Razstavni program 2015
Degas, Cézanne, Seurat iz muzeja
Musée d´Orsay
Arhiv sanj
30. januar do 3. maj 2015
Galerija Albertina nekaj tednov ponuja svojim obiskovalcem vpogled v arhiv sanj. Od 30. januarja do
3. maja 2015 muzej Musée d’Orsay odpira svoje trezorje in dunajski publiki omogoča ogled 130 del
svojih grafičnih draguljev. Pasteli, s katerimi so nas očarali Edgar Degas, Georges Seurat in Odilon
Redon, gvaši, ki sta jih ustvarjala Honoré Daumier in Gustave Moreau, akvareli Paula Cézanna ter
dela salonskih umetnikov, ki so bili v svojem času izredno cenjeni, prikazujejo dodatno panoramo
francoske likovne umetnosti: pomembna dela iz obdobja realizma so našla svoje mesto neposredno
ob delih znanih impresionističnih umetnikov; čarobno sugestivna dela simbolizma, kot je npr.
»noirs« Odilona Redona, so se pridružila nič manj temnim pa vendar novo impresionističnim risbam,
ki jih je s kredo ustvarjal Georges Seurat. S soncem obsijane pokrajine južne Francije, kot jih je
dojemal Paul Cézanne, se razprostirajo ob novih boginjah 19. stoletja: prostitutke in plesalke, ki jih iz
skritega kotička opazuje Degas, ter bohotni Renoirjevi in Maillolovi akti se ne sluteč skritih pogledov
posvečajo svojim vsakdanjim opravilom. Prav nasprotno pa sta François Millet in Giovanni Segantini
v svojih delih ujela čas, ki se je vsaj za trenutek ustavil. Z okamenelimi pozami svojih likov pričarata
estetiko turobnega bivanja delavcev na polju. Daumier s karikaturnim pristopom popači družbene
konflikte svojega časa; Gustave Courbet in Ernest Meissonier na skicirnih polah dokumentirata boje
na barikadah in pomembne politične prelomnice. Felicien Rops in Gustave Moreau nas popeljeta v
neizmerne globine človeške duše.
Werner Spies, bivši direktor muzeja sodobne umetnosti Musée national d’art moderne v Centru
Pompidou, nas popelje skozi navidezno nepregleden labirint različnih stilov, tem in motivov, ki so v
19. stoletju sobivali drug ob drugem. Razstava za galerijo Albertina je njegovo delo. V spremnem
katalogu zato številni umetniki, pisatelji, filmotvorci in arhitekti cenjenemu kuratorju z osebnimi
posvetili in interpretacijami posameznih razstavnih del izražajo svoje prijateljsko spoštovanje.
Kuratorji: Werner Spies, Heinz Widauer (Albertina)
Georges Seurat
Črni vozel (Le nœud noir),
okoli 1882
Musée d’Orsay, Pariz
Paul Cézanne
Hrib Sainte-Victoire
(Montagne Sainte-Victoire), 1900-1902
Musée d’Orsay, Pariz
Edgar Degas
Po kopeli (Nach dem Bad),
1895-1898
Musée d’Orsay, Pariz
Elaine Sturtevant
Drawing Double Reversal
14. februar do 17. maj 2015
Albertina v svetovno prvi veliki muzejski razstavi predstavlja risarska dela ameriške umetnice Elaine
Sturtevant, ustanoviteljice smeri Appropriation Art. Razstava s skupno 100 risbami iz ustvarjalnega
obdobja umetnice od leta 1964 do 2004 ne podaja le globokega vpogleda v njeno grafično
ustvarjanje v teh petih desetletjih, temveč prvič razstavlja 80 doslej javno še ne videnih risb.
Razstavni koncept je bil razvit v tesnem sodelovanju z umetnico. Intenzivno raziskovanje in
poglabljanje v njeno grafično ustvarjanje je potrdilo, da zgodnje risbe iz šestdesetih let predstavljajo
ključ k razumevanju radikalnih in rigorozno konceptualnih del umetnice. Predvsem risbe iz obdobja
med 1965 in 1966, ki bi jih lahko označili kot »Composite Drawings« (kompozitne risbe), podajajo
globok vpogled v umetniško razmišljanje umetnice, kot tudi v njen status v zgodovini umetnosti, ki
bi ga lahko označili kot neke vrste »Super Pop« ali »Pop Plus« umetnice. Razstava njenih risb
osvetljuje povsem nov dejavnik v sodobni zgodovini umetnosti.
Čeprav se umetnice v večini zgodovinsko umetniških diskurzov o Pop Artu in konceptualni
umetnosti ne omenja, je njeno delo bistvenega pomena za razumevanje teh dveh umetniških gibanj.
Njena dela brez dvoma sodijo k najbolj zanimivim in nenavadnim prispevkom sodobne umetnosti.
Kuratorji: Mario Kramer, Antonia Hoerschelmann, Elsy Lahner
Elaine Sturtevant
Lichtensteinova smejoča mačka
(Lichtenstein Laughing Cat), 1987,
Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem
Galerie Thaddaeus Ropac,
Pariz-Salzburg
Elaine Sturtevant
Johnsova bela zastava
(Johns White Flag), 1991,
Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem
Galerie Thaddaeus Ropac,
Pariz-Salzburg
Elaine Sturtevant
Lichtensteinova študija pokrajine z liki
(Lichtenstein Final Study for Landscape with
Figures), 1988,
Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem
Galerie Thaddaeus Ropac, Pariz-Salzburg
Nadvojvoda Johann
Lepota narave
27. februar do 31. maj 2015
V tej razstavi je v Albertini na ogled 150 del, ki jih lahko brez dvoma označimo kot vrhunec
avstrijskega akvarelnega slikarstva 19. stoletja. Naročnik, nadvojvoda Johann (1782-1859), je v službo
»komornega slikarja« povabil več umetnikov. Med njimi so se znašli tudi Jakob Gauermann,
Matthäus Loder in Thomas Ender. Njihova naloga je bila poslikati alpske predele, predvsem tedanjo
vojvodino Štajersko. Tako je od leta 1802 dalje nastala izredno kakovostna zbirka, ki zajema skoraj
1500 pol. V njej so poleg prevladujočih vedut zbrani tudi prikazi noš in zgodnjih industrijskih
objektov. Poseben čar pa prinašajo slikovni utrinki iz dogodkov v življenju nadvojvode Johanna,
predvsem poznana zgodba o njegovi veliki ljubezni do Anne Plochl, hčerke poštnega načelnika v
kraju Aussee.
Razstava zajema vrhunska dela te pomembne zbirke, ki se je vse do danes ohranila v lastništvu
nadvojvodinih potomcev in je prvič podana na ogled javnosti.
Kuratorka: Maria Luise Sternath
Matthäus Loder
Nadvojvoda Johann in Anna Plochl v
čolnu (Erzherzog Johann und Anna
Plochl im Boot),
okoli 1824-1825, v zasebni lasti
Matthäus Loder
Slapovi pred ledom v Tischlerkarju pri Bad
Gasteinu (Wasserfälle vor dem Eis im
Tischlerkar bei Bad Gastein), 1826-1827,
v zasebni lasti
Jakob Gauermann
Brunn bei Wildalpen,
1812, v zasebni lasti
Drawing Now
22. maj do 20. september 2015
Razstava sodobnega risanja »Drawing Now« podaja aktualen vpogled v izražanje sodobne umetnosti
z risbo. Na ogled je 30 mednarodnih umetniških poz, ki predstavljajo sodobno risarstvo, pri tem pa
utirajo pot lastnim usmeritvam. »Drawing Now« ponazarja raznolikost tem, ki jih umetnice in
umetniki izražajo z risbo, ter poudarja vidike napetosti in umetniških poudarkov v risbi.
Razstava »Drawing Now« je nastala v sodelovanju z muzejem sodobne umetnosti Stedelijk Museum
voor Actuele Kunst (S.M.A.K.) v Gentu, Belgija, kjer bo neposredno po razstavi v Albertini na ogled
od jeseni 2015 dalje. Sodelujoče umetnice in umetniki: med drugim Silvia Bächli, Michaël Borremans,
Toba Khedoori, Paul Noble, Robin Rhode, David Shrigley, Sandra Vásquez de la Horra, Jorinde Voigt.
Kuratorji: Elsy Lahner, Martin Germann
Sandra Vásquez de la Horra
Čas (El Tiempo), 2014,
z dovoljenjem Kewenig Gallery Berlin
David Shrigley
Michaël Borremans
Polnjenje (The Filling), 2005,
zbirka S.M.A.K.
Lee Miller
Surrealizem – Potovanja – Vojna
24. april do 30. avgust 2015
Lee Miller (1907-1977) je ena najbolj navdušujočih umetnic 20. stoletja. V več kot petih desetletjih je
ustvarila raznoliko fotografsko zbirko, ki združuje najrazličnejše smeri. Njeno delo, ki zajema
raznolike stvaritve od surrealističnih slik preko ovekovečenja mode, potovanj in portretov pa vse do
vojnih reportaž, bo v Albertini z 80 objekti prvič v Avstriji predstavljeno v tem obsegu.
Lee Miller je svojo umetniško pot pričela leta 1929 kot fotografinja surrealizma v Parizu. Pogosto je v
sodelovanju z Man Rayem ustvarjala slike, na katerih je popačila motive z ozkimi izrezi in
eksperimentalnimi tehnikami, kot npr. solarizacijo, s čimer je razkrivala vidike paradoksne
resničnosti. Svoj surrealistični pogled je Millerjeva dokazala tako na ulicah Pariza, kjer je odkrivala
absurdnost v vsakdanjih motivih, kot tudi na kasnejših portretih, ki jih je od leta 1932 dalje, v času
prohibicije, ustvarjala v svojem fotografskem ateljeju v New Yorku. Miller je v ZDA ostala le kratek
čas, saj se je že leta 1934 preselila v Egipt, kjer so nastale fotografije potovanj, na katerih je iz
pokrajine pričarala modernistične in dvoumne oblike. Vendar pa je tudi Egibt predstavljal le eno
izmed vmesnih postaj na življenjski poti Millerjeve, ki se je leta 1938 preselila v Anglijo. Ti biografski
dejavniki so izredno pomembni za razumevanje fotografskega ustvarjanja Lee Millerjeve, saj se v njih
izraža njena sla po neodvisnosti. Od leta 1939 dalje je v obliki reportažne fotografije ovekovečila
katastrofalne posledice druge svetovne vojne. Lee Miller je fotografirala napad nemškega vojnega
letalstva na London (»Blitz«), kasneje pa tudi osvoboditev Pariza. Na svojem potovanju v München
leta 1945 je nastal znani portret, na katerem jo vidimo nago v kopalni kadi Adolfa Hitlerja – po tem,
ko je Millerjeva kot ena prvih fotografov ovekovečila zločine v komaj osvobojenih koncentracijskih
taboriščih Dachau in Buchenwald.
Reportaže so jo leta 1945 vodile preko Salzburga na Dunaj, kjer je poleg uničenega mesta
fotografirala tudi stisko v otroških bolnišnicah, pa tudi umetnike, med njimi plesalca Nijinskega. Prav
na te, večinoma neobjavljene, umetnine se osredotoča naša razstava.
Kurator: Walter Moser
Lee Miller
Ognjene maske (Fire Masks), London,
Anglija, 1941
© Lee Miller Archives, England 2014.
Vse pravice pridržane.
Lee Miller
Eksplozija roke (Exploding Hand),
Pariz, Francija, okoli 1930
© Lee Miller Archives, England 2014.
Vse pravice pridržane.
Lee Miller
Deček s Scharnhorsta (Scharnhorst Boy),
Dunaj, Avstrija, 1945
© Lee Miller Archives, England 2014.
Vse pravice pridržane.
Zbirka Ploner
10. junij do 23. avgust 2015
Zbirka Ploner, ki nastaja od leta 1997, vsebuje vrhunski izbor avstrijskega in mednarodnega
abstraktnega slikarstva, nastalega od leta 1960 dalje. Po smrti ustanovitelja zbirke Heinza Plonerja se
je njegova soproga, Regina Ploner, leta 2014 odločila podariti velik del zbirke galerijam Albertina in
Belveder na Dunaju ter Joanneum v Grazu, ter jih na ta način trajno ohraniti in omogočiti ogled čim
večjemu številu ljubiteljev umetnosti.
To darilo za Albertino pomeni izjemno obogatitev zbirk avstrijske umetnosti osemdesetih in
devetdesetih let dvajsetega stoletja, z izjemnimi deli umetnikov, kot so Erwin Bohatsch, Herbert
Brandl, Gunter Damisch, Josef Mikl, Hubert Scheibl in mnogi drugi. Na razstavi poleti 2015 bo na
ogled velik del podarjenih umetnin v sožitju z drugimi deli galerije Albertina.
Kuratorka: Eva Michel
Lyonel Feininger in Alfred Kubin
Prijateljstvo dveh umetnikov
4. september 2015 do 10. januar 2016
»Med današnjimi risarji, Vas prav izjemno cenim« je Alfred Kubin 25. novembra 1912 priznal v svojem
pismu Lyonelu Feiningerju. Po tem, ko sta umetnika izmenjala nekaj svojih slik, se je razvila
intenzivna izmenjava s pismi, ki bodo v okviru te razstave prvič objavljena, in ki bodo podala globok
vpogled v razmišljanja Kubina in Feiningerja.
Poleg Feiningerjevih risb iz Kubinove zapuščine Albertina razpolaga z izjemno obsežno Kubinovo
zbirko risb in grafik, ki s svojo mračno simboliko vse do danes izziva občudovanje ljubiteljev. Začenši
s Kubinovimi zgodnjimi risbami in Feiningerjevimi komercialnimi karikaturami razstava oriše
razvojni poti obeh umetnikov, ki sta v medsebojnem dopisovanju otkrivala »sorodnost duš«, hkrati
pa se razvijala v povsem različnih smereh. Kubin, ki je domoval v kraju Zwickledt v Zgornji Avstriji, je
v središče svojega ustvarjanja postavil ilustracije literarnih del, medtem ko je Feininger, pripadnik
šole oblikovanja (Bauhaus), otkril svoje navdušenje za slikarstvo.
Razstava je nastala v sodelovanju z Mednarodnimi dnevi v mestu Ingelheim, kjer bo na ogled od 24.
maja do 2. avgusta.
Kuratorka: Eva Michel
Alfred Kubin
Samopodoba (Selbstbetrachtung),
okoli 1901-1902
Albertina, Dunaj
Alfred Kubin
Vsak dan nas obišče sen (Jede
Nacht besucht uns ein
Traum), 1900-1903
Albertina, Dunaj
Lyonel Feininger
Lokomotiva z velikim kolesom (Die Lokomotive mit
dem großen Rad), 1910
Trajno izposojeno iz zbirke Batliner
Romantika
25. september 2015 do 10. januar 2016
Od 25. septembra 2015 do 10. januarja 2016 se Albertina na Dunaju z razstavo posveča temi
»Romantika«. S skrbno izbiro ključnih del se osredotočamo na različne fenomene te duhovnozgodovinske dobe, ki se je pričela okoli leta 1800. Že takrat epohalno vplivne ideje ostajajo vse do
današnjih dni skrajno aktualne.
Prvič se lotevamo drznega soočenja nemške protestantske romantike s katoliško romantiko
nazarenskih slikarjev, ki izhaja iz Dunajske akademije – med drugim s temami, ki z izjemnimi primeri
osvetlijo temne, srednjeveške nazore kot tudi svet sanj, vizije (smrti) in neizmerno globino človeške
duševnosti.
Poleg del Friedricha in Rungeja so prikazane tudi mojstrovine umetnikov, kot so Carl Blechen,
Francisco de Goya, Ferdinand Olivier, Karl Friedrich Schinkel, Julius Schnorr von Carolsfeld, Alfred
Rethel in William Turner.
Kuratorji: Cornelia Reiter (Akademija likovnih umetnosti), Maren Gröning (Albertina)
Caspar David Friedrich
Pogled na Arkono z vzhajajočim mesecem (Blick
auf Arkona mit aufgehendem Mond),
okoli 1805-1806
Albertina, Dunaj
Johann Evangelist Scheffer von
Leonhartshoff, Avtoportret
(Selbstbildnis)
Albertina, Dunaj
Moritz von Schwind
Valentina in Raoul iz opere Giacoma
Meyerbeersa »Hugenoti« (Valentine und
Raoul aus Giacomo Meyerbeers „Die
Hugenotten“), dekoracija Dunajske dvorne
opere, 1865
Albertina, Dunaj