2. Report of an Expert Mission: Review of the Krsko decommissioning plan (input
data) – 2000.
10.3. Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi
statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v nuklearno
elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo.
10.4. Preliminary Report on Phase 1 of the Project – Defining the Program for NEK
Decommissioning and Specifying the Terms of Reference for the Revised
Decommissioning.
10.5. Technical Specification SP-ES 209 – Decommissioning Plan for the Nuclear
Power Plant Krško, R1
10.6. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJE) Ur. L.
RS 676-3234/2002 ter Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti (ZVISJE-A) Ur. L. RS 24/03
Projektna naloga za izdelavo PR
Stran 7 od 7