Razstavni program 2015
Razstavni program 2015 Degas, Cézanne, Seurat iz muzeja Musée d´Orsay Arhiv sanj 30. januar do 3. maj 2015 Galerija Albertina nekaj tednov ponuja svojim obiskovalcem vpogled v arhiv sanj. Od 30. januarja do 3. maja 2015 muzej Musée d’Orsay odpira svoje trezorje in dunajski publiki omogoča ogled 130 del svojih grafičnih draguljev. Pasteli, s katerimi so nas očarali Edgar Degas, Georges Seurat in Odilon Redon, gvaši, ki sta jih ustvarjala Honoré Daumier in Gustave Moreau, akvareli Paula Cézanna ter dela salonskih umetnikov, ki so bili v svojem času izredno cenjeni, prikazujejo dodatno panoramo francoske likovne umetnosti: pomembna dela iz obdobja realizma so našla svoje mesto neposredno ob delih znanih impresionističnih umetnikov; čarobno sugestivna dela simbolizma, kot je npr. »noirs« Odilona Redona, so se pridružila nič manj temnim pa vendar novo impresionističnim risbam, ki jih je s kredo ustvarjal Georges Seurat. S soncem obsijane pokrajine južne Francije, kot jih je dojemal Paul Cézanne, se razprostirajo ob novih boginjah 19. stoletja: prostitutke in plesalke, ki jih iz skritega kotička opazuje Degas, ter bohotni Renoirjevi in Maillolovi akti se ne sluteč skritih pogledov posvečajo svojim vsakdanjim opravilom. Prav nasprotno pa sta François Millet in Giovanni Segantini v svojih delih ujela čas, ki se je vsaj za trenutek ustavil. Z okamenelimi pozami svojih likov pričarata estetiko turobnega bivanja delavcev na polju. Daumier s karikaturnim pristopom popači družbene konflikte svojega časa; Gustave Courbet in Ernest Meissonier na skicirnih polah dokumentirata boje na barikadah in pomembne politične prelomnice. Felicien Rops in Gustave Moreau nas popeljeta v neizmerne globine človeške duše. Werner Spies, bivši direktor muzeja sodobne umetnosti Musée national d’art moderne v Centru Pompidou, nas popelje skozi navidezno nepregleden labirint različnih stilov, tem in motivov, ki so v 19. stoletju sobivali drug ob drugem. Razstava za galerijo Albertina je njegovo delo. V spremnem katalogu zato številni umetniki, pisatelji, filmotvorci in arhitekti cenjenemu kuratorju z osebnimi posvetili in interpretacijami posameznih razstavnih del izražajo svoje prijateljsko spoštovanje. Kuratorji: Werner Spies, Heinz Widauer (Albertina) Georges Seurat Črni vozel (Le nœud noir), okoli 1882 Musée d’Orsay, Pariz Paul Cézanne Hrib Sainte-Victoire (Montagne Sainte-Victoire), 1900-1902 Musée d’Orsay, Pariz Edgar Degas Po kopeli (Nach dem Bad), 1895-1898 Musée d’Orsay, Pariz Elaine Sturtevant Drawing Double Reversal 14. februar do 17. maj 2015 Albertina v svetovno prvi veliki muzejski razstavi predstavlja risarska dela ameriške umetnice Elaine Sturtevant, ustanoviteljice smeri Appropriation Art. Razstava s skupno 100 risbami iz ustvarjalnega obdobja umetnice od leta 1964 do 2004 ne podaja le globokega vpogleda v njeno grafično ustvarjanje v teh petih desetletjih, temveč prvič razstavlja 80 doslej javno še ne videnih risb. Razstavni koncept je bil razvit v tesnem sodelovanju z umetnico. Intenzivno raziskovanje in poglabljanje v njeno grafično ustvarjanje je potrdilo, da zgodnje risbe iz šestdesetih let predstavljajo ključ k razumevanju radikalnih in rigorozno konceptualnih del umetnice. Predvsem risbe iz obdobja med 1965 in 1966, ki bi jih lahko označili kot »Composite Drawings« (kompozitne risbe), podajajo globok vpogled v umetniško razmišljanje umetnice, kot tudi v njen status v zgodovini umetnosti, ki bi ga lahko označili kot neke vrste »Super Pop« ali »Pop Plus« umetnice. Razstava njenih risb osvetljuje povsem nov dejavnik v sodobni zgodovini umetnosti. Čeprav se umetnice v večini zgodovinsko umetniških diskurzov o Pop Artu in konceptualni umetnosti ne omenja, je njeno delo bistvenega pomena za razumevanje teh dveh umetniških gibanj. Njena dela brez dvoma sodijo k najbolj zanimivim in nenavadnim prispevkom sodobne umetnosti. Kuratorji: Mario Kramer, Antonia Hoerschelmann, Elsy Lahner Elaine Sturtevant Lichtensteinova smejoča mačka (Lichtenstein Laughing Cat), 1987, Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem Galerie Thaddaeus Ropac, Pariz-Salzburg Elaine Sturtevant Johnsova bela zastava (Johns White Flag), 1991, Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem Galerie Thaddaeus Ropac, Pariz-Salzburg Elaine Sturtevant Lichtensteinova študija pokrajine z liki (Lichtenstein Final Study for Landscape with Figures), 1988, Estate Sturtevant, Pariz, z dovoljenjem Galerie Thaddaeus Ropac, Pariz-Salzburg Nadvojvoda Johann Lepota narave 27. februar do 31. maj 2015 V tej razstavi je v Albertini na ogled 150 del, ki jih lahko brez dvoma označimo kot vrhunec avstrijskega akvarelnega slikarstva 19. stoletja. Naročnik, nadvojvoda Johann (1782-1859), je v službo »komornega slikarja« povabil več umetnikov. Med njimi so se znašli tudi Jakob Gauermann, Matthäus Loder in Thomas Ender. Njihova naloga je bila poslikati alpske predele, predvsem tedanjo vojvodino Štajersko. Tako je od leta 1802 dalje nastala izredno kakovostna zbirka, ki zajema skoraj 1500 pol. V njej so poleg prevladujočih vedut zbrani tudi prikazi noš in zgodnjih industrijskih objektov. Poseben čar pa prinašajo slikovni utrinki iz dogodkov v življenju nadvojvode Johanna, predvsem poznana zgodba o njegovi veliki ljubezni do Anne Plochl, hčerke poštnega načelnika v kraju Aussee. Razstava zajema vrhunska dela te pomembne zbirke, ki se je vse do danes ohranila v lastništvu nadvojvodinih potomcev in je prvič podana na ogled javnosti. Kuratorka: Maria Luise Sternath Matthäus Loder Nadvojvoda Johann in Anna Plochl v čolnu (Erzherzog Johann und Anna Plochl im Boot), okoli 1824-1825, v zasebni lasti Matthäus Loder Slapovi pred ledom v Tischlerkarju pri Bad Gasteinu (Wasserfälle vor dem Eis im Tischlerkar bei Bad Gastein), 1826-1827, v zasebni lasti Jakob Gauermann Brunn bei Wildalpen, 1812, v zasebni lasti Drawing Now 22. maj do 20. september 2015 Razstava sodobnega risanja »Drawing Now« podaja aktualen vpogled v izražanje sodobne umetnosti z risbo. Na ogled je 30 mednarodnih umetniških poz, ki predstavljajo sodobno risarstvo, pri tem pa utirajo pot lastnim usmeritvam. »Drawing Now« ponazarja raznolikost tem, ki jih umetnice in umetniki izražajo z risbo, ter poudarja vidike napetosti in umetniških poudarkov v risbi. Razstava »Drawing Now« je nastala v sodelovanju z muzejem sodobne umetnosti Stedelijk Museum voor Actuele Kunst (S.M.A.K.) v Gentu, Belgija, kjer bo neposredno po razstavi v Albertini na ogled od jeseni 2015 dalje. Sodelujoče umetnice in umetniki: med drugim Silvia Bächli, Michaël Borremans, Toba Khedoori, Paul Noble, Robin Rhode, David Shrigley, Sandra Vásquez de la Horra, Jorinde Voigt. Kuratorji: Elsy Lahner, Martin Germann Sandra Vásquez de la Horra Čas (El Tiempo), 2014, z dovoljenjem Kewenig Gallery Berlin David Shrigley Michaël Borremans Polnjenje (The Filling), 2005, zbirka S.M.A.K. Lee Miller Surrealizem – Potovanja – Vojna 24. april do 30. avgust 2015 Lee Miller (1907-1977) je ena najbolj navdušujočih umetnic 20. stoletja. V več kot petih desetletjih je ustvarila raznoliko fotografsko zbirko, ki združuje najrazličnejše smeri. Njeno delo, ki zajema raznolike stvaritve od surrealističnih slik preko ovekovečenja mode, potovanj in portretov pa vse do vojnih reportaž, bo v Albertini z 80 objekti prvič v Avstriji predstavljeno v tem obsegu. Lee Miller je svojo umetniško pot pričela leta 1929 kot fotografinja surrealizma v Parizu. Pogosto je v sodelovanju z Man Rayem ustvarjala slike, na katerih je popačila motive z ozkimi izrezi in eksperimentalnimi tehnikami, kot npr. solarizacijo, s čimer je razkrivala vidike paradoksne resničnosti. Svoj surrealistični pogled je Millerjeva dokazala tako na ulicah Pariza, kjer je odkrivala absurdnost v vsakdanjih motivih, kot tudi na kasnejših portretih, ki jih je od leta 1932 dalje, v času prohibicije, ustvarjala v svojem fotografskem ateljeju v New Yorku. Miller je v ZDA ostala le kratek čas, saj se je že leta 1934 preselila v Egipt, kjer so nastale fotografije potovanj, na katerih je iz pokrajine pričarala modernistične in dvoumne oblike. Vendar pa je tudi Egibt predstavljal le eno izmed vmesnih postaj na življenjski poti Millerjeve, ki se je leta 1938 preselila v Anglijo. Ti biografski dejavniki so izredno pomembni za razumevanje fotografskega ustvarjanja Lee Millerjeve, saj se v njih izraža njena sla po neodvisnosti. Od leta 1939 dalje je v obliki reportažne fotografije ovekovečila katastrofalne posledice druge svetovne vojne. Lee Miller je fotografirala napad nemškega vojnega letalstva na London (»Blitz«), kasneje pa tudi osvoboditev Pariza. Na svojem potovanju v München leta 1945 je nastal znani portret, na katerem jo vidimo nago v kopalni kadi Adolfa Hitlerja – po tem, ko je Millerjeva kot ena prvih fotografov ovekovečila zločine v komaj osvobojenih koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald. Reportaže so jo leta 1945 vodile preko Salzburga na Dunaj, kjer je poleg uničenega mesta fotografirala tudi stisko v otroških bolnišnicah, pa tudi umetnike, med njimi plesalca Nijinskega. Prav na te, večinoma neobjavljene, umetnine se osredotoča naša razstava. Kurator: Walter Moser Lee Miller Ognjene maske (Fire Masks), London, Anglija, 1941 © Lee Miller Archives, England 2014. Vse pravice pridržane. Lee Miller Eksplozija roke (Exploding Hand), Pariz, Francija, okoli 1930 © Lee Miller Archives, England 2014. Vse pravice pridržane. Lee Miller Deček s Scharnhorsta (Scharnhorst Boy), Dunaj, Avstrija, 1945 © Lee Miller Archives, England 2014. Vse pravice pridržane. Zbirka Ploner 10. junij do 23. avgust 2015 Zbirka Ploner, ki nastaja od leta 1997, vsebuje vrhunski izbor avstrijskega in mednarodnega abstraktnega slikarstva, nastalega od leta 1960 dalje. Po smrti ustanovitelja zbirke Heinza Plonerja se je njegova soproga, Regina Ploner, leta 2014 odločila podariti velik del zbirke galerijam Albertina in Belveder na Dunaju ter Joanneum v Grazu, ter jih na ta način trajno ohraniti in omogočiti ogled čim večjemu številu ljubiteljev umetnosti. To darilo za Albertino pomeni izjemno obogatitev zbirk avstrijske umetnosti osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja, z izjemnimi deli umetnikov, kot so Erwin Bohatsch, Herbert Brandl, Gunter Damisch, Josef Mikl, Hubert Scheibl in mnogi drugi. Na razstavi poleti 2015 bo na ogled velik del podarjenih umetnin v sožitju z drugimi deli galerije Albertina. Kuratorka: Eva Michel Lyonel Feininger in Alfred Kubin Prijateljstvo dveh umetnikov 4. september 2015 do 10. januar 2016 »Med današnjimi risarji, Vas prav izjemno cenim« je Alfred Kubin 25. novembra 1912 priznal v svojem pismu Lyonelu Feiningerju. Po tem, ko sta umetnika izmenjala nekaj svojih slik, se je razvila intenzivna izmenjava s pismi, ki bodo v okviru te razstave prvič objavljena, in ki bodo podala globok vpogled v razmišljanja Kubina in Feiningerja. Poleg Feiningerjevih risb iz Kubinove zapuščine Albertina razpolaga z izjemno obsežno Kubinovo zbirko risb in grafik, ki s svojo mračno simboliko vse do danes izziva občudovanje ljubiteljev. Začenši s Kubinovimi zgodnjimi risbami in Feiningerjevimi komercialnimi karikaturami razstava oriše razvojni poti obeh umetnikov, ki sta v medsebojnem dopisovanju otkrivala »sorodnost duš«, hkrati pa se razvijala v povsem različnih smereh. Kubin, ki je domoval v kraju Zwickledt v Zgornji Avstriji, je v središče svojega ustvarjanja postavil ilustracije literarnih del, medtem ko je Feininger, pripadnik šole oblikovanja (Bauhaus), otkril svoje navdušenje za slikarstvo. Razstava je nastala v sodelovanju z Mednarodnimi dnevi v mestu Ingelheim, kjer bo na ogled od 24. maja do 2. avgusta. Kuratorka: Eva Michel Alfred Kubin Samopodoba (Selbstbetrachtung), okoli 1901-1902 Albertina, Dunaj Alfred Kubin Vsak dan nas obišče sen (Jede Nacht besucht uns ein Traum), 1900-1903 Albertina, Dunaj Lyonel Feininger Lokomotiva z velikim kolesom (Die Lokomotive mit dem großen Rad), 1910 Trajno izposojeno iz zbirke Batliner Romantika 25. september 2015 do 10. januar 2016 Od 25. septembra 2015 do 10. januarja 2016 se Albertina na Dunaju z razstavo posveča temi »Romantika«. S skrbno izbiro ključnih del se osredotočamo na različne fenomene te duhovnozgodovinske dobe, ki se je pričela okoli leta 1800. Že takrat epohalno vplivne ideje ostajajo vse do današnjih dni skrajno aktualne. Prvič se lotevamo drznega soočenja nemške protestantske romantike s katoliško romantiko nazarenskih slikarjev, ki izhaja iz Dunajske akademije – med drugim s temami, ki z izjemnimi primeri osvetlijo temne, srednjeveške nazore kot tudi svet sanj, vizije (smrti) in neizmerno globino človeške duševnosti. Poleg del Friedricha in Rungeja so prikazane tudi mojstrovine umetnikov, kot so Carl Blechen, Francisco de Goya, Ferdinand Olivier, Karl Friedrich Schinkel, Julius Schnorr von Carolsfeld, Alfred Rethel in William Turner. Kuratorji: Cornelia Reiter (Akademija likovnih umetnosti), Maren Gröning (Albertina) Caspar David Friedrich Pogled na Arkono z vzhajajočim mesecem (Blick auf Arkona mit aufgehendem Mond), okoli 1805-1806 Albertina, Dunaj Johann Evangelist Scheffer von Leonhartshoff, Avtoportret (Selbstbildnis) Albertina, Dunaj Moritz von Schwind Valentina in Raoul iz opere Giacoma Meyerbeersa »Hugenoti« (Valentine und Raoul aus Giacomo Meyerbeers „Die Hugenotten“), dekoracija Dunajske dvorne opere, 1865 Albertina, Dunaj
© Copyright 2024