1. No category

I
H
m
SLOVENIJA
pl
e
A
LJUBLJANA
HRU[ICA
HR
[email protected], www.skoromati.si
sa
Škoromati iz Hrušice med njimi zasedajo
posebno mesto, saj so prvi gostovali izven
doma~e pokrajine, v zadnjih desetletjih pa
ponesli ime škoromatov dale~ od doma.
So edina skupina škoromatov, ki po
starodavnem izro~ilu v svoje vrste ni nikoli
sprejela žensk.
Pravi biser njihove
oprave so lesene
lipove maske,
ki jih danes ne
pozna ve~ nobena
druga skupina
škoromatov. Tako
kot že stoletja se
škoromatija tudi
dandanes za~ne
dan po boži~u in
kon~a v pepelu
slamnatega pusta na
pepelni~no sredo.
Izdalo: Kulturno društvo Hrušica - sekcija Hrušiški
škoromati, besedilo: Danijel Cek, fotografije: David
Vatovec, Danijel Cek, Foto klub Žarek Sežana,
dr. Marija Makarovi~ – Slovenski etnografski muzej in
arhiv Hrušiških škoromatov, oblikovanje: Romeo Volk,
grafi~na priprava: Studio Rolih Ilirska Bistrica, tisk: Lotos
Postojna, januar 2009. Zgibanko je sofinancirala ob~ina
Ilirska Bistrica.
Pred domnevnim potomcem
ubežnih vojakov, ~rnim
groznim škópitom, se
predvsem dekletom in mlajšim
ženskam ni pametno kazati,
saj hitro pristanejo v primežu
njegovih velikih kleš~.
sa
Divji in razposajeni našemljenci tik pred
pomladnim rojstvom novega življenja
s simbolnimi dejanji zagotavljajo naklonjenost
narave in se oddolžijo svojim
prednikom.
m
k o r o m a t i . Veli~astna dediš~ina
poganske preteklosti se vsako leto
znova kot ogledalo postavi pred
~loveka, mu nezavedno potrka na
njegovo prvobitno dušo in ga spomni, da je še
vedno odvisen od narave, vode, zemlje in sonca.
pl
e
Živopisni škoromati z zvonci jih nato namažejo
s sajami in tako simboli~no zagotavljajo plodnost
ter nadaljevanje rodu. Podoben pomen ima tudi
po~etje pepeljuharja. Ples medveda naj bi
pastirjem obvaroval ovce pred zvermi, ta debel
je dokaz izobilja, cunjar z razpadajo~im telesom
spominja na ~loveško minljivost, ti zeleni
(brin, smreka, bršljan, mah in vresje) pa kli~ejo
bližajo~o se pomlad. Po nekaterih domnevah
škoromati predstavljajo umrle prednike, ki
se vra~ajo na zemljo in si jemljejo pravico do
darov. Ni se še zgodilo, da bi poberini naleteli
na zaprte hišne duri ali iz hiše odšli praznih rok.
Škoromati imajo ~ast, da so bili v pisnih virih
omenjeni prvi med danes znanimi maskami na
Slovenskem. Že 12. februarja 1340 je mestni
magistrat v ^edadu v Furlaniji prepovedal
obla~iti se v obleko scaramatta, in prepoved
se je prijela tudi pri vseh kasnejših gospodarjih
Brkinov, pokrajine na jugozahodu Slovenije.
Kljub temu so se škoromati obdržali stoletja
in današnjemu rodu prenesli skrivnostno,
neprecenljivo duhovno bogastvo. Žal pa so
se maske, ki so neko~ vladale celotni pokrajini,
do danes ohranile le v nekaj vaseh.