77.000 Iz vsebine: Se Zemlja ohlaja ali segreva
April 2012 Leto 7 Številka 4 Priloga Alergije Zdravo poletje 77.000 88.000 izvodov Iz vsebine: Se Zemlja ohlaja ali segreva? Vreme in njegov vpliv na počutje Seks med prijatelji? Zakaj je debelih ljudi čedalje več? Zdrava jetra, zdrav organizem Za pomladansko ustvarjanje April 2012 Naslovnica: Shutterstock 3 Beseda urednice April je prvi pravi pomladni mesec, ki mu pravimo tudi mali traven. Ste vedeli, da se vsako leto začne na isti dan v tednu kot julij, v prestopnih letih pa tudi na isti dan kot januar? Poimenovanje izhaja iz besede aperire, ki v latinščini pomeni odpreti se in, kot si razlagamo danes, se nanaša na pomladno prebujanje in odpiranje cvetov ter listov rastlin. Cvetenje je res blagodejno za dušo, neredko pa nosi s seboj tudi neprijetnosti za tiste, ki so nagnjeni k alergijskim obolenjem. Tokrat si lahko preberete veliko o tej temi, pa še pogovor z meteorologinjo, mag. Tanjo Cegnar, ki že vrsto let proučuje vremenske pojave ter povezanost le-teh z zdravjem. Kolofon Vsebina revije Letnik 7, številka 4, april 2012 Število izvodov: 88.000 Izdajatelj: Freising d.o.o., Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.freising.si Sledite svojim sanjam in si jih upajte uresničiti Direktor: Franci Bogataj, [email protected] Glavna in odgovorna urednica: Barbara Marolt Žužek, dr. med. [email protected] Lektoriranje: Danijela Cigale Lektoriranje oglasnih sporočil je v domeni oglaševalcev. 5 Sledite svojim sanjam in si jih Oglasno trženje: Anica Angeles Kovačič [email protected], 04/51 55 884 upajte uresničiti 8 Se Zemlja ohlaja ali segreva? Digitalni prelom: Mateja Štruc Fotografije (če ni drugače označeno): Shutterstock 10 Bolezni malih sklepov Telefon uredništva: 04/51 55 880 Faks uredništva: 04/51 55 888 E-naslov: [email protected] Spletni naslov: www.abczdravja.si 13 Vse o pljučih Vzgojnoizobraževalna revija ABC zdravja izhaja mesečno. Na leto izide enajst številk. Revijo lahko dobite v čakalnicah zdravstvenih ustanov. Letna naročnina na revijo ABC zdravja znaša 16,90 EUR. Za naročila pokličite: 080 12 80. Lahko pa izpolnite naročilnico tudi na spletni strani www.abczdravja.si 18 Goba za dolgo življenje Opozorilo, ki velja za članke o zdravilih, ki se izdajajo le na zdravniški recept: »Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« 25 Kje vas srbi? 16 Kila ne počiva Uredništvo ne odgovarja za vsebine, ki so navedene v oglasnih sporočilih. V reviji so podana mnenja avtorjev, uredništvo za pravilnost njihovih mnenj ne odgovarja. Marec 22 Vsestranska konoplja 29 Bolezen stoterih obrazov 33 Ima vreme res velik vpliv na počutje? 36 Kako lahko pomagam ... pri hudi alergijski reakciji 2012 Leto 7 3 Številka April 2012 Leto 7 Številka 4 .0000 88.00 77 izvodov 77.000 88.000 izvodov tiki kozme ravno v , bio, na kamni Kako Iz vsebine: kruh? Eko SejkZemlja Žolčni ohlaja ali segreva? Vreme in njegov vpliv na nici črn je do anSeks je v res več počutje med prijatelji? Zakaj je debelih ljudi čedalje več? Zdrava Po črn e: Kako oji otrok? ? zdrav organizem eti Iz vsebin vedali pri vzg presenjetra, po je Smo od ko nas življen o, čisti sm Priloga Alergije Zdravo poletje 20 Zdrava jetra, zdrav organizem etjeska polžen proosto Zdrav a Pre Prilog Za pomladansko ustvarjanje Tiskano revijo lahko prejemate celo leto za samo 16,90 €! Pokličite: 080 12 80 38 Seks med prijatelji? 40 Uveitis – vnetje očesa 42 Ali ekološko pomeni dražje? 44 Zakaj je debelih ljudi čedalje več? 47 Stevija – 300-krat slajša od sladkorja 50 Možganska kap 51 Vsa čustva so zdrava 54 Parodontalna bolezen 56 Mladiček pride v novi dom 58 Spomladanski jedilnik z beluši 60 Zelene strani in koristni naslovi 62 Zanimivosti April 2012 5 Avtor: Andreja Košir Sledite svojim sanjam Simon Osborne, Stephen Bowens, Alastair Humphreys in Marin Medak – slovenskobritanska ekipa, ki ji je na devet metrov dolgi veslaški barki v 45 dneh in 13 urah uspelo premagati 4.700 kilometrov dolgo pot čez Atlantski ocean. 24-letni Marin Medak je tako postal prvi Slovenec, ki mu je uspel tak podvig, hkrati pa najmlajši vodja tovrstne odprave. Marin je svojo kajakaško zgodbo začel spo- Verjetno se marsikomu zdi taka želja nekaj mladi leta 2009. Čez štiri mesece je že preve- popolnoma norega, a Marin je fant, ki si upa slal 700 kilometrov dolgo pot po Dalmaciji. sanjati velike sanje. Ve pa, da sanje niso dovolj. Leto dni pozneje je sledil nov podvig – vesla- Treba si je upati, verjeti in trdo delati. S srčnostjo, pogumom, z vztrajnostjo in nje od Savudrije do Zakintosa. V začetku lanskega leta sta z Britancem Simonom Osbor- s strastjo do življenja je lahko navdih nom preveslala obalo Južne Koreje, poleti pa marsikomu. se je Marin odločil sprejeti še en izziv: s paraMarin, svojo kajakaško pot ste začeli šele olimpijcem Galom Jakičem sta hotela kar naj- pred dobrimi tremi leti. hitreje preveslati hrvaško obalo, a svoje avan- Res je. S kajakom sem se začel ukvarjati ture zaradi zdravst venih težav nista pozimi leta 2009. Že od samega začetka sem zaključila. vse delal s ciljem, da bi preveslal Atlantski Vsi ti podvigi pa so imeli skupni imenova- ocean. S svojimi preteklimi podvigi sem si lec – preveslati Atlantski ocean. Konec febru- nabiral izkušnje, videl sem, kako se telo arja, ko je barka pristala na Barbadosu, so se odziva na dolgotrajne ponavljajoče se gibe in kako lahko zaposlim svoje misli. Marinove sanje uresničile. 6 Zakaj ste izbrali ravno Atlantski ocean, zakaj ne Indijskega ali Tihega oceana? Atlantski ocean je najbližji, zato so tudi stroški nižji. Če bi se odločil preveslati Indijski ocean, bi veslal od Avstralije do Madagaskarja, stroški pa bi bili neprimerno večji. Naš proračun je bil 75.000 evrov in že to vsoto je bilo zelo težko zbrati. Ste težko dobili sponzorje? Zelo težko. Še posebej zaradi svoje mladosti. Ko sem se loteval zbiranja sredstev, sem imel 23 let, nisem še imel toliko poznanstev, žal pa pri pridobivanju sponzorstev ravno poznanstva igrajo zelo pomembno vlogo. Tudi pri sestavljanju ekipe ni šlo vse gladko. Najprej ste želeli, da bi se preko Atlantika podali štirje Slovenci, na koncu pa so se vam pridružili trije Britanci. Kako to? Preden sem sploh kupil barko in ljudem razkril svojo željo, sem slišal za veliko ljudi, ki bi želeli preveslati Atlantik, tudi ekipe naj bi že nastajale. Ko sem barko pripeljal v Izolo, sem začel iskati ljudi, ki bi bili v ta projekt pripravljeni vložiti svoj čas, voljo in tudi nekaj denarja, pa žal ni bilo nobenega resnega kandidata. Nato sem stopil v stik s Simonom Osbornom, s katerim sva se poznala z veslanja okrog Južne Koreje. Steve je v ekipo prišel kot Simonov prijatelj, Alastair pa se nam je pridružil šele mesec dni pred odhodom. Tak podvig ni mačji kašelj in nanj se je treba dobro pripraviti. Kako so potekale fizične priprave? Novembra 2010 sem začel sodelovati z Miranom Kavašem, kolesarskim in kondicijskim trenerjem. Do Južne Koreje se je že poznal napredek. Odločila sva se, da bova sodelovala tudi pri pripravah za Atlantik. Od marca do septembra sem opravil večino treningov. Junija sem začel sodelovati tudi s trenerjem Damirjem Mikeličem, ki je poskrbel za ustrezen trening z obremenitvijo. Moj trening so sesta- April 2012 vljale vaje z lastno težo, elastikami, kettlebellsi, tek, da si suh, ... Po pristanku je pritisk popužogami. Napredek je bil neverjeten. Že ko sva stil. Na Barbadosu smo zajtrkovali v uti na z Galom Jakičem veslala 10 dni po 12 ur na dan, travniku ob morju in po zajtrku sem kar obsenisem občutil nobenih bolečin. In zdaj lahko del tam in čakal na kosilo. Prav ničesar nisem z veseljem povem, da sem tudi Atlantik pre- delal. veslal brez ene samcate bolečine. Atlantski ocean ste preveslali brez vsaKaj pa pomorske veščine? Pri takem pod- kega spremstva. Kako ste načrtovali previgu igrajo zelo pomembno vlogo, kajne? hrano, kaj ste jedli? Tu igrajo odločilno vlogo. Ne smeš se bati Jedli smo večkrat manjše obroke. Večina naše morja. Ko pride npr. petmetrski val, se ne hrane je bila dehidrirana, jedli pa smo tudi smeš ustrašiti in se zapreti v kabino. S starši veliko oreščkov, žitnih tablic, … Po dveh sem vsako leto več kot mesec dni preživel na tednih veslanja smo sicer ugotovili, da imamo barki in večino stvari sem se naučil od svo- s seboj samo vegetarijansko hrano in – razen ene domače klobase – nič mesa. Ta dehidrijega očeta. V ekipi ste se presenetljivo dobro ujeli. rana hrana, ki smo jo jedli, je namreč imela Je res, da se niste niti enkrat sprli? zelo eksotična imena, ki so zvenela zelo Res je, tega si prej nisem predstavljal. Simon “mesno”, a žal ni bilo tako. (smeh) Hrane smo in Steve sta Alastairja prvič videla pred star- se seveda v tem času naveličali, saj ima vsa tom na Kanarskih otokih. A vsi smo bili tako ta dehidrirana hrana približno enak osnovni zrele osebe, da smo tudi takrat, ko je bilo okus. Če bi še enkrat načrtoval prehrano, bi težko, ohranili spoštovanje drug do dru- hrano kupil pri različnih proizvajalcih, poleg gega. Tako ali tako ni druge možnosti. Vrniti tega pa v pakete ne bi dal istih živil. En dan se ne moreš. Če se imaš slabo, se ima slabo bi na primer jedli žitne tablice, naslednji dan vsa ekipa. Prostor je majhen, nimaš se kam pa ne. skriti. Kakšna je bila vaša psihološka priprava Verjetno ste se med veslanjem veliko na odpravo? pogovarjali? O čem je najpogosteje tekla Skupaj smo šli k psihologu in opravili teste, s beseda? katerim smo ugotovili, kako se kdo odzove v Veliko smo se pogovarjali, še posebej ponoči. stresnih situacijah. Glavni namen testiranja Tako je čas tekel veliko hitreje, kot če bi poslu- je bilo pravzaprav spoznavanje. Drugih psišali glasbo. Najbolj popularni temi naših holoških priprav pa nismo imeli, ker jih niti pogovorov so bile ženske in hrana. Ko pa nam ne potrebuješ. Sam nisem vrhunski športnik, je bilo zares težko, pa smo se pogovarjali le ne čutim nobenih pritiskov, ni se mi treba z še o hrani. nikomer primerjati. To sem delal zase. NajKako je preživeti mesec dni in pol na tako bolj pomembno je bilo, da smo se med seboj majhnem prostoru in brez zasebnosti? dobro razumeli. Če bi se prepirali, bi pa bilo Večina ljudi si sploh ne predstavlja, da ne vse skupaj res psihično zelo naporno. bi mogla normalno na stranišče. Ali po tej Na samem začetku poti ste imeli težave izkušnji bolj cenite te povsem samoumevne z morsko boleznijo. stvari? Da, prvi trije dnevi res niso bili prijetni. Delaš Ko sem se na Barbadosu prvič usedel na stra- vse tisto, ker veš, da moraš, le da vmes še brunišče, sem se počutil kot kralj. Res začneš haš in nič ne ješ. V prvih dveh dneh sem pojeceniti tiste male stvari, na primer kavo, obču- del le dve žitni tablici in veslal 24 ur. April 2012 »Najlepši trenutek je bil, ko sem videl mavrico ponoči. To je bilo nekaj izjemnega. Vedno sem si želel, da bi jo videl.« V poprečju ste spali le pet ur na noč, pa Najlepši trenutek je bil, ko sem videl še to po delih. Ali tak ritem močno izčrpa mavrico ponoči. To je bilo nekaj izjemnega. človeka? Kako se je kazala ta utrujenost? Vedno sem si želel, da bi jo videl. Mavrico To človeka res izčrpa. Sami se nismo poču- so sestavljali zelo topli odtenki – od tili tako izžete, ko pa smo komunicirali z novi- rumene, rjave, oranžne, … Zdi se mi izjenarji ali domačimi, pa so rekli, da smo bili mno, da lahko tudi od lune nastane slišati, kot bi bili pod vplivom kakšne nedo- mavrica. voljene snovi. Ampak tam na barki tega niti Končno pot vam je predlagal Iztok Čop, ne občutiš. Po dveh tednih smo začeli na kajne? primer halucinirati. Jaz sem enkrat mislil, da Da, jaz sem izbiral med Antiguo in Barbadoje na barki še serviser. Pol ure sem bil pre- som. Ko sva se z Iztokom enkrat pogovarjala pričan v to. Bil sem jezen, ker bi ga morali o tem, mi je rekel, da je Barbados lepši. Antiodpeljati nazaj na Kanarske otoke. No, v pol gua je res zelo turistična. In tako smo odveure sem se prepričal, da ni res. Ampak gre slali proti Barbadosu. za cel proces samoprepričevanja. Al je na Kako pa na vaše podvige gledajo vaši primer enkrat začel veslati v spalni vreči. najbližji? Steve pa se je razjezil, ker mu Simon ni hotel Starši niso najbolj navdušeni. Me podpipovedati, ali je dovolj toplo, da obleče svojo rajo, niso pa moji največji oboževalci. piščančjo obleko. Redno smo tudi »videvali« (smeh) mostove. Al je enkrat pohvalil Simona, kako V svoji predstavitvi na blogu ste zapisali: dobro je usmeril krmilo, da smo zapluli pod »Zakaj počnem to, kar počnem? Ker mi je mostom. Potem vidiš konje, skale, … Je kar lepo, ker mi je izziv in ker se tako počutim pestro. živ. V takšnih stvareh najdem radost bivaVas je na poti kaj prav posebno nja.« Marin, ste človek, ki si upa zares urenavdušilo? sničevati svoje želje, sanje. Priprave na take 7 izjemne podvige so naporne, vzamejo veliko časa in energije. Katera vaša lastnost pride tukaj najbolj do izraza? Zagotovo vztrajnost. Če si nekaj zadaš, se tega tudi držiš. Priprave na Atlantik so mi vzele ogromno časa, ampak tako se mi je odprlo povsem novo življenje. Spoznaval in družil sem se s povsem novimi ljudmi. To etiketo normalno oziroma običajno sem pustil za sabo in dobil nekaj drugega. Zares moraš vztrajati, saj doživiš ogromno neuspehov. Še posebej pri sponzorjih moraš imeti trdo kožo. Enostavno moraš slediti cilju in ne obupati. Se vam zdi, da ljudje še vedno raje živijo v neki svoji lupinici, da jih je strah slediti svojim sanjam in jih uresničiti? Tudi zato smo z oceana redno pisali blog, saj smo tako poskušali spodbuditi ljudi, da bi si začeli malo več upati. Zdi se mi, da nam je kar uspelo. Dobili smo veliko sporočil. Ljudje so nam pisali, da jim je bil naš podvig v navdih in da so se odločili kolesariti iz Ljubljane na Obalo. Že sam občutek, da si nekomu polepšal dan, je res zelo lep. Vaša odprava ima tudi dobrodelno noto – odločili ste se podpreti društvo Kros in organizacijo Leukaemia and Lymphoma Research. Simonov brat Mark je umrl zaradi levkemije, ko je imel 13 let. Od takrat zbira za to organizacijo. Jaz sem društvo Kros podprl zato, ker veliko rehabilitacij izvajajo tudi preko športa. Menim, da dobro delajo, podpira pa jih tudi moj veliki vzornik, fotograf Arne Hodalič. Kakšni pa so vaši prihodnji načrti? Moj naslednji večji projekt je diploma na Fakulteti za elektrotehniko, naslednji ”ekstremni” projekt pa je zaenkrat še skrivnost. 8 April 2012 Vprašali smo namesto vas Avtor: Anja Kuhar Se Zemlja ohlaja ali segreva? Odkar je sodišče potrdilo napake v Al Gorovem dokumentarnem filmu Neprijetna resnica, javnost razjeda vprašanje, ali sploh drži teza, da se Zemlja segreva zaradi toplogrednih učinkov izpustov CO2 . Na zastavljena vprašanja odgovarja Mišo Alkalaj, vodja Centra za mrežno infrastrukturo – CMI na Institutu Jožef Stefan, ki se je tematike dotaknil tudi v svoji knjigi Podnebna prevara. So podnebne spremembe nekaj novega ali gre za naravni proces, prisoten skozi zgodovino? Da gre za proces, na katerega človeška dejavnost ne more bistveno vplivati, je očitno iz zgodovine temperaturnih gibanj. Že v relativno kratkem času obstoja človeške civilizacije lahko nedvoumno identificiramo obdobja, ko so b il e gl o b aln e temperature višje kot danes: holocenski klimatski optimum (7000−3000 pr. n. š . ), m i n o j s k o toplo obdobje (1450−1300 pr. n. š), rimsko toplo obdobje (200 pr. n. š.− 500 n. š.) in srednje veško toplo obdobje (950–1250 n.š.). Vsa so se pripetila pred razvojem industrijske družbe, torej na takratna segrevanja človeštvo ni moglo vplivati. Kako velik je torej dejansko človekov vpliv na segrevanje ali ohlajanje Zemlje? Kot kaže vrsta meritev gibanja temperatur v ozračju in morju, je človekov vpliv zelo majhen, če je sploh merljiv. Ali drži teza, da imajo človekovi izpusti CO2 toplogredni učinek in posledično povzročajo segrevanje Zemlje? Teza najbrž celo drži, ampak v primerjavi z vplivom Sonca je učinek človeških izpustov toplogrednih plinov zanemarljivo majhen. Ali se okoljevarstveniki, klimatologi zavedajo, kako zanemarljiv je ta vpliv? Kaj dejansko vedo v okoljevarstvenih organizacijah, kot so Greenpeace, WWF ali v slovenskem Okoljskem centru, je težko reči. Za okoljevarstvene skrajneže je teza o antropogenem ogrevanju dejansko postala dogma verskega značaja, na tako iracionalno prepričanje pa meritve in znanstveno utemeljene analize ne morejo vplivati. Ni pa nobenega dvoma, da se težave zavedajo klimatologi, ki pripravljajo analize za Medvladno komisijo za podnebne spremembe (IPCC) – to priznavajo tako v zasebni e-pošti kot v javnih izjavah. Kdor je zadnjih pet, šest let spremljal znanstveno literaturo, je opazil, da se je pojavila vrsta člankov, ki skušajo pojasniti ‘pomanjkanje segrevanja’ v 21. stoletju. Bolj ali manj prepričljivo se trudijo razložiti, zakaj se ozračje po letu 1995 ni segrelo tako, kot so napovedovali modeli IPCC, čeprav so človeški izpusti in zračna vsebnost CO2 rastli z nezmanjšano hitrostjo. Vse to je bilo objavljeno tudi v medijih, ampak novice, ki se ne skladajo s trditvami IPCC, vedno znova preglasijo veliko bolj pogosto objavljene in povsem hipotetične grožnje domnevnega globalnega segrevanja. In žal na javno mnenje bolj vpliva količina kot kakovost medijskih poročil. Kdo in na kakšen način ima korist od propagande neugodnih toplogrednih učinkov človekovih izpustov CO2? Veliko ljudi. Najprej klimatologi, ki objavljajo članke v podporo tezi o antropogenih podnebnih spremembah. Dobivajo bistveno več denarja za raziskave, nagrade, plačano sodelovanje na mednarodnih seminarjih. Nastal je nov razred zelenih milijonarjev, npr. preprodajalci kitajskih fotocelic in drugih ‘nizkoogljičnih’ rešitev, ki so obogateli na račun državnih subvencij. Trgovanje z dovoljenji za izpuste CO2 je nekaterim že omogočilo milijardne dobičke. Od ‘trajnega shranjevanja CO2’ si Velika Britanija in Norveška obetata večji zaslužek, kot sta ga do sedaj ustvarjali z nafto in s plinom. Skozi podporo ‘zelenim tehnologijam’ se je samo v letu 2009 pretočilo preko 94 milijard ameriških dolarjev iz javnih sredstev v zasebne žepe. In še veliko je takih podatkov. ‘Nizkoogljično’ je dober posel, ne zarota. V javnosti je veliko prahu dvignil Al Gorov dokumentarni film Neprijetna resnica, ki pa naj bi potvarjal dejanske razmere. Kakšno je vaše mnenje o tem? Z mojega osebnega vidika je Gorov dokumentarec koristen zato, ker me je iz nevtralnega opazovalca spremenil v skeptika. Potvarjanje mi je vzbudilo upravičen sum: če naj bi bila teorija o antropogenem ogrevanju utemeljena na resničnih podatkih, zakaj so potem ustvarjalci filma ponarejali fotografije, zavajali s prilagojenimi grafi ipd. Zavajanje v Gorovem dokumentarcu je potrjeno s sodno odločitvijo. Vrhovno sodišče Anglije in Welsa je 10. 10. 2007 razglasilo sodbo, po kateri je film sicer dovoljeno prikazovati v šolah, vendar so učitelji dolžni opozoriti na devet napak, s katerimi avtorji pretiravajo glede globalnega segrevanja: na primer dvig morske gladine zaradi taljenja ledu, upočasnitev Zalivskega toka, taljenje snežne kape na Kilimandžaru, orkan Katrina itd. Se torej Zemlja ohlaja ali segreva in kdaj se je trend obrnil? Vsak enopomenski odgovor na tako vprašanje je zavajajoč, saj je trend odvisen od izbora začetnega datuma. Npr. IPCC dokazuje antropogeno segrevanje z grafom od leta 1900 – in če potegnemo črto od povprečne temperature leta 1900 na lansko, bomo res ugotovili segrevanje. Ampak, stopnja segrevanja je bila v letih 1910–1940 statistično enaka kot v obdobju ‘katastrofalnega segrevanja’ 1975– 1998, vmes pa se je seveda ohladilo. V ZDA in April 2012 Skandinaviji je bilo npr. leto 1936 toplejše kot 1998, globalno pa sta bili v okviru statistične napake enako topli. Ker na naše podnebje ključno vpliva Sonce, je smiselno ocenjevati stanje glede na ekstreme sončne aktivnosti. Od leta 1996, ko je visok 22. cikel prešel v manj aktivnega, temperature ne naraščajo, kar, kot potrjujejo tudi podatki Britanskega meteorološkega urada (MET Office). Od vrha 23. cikla (leto 2003) tako temperature zraka kot tudi morja upadajo. O možnih vzrokih teh dolgoročnih sprememb sončne aktivnosti imamo več teorij, ampak predpostavljenih mehanizmov ne moremo preveriti z meritvami, ker ne vidimo v notranjost Sonca. Čeprav se teorije, ki spreminjanje podnebja povezujejo z dejavnostjo Sonca, bistveno bolj skladajo s preteklimi meritvami kot z rezultati modelov IPCC, ne moremo kar predpostaviti (kot za svoje modele trdi IPCC), da se bodo v prihodnost začrtane krivulje skladale z realnostjo. Med teorijami, ki se najbolje skladajo s preteklim obnašanjem podnebja, nam napoveduje najbolj ugodno bodočnost harmonična analiza, ki jo je razvil Nicola Scarfetta. Sledilo naj bi majhno ohlajanje in potem stagnacija temperatur do leta 2030, nato bi se podnebje spet segrelo. Don J. Eastbrook je analiziral podnebne spremembe v zadnjih 500 letih. Če bi se vreme v bodoče obnašalo v skladu s statističnim vzorci preteklega poltisočletja, se nam obeta 25–30 let hladnejšega vremena s podobnimi temperaturami kot v 60. letih. Najbolj neugodno napoved nam kažejo analize, ki ugotavljajo preteklo skladnost dolgih ciklov sončne aktivnosti z gravitacijskim vplivom planetov – ti tako kot Luna na Zemlji povzročajo bibavico v bistveno večji atmosferi Sonca. Po analizi t.i. inercialnega gibanja Sonca, ki jo je izračunal Theodor Landscheit, 9 »Najverjetneje se ne bo zgodilo nič skrajnega – vsekakor ne bo ‘katastrofalnega segrevanja’ zaradi izpustov toplogrednih plinov.« bi se v naslednjih letih Sonce spustilo na Ali lahko glede na povedano sploh naposkrajno nizko stopnjo aktivnosti in na Zemlji vedujemo, kakšne bodo konkretne podbi vladali podobni pogoji kot med t.i. Maun- nebne spremembe v naslednjih 100 letih? derjevim minimumom, najhladnejšim obdo- Najverjetneje se ne bo zgodilo nič skrajnega bjem male ledene dobe (16. do 1 9 . – vsekakor ne bo ‘katastrofalnega segrevanja’ stoletje). zaradi izpustov toplogrednih plinov. Ampak, kot rečeno, vse prej opisane teorije se sicer skladajo s preteklim obnašanjem podnebja, vendar nobene zaenkrat ne moremo preveriti z neposrednimi meritvami. Katera je prava (če sploh katera), bomo lahko sklepali šele, ko in če se bodo napovedi uresničile. Bodoče vreme bo torej še naprej neznanka in primerna tema za pogovor. SOBOTNO POPOLDNE ZA DUŠO IN TELO 14. april ob 17.00 v PŠC RitmoLoko • Predavanje: S SVOJIMI MISLIMI IN OBČUTKI USTVARJAMO SVOJ SVET • PILATES • JOGA • JOGALATES • MEDITACIJA PETIH ELEMENTOV Prijave in rezervacije: Plesno športni center RitmoLoko, Škofja Loka: T: 041 710 310, [email protected], www.ritmoloko.si 10 April 2012 Osteoartroza, revmatoidni artritis ... Avtor: asist. Mojca Miholič, dr. med., specialistka druž. med. Bolezni malih sklepov Videz naših rok (dlani in prstov) je neredko prvi stik z okoliškim svetom, tako kot nohti, zobje, koža na obrazu, lasje. Ko razmišljamo o staranju, nam je prva stvar, ki si jo poleg bolečin v telesu in mišicah predstavljamo, sprememba na sklepih rok, z deformacijami in drugačnim izgledom kot poprej. Človeško roko (s tem pojmom bom odslej označevala dlan) anatomsko sestavlja 27 kosti, vključno s kostmi zapestja. Med njimi poteka povezava preko malih sklepov. Na vsaki kosti je nežen, svetel hrustanec. Po dva hrustanca (od vsake kosti) tvorita sklep in ju prekriva sklepna kapsula. Sklepna kapsula je z notranje strani prekrita s tanko sinovijo, ki tvori sinovijsko tekočino in na ta način se v samem sklepu zmanjša trenje med kostmi. Zdravi mali sklepi rok nam omogočajo premikanje prstov in fino gibanje, ki ga neštetokrat v življenju izvajamo s svojimi rokami. ponavljajoči gibi rok (poklicne in športne obremenitve), predhodne težave na teh kosteh in hrustancu zaradi drugih bolezni (putika, revmatoidni artritis), tudi debelost posredno deluje uničujoče na hrustanec malih sklepov! Osteoartroza Bolezen celotnega sklepa Osteoartroza (včasih smo ji rekli ostoartritis) je najpogostejša bolezen, ki povzroča težave in spremembe na malih sklepih rok (seveda se lahko pojavlja tudi na kolenih, kolku in hrbtenici!), saj prizadene približno 10 % populacije po 40. letu in več kot 90 % žensk po 70. letu. Glavni dejavniki tveganja zanjo so: predhodne poškodbe (zlomi) zapestja in kosti roke, družinska obremenjenost s to boleznijo, spol (pri ženskah 2,5-krat bolj pogosto), starost, Osteoartroza je bolezen celotnega sklepa. Sklepni hrustanec se zaradi prej naštetih vzrokov obrabi in sčasoma se na njem pojavijo razpoke, stanjšanje. Koščki uničenega hrustanca “plavajo” v majhnem sklepu in naprej uničujejo in dražijo sklep. Po daljšem času hrustanec popolnoma izgine in kosti v sklepu se približata in drgneta. Proces je zelo kompleksen, saj so prisotni še številni vnetni mediatorji ki poslabšujejo proces razpada- April 2012 »V primeru trajnega občutka neugodja, bolečin ter otekanja v sklepih obiščite zdravnika. Že doma se pripravite in si zapišite pomembne spremembe na telesu!« nja hrustanca. Prizadeta je tudi sinovija. Spremembe se dogajajo tako v kosti kot tudi ob sklepu. Pogosto nastopi še mišična bolečina. Najpogosteje je prizadet sklep med prvo dlančnico in kostjo palca (tako imenovana karpo-metakarpalna RIZARTROZA) in zadnja dva sklepa na ostalih prstih (na srednjem in zadnjem členku). Heberdenova osteoartroza (s tipnimi kostnimi vozliči) se kaže na zadnjem sklepu/členku, Bouchardova pa na srednjem členku. Bolnik zazna spremembe na malih sklepih rok, pride k osebnemu zdravniku in pove, da opaža deformacije na sklepih, obenem pa čuti bolečino, napenjanje, otekanje v sklepih (lahko tudi v ENEM SKLEPU!), z jutranjo okorelostjo, ki traja manj kot pol ure. Pri pregledu opazimo, da je sklep občutljiv in s trdo oteklino, z omejeno gibljivostjo, lahko slišimo tudi pokanje (krepitacije). Le redko se odločimo za rentgensko slikanje prstov rok, kjer vidimo zažanje sklepne špranje, kostne izrastke in blage spremembe na kosti. Le v primeru nejasne klinične slike se odločimo za napotitev k revmatologu. Zdravljenje po meri bolnika Pomembno je, da bolniku natančno razložimo njegovo bolezen in ga pomirimo. Protibolečinsko zdravljenje priporočamo, kadar so bolečine zelo močne. Predpišemo nesteroidni antirevmatik (POZOR pri bolnikih, ki 11 tridesetim in petinpetdesetim letom. Pomemben dejavnik tveganja je tudi pojavljanje bolezni v družini. Kdaj obiskati osebnega zdravnika? V primeru trajnega občutka neugodja, bolečin ter otekanja v sklepih obiščite zdravnika. Že doma se pripravite in si z apišite pomembne spremembe na telesu! Katere bolezenske znake opažate in katere bolezni ste že imeli v preteklosti! Ali ima kdo od vaših sorodnikov revmatsko bolezen? Sestavite listo VSEH zdravil, ki jih jemljete, tudi imajo težave z želodcem in s prebavili) ali tra- tistih brez recepta! Zdravnika bo zanimalo, madol. Pri artrozi palca lahko priporočamo kdaj se je bolezen začela in kako se spreopornico. Redko sledi kirurško zdravljenje. minja. Kateri sklepi so prizadeti? Ali se Zdravljenje odmerjamo strogo individualno, težave tekom dneva spreminjajo, poslabkar pomeni, da je za vsakega bolnika pose- šujejo in ali so povezane z dnevnimi bej prilagojeno – glede na starost, poklic, sto- aktivnostmi? pnjo okvare, jakost bolečine, … Dokazali so, da stopnja bolečine in dejan- Topli, otečeni sklepi ska stopnja prizadetosti sklepa nista soraz- Bolezenski znaki: občutljivi, toplejši, otečeni merno povezani. sklepi, ki se nam zdijo zjutraj okoreli in ta okorelost traja več kot eno uro. Bolečina v sklepih je stalna, a zjutraj močnejša. Pri eni petini bolnikov so v podkožju revmatoidni vozliči. DeforRevmatoidni artritis macije sklepov na roki se lahko kažejo vse do Revmatoidni artritis je najpogostejša kro- stopnje oblike “labodjega vratu” in pomika nična vnetna revmatska bolezen in je avtoi- zapestja v levo (ulnarna deviacija). Pridružijo munske narave (pomeni, da bolnikov imun- se lahko tudi znaki splošne oslabelosti orgaski sistem po pomoti napade tkivo/organ nizma: utrujenost, izguba teže, rahlo zvečana lastnega telesa). Njena glavna značilnost je, telesna temperatura, potenje, nespečnost. da večinoma prizadene male sklepe rok in Bolezenski znaki lahko nihajo v jakosti in v tranog (v širšem smislu pa lahko prizadene sko- janju, začasno lahko celo izzvenijo. raj vse organske sisteme); tiste, ki “priraščajo” prste rok k dlani in prste nog k stopalu, torej Poučite se! metakarpofalangealne sklepe na rokah in Zelo pomemben vidik, poleg zdravljenja, je metatarzofalangealne sklepe na nogah. S šir- poučenost o bolezni, koliko vas bolezen prijenjem bolezni opažamo spremembe na kole- zadene in kako se soočate z boleznijo. Samo nih, gležnjih, komolcih, kolkih in ramenih. zdravljenje poteka v sodelovanju z revmatoSklepi so simetrično (na obeh straneh, levo logom in je zelo specifično, prilagojeno posain desno) poškodovani. Glavno vnetno doga- mezniku, zato o tem danes ne bi razpravljala. janje poteka v sinoviji. Bolezen je razširjena Sodelovanje med bolnikom, specialistom revpo celem svetu, približno 1 % populacije matologom in vašim osebnim zdravnikom je oboli. Trikrat pogosteje zbolijo ženske med ključnega pomena za uspeh! 12 April 2012 odraslih med 30. in 55. letom. Sprva bolniki opažajo in si zdravijo kožne spremembe; le redko nastopi najprej sklepna oblika in šele pozneje kožna. Sklepi so prizadeti nesimetrično. Prisotni klinični znaki so podobni revmatoidnemu artritisu: bolečine v sklepih, okorelost in otekanje v sklepu (kjerkoli po telesu). Na dotik je lahko sklep toplejši. Deformacije na prstih rok se kažejo kot KLOBASASTI PRSTI, posebna oblika artritisa pa je pohabljajoči artritis (ARTRITIS MUTILANS). Pomembno je, da pravočasno posumimo Veliko počivajte in svetujem vam tudi popol- na bolezen in na začetek bolezenskega danski počitek (če niste ponoči nespečni). dogajanja v sklepih. Tako lahko preprečimo Veliko se pogovarjajte o svojih težavah in sti- kasnejšo okvaro in obsežnejšo deformacijo ski, morda je smiselna tudi včlanitev v Društvo sklepov. POZOR! Bolniki, ki že veste, da revmatikov Slovenije, kjer boste dobili številne imate luskavico, ob pojavu kakršnihkoli koristne informacije. Ukvarjajte se s sabo in se bolečin v sklepih takoj omenite spremembe svojemu osebnemu zdravniku! ne predajajte bolezenskemu malodušju. Zdravljenje je zelo stopenjsko, sprva usmerjeno v lajšanje bolečin, nato v preprečevanje deformacij. V težjih primerih je treba Društvo revmatikov Slovenije zdraviti z metotreksatom in ciklosporinom Parmova ulica 53 1000 Ljubljana A (zdravi specialist revmatolog). Tel. 05/90 75 366 Opisala sem tri najpogostejše bolezni Faks: 05/90 75 361 malih sklepov rok, ki lahko zelo močno vpliE-naslov: [email protected] vajo na potek in kakovost življenja, vendar ne v smislu, da bi se ustrašili, pač pa da bi odkrito in pravočasno spregovorili z zdravnikom o težavah, ki ste jih zaznali in opazili na Psoriatični artritis Psoriatični artritis (luskavica) je oblika skle- sebi. Tudi če so to “samo” spremembe na pne bolezni, ki običajno spremlja luskavico rokah. (psoriazo). Bolezen se pojavlja pri mlajših »Zdravljenje je zelo stopenjsko, sprva usmerjeno v lajšanje bolečin, nato v preprečevanje deformacij.« April 2012 13 Zadihajte s polnimi pljuči! Avtor: Damijana Škrlj dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist internist in pulmolog Foto: Damijana Škrlj Vse o pljučih (2.del) Nadaljujemo pogovor z doc. dr. Matjažem Fležarjem, vodjo oddelka za respiratorno fiziologijo v Bolnišnici Golnik. Povedal nam je že precej zanimivosti o pljučih, tokrat pa nam bo spregovoril o boleznih, ki lahko prizadenejo pljuča. Morda kaj več besed o astmi, ki je v populaciji zelo razširjena … Astma je bolj ali manj alergijska bolezen dihal. Pri enem staršu astmatiku ima otrok 20–30 % možnosti, da astmo podeduje, pri obeh starših z astmo pa kar 60 %. Podobno je pri alergijah. Ocenjujemo, da je v Sloveniji 15 % odraslih, ki imajo astmo, ter kar 20 % otrok s to boleznijo. Zadnja odkritja kažejo, da niso vsi astmatiki enaki in se vseh ne da zdraviti na enak način, vedno znova pa spoznavamo tudi nove oblike astme. Alergijska astma je veči- noma povzročena s stvarmi, ki jih vdihamo. Alergeni v zraku, kamor med drugim spadajo alergeni pršice, pelodi trav, dreves in podobno, so razširjeni po celem svetu. V ZDA so npr. najpomembnejši alergen ščurki. V več kot 60 % je pri alergijski astmi prisoten alergijski rinitis. Pljuča in nos sta tako povezana organa, da moramo zdraviti oba, če hočemo imeti astmo pod nadzorom. Marsikdo ne ve, da je astma bolezen, ki se v puberteti potuhne, številni otroci postanejo asimptomatski in nimajo težav. Statistika kaže, da se pri osebah z astmo, ki se je v puberteti »potuhnila«, le-ta spet pojavi po 40. ali pa celo po 60. letu starosti, vmes pa težav nimajo. Astmatik sicer ovir za normalno življenje nima in lahko počne vse, kar si želi, vključno z vrhunskim športom. Zdravila, ki jih uživa po napotilu zdravnika, pa mu preprečujejo poslabšanje astme. To je pač bolezen, ki človeka spremlja celo življenje. Kako pa je s kronično obstruktivno pljučno boleznijo? KOPB je skoraj tako razširjena kronična pljučna bolezen kot astma in je v 90 % povzročena s kajenjem. Nagnjenosti k tej bolezni se zelo verjetno ne deduje. V primeru, da je ta bolezen povzročena s kajenjem, ima taka oseba možnost, da zboli za različnimi oblikami raka na zgornjih dihalih (grlo, koren jezika, ustnika), pljučih ter drugih delih telesa (rak ledvic, mehurja, želodca). Cigarete, ki delujejo na veliko organov hkrati, višajo tudi možnost možganske in srčne kapi, pospešujejo aterosklerozo in podobno. Samo 10 % kadilcev doživi pričakovano življenjsko dobo, 90 % pa jih zaradi različnih bolezni umre prej. Zaenkrat še ni mogoče napovedati, kateri organ je pri posamezniku najbolj ogrožen, čeprav v to smer že potekajo genetske raziskave, ki bodo omogočile tudi takšno napoved. 14 Omenila sva astmo, KOPB, kaj pa pljučnica? Bolniki s KOPB bakterije, ki lahko povzročijo pljučnice, že nosijo v sebi in ko jim pade imunska odpornost, zbolijo. Ostali zbolimo za pljučnico takrat, ko se s to bakterijo ob znižani imunski odpornosti, ko smo pod stresom, prehlajeni, preutrujeni, okužimo iz okolja. Pljučnica je velik stres za telo, saj so pljuča organ, v katerem se v nekaj urah lahko nabere liter vnetne tekočine, ki se izprazni iz žil in zalije pljuča ter lahko povzroči dehidriranost. Ta vnetna tekočina povzroči, da krvni tlak zaradi premalo tekočine v žilah pade. Pri starejših ljudeh se dehidriranost pokaže kot slabost, nenadna izguba zavesti, ob nastanku pljučnice pa tudi kot zmedenost, saj je premalo pretoka krvi skozi možgane. Tak razvoj pljučnice je pri starostnikih pogost. Ob sprejemu v bolnišnico jih najprej hidriramo, jim dodamo tekočino in kisik, kar pogosto bolj pomaga kot antibiotik. Za srčnega bolnika je pljučnica velik šok. Srce bo namreč zaradi povišane temperature in pomanjkanja tekočine delalo močneje in hitreje zato, da bo poganjalo kri po telesu, česar pa ne zmore. Tako se poleg pljučnice pojavijo še znaki oslabljenega delovanja srca. Tovrstni bolniki, ki so starejši od 70 let, umrejo v kar 40 %. Ali se virusni infekti lahko obrnejo v pljučnico? Virusnih infektov kot so bronhitisi, gripe, ne moremo zdraviti z antibiotikom. Kadar pridemo v fazi prebolevanja teh obolenj v stik z bakterijo pljučnice, zanjo lahko obolimo, saj je naš imunski sistem oslabljen. Nekoga, ki ima gripo ali bronhitis do enega tedna in ne razvije gnojnega izpljunka ali krvavkastega izpljunka ali izvida, ki bi nakazoval na pljučnico, ne zdravimo z antibiotikom. Kadar pa prične bolnik tožiti zaradi bolečin v prsnem košu, se s slušalkami sliši pljučnica, ali pa se v izpljunku pojavi gnoj, potem ga zdravimo z antibiotikom, saj obstaja verjetnost, da se je v času slabše imunske odpornosti okužil z bakterijami, ki povzročajo pljučnico. Kakšen pa je pomen hidriranosti organizma pri preprečevanju pljučnih bolezni? Pljučne bolezni ob večjem pitju tekočin lažje prenašamo. Raziskave pri belcih kažejo, da ima več kot tretjina belcev nezadosten čut za žejo, April 2012 »Po celem svetu je kar 70 % kadilcev z okvaro pljuč, ki še nimajo svoje diagnoze, saj se KOPB, ki nastaja zaradi cigaret, razvija desetletja dolgo.« kar pomeni, da možgani pomanjkanja tekočine ne zaznavajo kot žeje. Pomanjkanje tekočin se kaže v obliki glavobolov, slabega počutja, suhih sluznic, slabšega čiščenja pljuč. Zdravi, a dehidrirani ljudje imajo zjutraj občutek, da bi morali nekaj izkašljati, a je to le znamenje, da je sicer normalna sluz, ki se v pljučih tvori, pregosta. Sicer pa tekočine ne izgubljamo le pri mali potrebi, temveč tudi skozi kožo, pri govorjenju. Najboljši pokazatelj naše hidriranosti je urin. Navadno naj bi šli na malo potrebo vsaj na vsake tri ure, pri čemer je normalna barva urina prozorno rumenkaste barve, medtem ko temno rumena nakazuje pomanjkanje tekočine. Športniki se še kako zavedajo pomena hidriranosti in pijejo, še preden postanejo žejni. Kolesarji npr. natančno spremljajo svoj urin in če v treh urah kolesarjenja enkrat ne opravijo male potrebe, pri čemer mora biti barva urina skoraj prozorna, vedo, da so dehidrirani. Bolje je torej spremljati, kako pogosto uriniramo, kot pa to, koliko pijemo. Ko enkrat pride do kronične pljučne bolezni – ali se je sploh lahko znebimo? Definicija kronične bolezni sama po sebi pomeni, da je ne moremo ozdraviti. Še najboljše uspehe pri zdravljenju imamo pri astmi, manj pri ostalih kroničnih pljučnih boleznih (KOPB, bronhiektazije, intersticijske bolezni in podobno). Bolniki so vezani na trajno zdravljenje, saj so pljuča organ, ki se ne obnavlja. Pljučno tkivo je lahko trajno okvarjeno. Pri kronični bolezni KOPB, pa tudi pri astmatiku, ki kadi, se »pogorišče« (okvarjeni del pljuč) ne povečuje le, če bolnik preneha kaditi. S prenehanjem kajenja se propadanje pljuč ustavi, se pa pljuča starajo tako kot pri ostalih. Pri astmi se sicer pljuča redkokdaj starajo hitreje kot pri zdravem. Kako poteka diagnosticiranje pljučne bolezni? Imamo dve vrsti diagnostike pljučnih bolezni, ki pa izhajata iz ustrezne bolnikove zgodbe, iz katere izločimo simptome. Najpogostejši simptomi s strani dihal so težka sapa (dispneja), kronični kašelj, ki traja več kot šest tednov, kronični izpljunek ter izkašljevanje krvi in podobno. Na podlagi tega izpeljemo slikovne ali pa funkcijske preiskave. S slikovnimi preiskavami (CT – računalniška tomografija, rentgen) vidimo strukturo pljuč, torej akutne in infek tivne spremembe v pljučih, kot je npr. pljučnica. Kroničnih bolezni, npr. astme in KOPB, pa ne ugotovimo. S funkcijskimi preiskavami se testira delovanje pljuč. Osnovna funkcijska preiskava je spirometrija, pri kateri se meri hitrost izdiha in kapaciteta pljuč, dodatne preiskave pa so: metaholinski test (za potrditev in izključitev astme), meritev difuzijske kapacitete pljuč (testiranje prenosa kisika v kri), telesna pletizmografija (bolnika se zapre v kabino in se izmeri zrak v pljučih, ki ga ne more izdahniti), preiskava na kolesu (obremenitev bolnika in opazovanje, kaj se dogaja s pljuči med težkim naporom). Iz teh preiskav sklepamo na funkcijsko okvaro pljuč. S kombinacijo slikovnih in funkcijskih preiskav z nekaterimi dodatnimi, kot so npr. histološke, citološke preiskave odvzemkov pri bronhoskopiji (odvzem vzorčka iz pljuč), pridemo do prave diagnoze. Dobra praksa je, da bolnika ciljano zdravimo šele po postavljeni diagnozi. Kako pa je z boleznimi pljuč v različnih starostnih skupinah? V otroški dobi je največ astmatikov, saj ima okrog 20 % otrok astmo, ki je daleč najpogostejša kronična bolezen otrok. V otroški dobi se že z rojstvom lahko pojavi cistična fibroza, genetska bolezen ter okvara pljuč po infektu, ki se mu reče bronhiolitis (poseben infekt pljuč, ki pri majhnem (do treh let starem) otroku prizadene male dihalne poti in velikokrat na pljučih pušča trajne okvare). Kasneje v življenjskem obdobju prevladujejo infekti pljuč, bronhitisi ter pljučnice v najstniški, mladeniški dobi (predvsem atipične, ki se širijo znotraj kolektivov, kot so osnovne šole, gimnazije itd). V odrasli dobi se ponovno pojavlja astma, ki ni več v remisiji in pa okvare pljuč, ki so povezane z infekti: pljučnice, stanje po pljučnici, bronhiohektazije po pljučnicah, tuberkuloza pljuč in podobno. Na kaj naj bodo ljudje pozorni? V osnovnem zdravstvu v Sloveniji se uvajajo t.i. referenčne ambulante, ki jih deloma vodijo medicinske sestre, ki skrbijo za preventivno pregledovanje bolnikov. Po celem svetu je kar 70 % kadilcev z okvaro pljuč, ki še nimajo svoje diagnoze, saj se KOPB, ki nastaja zaradi cigaret, razvija desetletja dolgo. Pomembno bi bilo, da vsak kadilec, ki kadi vsaj 15 let po škatlico cigaret dnevno, pride do spirometrije in preveri, kakšno je stanje njegovih pljuč. Približno 20 % kadilcev, ki kadijo 15 let po škatlico cigaret dnevno, bo imelo okvaro, ki se včasih kaže kot jutranji kašelj, ni pa nujno. Ob dovolj zgodaj odkriti okvari lahko bolniku stanje njegovih pljuč normaliziramo ter s tem preprečimo ali zmanjšamo težave s pljuči. Kako pa je s transplantacijami pljuč? Za transplantacijo pljuč se odločamo pri mlajših bolnikih in pri bolnikih, ki nimajo pridruženih drugih hudih bolezni in imajo ostale organe dovolj zdrave, da operacijo preživijo. Najpogostejša diagnoza pljuč, ki pripelje do transplantacije, je cistična fibroza pljuč, bolezen, ki otroka spremlja celo otroško dobo do odrasle. V Sloveniji je bolnikov s to diagnozo nekaj čez 100. Odločamo se tudi za transplantacijo pljuč pri mlajših bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo z bronhektazijami, pri mlajših bolnikih s pljučno fibrozo (bolezen, ki trdi pljuča in prizadene tudi bolnike v srednji življenjski dobi) in pa še pri nekaterih indikacijah redkih bolezni pljuč. Transplantacija je skrajni postopek v primeru, ko drugega načina zdravljenja ni več. Pravijo, da bolezni pljuč ne bolijo? Pljuča so organ, ki ni dobro oživčen, a vendar nas v pljučih lahko boli: sluznica dihalnih poti (kaže se kot pekoča bolečina za prsnico pri kašlju), rebrna mrena (plevra – kadar je vneta, bolnik ne more globoko vdihniti oz. zaboli pri vsakem vdihu), pljučne žile (pri strdku v pljučnih žilah – npr. pri pljučni emboliji se to lahko pokaže kot bolečina v prsnem košu zaradi raztegovanja pljučnih žil). Sam parenhim pljuč pa ne boli, kar je po svoje slabo, saj se tam ponavadi začne pljučni rak, ki kaže malo ali nič simptomov, čeprav je lahko velik že nekaj cm. Rak je tudi edina prikrita bolezen pljuč. Še morda nekaj besed o sodelovanju s strokovnjaki z drugih področij? Včasih smo bili vsi pulmologi internisti, torej je vsak pulmolog obvladal bolezni vseh notranjih organov, saj so pljuča samo eden od organov v prsnem košu. Srce mora vso kri, ki priteče vanj, izčrpati skozi pljuča in bo torej zaradi bolezni pljuč obremenjeno ter obratno, kadar srce ne črpa krvi po telesu, bo ta kri zaradi zastoja v pljučih povzročala težko sapo. Dihalne mišice morajo biti dovolj močne, da premikajo prsni koš. Pljuča so povezana tudi z delovanjem ledvic ter delovanjem jeter. Zdravnik mora torej ob obravnavi pljuč nujno pomisliti tudi na bolezni ostalih organov, ki vplivajo na pljuča. Tudi določena zdravila – npr. za krvni tlak – lahko povzročajo kašelj, spet druga za pljuča lahko povzročajo težave s sečnico in sečnim mehurjem, spet tretja lahko povzročajo srčne aritmije. Možno je torej medsebojno vplivanje zdravil, ki delujejo na ostale organe z zdravili za pljuča. Žal se medicinsko znanje povsod v svetu in tudi v Sloveniji vse bolj specializira, kar lahko privede do tega, da celega človeka z notranjo boleznijo naenkrat ne bo znal pregledati samo en zdravnik in da bo bolnik pred postavitvijo diagnoze moral obiskati kar nekaj specialistov. S plitko ali z globoko sapo do zdravja? Dihanje je nezaveden proces, zato ga ni smiselno uravnavati. Kar nekaj bolnikov razmišlja, da pregloboko ali preplitvo dihajo ter menijo, da imajo napol polna pljuča. Običajno se izkaže, da so v stresu, saj pri njih ne najdemo nobene okvare in so popolnoma zdravi, še posebej, če so nekadilci ter gre zgolj za funkcijsko in ne organsko motnjo. Kar se dihanja tiče, pa je naš organizem dovolj pameten, refleksni mehanizmi, ki delujejo na pomanjkanje kisika in slabo dihanje, pa tako dobro razviti, da bomo ob pravem času vedeli, da je z dihanjem nekaj narobe in se nam s tem ni treba posebej ubadati. Naš dihalni sistem je naš stik z okoljem in naša pljuča so tista, ki nam omogočajo, da dobimo vase svež zrak, ki nas drži pokonci. Pomislimo na svoja pljuča in jim privoščimo nekaj svežega zraka vsak dan! Preberite vsak mesec revijo na: www.abczdravja.si 16 April 2012 Ne bahajmo se z dvigovanjem bremen Avtor: Andreja Hergula Kila ne počiva Trebušna kila nastane, ko se trebuh (lahko sami; zaradi neaktivnosti ali debelosti imamo telesa zelo različna in tudi študij, ki bi izračutudi črevo in druge v trebuhu ležeče struk- lahko slabšo mišično moč trebušnih sten, ta navale, pri katerem intraobdiminalnem tlaku ture) izboči skozi oslabljeno trebušno steno. je pogosta tudi v starosti in po porodih. pride do popuščanja, ni. Telo pač ni stroj. Kilo Nekaj mnenj ljudi: Kila smrdi. Kilo je treba lahko dobite le pri enkratnem dvigu ali pri nujno operirati. Ko enkrat dobimo kilo, ne Moški, tako je ponavljajočih dvigih manjših bremen.« smemo več telovaditi. »Jok brate, odpade,« Zanimivo dejstvo je, da je nagnjenost k slabosti bi lahko dejali. Stroka, v našem primeru je veziva pri moških mnogo večja kot pri nežnej- Ko zapeče to izkušena gastroenterologinja Tatjana Puc šem spolu. Vzrok je v tem, ker imajo dimeljne Ko človek dobi kilo, ponavadi naenkrat zapeče. Kous, razlaga drugače. Na prvo vprašanje kanale odprte (skozi razvoj testisi v mošnjo potu- To se zgodi takrat, ko dvignemo pretežko odgovarja: delno drži, na drugo: ne nujno jejo v dimeljne kanale). Večja nevarnost, da breme, ob napenjanju in celo kašlju. Sam kašelj in na tretje: ne drži. Če želite izvedeti moški dobi kilo, je tudi zaradi fizične moči, ki jo pogosto povzroči razpoke mišičnih vlaken in resnične podatke o kili, ki pesti precej izrabljajo za dvigovanje fizičnih bremen. Tudi izbočenje. Možni pa so tudi drugi znaki: osebe Zemljanov (po nekaterih podatkih 5 %), se po operacijah na trebušni steni pogosto pride imajo lahko nenehne bolečine v predelu ustavite pri naslednjih vrsticah. do kil. Brazgotina je manj elastična in ob dvigo- vidnega izbočenja ali pa jih napenja po jedi, ker vanju lahko pride do popuščanja in izbočenja. je moteno prehajanje vsebine črevesja skozi Neaktivnost škodi kilo in imajo tope bolečine nekaj ur po jedi. Vzroki za trebušno kilo (v nadaljevanju kilo) 1 + 1 = 2 (ne gre tako) so dedni ali pridobljeni. Lahko smo dedno Ne moremo izračunati, ob kateri teži človeka Najprej se kila opazi kot … nagnjeni k slabši kakovosti veziva in slabšemu in bremena, ki ga ta dviguje, obstaja večja … občasno, kasneje pa kot nenehno izbočezaprtju naravnih dimeljskih kanalov. Obstaja možnost za kilo. Kot pravi Tatjana Puc Kous: nje. Kilo lahko s pritiskom potisnemo nazaj, pa verjetnost, da smo za kilo delno odgovorni »Tega ni mogoče izračunati, ker je sestava pravi Puc Kousova. To pomeni, da se vsebi- April 2012 noa kilne vreče lahko porine nazaj skozi odprtino. Dokler se to da narediti, ni nevarnosti. Ta je po besedah zdravnice prisotna takrat, ko oseba občuti bolečine, ki jo ovirajo pri hoji, delu, sedenju. V teh primerih se je treba odločiti za načrtovano operacijo. »Operacija je nujna v primeru, ko se kila zdrgne in ni več možno poriniti črevesja nazaj v trebušno votlino skozi odprtino. Takrat so bolečine neznosne, bolniki bruhajo in grozi odmrtje črevesja.« 17 »Ko človek dobi kilo, običajno naenkrat zapeče. To se zgodi takrat, ko dvignemo pretežko breme, ob napenjanju in celo kašlju.« Smrad oddaja le ena Večkrat od znancev slišimo, da je kila neprijetnega vonja. Zakaj je temu tako? Tatjana Puc Kous razlaga, da vonj oddaja le ena vrsta kile, hiatalna, pri kateri del želodca prehaja v prsno votlino in je želodec ves čas odprt. Hrana in tekočina zastajata, razpadata, to pa povzroča neprijetne vonjave. Blato naj bo mehko Kila se lahko tudi ponovi. To se lahko zgodi pri preobremenjevanju trebušne stene, npr. pri napenjanju ob iztrebljanju (Ste vedeli, da temu strokovno rečemo defekacija?). Bolniki morajo po operaciji jesti hrano, ki je lahko prebavljiva, saj mora biti blato mehko. Prav tako morajo biti bolniki, ki so že imeli kilo, pozorni na to, da ne dvigujejo pretežkih bremen, da se pravilno dvigujejo (iz ležečega položaja najprej na bok, nato z nogami navzdol in šele potem vstanejo). Varovati se morajo bolezni, kjer obstaja nevarnost kašlja. Ne več kot 2 kg Vsaj dva meseca po operativnem posegu ne smejo dvigovati bremen in uteži ter izvajati vaj, kjer je aktivna trebušna stena. Bremena, ki jih dvigujejo, naj ne bodo težja od dveh kilogramov. Previdnost je potrebna tudi pri hoji. Na začetku naj bo le-ta previdnejša, da se okrepijo spodnje mišice medeničnega dna in spodnjega dela trebuha. Bolniki naj si priskrbijo kilni pas (na trgu dostopen za nekaj deset evrov). Postopoma naj bolniki nadaljujejo z različnimi vajami leže, kjer se telovadi z dvignjenimi nogami (kolo, striženje) – a previdno, do mere, ko telovadba ne povzroča bolečin. Nato lahko sledi plavanje in nazadnje trebušnjaki z oporo. Zdravnica Puc Kousova opozarja, da je proces dolgotrajen, odvisno od tega, kako močne so bile mišice pred operacijo. Dodaja, da je vedno treba stisniti trebušne mišice in dvigniti prsni koš ter stisniti mišice zadnjice, šele nato pa opraviti vaje ali dvigniti predmete iz počepa s tako stisnjenimi trebušnimi mišicami. Zamenjamo lahko le na začetku Kilo težko zamenjamo za kakšno drugo bolezen, saj je vidna. Temu včasih ni tako v začetni fazi, ko kila ni opazna, npr. če je trebušna stena preveč zamaščena in imajo bolniki nejasne bolečine. Počepnimo Večkrat komu rečemo: ne dviguj tega, pruh (kilo, hernio, op. a.) boš dobil. To je ljudska »modrost«, kakšno pa je strokovno mnenje? Puc Kousova je ne zanika, a obenem preventivno opozarja, naj dvigujemo bremena tako, da stisnemo trebušne in medenične mišice in jih dvigujmo iz počepa. V primeru, če to lahko storimo, se dvigovanja lotevajmo tako. Tudi mlajši moški naj se ravnajo po teh navodilih, saj se na starost vse obrestuje negativno. Ženske po porodih naj trebušno steno učvrstijo že prej, da v starosti ne bo težav. Za starejše in tiste po operacijah pa so na voljo vozički, vrvi ipd. A Trebušna kila je izbočenje trebušne mrene in drugih v trebuhu ležečih notranjih struktur skozi oslabljeno trebušno steno. Še jih je Ne obstaja pa le trebušna kila. Zanimivo je, da obstajajo tudi kile medvretenčnih ploščic (ki so v domeni ortopedov in nevrologov). Pri teh so stisnjene korenine živcev, ki izhajajo iz medvretenčnih prostorov zaradi izbočenja živčnih ovojnic. Ste vedeli, da … … imajo tudi novorojenčki lahko kilo? Nekatere izginejo same od sebe do četrtega leta starosti otroka. Če se to ne zgodi, je potreben operativni poseg. … ima težave s kilo vsak osmi moški? Operacije kile, ki sodijo med najpogostejše trebušne operacije, trajajo 30–60 minut. … se kile pogosteje pojavljajo pri kadilcih? B Kila je lahko dedna ali pridobljena (naktivacija, debelost, stanje po porodu ipd.). C Kile ne operiramo, dokler nas bolečina ne začne ovirati pri hoji, sedenju, delu. OLIVIER’S D.O.O., MEDICO dr. KOLTAJ, Levstikova 17, 9226 Moravske toplice, Tel: 02/530 88 88 , www.oliviers.si Operacije dimeljskih in popkovnih kil, hemoroidov, Sy. karpalnega kanala, endoskopije, različni laserski posegi, estetska kirurgija. Brez čakalne dobe! 18 April 2012 Reishi ali svetlikava pološčenka Avtor: Saša V. Goba za dolgo življenje Reishi (izg. reiši) je japonsko ime za gobo, Goba kraljev in nesmrtnosti ki jo na Kitajskem imenujejo ling zhi, kar v Še dve imeni sta se prijeli te gobe: „goba nesmrprevodu pomeni »goba nesmrtnosti«. tnosti“ in „goba kraljev“. Vse to zaradi res šteZaradi svojega svetlečega klobuka jo pri vilnih lastnosti, ki so omogočale dobro zdravje nas imenujemo svetlikava pološčenka. in vitalnost tudi kronanim glavam in dajale Latinsko ime gobe je Ganoderma lucidum. občutek nesmrtnosti. Tako kot ginseng je reiNa Vzhodu jo v tradicionalni medicini shi cenjen kot sredstvo za daljšanje življenja. uporabljajo že več kot 4.000 let, saj ji je narava podarila številne zdravilne učinke. Narava nam ponuja vse Učinki medicinske gobe so bili prvič opi- Seveda se mnogo zdravilnih rastlin najde v tistih sani že pred 2.400 leti v prvi kitajski knjigi predelih sveta, ki ljudem zaradi svojih naravnih o zeliščih. V tradicionalni medicini jo upo- zakonitosti onemogočajo stik s civilizacijo, kot rabljajo v sveži obliki, prevreto kot čaj. jo poznamo pri nas. Izraz “civilizacija” označuje Redno uživanje medicinske gobe zdravilno visoko tehnologijo in vsakodnevni način življevpliva na vse telesne organe in harmonizira nja, ki je mnogokrat zaradi prehudega bomtelesne funkcije, ob tem pa ni nobenih bardiranja naših čutov zelo stresen. Zato mnoga stranskih učinkov. Žal je goba vse redkejša, ljudstva, ki živijo v drugačnih življenjskih pogoker jo ogroža nabiranje v zdravilne namene. jih, črpajo zdravilne usluge iz narave. Tu mislimo April 2012 »Stari kitajski spisi postavljajo gobo reishi na prva mesta po učinkovitosti in zdravilnosti.« predvsem na medicinsko in farmacevtsko pomoč. Znanja in izkušnje o tem se prenašajo iz roda v rod, saj je v takšnih življenjskih pogojih to ključno za preživetje. Ni namenjena prehrani Reishi je zdravilna goba in ni namenjena prehrani ljudi. Čeprav ni strupena, se najpogosteje pripravlja v čaju ali tinkturi. Na tržišču se večinoma pojavlja kot posušena goba v obliki prahu ali kot tinktura, v obliki različnih kapsul in tablet samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili in snovmi ter tudi kot sirup in razni napitki. Tako svež kot posušen reishi se lahko uporablja tudi za kuhanje. Posušenega pred uporabo za pol ure namočimo v topli vodi ali juhi. Daljni vzhod jo uporablja za mnoge bolezni Stari kitajski spisi postavljajo gobo reishi na prva mesta po učinkovitosti in zdravilnosti. Kitajska tradicionalna medicina jo uporablja za zdravljenje mnogih bolezni. Med njimi so zlatenica, vnetja ledvic, visok krvni tlak, bolezni dihal kot sta bronhitis in astma, težave z želodcem, ... Seznamu lahko dodamo tudi krepčilni učinek na organizem. Poleg tega jo vzhodnjaki uporabljajo tudi za bolezni in stanja, kot so nespečnost, razbijanje srca, stres in duševna preobremenjenost, kar so vse bolezni in stanja sodobnega časa. Reishi tudi prehranjuje kri in dodaja življenjsko energijo. Na Japonskem se reishi v uradni medicini uporablja kot dopolnilno sredstvo po zdravljenju raka, ker zmanjšuje stranske učinke kemoterapije in obsevanja. V Sibiriji iz gobe reishi s postopkom hladnega stiskanja iztisnejo olje. Uporabljajo ga tako v tradicionalni kot uradni medicini za zdravljenje različnih bolezni, predvsem pa za zdravljenje različnih oblik raka, in sicer samostojno ali v kombinaciji s hladno stiskanimi olji, ki vsebujejo vitamin C. Mnogo koristi za človekovo zdravje Številne pomembne učinkovine v gobi dokazano spodbujajo in uravnavajo različne telesne mehanizme. Najpomembnejši med njimi so vodotopni polisaharidi in triterpeni, pravijo znanstveniki. Poleg omenjenih so tu še aminokisline, beljakovine, polipeptidi, vitamini, steroidi, steroli, triterpenoidi, lipidi, alkaloidi in elementi, kot so magnezij, cink, mangan, kalij, kalcij, ... Snovi v gobi naj bi imele blagodejen vpliv na arterijski krvni tlak. Nekaterim pripisujejo celo protirakave lastnosti. Študijski izsledki govorijo o triterpenih kot snoveh, ki imajo ugoden zaviralni vpliv na sproščanje histamina, uravnavajo delovanje jetrnih celic in jih tako ščitijo pred kemično povzročenimi poškodbami (zdravila, kemoterapija). Izboljšujejo porabo kisika in uravnavajo raven LDL holesterola. Ugodno učinkujejo tudi proti trombozi. Gobo reishi lahko uporabljajo vsi Namenjena je vsem, ki želijo ohraniti naravno odpornost in so izpostavljeni dnevnim psihofizičnim obremenitvam in so utrujeni, v stresu ali pa preobremenjujejo svoje telo z nezdravim prehranjevanjem in s pretirano rabo alkohola. Poleg tega vzdržuje odpornost po končanem zdravljenju. Skupaj z gobo reishi je priporočljivo uživanje vitamina C, ki poveča boljši izkoristek polisaharidov. Nobenih škodljivih stranskih učinkov V literaturi in kliničnih študijah ni objavljenih nobenih škodljivih stranskih učinkov gobe v vseh 2.000 letih uživanja. Tudi ameriška zeliščna farmakopeja uvršča gobo reishi med zelišča razreda 1, torej med zelišča, ki jih ob pravilni uporabi lahko varno uživamo. Pri občutljivih posameznikih se občasno lahko pojavijo blage prebavne težave ali kožne reakcije, ki pa po nekaj dneh uživanja izginejo. Gobo reishi lahko kupimo tudi pri nas. Pridelujejo jo po ekoloških zahtevah in jo uporabljajo za izdelovanje prehranskih dopolnil v različnih oblikah. Preberite vsak mesec revijo na: www.abczdravja.si 19 20 April 2012 Avtor: Maja Korošak Zdrava jetra, zdrav organizem Jetra so naš največji notranji organ z več kot 200 nalogami. Čistijo kri, shranjujejo maščobo, presnavljajo alkohol, uničujejo in nevtralizirajo različne strupe, proizvajajo nove beljakovine, odstranjujejo odpadni material, pomagajo prebavnim procesom (izločajo žolč), shranjujejo sladkor, minerale in vitamine, uravnavajo in izločajo holesterol, skrbijo za hormonsko ravnotežje, po potrebi zagotavljajo dodatno energijo, iz telesa izločijo različne bakterije in proizvajajo imunološke sestavine. Poleg tega so edini organ, ki se lahko obnavlja. Mnogi splošno zdravstveno stanje povezujejo s stanjem jeter. Če so jetra preveč preobremenjena in zlorabljena, potem se bo to zagotovo odrazilo na telesnem počutju in zdravju. Zdravila, alkohol, preveč maščob Na kakšen način lahko škodimo zdravju jeter? Največkrat z vnosom različnih strupov v telo (alkohola, drog, zdravil, različnih kemikalij, s kemoterapijo). Škodljiv je tudi prevelik vnos beljakovin, hrane in enostavnih ogljikovih hidratov ter pesticidov in težkih kovin, ki se nahajajo v hrani. Premajhna telesna aktivnost in bolezni, predvsem hepatitis, prav tako škodijo jetrom. Alkohol povzroča vnetje jetrnega tkiva, kar ima za posledico nezmožnost filtriranja krvi in s tem preveč maščob v jetrih. S tem jetra izgubijo zmožnost regeneracije in pride do ciroze jeter. Prevelik vnos hrane povzroči pomanjkanje prebavnih encimov, zato so jetra preobremenjena, saj poskušajo pomagati preb av n e mu sis te mu (i z l o č anj e žo l č a). Preobremenjenost jeter je prisotna tudi pri prevelikem vnosu beljakovin, saj jih morajo spremeniti v enostavnejše snovi. Enostavne ogljikove hidrate pa jetra spremenijo v trigliceride in jih shranijo kot maščobo. Preveč maščobe v jetrih povzroči moteno delovanje tega organa. Kako se kaže nepravilno delovanje jeter? Pojavijo se prebavne težave, zaprtje, alergije in seneni nahod, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, debelost, pomanjkanje energije. Na našo srečo imajo jetra sposobnost regeneracije, zato lahko s pravo dieto stvari pravočasno popravimo. V hujših primerih pa moramo jetrom pomagati, da se očistijo. Pri tem si lahko pomagamo z dieto s sokovi iz surove zelenjave in sadja, lahko pa si pomagamo tudi s posebnimi pripravki. April 2012 21 Artičoka Artičoka je rastlina, ki ima številne zdravilne lastnosti. Že po tradiciji pa se uporablja za čiščenje organizma, ponavadi zgodaj poleti ali pa po dolgotrajnem jemanju zdravil. Za ta namen se uporabljajo listi artičoke, cvetovi pa nimajo zdravilnega učinka. Cilj takšnega čiščenja s pomočjo artičoke je, da se olajša obnova jeter, ki so obremenjena zaradi povečane presnove in zaradi dolgotrajnega jemanja zdravil. Priporoča se tudi ljudem, ki so poklicno izpostavljeni negativnemu vplivu različnih organskih razredčil, lakom in tudi osebam z alergijskimi težavami. Pri starejših ljudeh pomaga pri pojavu azotemije oziroma zastrupljenja s strupi čistilnicah, industriji barv in lakov) še alkohol lastnega organizma, in sicer kot posledice in zelo znani in uporabljani analgetik in antipiretik paracetamol. Ta namreč pri velikih slabega delovanja ledvic. Izvleček artičoke ščiti jetra, ker ima antio- odmerkih lahko povzroči poškodbo jeter. Silimarin preprečuje vstop strupenih ksidativne lastnosti. Artičoka vsebuje veliko silimarina in inulina, ki jetra zaščitita in jih snovi v celico. Silimarin pripomore k obnovi spodbudita tako, da znižujeta raven maščobe poškodovanih jetrnih celic. Zdravniki svein holesterola v krvi. Inulin, neprebavljiv oglji- tujejo jemanje silimarina pri okrevanju po kov hidrat, ima blag odvajalni učinek ter prebolelem virusnem hepatitisu. Pri nas, kjer pomaga pri zaprtju. Zdravje jeter je odvisno se popije veliko alkohola, so pogosta tudi tudi od rednega praznjenja črevesja. Inulin obolenja jeter, ki jih povzroči kronično uživaje hkrati hrana za dobre bakterije v debelem nje alkohola. Tu pa je treba poudariti, da jemačrevesju – pospešuje njihovo rast in aktiv- nje silimarina ni smiselno, če bolnik še vedno nost. Tako se zmanjšuje raven strupov, ki pri- uživa alkohol – izboljšanja ne bo. hajajo v jetra, hkrati pa se vzdržuje raven zdravja našega celotnega organizma. Najbolje v tabletah Artičoke niso primerne za doječe matere, saj Silimarin je slabo topen v vodi, zato je najbolj zavirajo izločanje mleka. Niso primerne niti priporočljivo uživati tablete ali kapsule, ki vseza osebe, pri katerih obstaja sum na žolčne bujejo izvleček iz plodu pegastega badlja. Čaj je manj učinkovit od takšnega pripravka. Plokamne ali neprehodnost žolčnih kanalov. dove pegastega badlja lahko tudi kupimo v lekarni, jih dobro zmeljemo (uprašimo) in praPegasti badelj Isti botanični družini nebinovk kot artičoka šek uživamo z jogurtom. Neželenih učinkov pripada tudi pegasti badelj. Pegasti badelj je je malo, pripravki iz pegastega badlja lahko zelo učinkovit pri odpravljanju težav pri bole- nekoliko pospešijo prebavo, kar je morda celo znih jeter. Flavonoidi, kamor spadajo tudi fla- zaželeno. Pegasti badelj je ena izmed najbolj volignani, učinkovine v plodu pegastega varnih zdravilnih rastlin, tudi pri veliki prekobadlja opravljajo tudi varovalno vlogo. Kot račitvi odmerka ni neželenih učinkov, razen antioksidanti jih varujejo pred prostimi radi- prebavnih motenj. Bolnikom so v kliničnih raziskavah dajali kali, katerih nastanek povzročijo ultravijolični žarki. Že pred štiridesetimi leti so s poskusi tudi po 800 mg silimarina dnevno, več tednov, na živalih ugotovili, da pripravki iz pegastega brez neželenih učinkov. Priporočajo, da užibadlja, ki so jih dajali podganam preventivno, vate pripravke, ki so pripravljeni le iz pegapreprečujejo učinke škodljivih snovi, kot so stega badlja in ne vsebujejo drugih izvlečkov. ogljikov tetraklorid, galaktozamin in tioace- Ne svetujejo pa uživanja silimarina pri malitamid. Ugotovili so tudi, da so z dajanjem gnih boleznih jeter (tumorjih na jetrih), ker takih pripravkov preprečili neželene učinke podatkov o takšnih raziskavah ali učinkih v nekaterih zdravil na jetra. Leta 1980 pa so literaturi ni. Pri jemanju silimarina oziroma ugotovili, da silimarin ne učinkuje le preven- pripravkov iz pegastega badlja se je treba prej tivno, temveč tudi pospešuje obnovo jetrnih posvetovati z zdravnikom. celic in zdravljenje jeter po poškodbah zaradi virusov in strupenih snovi. Danes so z veliko verjetnostjo ugotovljeni naslednji učinki silimarina na jetra. Antioksidativni učinek: flavonoidi lovijo proste radikale in preprečujejo poškodbe jetrnih celic A Jetra so naš največji notranji zaradi snovi, ki pri presnovi v jetrih povzročajo organ z več kot 200 nalogami. nastanek prostih radikalov. Silimarin naj bi tudi B Artičoka vsebuje veliko silimarina ščitil jetrne celice v primeru tako imenovanega in inulina, ki jetra zaščitita. oksidativnega stresa, stanja, pri katerem pride C Pegasti badelj je zelo učinkovit pri do močno povečanega nastanka kisikovih proodpravljanju težav pri boleznih jeter. stih radikalov. Med snovmi, ki tak stres pov- »Če so jetra preveč preobremenjena in zlorabljena, potem se bo to zagotovo odrazilo na telesnem počutju in zdravju.« zročijo, so poleg kloriranih ogljikovodikov (v 22 April 2012 Od tekstila do olja Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović Vsestranska konoplja Ko omenimo konopljo, je naša prva misel ta, da gre za mamilo. A vedno bolj, tudi v Sloveniji se uveljavlja druga plat medalje, in sicer da industrijska oz. navadna konoplja lahko pozitivno vpliva na naše zdravje. Seveda moramo pri tem ločiti med industrijsko in t.i. indijsko konopljo, ki pa vsebuje psihoaktivne snovi. Navadna ali industrijska konoplja (Cannabis sativa) zraste tudi do 4 metre visoko in vsebuje močna vlakna, zato se je v nekaterih jezikih uveljavil tudi izraz predivna (predivo) konoplja. Indijska konoplja (Cannabis sativa indica) pa ima steblo v prerezu votlo s tanko skorjo in slabimi vlakni. Ponavadi je indijska konoplja, ki ji rečemo tudi marihuana, nekoliko nižja, zraste namreč do 1,5 metra. A kljub temu je s prostim očesom razlika težko vidna. Razlika pa je očitna v kemijski sestavi. Konoplja je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo s kanabinoidi. Med slednjimi velja izpo- staviti tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBC). Ravno vsebnost THC je tista, ki loči industrijsko konopljo od indijske. THC ima namreč psihoaktivne snovi in v prvi ga mora biti zanemarljiva količina, medtem ko je v indijski konoplji 0,5–4 % THC. Industrijska konoplja se od indijske ne razlikuje samo po nizki vsebnosti THC, ampak tudi po večji vsebnosti CBD, ki inhibira opojni učinek THC, zato je pomembno tudi razmerje med njima. Iz zgodovine nesmrtnosti«, predpisoval pa jo je za zdravljenje zaprtja, protina, malarije, revmatizma, pri menstrualnih težavah itd. Najstarejši zapis o gojenju konoplje na Slovenskem se nahaja v popisu premičnin jurkloštrske kartuzije iz leta 1589. Pomembnost konoplje so spoznali na različnih celinah in jo uporabljali za različne namene. Vsestranskost konoplje Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega Konoplja v tekstilu v obdobje pred 12.000 leti, in sicer leži na Če boste povprašali svoje starše ali stare območju današnje Kitajske. Tam so našli starše, bodo številni potrdili, da so včasih tudi ostanke peščenih loncev, katerih površino so oni imeli oblačila iz konopljinih vlaken. Konokrasili vzorci iz konopljinih trakov. Prvi zapis pljina vlakna so namreč veliko močnejša kot o uporabi konoplje pa sega prav tako na Kitaj- lanena ali bombažna. Tudi na slovenskem sko, in sicer v čas pred več kot 5.000 leti. Vla- ozemlju je gojenje konoplje in lanu zasedalo dar in filozof Shen Nung je že takrat pridigal pomembno mesto v življenju kmetov. Iz vlao pomembnosti in vsestranskosti konoplje. ken so izdelovali vrvi, platna, brisače, prte, Sam jo je celo poimenoval »vrhunski eliksir vreče itd. April 2012 »Tudi na slovenskem ozemlju je gojenje konoplje in lanu zasedalo pomembno mesto v življenju kmetov.« 23 vitaminov in mineralov izjemno pomaga pri ohranjanju vlažnosti in prožnosti kože. Upočasni procese staranja in učinke stresnega ter nezdravega načina življenja in nepravilnega prehranjevanja. Izdelki iz konoplje kožo še dodatno zaščitijo pred prostimi radikali. Tako je pri nas mogoče kupiti kreme za obraz in telo, fluide, mleko za telo, gel za tuširanje, masažna olja, trda mila itd. Druga uporabnost Potem ko so konopljina vlakna iz tekstilne industrije skoraj povsem izpodrinili, se v današnjem času počasi, a vztrajno vračajo. Zaradi močne obstojnosti so konopljina vlakna primerna tudi za izdelavo obutve, torb itd. In ker gre za nezahtevno rastlino, ki za razliko od vzgajanja in proizvodnje bombaža ne potrebuje toliko pesticidov in kemikalij, se zanjo odločajo tudi ekološko osveščena podjetja. Poleg manj znanih imen vključujejo v nekatere svoje izdelke konopljina vlakna tudi Adidas, Ralph Lauren, Calvin Klein, Giorgio Armani idr. Konopljin papir Veliko stoletij so uporabljali papir iz konoplje, nato pa se je slednji umaknil papirju iz lesa. Prva natisnjena knjiga je bila na konopljinem papirju; Galileo Galilej je svoje znanstvene izsledke zapisoval na konopljin papir; na njem je napisana tudi Ameriška deklaracija o neodvisnosti itd. Predvsem okoljevarstveniki se zavzemajo za ponovno prevlado konopljinega papirja pred lesnim. Trdijo, da približno 40 % vseh uničenih dreves porabimo za izdelke iz papirja, zato vidijo prihodnost v konoplji, ki za proizvodnjo potrebuje manj kemikalij, poleg tega pa so študije pokazale, da naj bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju dreves. Energija, gradnja, plastika Konoplja se lahko uporablja tudi kot energetski vir, kar je tudi bila veliko stoletij. Zažig konoplje proizvaja oglje, gorivna olja itd. Lesene iverne plošče lahko nadomestijo konopljine, ki so veliko bolj odporne. Konoplja je primerna za izdelavo pohištva in tudi za samo gradnjo, predvsem za vmesne stene, panelne plošče in druge konstrukcijske materiale, kar ponekod že s pridom izkoriščajo. Neverjetno, a tudi izdelke iz plastike je mogoče narediti iz konoplje. Tega se je zavedal že Henry Ford, ki je leta 1941 naredil avtomobil, zelo odporen na udarce, pri čemer je uporabil plastiko, ki jo je pridobil iz konoplje in drugih rastlin. »Bio« avtomobil je poganjalo konopljino gorivo. Konopljina vlakna danes uporabljajo tudi pri BMW in Mercedesu. Konoplja v prehrani Zagovorniki konoplje pravijo, da so njena semena ena najčistejših in hkrati najbolj hranljivih virov hrane na svetu. V semenih in olju, ki ga proizvedejo iz semen, psiho- Konoplja je za gojenje nezahtevna in enostavna. Hitro raste, zakrije celotno talno površino in posledično uniči plevel, zato je potrebno zelo malo pesticidov in herbicidov. Prst je po žetvi prezračena in bolj plodna, zato je industrijska konoplja pomembna tudi pri kolobarjenju. aktivnih sestavin ni. Semena so uporabna podobno kot sončnična ali kot sicer uporabljamo oreščke. Iz semen pa pridelujejo tudi moko, ki ima svojstven okus po oreščkih, hkrati pa jo lahko jedo tudi tisti, ki so na oreščke alergični. Konopljina moka je bogat vir beljakovin in mineralov, vsebuje Učinkovine visok delež vlaknin in je brez glutena. Nekaj Z ak aj j e in dus tr ijsk a ko n o p lja t ako manj kot 10 % navadne moke zamenjamo pomembna? Seme konoplje je bogat vir s konopljino in takšno mešanico uporabimo beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. za pripravo kruha, peciva, zgoščevanje Konopljino olje vsebuje omega-6 (50–70 %) omak itd. Sicer pa je mogoče v specializi- in omega-3 nenasičene maščobne kisline (15– ranih trgovinah (predvsem preko spleta, v 25 %), pa tudi gamalinolensko (GLA), ki je zelo trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi neka- redka v rastlinah, prisotna pa je npr. v mateterih hipermarketih) kupiti že mešanice rinem mleku. Vse omenjene kisline so v optimok s konopljo ter različne konopljine malnem biokemičnem razmerju. izdelke, kot so čaji, piškoti, tudi čokolade, Poleg tega pa konopljino olje vsebuje tudi testenine itd. vitamine (A, vitamine skupine B, vitamin C, D Še posebno iskano pa je konopljino olje, in E), minerale (kalcij, kalij, natrij, fosfor, železo, čigar prodaja je tudi v Sloveniji zelo narasla. magnezij, cink, …), beljakovine, ogljikove Uporabljamo ga lahko po žličkah ali kot doda- hidrate in antioksidante. Ne vsebuje pa tek jedem, predvsem hladnim, kajti za segre- holesterola. vanje ni toliko primeren oz. ga lahko segrevamo do 150˚C, in sicer največ za 10 minut. Prav tako pa konopljino olje s segrevanjem Vpliv na zdravje postane nekoliko grenko in ni več tako oku- Ravno zaradi svoje sestave lahko konopljino sno. Po odprtju olje hranimo v hladilniku in olje in izdelki iz industrijske konoplje poziga porabimo v treh mesecev. tivno vplivajo na naše počutje. Poleg tega, da lahko že 10–20 gramov konopljinega olja zadovolji naše dnevne potrebe po esencialUpočasnuje staranje nih maščobnih kislinah, pa naj bi pomagalo Tudi kozmetična industrija je začela izkori- tudi pri srčno-žilnih boleznih, predvsem pri ščati prednosti konopljinega olja, ki zaradi uravnavanju krvnega tlaka. Uporabljajo ga vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin ter bolniki, ki imajo težave s povišanim holeste- 24 April 2012 »Prva natisnjena knjiga je bila na konopljinem papirju.« rolom. Omenja se tudi pri glavkomu, čeprav za zdravljenje slednjega obstajajo boljše učinkovine. Kaj pa olje? Konopljino olje naj bi pomagalo pri vnetjih, tako naj bi pomagalo denimo pri revmatičnem artritisu, osteoporozi, Crohnovi bolezni itd. Omenja se tudi pri številnih kožnih težavah (tudi pri luskavici); ugodno pa naj bi vplivalo tudi pri predmenstrualnem sindromu, menopavzi, artritisu itd. Zagovorniki uživanja konopljinega olja pravijo, da slednji pomaga tudi okrepiti imunski sistem in da krepi celično presnovo. V literaturi navajajo še blagodejne učinke pri vnetju mehurja, kroničnih vnetjih črevesja, okvarah sklepov, gibanja, multipli sklerozi, anoreksiji itd. Tako so v Kanadi odobrili THC kot stimulans apetita za zdravljenje anoreksije in pretirane izgube telesne teže pri bolnikih z AIDS-om. Študije navajajo, da konoplja učinkuje tudi pri prepre čevanju bruhanja in slab os ti ob kemoterapijah. Poleg omenjenih zelo ugodnih vplivov na kožo ob zunanji uporabi pa velja omeniti, da uživanje konopljinega olja lahko povzroči gostejšo rast las, slednji so videti bolj zdravi, prav tako tudi nohti. ben register pridelovalcev ne obstaja. Vsako leto pa je izdanih okrog 15 dovoljenj za gojenje konoplje. S podatki o pridelanih količinah predvsem semena konoplje na ministrstvu ne razpolagamo, se pa zadnjih nekaj let poseje približno 30 ha površin,« so nam sporočili z Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Večina ptic bo med različnimi semeni izbrala ravno konopljina. Ene prvih »levisk« znanega proizvajalca kavbojk Levi Straussa so bile narejene iz konopljinih vlaken. Svoj sloves so dobile ravno zaradi trpežnosti. V Sloveniji vsebnost THC v vzorcu določajo pooblaščeni laboratoriji. Same vzorce rastlin pa v času cvetenja odvzamejo kontrolorji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vsebnost THC v vzorcu ne sme presegati 0,2 %. Slovenska zakonodaja Gojenje industrijske konoplje in maka je v Sloveniji urejeno s Pravilnikom o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Glavni pogoji za pridobitev dovoljenja za gojenje oz. omejitve so: zemljišče, na katerem se goji konoplja, mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, zemljišče, na katerem se goji konoplja, mora biti veliko najmanj 10 arov (1.000 m2); seje se lahko le sorte konoplje, ki so naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista) za tekoče leto, vzorec rastlin, vzet iz posevka, ne sme vsebovati več kot 0,2 % THC. Te in ostale pogoje za pridobivanje dovoljenja preverja Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred izdajo dovoljenja, vzorčenje rastlin in preverjanje površin na mestu samem pa opravi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. »S pridelavo industrijske konoplje se lahko ukvarja vsak, ki pridobi dovoljenje za gojenje konoplje po navedenem pravilniku. Pose- A Vsebnost THC je tista, ki loči industrijsko konopljo od indijske. B Konopljo je mogoče uporabljati v tekstilni in papirni, pa tudi drugih industrijah. Lahko je tudi energetski vir. Zadnje čase se uveljavlja v obliki konopljinega jedilnega olja in v različnih kozmetičnih izdelkih. C Konopljino olje vsebuje idealno razmerje nenasičenih maščobnih kislin, predvsem omega-6 in omega-3, ter številne vitamine in minerale, zaradi česar lahko blagodejno vpliva na različne zdravstvene težave. April 2012 25 Srbenje kože ali pruritus (srbež) Avtor: Mateja Lisjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije Kje vas srbi? Srbenje se je v evoluciji človeka in živali razNeprijetno in dolgotrajno srbenje je pogo- Kako se lotimo zdravljenja? vilo kot zaščitni mehanizem, da človek ali sta težava starejših ljudi. Vzrok srbenja je obi- Zdravljenje srbeža zaradi suhe kože je zelo žival s praskanjem odstrani insekt in raz- čajno zelo preprost – koža je suha zaradi preprosto. Treba je uporabiti neagresivna pHlične dražeče snovi s površine kože. Praska- zmanjšane sinteze maščob v koži, ki sesta- nevtralna mila in šampone. Odsvetovana so nje prinese vsaj prehodno olajšanje nepri- vljajo dvoslojni zaščitni plašč v povrhnjici in tekoča mila za tuširanje, ker se težko v celoti jetnega občutka srbenja. Običajno je preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode sperejo s kože in tako dražijo kožo. Takoj po srbenje najbolj intenzivno ponoči, najver- iz globljih predelov kože. Koža se vlaži pred- tuširanju se je treba namazati z negovalnim jetneje zaradi večje pozornosti na sam srbež vsem iz notranjosti in manj s površine. Težave mazilom ali mlekom, da ujamemo vodo, ki ob manjšem številu zunanjih dražljajev kot so še posebej izrazite pozimi, v obdobju cen- se nahaja v povrhnjici. Omenjenim negovalpodnevi. tralnega ogrevanja stanovanj, ko je zrak v pro- nim sredstvom je lahko dodana urea ali hiastorih še posebej suh. luronska kislina, ki kožo dodatno vlažita s tem, Tudi pri mlajših osebah z atopijskim der- da vežeta vodo iz okolice. Tudi občasne oljne matitisom in osebah, ki se pogosto umivajo, kopeli so dobrodošle. Pripravimo jih tako, da Srbenje spremlja številne kožne bolezni, vča- je koža zelo suha, se drobno lušči in srbi. vodi dodamo žličko ali dve olivnega ali mansih pa lahko koža srbi brez kakršnihkoli vidnih Takšna koža je tudi bolj občutljiva za zunanje dljevega olja, lahko pa kupimo že pripravljene bolezenskih sprememb. Na koži so vidne le dražeče snovi in okužbe. Težave so vedno bolj oljne kopeli v lekarnah. Ob intenzivnem srbeposledice praskanja, razpraskanine. izrazite in moteče pozimi. nju svetujemo mazanje kože z mazili proti 26 April 2012 »Najpogostejše okužbe kože so t.i. piodermije. Te povzročajo bakterije iz skupin stafilokokov in streptokokov.« Hud srbež kože brez vidnih znakov je lahko tudi izraz močnejše, dalj časa trajajoče notranje psihične stiske, depresije in tesnobnosti. S praskanjem lahko povzročimo številne okužbe kože, kar se kaže z mehurčki, gnojnimi mehurčki in s krastami. Zdravljenje Če najdemo vzrok srbenja, odstranimo vzrok srbenja, sicer zdravimo s sredstvi proti srbenju v mazilih (npr. mentol) ali prehodno z lokalnimi kortikosteroidi v mazilih in antihistaminiki. Ob izrazitejšem srbenju svetujemo pomirjajoče antihistaminike. Stranski učinek srbenju (0,5–5 % mentola), hladilnimi mazili le-teh je zaspanost. Zelo je pomembna tudi ali krajši čas z lokalnimi kortikosteroidi. Sve- ustrezna nega kože. V hujših primerih zdratujemo tudi uživanje antihistaminikov. vimo s fototerapijo z UVB-žarki in antidepresi v i. Vč asih j e p otre b e n p o g ovo r s psihologom. Zakaj nas srbi? Ob srbenju kože vedno pomislimo na koprivnico in garje (scabies). Osebe z garjami, ki Kronični srbež zelo skrbijo za svojo higieno, pogosto nimajo Predvsem pri starejših ljudeh, redkeje pri vidnih sprememb na koži, muči pa jih hud mlajših osebah, se včasih pojavijo zelo srbež, predvsem ponoči, ko ležijo v topli srbeče bunčice, ki imajo na vrhu drobe n postelji. mehurček po ramenih, izteznih straneh zgorOb sumu na koprivnico, iščemo pojav njih in spodnjih okončin ter zadnjičnih mišiponovnega izpuščaja na telesu ali podr- cah (gluteusih). Srbenje se precej zmanjša, gnemo s topim predmetom po koži in poča- ko oseba takšno bunčico spraska. Vzroka najkamo nekaj minut, da se pojavi značilna urtika, posteje ne najdemo. Lahko je vzrok alergija, ki spominja na kožno spremembo, ko nas vnetno žarišče v telesu (angina, zobni prospeče kopriva. Od tod tudi ime. ces) ali moteno delovanje notranjih Srbenje kože lahko povzročajo tudi piki raz- organov. ličnih insektov, npr. uši, bolh ipd. Na koži se pojavi rdeča ali modrikasta bunčica na mestu Zdravljenje pika. Srbenje kože je lahko tudi znak sladkorne Zdravimo z negovalnimi mazili in s sredstvi bolezni in motenega delovanja ščitnice. proti srbenju v mazilih, s kortikosteroidi v Srbenje je lahko simptom bolezni notra- mazilih, anestetiki v kremah ter antihistaminjih organov, predvsem jeter in ledvic ter niki v tabletah. Predvsem zvečer svetujemo malignega obolenja. pomirjajoče antihistaminike. V primeru hujPri nekaterih ženskah se pojavi neprijetno ših težav poskusimo s fototerapijo ter srbenje kože nekaj dni pred menstruacijo. pomirjevali. April 2012 27 »Srbenje je lahko simptom bolezni notranjih organov, predvsem jeter in ledvic ...« Nastanek vozličkov Dalj časa trajajoče praskanje na videz povsem normalne in zdrave kože lahko sproži nastanek reaktivnih procesov v koži. Koža reagira na stalno draženje in nastanejo rdečkasti ali sivkasto modri vozlički, ki so na vrhu spraskani. Najdemo jih napogosteje na golenih, nadlakteh ali podlakteh, lahko pa nasta- nejo tudi drugje po koži. Na podoben način nastanejo zaradi intenzivnega praskanja tudi žarišča zadebeljene kože z izrazitejšimi kožnimi črtami, predvsem zadaj na vratu, vekah, na hrbtiščih rok in nog (lichen simplex chronicus). Oseba se običajno niti ne zaveda, da se praska in ji je to nekakšna vrsta sprostitve napetosti. Za nežno umivanje rok Če imate težave s suho ali z razpokano kožo na rokah, pri umivanju rok uporabite toplo vodo, nikakor pa ne vroče vode. Tudi voda, še posebej vroča, poslabša stanje kože, saj poškoduje floro kože, ki vsebuje tudi zaščitna olja. Za umivanje rok izberite nežna mila, ki hkrati nudijo vlažilno nego. Priporočena je uporaba olja s pH 5 za umivanje rok. Izjemno blago olje za umivanje rok zelo nežno očisti kožo, ohranja njeno naravno zaščito in preprečuje, da bi se izsušila – celo pri pogostem umivanju rok. Kombinacija s pH 5 citratnim pufrom in izjemno blagimi površinsko aktivnimi snovmi ščiti koži lastne encime in okrepi zaščitni kislinski plašč kože. Po umivanju rok, je priporočljiva uporaba hranilnih sredstev, ki ohranjajo naravno zaščito vaše kože, ki neguje najbolj občutljivo kožo. Roke so z uporabo kreme dolgotrajno zaščitene pred izsušitvijo, koža rok pa je gladka in mehka. Zdravljenje Obe reaktivni kožni spremembi zaradi prekomernega praskanja zdravimo s kortikosteroidi pod okluzijo (spremembo ovijemo) in antihistaminiki. Predvsem pa razložimo osebi, da s stalnim praskanjem kožne težave poslabša in vzdržuje, torej je najpomembnejši vzrok prenehanje praskanja. 28 April 2012 Avtor: Miha Čufer, dr. med. Danes veliko slišimo o prostih radikalih. Zakaj so tako pomembni? Prosti radikali so nadležne majhne molekule, ki jim v zunanjem delu primanjkuje elektron. Ker so take molekule nestabilne in »živčne«, kradejo elektrone kar vsepovprek in tako povzročajo oksidativne poškodbe celičnih membran, beljakovin in dednega zapisa. Temu pravimo oksidacijski stres. Pomembno vlogo igrajo pri marsikateri bolezni sodobnega človeka, na primer pri razvoju ateroskleroze, pri sladkorni bolezni, srčni kapi in drugih. Proste radikale izdeluje tudi naš imunski sistem in nas na ta način ubrani pred nevarnimi mikrobi. Pomembno je ravnovesje učinkov obeh strani, ki pa se zaradi sodobnega sloga življenja pogosto nagne na škodljivo stran. Kako se zaščitimo pred poškodbami s prostimi radikali? Naše telo ima dobro vzpostavljene mehanizme za zaščito pred oksidativno poškodbo. Za primer vzemimo antioksidantne beljakovine, ki presnavljajo proste radikale. Glutation, kratka molekula iz treh aminokislin, je odličen antioksidant. Pomembni so tudi vitamini, kot so vitamin C, E in drugi. V zadnjem času vemo vedno več tudi o karotenoidih, ki sadju in zelenjavi dajejo prelepe barvne odtenke. Izkazali so se za odlične antioksidante, zmagovalec med njimi pa je astaksantin. Alge hematokoki ga izdelajo v stresnih časih. Ob tem jih astaksantin obarva sramežljivo rdeče, hkrati pa jim nudi zaščito pred oksidativnimi poškodbami. Zakaj je astaksantin tako poseben? Astaksantin ima v svoji strukturi kisik, zato se strateško namesti v celične membrane na način, ki ne zmoti osnovne organizacije membrane. Znanstveniki menijo, da bi lahko lovil proste radikale tako na površini membrane kot tudi v njeni notranjosti. Niso ugotavljali, da bi lahko sam deloval prooksidativno. Astaksantin se je kot učinkovit izkazal pri lovljenju nestabilne in reaktivne kisikove spojine, imenovane singlet kisik. V in vitro študiji so proučevali učinkovitost astaksantina v boju zoper singlet kisik. Študija je pokazala do več stokrat večjo učinkovitost v primerjavi z vitaminom E, do enajstkrat večjo učinkovitost v primerjavi z betakarotenom in do trikrat večjo učinkovitost v primerjavi z luteinom. V drugi in vitro študiji so raziskovalci dokazali, da astaksantin v primerjavi z vitaminom C lovi proste radikale do 65-krat bolje ter do 14-krat bolje v primerjavi z vitaminom E. Zaradi omenjenih študij so nekateri znanstveniki astaksantin poimenovali kar »supervitamin E«. Kako nam astaksantin pomaga pri ohranjanju zdravja? Na naše zdravje blagodejno deluje predvsem zaradi antioksidantnega učinka. V študiji celičnih kultur je astaksantin učinkovito zaščitil kostne celice pred poškodbo z vodikovim peroksidom, miške pa je ubranil oksidativnega stresa, povzročenega s ciklofosfamidom. Tudi ledvičnim celicam podgan je pomagal pri premagovanju oksidativnega stresa, povzročenega z živosrebrovim kloridom. V okolju z veliko prostimi radikali je astaksantin pomagal mitohondrijem, da so ostali v zmanjšanem »imam elektron« stanju. Pred nekaj meseci so objavili študijo, v kateri je astaksantin zmanjšal pokazatelje oksidativne poškodbe pri kadilcih, ki so zelo oksidativno obremenjeni. Upad enega izmed pokazateljev oksidativne poškodbe je bil jasno povezan z odmerki zaužitega astaksantina. Ob tem se je pri vseh skupinah, ki so uživale astaksantin, povečala celotna antioksidativna zmožnost krvi ter količina antioksidativnih beljakovih. Študija jasno nakazuje, da bi astaksantin pri kadilcih lahko pomagal pri omejevanju oksidativnega stresa s pomočjo zmanjševanja poškodb maščob ter beljakovin ob hkratnem spodbujanju delovanja antioksidantnih mehanizmov. Bi lahko astaksantin zaradi svoje antioksidantnega delovanja zaščitil tudi kožo in oči pred UV-žarki? Študije na tem področju so ugotovile, da miške, ki so prejemale astaksantin, lahko pod UV-žarki neopečene zdržijo dlje od tistih, ki astaksantina niso prejemale. Pri ljudeh so ugotovili, da je že tritedensko jemanje 4 mg dnevno pomembno povečalo čas, ki so ga posamezniki lahko preživeli na soncu, ne da bi jih opeklo. UV-žarki igrajo pomembno vlogo tudi pri poškodbah leče in mrežnice oči in tako prispevajo k razvoju dveh poglavitnih razlogov za slepoto sodobnega človeka – to sta siva mrena in starostne spremembe mrežnice. Pokazali so, da v delu mrežnice, kamor pada usmerjena svetloba, najdemo dva prehranska karotenoida, to sta zeaksantin in lutein. Na živalskih modelih so dokazali, da lahko v mrežnico prehaja tudi astaksantin. Ali je astaksantin mrežnico tudi zaščitil? V omenjeni študiji je odgovor pritrdilen, UV-svetloba je povzročila manj poškodb kot v skupini živali, ki ni prejemala astaksantina. Ali pomaga tudi neplodnim parom? V manjši študiji iz leta 2005 so ugotovili, da so v skupini, ki je tri mesece jemala večji odmerek astaksantina, spolne celice postale bolj živahne. Ob tem je bila tudi uspešnost oploditev v primerjavi s kontrolno skupino povečana. Seveda kakovost semenčic ni edini dejavnik, ki lahko vpliva na uspešnost oploditve in to področje še ostaja zanimivo. Tudi atleti so z astaksantinom zadovoljni. Kako jim pomaga? Skupina mišk, ki je prejemala astaksantin, je bila pri testu plavanja bolj vzdržljiva in se je kasneje utrudila. V študijah na miškah so po telesni aktivnosti ugotavljali manjši porast laktata ter manj označevalcev oksidativne poškodbe. Pri mlajših moških so v skupini, ki je prejemala astaksantin, ugotavljali večji porast vzdržljivosti in moči v primerjavi s skupino, ki astaksantina ni prejemala. V skupini posameznikov s teniškim komolcem, ki so uživali astaksantin, se je bolečina pri stisku manšete pojavila kasneje. Tudi moč stiska je bila ob pojavu bolečine večja. Je astaksantin varen za uživanje? V varnostnih študijah se je izkazal za varnega. Priporočeno je jemanje 4–6 mg na dan, sam ga najraje vzamem s kakovostnim virom omega-3 maščobnih kislin. O astaksantinu vemo veliko, a še več se moramo naučiti. Zelo zanimive raziskave so bile opravljene na nevroprotektivnem in kardioprotektivnem področju, celo na področju preventive rakavih obolenj. Študije na večjih populacijah še čakajo, zaenkrat pa astaksantin obljublja veliko in ima kot antioksidant brez primere tudi antiaging lastnosti. Oglasno sporočilo Astaksantin, antioksidant z rdečico Priloga: Alergije April 2012 29 Alergeni so prisotni vse leto Avtor: Damijana Škrlj Bolezen stoterih obrazov »Neprestano mi teče iz nosu. Ta trdovraten Alergije in reakcije, ki jih v človeškem orgaprehlad se mi pojavi vsako zimo in se ga ne nizmu sprožijo alergeni, pa so še kako znani znebim do pomladi.« Prehlad ali kaj dru- sogovornici, prof. dr. Emi Mušič, dr. med., gega? Morda se pa spopadate s katero od katere strokovno delo obsega predvsem alergij, ki ima kar nekaj obrazov, a vsem je področje pnevmologije in alergologije in kot enak povod za nastanek tegob, ki se ime- redna profesorica na ljubljanski medicinski nuje histaminska reakcija. fakulteti številnim bodočim zdravnikom posreduje svoje dolgoletno raziskovalno znanje. To znanje učinkovito uporablja tudi prof. dr. Ema Mušič, dr. med. v praksi, saj že vrsto let kot strokovnjakinja, zaposlena v Bolnišnici Golnik, pomaga poiskati vzroke marsikateri nadlogi, ki pesti bolnike. S številnimi članki, priročniki ter z izdano knjigo Živimo z alergijo, pa je pomagala že mnogim obolelim, da lažje (so)bivajo z alergeni. Nekatere podrobnosti je iz svoje velike zakladnice znanja in izkušenj delila tudi z nami … Priloga: Alergije 30 April 2012 »V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija, se človekov organizem s svojim odzivanjem upira določenim snovem iz okolja.« Kaj sploh so alergije? V biološkem procesu, ki ga imenujemo alergija, se človekov organizem s svojim odzivanjem upira določenim snovem iz okolja. Te snovi so alergeni in jih vdihavamo, uživamo s hrano, dobivamo kontaktno na kožo, jih uživamo z zdravili ali z različnimi biološkimi snovmi. Alergeni so beljakovine ali pa na beljakovine pripete druge snovi in le taka biokemična struktura lahko v telesu sproži preobčutljivostni, torej alergijski odziv, pri čemer se v telesu sprošča histamin. Histamin se sicer sprošča tudi pri drugih, alergijam podobnih odzivih telesa, ki pa jih imenujemo psevdoalergije. V alergoloških ordinacijah se srečujemo z zelo pisano paleto pojavov bolezni in vzrokov, ko so si pojavi sicer lahko nekoliko podobni in dajejo vtis alergije, a jih je treba v skladu z možnostmi čim ustrezneje opredeliti, saj sta od tega v nadaljevanju odvisna tako diagnostika kot tudi kasnejše zdravljenje. Omenjate psevdoalergije. Na katere snovi pa se organizem odziva podobno kot v primeru alergijske reakcije? Predvsem na živila, ki vsebujejo salicilno kislino, ki se imenuje tudi aspirin v živilih. Salicilno kislino najdemo v endiviji, radiču, zelenih olivah, šampinjonih, redkvi, bučkah, tudi nekaterih vrstah paradižnika, redkvici, cvetličnem ohrovtu, čebuli, beluših, v rozinah, malinah, rdečem ribezu, marelicah, • Trajnaodmašitevnosupri prehladu,sinusitisu,rinitisu,nahodu,alergijah. tisu, nahodu, alergijah. vitopomaga nko • Uči prialergijahnacvetni prah,pršice,plesni. • Primerentudiza otrokeod2let. Priloga: Alergije pomarančah, ananasu, brusnicah, kosmuljah, vrtnih jagodah, največ pa je je v kariju, pekoči papriki, origanu, gorčici ter v cimetu. Psevdoalergijo povzročajo tudi živila, ki vsebujejo sulfite. V to skupino živil pa spadajo suho sadje, želeji, vložena zelenjava, belo in rdeče vino, čips, jedilni kis, koncentrati citrusov, slaščičarski izdelki, moke, slad, soja v različnih oblikah, ječmenov slad, kvasovke, guar, kalčki, konzervansi ter barvila. Govorimo o pretežno industrijsko pridelanih izdelkih in industrijsko vloženih hranilih, saj domači izdelki običajno ne vsebujejo sulfitov. Torej lahko zelo podobni simptomi nakazujejo na zelo različne odzive organizma, kar pa laiki vse dojemamo kot alergijo? Predvsem govorimo o podobnosti histaminskih učinkov. Histamin je namreč snov, ki se sprošča v alergijskemu procesu in se kaže v pordečitvah kože, hitrejšem utripanju srca, srbenju nosu, kihanju, včasih tudi kot kašelj, težje dihanje, prebavne motnje, bolečine, napenjanje v prebavilih, tudi v obliki prepogostega odvajanja blata, driskah. Govorimo torej o paleti simptomov, ki jih pripisujemo histaminu. Pri težjih alergijskih reakcijah, ki jih povzroči histamin, se nam zniža tudi krvni tlak, saj histamin povzroči razširjenje ožilja. Kadar pa se “cevi” razširijo, pritisk v „ceveh“ pade, kar občutimo kot omotico ali celo nezavest. Te odzive organizma lahko doživi tudi • Zahitrejšeodvajanjepri občasnemalikroničnem zaprtju. • Začiščenjeinrazstru- pljanječrevesja. • Pripravljenzatakojšnjo takojšnjo uporabo. zelo razburjen ali nervozen človek, kar vpliva na srčno-žilni sistem, to pa že zahteva resno obravnavo. Ali lahko govorimo, da so vse to simptomi, ki nakazujejo, kdaj k zdravniku? Absolutno! Zelo neprimerno je, da ljudje teh težav ne rešujejo pri zdravnikih, saj »alternativci« pogosto niso dovolj usposobljeni, da bi znali prepoznati vzroke za nastanek pojavov, ki nakazujejo neko neravnotežje v telesu. Tako se lahko diagnoza prave bolezni zavleče daleč naprej, medtem pa se oseba srečuje s težkimi težavami in z bistveno slabšo kakovost življenja. Kako pa je s histaminom: ali je prisoten tudi drugje v naravi? Histamin se nahaja tudi v hrani in ga tako uživamo tudi s hrano. Nahaja se v mnogih živilih in sicer v alkoholu (vino, pivo, šampanjec), v prekajenih, konzerviranih ribah, ribjih omakah, v pici, prekajenem in predelanem delikatesnem mesu (salame, šunka, klobase), v kislem zelju, v nekaterih vrstah zelenjave (paradižnik, jajčevec, špinača, grah, avokado, gobe, konzervirana zelenjava, nekatere vnaprej pripravljene kupljene solate). Histamin najdemo tudi v jagodah, bananah, marelicah, hruškah, v papaji, kiviju, ananasu, mangu, rdečih slivah, citrusih (mandarine in grenivke), v vinskem in balzamičnem kisu, v sojinih omakah, v sirih, gorčici, kečapu, sončničnih semenih, čokoladi/kakavu, v kavi, črnih in aromatiziranih čajih, kruhu in slaščicah, narejenih s kvasom, ter v arašidih, indijskih oreščkih in orehih. Je alergija lahko smrtno nevarna? Načeloma ne, čeprav lahko povzroči ogrožajoča stanja, tako imenovane anafilaksije. To so najtežja stanja sistemske alergijske reakcije, ko organizem na vnos enega alergena reagira z vsemi svojimi sistemi: od srca, ožilja, pa do tako imenovane šokovne reakcije, anafilaktičnega šoka, ki se lahko konča z odpovedjo srca in dihanja. Ta stanja povzročajo nekateri kritični alergeni, med katere npr. sodijo strupi v pikih os, čebel in sršenov, nekatera zdravila, lahko se nahajajo tudi v določeni hrani, med katero prednjačijo arašidi, določeni oreščki in podobno. Ali se da alergije dokončno pozdraviti? Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš, kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej diagnostika ključnega pomena in zdravljenje, ki temu sledi, običajno zelo enostavno: izogibanje alergenu in bolezni ni več. Žal pa se nekaterim alergenom preprosto ni mogoče izogniti, saj so del našega prostora, v katerem živimo. Pri teh alergenih se poslužujemo farmakološke terapije, ko s kemičnimi sredstvi lajšamo prej navedene simptome. S specifično imunoterapijo (SIT), najbolj učinkovito terapijo, s katero se nagovarja človekov organizem, da se na alergen ne odziva pretirano s histaminskimi pojavi, se avtentično dokazanemu vzročnemu alergenu najbolje postavimo po robu. Sicer pa se procesi oz. reakcije na alergen od osebe do osebe razlikujejo, pri čemer lahko z raziskavami ugo- April 2012 »Alergiji se lahko po robu postaviš šele, ko spoznaš, kaj jo povzroča. Pri preprečevanju bolezni je torej diagnostika ključnega pomena in zdravljenje, ki temu sledi, je običajno zelo enostavno: izogibanje alergenu in bolezni ni več.« tovimo, koliko je ta oseba ob srečanju z dolo- sadjem in zelenjavo iz botaničnih vrst razčenim alergenom ogrožena. Bolj kot se kaže hudnikovk (paradižnik, krompir, jajčevec, za človeka ogrožajoče stanje, verjetneje je, paprika, poper, čili), rožnic (jabolka, breskve, da bomo uvedli specifično imunoterapijo. marelice, jagode, češnja, mandeljni, hruške, Kako pa delujejo alergeni na naše slu- slive, črni ribez), kobuljnic (zelena, peteršilj, znice: na dihanje? korenje, janež, kumina, koper, luštrek). Predvsem se sluznice odzivajo na alergene, Govorimo o navzkrižnih alergijah med cveki jih vdihavamo in praviloma v času alerge- tnim prahom v zraku in hrano. Tej hrani ter nov v zraku najprej povzročajo alergijski okolju v sončnem, vetrovnem vremenu se nahod, alergijske pojave v nosu, ki jih mora oseba, obremenjena s to alergijo, v poznamo kot srbenje v nosu, kihanje, izloček času cvetenja breze izogibati. Tem alergeiz nosu. Alergeni v zraku so glede na letni čas nom se pridružujejo še topol, bukev in zelo različni in so odvisni od cvetenja in cve- jesen. Tretji val alergenov v zraku spada v poletnega prahu dreves, grmovnic, trav, alergije pa povzročajo tudi plesni in stalno prisotne tje, v maj, junij, in ga sestavljajo cvetoče trave pršice. Alergije se pojavljajo celo leto in ter žita, ki so v botaničnem sorodstvu s travo. imamo glede na letne čase kar po trimese- Tukaj se že lahko sklepa tudi na nadaljnjo alerčjih že poznane alergene. Tudi tukaj so možne gijo na moko, najpogosteje na pšenično in zamenjave in sicer se npr. alergijske reakcije rženo, lahko pa tudi na ovsene kosmiče, v zimskem času pogosto obravnava kot nava- ječmen, koruzo in riž. V tem času pa so kot dne prehlade in pojave v nosu, pri čemer se alergen pojavlja tudi cvetoča oljka. vzroka za t.i. »prehlad« s čaji ne da odpraviti Jesenski alergeni (avgust, september) tvoin težava ostaja, ker se pravega vzroka za izce- rijo četrti val. Sem sodijo pelodi cvetočih dek iz nosu in podobne težave ne ugotovi. plevelov (metlika, krišina, navadni pelin, Omenili ste pojav alergenov po trimese- koprive, kislice in trpotec), ambrozija, navačjih. Kako bi jih opredelili? dni pelin ipd. V tem času zaradi manjše vroPrvi val peloda v zraku nas doleti v spo- čine in večje vlage ter ob gnitju rastlinja nastomladanskem času, nekako od januarja do marca, ko je vodilni alergen v zraku pelodni cvet leske, ki prva cvete. Sledijo ji brest, jelša in vrba, na Primorskem pa v istem času cvetijo hudo alergogene cipresovke, ki se nahajajo okrog nekaterih objektov in pokopališč. Leska sodi v botanični rod brezovk, kamor poleg nje sodijo še breza, jelša in gaber. V tem času nas po vrtovih z rumenimi cvetovi razveseljujejo sicer skromne in nezahtevne, a za alergike obremenjujoče forzicije, katere sorodniki so oljka, španski bezeg, ligusterkalina ter jesen. V tem času se pojavljajo alergijski rinitis, rinokonjunktivitis, ob sočasnih virozah pa še kašelj, ki lahko traja več tednov in je potencialen znanilec astme. V drugem valu, okrog prvega maja, prevladujejo predvsem breza, ki je najpogostejši in najmočnejši sprožilec alergij, znana pa je po tem, da ima navzkrižne molekularne povezave na njen pelod z različnim 31 pijo idealni pogoji za razvoj plesni, katerih spore se nahajajo v zraku. Spore plesni nas lahko spremljajo tudi pozimi, saj nekatere plesni životarijo celo na ledenih rožah na oknu, pa tudi na ledu v hladilniku, od koder se spore plesni z odpiranjem vrat hladilnika sproščajo v bivanjski prostor. Preobčutljivi organizem pa lahko alergijske procese izvaja še več tednov po že zaključenem cvetenju rastline, ki je s svojim pelodom sprožila reakcijo organizma. Omenili ste navzkrižnost med alergeni breze in določenimi botaničnimi vrstami. Ali poleg te poznamo še kakšne navzkrižnosti? Morda bi omenila še navzkrižnost med pršicami in morskimi sadeži, potem navzkrižnost med alergeni lateksa in sadja, pa navzkrižnost med ptičjimi in jajčnimi beljakovinami ter navzkrižnost med pelodi, medom in izločki žuželk. V posebno kategorijo pa spadajo skriti alergeni, ki se nahajajo v različnih hranilih. Industrijsko pripravljeni hrani je namreč dodana kopica različnih aditivov, ki živilom podaljšujejo življenjsko dobo, jim dajejo lepšo barvo in izboljšujejo njihov okus. Marsikje se skrivajo tudi sestavine plesni, katerih encimi se uporabljajo v mnogih živilih, sokovih in tudi zdravilih. Kaj pa menite o soji kot alergenu, glede na to, da je že s stališča gensko spremenjenih organizmov težavno živilo? Soja spada med stročnice in je pogost alergen, ki se skriva v mnogih živilih. Naj omenim vsaj nekatere: bonboni, krpice, različni kosmiči, hrustljavci, nahaja se v kolačih, biskvitih, prelivih, konzervah, industrijsko pripravljenih golažih in juhah, v polnilih in kremah, v namazih, uporablja se kot mesni nadomestek, nahaja se v moki, umetnih pijačah, mlečnih izdelkih in sojinih beljakovinah, hrani dojenčkov. Sojo najdemo v obliki olja v margarini, jedilnem olju, majonezi, jedilni masi, solatnih prelivih, ribjih konzervah, sojin lecitin pa v slaščicah, masti ter solatnih prelivih. Seznam jedil, v katerih se nahaja soja, je torej res dolg. Priloga: Alergije 32 April 2012 ravnotežju, uživamo popolnoma drugačno hrano, bivamo v drugače opremljenih stanovanjih kot nekoč, oblačimo se drugače in vse to je našemu telesu tuje. Že leta nazaj je nek znani profesor farmakologije dejal, da v telo ne moremo vnašati tujih snovi, ne da bi se naše telo temu uprlo ali se nad tem razburilo. To je ravno tako, kot če bi visoko tehnološko razdelani švicarski uri vstavili kolesce iz druge ure. Enako je s človeškim organizmom. Katerih stvari pa naj bi se vsi ljudje (ne samo bolni) na splošno izogibali? Zdravim ljudem, ki niso alergični, se z zunanjim okoljem ni treba posebej obremenjevati. Dobro pa je vedeti, ali obstaja verjetnost, ali smo podedovali dedno podlago, ki se lahko histaminsko odziva in se temu je možna, če smo v naših dednih markerjih v ustrezno prilagodi življenje. V tem primeru telesu dobili od staršev podlago, ki se bo odzi- je treba biti pozoren predvsem na to, da se vala alergijsko, bolezni same pa ne podedu- izpostavljenosti alergenom po sezonah izojemo: če je imela mama npr. astmo, bo imel giba, da se opremi bivalno okolje brez alergenih snovi, brez posebnih akrilnih barv, da lahko otrok npr. koprivnico ipd. Čemu pa lahko pripišemo porast pojava se uživa hrano, ki ne vsebuje kritičnih aleralergij? genov, kamor sodi soja, arašidi, določeni prePredvsem temu, da je naš današnji način življe- tirano uporabljeni konzervansi, alkohol: nja drugačen kot nekdaj, saj danes živimo v torej hrano, ki vsebuje veliko histamina, drugačnem okolju, se soočamo z drugačnimi kamor sodi tudi praznična hrana, kozarec snovmi, naš notranji sistem je v drugačnem vina, šampanjec itd. »V posebno skupino pa spadajo skriti alergeni, ki se nahajajo v različnih hranilih. Industrijsko pripravljeni hrani je namreč dodana kopica različnih aditivov ...« Ali lahko alergijo podedujemo? Alergije na konkreten alergen kot bolezen se ne podeduje, podedujemo pa od svojih prednikov nosilno podlago, s katero se naše telo odziva in razvija preobčutljivost ali pa sposobnost upiranja alergenom. V primeru, da sta starša ali eden od njiju preobčutljiva na katerega od alergenov, ni nujno, da se bo naše telo s histaminsko reakcijo odzivalo prav na ta alergen – morda se bo organizem odzval na popolnoma drug alergen. Reakcija IZVIR Meri Munih s.p., Cvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto Inf.:031/247-044, [email protected], www.izvirzdravja.com Učinkovita pomoč pri alergijah, bolečinah, hormonskih motnjah, depresijah itd. z naravno metodo, brez stranskih učinkov. 3 x delovanje • Zmanjšaotekanjesluznicenosuinobnosnihvotlin. • Aktivnočistinosnepoti. • Vlažinosnosluznico. KLIMATSKA NAPRAVA MSZ-FD HLADI, GREJE IN ČISTI ZRAK V PROSTORU Več podatkov na http://www.klimatiziramo.si/msz-fd.html. VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: [email protected] | www.vitanest.si Priloga: Alergije 33 April 2012 Avtor: Andreja Hergula mag. Tanja Cegnar Ima vreme res velik vpliv na počutje? Vreme, vreme, vreme. S sosedo v dvigalu, z znanci na izletu. Vsi se pogovarjamo o vremenu, ko nam zmanjka drugih tem za pogovor. Mag. Tanjo Cegnar, meteorologinjo, vremenarko nacionalne televizije, ki gledalce vedno pozdravi s prijaznim nasmehom, smo o vremenu povprašali z razlogom. Ima vreme res velik vpliv na počutje, ali je le izgovor za to, da lahko ob slabem vremenu malce potožimo, se razvajamo s počitkom, ali da z njim opravičimo nezbrano delo v službi? Svetovalka generalnega direktorja za področje podnebnih sprememb, urednica biltena Naše okolje, opazovalka v Mednarodnem društvu za biometeorologijo in organizatorka strokovnih konferenc s področja meteorologije ima odgovore na vsa vremenska vprašanja. Ali vreme res tako močno vpliva na ljudi? Mu pripisujemo prevelik pomen? Vreme oz. podnebje je v preteklosti vplivalo na to, kje se je človeška vrsta sploh razvila, kam so se naši predniki razselili po svetu, kdaj se je razvilo kmetijstvo, kje so se razvile Večkrat slišimo izraz biovreme. Kaj prve civilizacije. Prav tako je vreme oz. pod- pomeni? nebje vplivalo na življenjske navade, pre- Ta izraz uporabljamo za opis vremenskega hrano in prebivališča. Večje spremembe v vpliva na počutje in razpoloženje ljudi. Najvremenskih vzorcih so lahko pomenile tudi večkrat ga uporabljamo v povezavi z naposprožitev procesov, ki so privedli k propadu vedjo tega vpliva. Izraz biovreme bi lahko velikih civilizacij. Večina ljudi najbrž res ne uporabljali tudi za celoten sklop vremenpomisli, da je od povprečnega vremena skega vpliva na živa bitja, torej tudi na rastline odvisno, kakšne vrste rastlin uspevajo na in živali, ne samo na ljudi. Zelo zanimivo se našem območju, katere vrste živali živijo na mi zdi dejstvo, da je področje agrometeoronekem območju, kakšne stavbe so gradili logije, torej vpliva vremena na rastline, veliko naši predniki in kako so zasnovali naselja. bolj razvito in mu namenjajo večja finančna Sodobna civilizacija se je in se deloma še sredstva kot proučevanju vpliva na ljudi. vedno obnaša, kot da bi bila od podnebja Meteorologi ste kot nekakšni zdravniki. in vremena neodvisna. Razvoj sodobne teh- Poleg vremenske napovedi svetujete tudi nologije nam je vlil lažen občutek, da smo glede slabega počutja ob slabem vremenu. si naravo podredili, a spomnimo se le, koliko Kako nastane napoved vpliva vremena na težav in škode še vedno povzročijo neurja počutje? in ekstremni vremenski dogodki. Vreme je Biovremenske napovedi so izdelane s pomotorej zelo pomemben dejavnik v našem čjo podrobno izdelane klasifikacije vremenživljenju, saj vpliva tudi na naš vsakdan (npr. skih tipov. Pri tem so upoštevane tako razod vremena je odvisno, ali bomo šli na mere več kilometrov visoko v ozračju kot tudi nedeljski izlet), poleg tega pa je seveda tudi vremenske razmere pri tleh. Pomemben je zelo priročna tema za kratek klepet ali nave- tudi razvoj vremena, torej hitrost in velikost zavo stika. sprememb v ozračju. Raziskave o vplivu vre- Priloga: Alergije 34 April 2012 »Kot manjše težave označujemo predvsem vplive, ki se odražajo na razpoloženju, vremenski proces pa ni najbolj intenziven.« mena na ljudi so interdisciplinarne in v njih sodelujejo tako zdravniki kot tudi meteorologi. Pri teh napovedih ne gre za avtomatizem, saj vpliva na počutje več vremenskih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, zato ne moremo posploševati, da nas bo npr. ob nizkem tlaku bolela glava oz. se bomo slabše počutili. Kaj imate v mislih z »manjšimi« in kaj z »večjimi vremensko pogojenimi težavami« ter s svarilom »bodite posebej previdni«? Z izrazom »bodite posebej previdni« želimo izpostaviti, da vreme v nekem obdobju slabo vpliva na sposobnost zbranosti in je opozorilo lahko v pomoč, da se izognemo neprijetnim posledicam, npr. pri vožnji z avtomobilom, ali da rezultate/izdelke skrbneje preverimo. Izraza »večje težave« ne uporabljamo, govorimo pa o pogostejših in izrazitejših težavah. Kot manjše težave označujemo predvsem vplive, ki se odražajo na razpoloženju, vremenski proces pa ni najbolj intenziven. Vremenski vpliv določata intenziteta ter hitrost vremenskega dogajanja. Zavedamo se, da se ljudje odzivamo različno. Nekateri so bolj občutljivi in spremembo vremena zaznajo že prej, preden se vreme vidno spremeni, drugi se odzovejo šele na razmeroma močan dražljaj. V biovremenskih napovedih se trudimo opisati vpliv na večino, čeprav se zavedamo tudi tistih, ki od nje odstopajo. Včasih smo pripravljali tudi posebne biovremenske napovedi, ki so bile namenjene opisu vpliva na posamezne bolezni ali dejavnosti. Priloga: Alergije Začelo se je obdobje spomladnih alergij in senenih nahodov. Ob katerem vremenu se težave poslabšajo? Zakaj je temu tako? Padavine sperejo cvetni prah iz zraka, zato ob deževnem vremenu pričakujemo manj alergijskih težav zaradi cvetnega prahu. Ob sončnem vremenu se zjutraj cvetni prah sprošča v ozračje. Vendar samo sproščanje v zrak še ni dovolj. Veter mora cvetni prah od vira prinesti tudi do ljudi. Poseben primer so kratkotrajne pomladne in poletne plohe ali nevihte. Te sperejo cvetni prah iz celotne plasti zraka na tla, če pa po koncu dežja posije sonce in ogreje tla ter zrak, da se začne dvigati, se ves cvetni prah dvigne v spodnjo plast zraka in težave so lahko v tem primeru hujše kot pred nevihto oz. ploho. Ob posebnih razmerah lahko veter cvetni prah prinese tudi več kot 100 km daleč. Zelo močan veter vsebnost cvetnega prahu močno razredči. Predvsem ob koncu zime in začetku pomladi vremenske razmere določajo začetek cvetenja. Obdobja deževnega ali hladnega vremena tekom celotne vegetacijske dobe lahko pospešijo zaključek cvetenja, prav tako pa tudi suša zavira razvoj rastlin in lahko zmanjša sproščanje cvetnega prahu v zrak. Nekateri ljudje so občutljivi na vreme, drugi ne. Gre morda za to, da dajejo nekateri prevelik poudarek oblačnemu, deževnemu vremenu in so pozorni na vsak telesni simptom? Kakšno je vaše mnenje? Seveda nismo vsi enako občutljivi na vremenske vplive, prav tako se naša občutljivost tekom življenja spreminja, lahko tudi večkrat. Naši predniki so znali bolje prisluhniti telesu in so živeli bolj v sožitju z naravnim okoljem. Sodoben življenjski slog je bolj neodvisen od naravnega ritma, vse več je naglice in psihičnih obremenitev, pogosto pa smo izpostavljeni tudi bolj onesnaženemu okolju. To nas dela bolj dojemljive za dodatne strese in vremenske spremembe so eden izmed takih dodatnih obremenitev. Nekateri ljudje so seveda bolj dovzetni za vplive vremena, drugi svoje težave pripisujejo vremenu, čeprav je vzrok lahko drugje, nekateri pa težav nimajo. V splošnem velja, da so najbolj občutljivi otroci v zgodnji življenjski dobi, kronični bolniki, rekonvalescenti in starostniki. Dva znana biometeorologa, pokojna Tromp in Gualtierotti, sta celo izdelala merilnik za stopnjo odzivnosti na vremenske razmere. Prepričana sta bila, da se sposobnost prenašanja vremenskih vplivov in predvsem vremenskih sprememb kaže tudi na sposobnosti, kako hitro se prilagajamo različnim toplotnim razmeram. Kako se vi spopadete s slabim počutjem ob neugodnem vremenu? V vsakdanjem življenjskem ritmu je včasih težko najti dovolj volje in časa za zdrav način življenja, pogosto zmanjka kakšna urica spanja, preveč ur presedim za računalnikom, včasih zmanjka časa tudi za redne obroke hrane, da redne telesne dejavnosti niti ne omenjam. Sicer pa menim, da je koristno, če se zavedam, kdaj moram biti bolj pozorna in previdna, da se izognem napakam in kdaj moram sebi nameniti več časa, se malce razbremeniti in poiskati nekaj, kar me razvedri. Najbolj uporabno pa je spoznanje, kateri so dnevi, ko je veliko ljudi bolj razdražljivih kot sicer. V takih dneh se je treba kočljivih tem lotevati zelo pazljivo. Kje v Sloveniji vreme v povprečju najbolj ugodno vpliva na ljudi? So poleg Primorja še kakšni drugi kraji, kjer imajo občutno več sonca in manj oblakov in dežja kot drugi? Obalna regija in Goriška sta v povprečju najtoplejši in najbolj sončni. V poletni vročini to ni prednost, prav tako se tam ob poletni vročini April 2012 »Raziskave o vplivu vremena na ljudi so interdisciplinarne in v njih sodelujejo tako zdravniki kot tudi meteorologi.« pogosto pojavijo povišane koncentracije ozona, poznavanje dejanskih razmer in trendov omoker je blizu Padska nižina, kjer je zrak močno goča pravilno načrtovanje in ukrepanje ter priobremenjen z ozonom. Pozimi se občasno lagajanje spremenjenim razmeram, ki jih prizgodi, da se nad severnim Jadranom in Padsko naša podnebni sistem tudi brez človekovega nižino nabere hladen in vlažen zrak, takrat vča- vmešavanja. sih megla ali nizka oblačnost sežeta tudi nad Ob čedalje višjih povprečnih temperaObalo, sivo in vlažno vreme pa se lahko zadrži turah in dejstvu, da se poleti kopamo v več dni neprekinjeno. Takrat vremenski vpliv lastnem znoju, me zanima, kako visoke na razpoloženje ljudi ni ugoden. Sicer pa sem temperature je povprečen Slovenec sploh rojena na Obali in mi je slovensko primorje še zmožen vzdržati? vedno najljubše. Iz biometeorološkega vidika Najtežje prenašamo ekstremne razmere, to je najprimernejše sredogorje, kjer so podnebne so vročinski valovi. Ker se povprečna temperazmere najblažje. Če pa si želimo močnejših ratura postopoma viša, lahko pričakujemo dražljajev, se odpravimo v gore. tudi številčnejše, daljše in izrazitejše vročinKakšno je vaše mnenje glede precej ske valove. Z višjimi temperaturami so lahko šokantnih izjav glede tega, da tudi Slove- povezane spremembe v padavinskem režimu, niji vreme krojijo druge države? Naj razlo- torej pogostejši močni nalivi, obenem pa tudi žim: država želi daljšo turistično sezono in večja pogostost daljših sušnih obdobij. Soousmerja oz. zadržuje deževne oblake nad čamo se in se bomo v prihodnosti še pogoJadranom. steje tudi z neobičajnimi vremenskimi vzorci. Seveda vsi poznamo posamezne primere, ko Sicer pa toplotne obremenitve ne moremo so bolj ali manj uspešno posegali v lokalno ocenjevati zgolj na osnovi temperature. Še vreme. Prav tako poznamo tudi velikopotezne posebej ob visoki temperaturi je zelo načrte geoinženiringa za spreminjanje podne- pomembno, kako vlažen je zrak. V suhem bja in blaženje podnebnih sprememb. A zave- zraku vročino razmeroma dobro prenašamo, dati se moramo, da so taki posegi tehnično zah- če pa je zrak vlažen, sploh ni potrebno, da je tevni in dragi, v preteklosti pa so bile sklenjene temperatura zelo visoka, da nam postane tudi konvencije, ki prepovedujejo posege, ki bi neprijetno. Izhlapevanje potu s kože je najulahko škodili drugim državam. Takih posegov činkovitejši način oddajanja toplote. Če je zrak se ni treba bati, morda v prihodnosti. Tudi pov- vlažen, je izhlapevanje s kože oteženo, s tem sem naključni dogodki in zaporedja dogodkov pa tudi oddajanje odvečne toplote. Po drugi se nekaterim zdijo plod zarote, pa se navadno strani pa se ljudje prilagodimo spremenjeizkaže, da jih lahko razložimo z naravnimi pojavi. nim razmeram. Pri višjih temperaturah si npr. Pazljivo spremljanje podnebja in njegovih spre- pomagamo s klimatskimi napravami, vendar memb pa je nujno potrebno, saj nam samo pa le-te poslabšajo razmere na prostem, saj 35 v okolico stavbe oddajajo toploto. Prav tako lahko ob neustreznem vzdrževanju klimatske naprave postanejo vir težav, ki so poznane pod imenom »sindrom bolnih stavb«. Težave nam lahko povzroča tudi prevelika razlika v temperaturi v hlajenih prostorih in na prostem, saj se mora ob hitrem prehodu iz klimatiziranega prostora na prosto telo hitro prilagoditi povsem drugačnim razmeram. Možnosti za učinkovito prilagajanje na vročino so v veliki meri še neizkoriščene, moramo jih le pravilno izbrati in udejanjiti. Veliko lahko naredimo s primernim obnašanjem, precej možnosti pa je tudi pri gradnji stavb in zasnovi urbanih središč; seveda pa so to dolgoročnejši ukrepi. V katerem podnebnem pasu bi vi osebno najraje živeli in zakaj? Zelo prijetno je zimsko vreme v naših krajih za teden ali dva prekiniti z izletom v toplejše kraje. A stalno ne bi živela v podnebju, kjer je vse leto vroče. Tudi v polarnem podnebju, kjer je vedno mraz in se temperatura spusti zelo nizko, ne bi živela. Lahko rečem, da sem v zmernem geografskem pasu, za katerega so značilni izraziti letni časi, kar zadovoljna. Ko vam znanci potožijo, da jih mučijo glavobol i za rad i vre me na , j i m kaj svetujete? Najlažje jim povem, kdaj se bo vreme spremenilo, da bo vremenska obremenitev popustila. Dolgoročno seveda za vse velja, da zdrav način življenja z zdravo prehrano in pravim razmerjem med počitkom in aktivnostjo pomaga. Z utrjevanjem lahko zvišamo odpornost na vremenske obremenitve. Če gre za lokalne značilnosti vremena, pa lahko svetujem, kje so podnebne razmere prijaznejše in je neprijetnih vremenskih pojavov manj. Za konec morda kakšna misel, povezana z vremenom, za spodbudo našim bralkam in bralcem? Vremena ne moremo spreminjati po lastnih željah in če se znamo pravilno prilagajati, potem lahko dobro shajamo ob vsakem vremenu. Sicer pa je največji čar vremena prav v tem, da se neprestano spreminja. Priloga: Alergije 36 April 2012 Kako lahko pomagam ... Avtor: Peter Kordiš ... pri hudi alergijski reakciji Anafilaksija je huda, življenjsko nevarna alergijska reakcija, ki se pojavi v sekundah ali minutah npr. po piku žuželke ali zaužitju arašidov pri dovzetnih bolnikih. Njihov imunski sistem izpusti številne snovi, ki lahko vodijo v šok: tlak začne hitro padati, dihalne poti pa se nevarno zožajo in otežijo dihanje. Takšen bolnik potrebuje takojšnjo pomoč in morda boste prav vi tisti, ki mu lahko rešite življenje. Alergijske reakcije tomov alergije, ki se navadno pojavijo že nekaj minut po izpostavitvi kot blaga neprijetna bolezen (srbenje, kihanje, izcedek iz nosu) ter niso življenjsko ogrožajoči. Nekateri ljudje pa imajo burne odzive telesa, ki vodijo v smrtno nevarno anafilaksijo. Snovi, ki lahko sprožijo blažjo ali hujšo alergijsko reakcijo, pridejo v telo skozi dihala (pelod, plesen, perje), skozi prebavila (sadje, jajca, začimbe, oreščki, zdravila), skozi kožo (piki žuželk, injekcije zdravil) ali po neposrednem stiku s kožo ali sluznicami (npr. lateks). Človekov imunski sistem tvori protitelesa proti Anafilaksija snovem (antigenom), ki so mu tuje in s tem Anafilaksija je huda, življenjsko ogrožajoča ščiti telo pred številnimi škodljivimi snovmi. reakcija, ki se lahko pojavi v sekundah ali Včasih pa imunski sistem povsem nenevarne minutah po izpostavitvi snovi, na katero je snovi (cvetni prah, pršice, hrano, strup čebele) bolnik alergičen. Številni bolniki se niti ne zamenja za škodljive tujke in jih skuša uničiti; zavedajo, da imajo alergijo, dokler ne dožitej nepotrebni imunski reakciji rečemo preob- vijo anafilaksije. V tem primeru preobčutljičutljivost ali alergija. V telesu ponovni stik z vosti ob stiku z alergenom za razliko od blažisto snovjo (alergenom) vodi v nastanek simp- jih alergijskih bolezni sledi buren sistemski Priloga: Alergije odziv telesa. Večja verjetnost za pojav anafilaksije obstaja pri tistih, ki so jo že doživeli ali imajo anafilaksijo v družini, pri bolnikih z astmo pa je potek lahko hujši kot pri drugih. Anafilaksija zahteva urgentno ukrepanje in obisk nujne medicinske pomoči, zato je zelo pomembno, da poskušamo bolniku z anafilaksijo nuditi čimprejšnjo pomoč in ga tudi opazujemo do prihoda reševalcev. Težave včasih izzvenijo, vendar se lahko čez nekaj ur zopet pojavijo, zato je napotitev na nujno medicinsko pomoč potrebna v vsakem primeru. Prepoznavanje anafilaksije Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje, hkrati pa moramo vedeti, da včasih anafilaksija poteka tudi nepredvidljivo: bolnik se na primer lahko onesvesti takoj po piku žuželke. 37 April 2012 Potek bolezni je odvisen predvsem od mesta Nasveti za naprej vstopa alergena v telo, najpogosteje pa začne Če ste že doživeli anafilaksijo, se poskušajte bolnik najprej navajati srbenje kože na dlaneh izogibati znanim antigenom. Po izboljšanju in podplatih, občutek nemira in hitrejši srčni simptomov in pregledu pri nujni medicinski utrip. Opazimo tudi znake alergijskega rinitisa pomoči, se čim prej napotite k alergologu, in koprivnice. Koprivnica (urtikarija) je pojav kjer je možna opredelitev alergena, ki povkožnih izpuščajev značilnega izgleda: pordele zroča težave. Zdravljenje anafilaksije se razali rdeče obrobljene lise, ki nastanejo v nekaj likuje od terapije drugih alergijskih bolezni, minutah, so dvignjene nad raven kože in močno pri katerih bolniki simptome preprečujejo s srbijo. Pojavijo se še otekline, sprva okoli oči, preventivnim jemanjem zdravil (predvsem otečejo ustnice, kasneje tudi roke in noge. Pri antihistaminikov). Pri bolnikih, ki so že dožihujših oblikah se pojavi stiskanje v grlu, duše- veli anafilaksijo, antihistaminike namreč nje, krči v trebuhu, lahko driska in bruhanje. odsvetujemo, saj s tem prikrijemo prve zelo Če se razvoj anafilaksije nadaljuje, pride pomembne opozorilne simptome, ki nakado življenjsko nevarnih simptomov, zaradi zujejo razvoj anafilaksije. katerih lahko bolnik v nekaj minutah ali urah Pri nekaterih vzrokih anafilaksije (npr. pik brez oskrbe umre. Pojavijo se znaki nizkega žuželke) lahko z injekcijami alergena zmanjkrvnega tlaka (bledica, hladna in vlažna koža, šamo odziv telesa in preprečimo premočne slabo tipljiv pulz), težko dihanje s piskanjem reakcije imunskega sistema v prihodnje. To in hripavostjo ter zmedenost z izgubo zave- obliko zdravljenja imenujemo imunoterapija. sti. Če opazite te simptome pri bolniku po V večini primerov to žal ni mogoče, zato je zaužitju hrane, piku žuželke ali jemanju zdra- zelo pomembno, da se izogibamo alergenov vil, nemudoma pokličite 112 in ne čakajte, ali in smo pripravljeni na anafilaksijo z adrenase bodo simptomi izboljšali. linskim avtoinjektorjem. RAZSTRUPLJANJE ORGANIZMA PROTI ALERGIJAM KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA PRVA POMOČ PRI ANAFILAKSIJI Če ste prvi ob človeku s hudo alergijsko reakcijo z znaki anafilaksije: 1. Poskušajte odstraniti alergen (želo), če je to mogoče. 2. Takoj pokličite 112! 3. Vprašajte osebo, če ima morda pri sebi adrenalinski avtoinjektor za primer hudega alergijskega napada. Če ga ima pri sebi, ponudite pomoč pri dajanju odmerka injekcije. 4. Osebo polezite na tla in ji podložite noge. 5. Razrahljajte tesna oblačila in pokrijte osebo z odejo. Ne dajajte ji pijače! 6. Preverjajte utrip in dihanje in nudite oživljanje, če je potrebno. Napotite osebo na nujno medicinsko pomoč, čeprav se simptomi izboljšujejo. Možno je, da se bodo ponovili. 7. Če oseba bruha ali krvavi iz ust, jo dajte na bok, da preprečite zadušitev. 8. Če je prišlo do anafilaksije po piku žuželke, med čakanjem na reševalce poskušajte odstraniti želo, če je ostalo v koži. Bodite previdni, da ne stisnete mešička s strupom, ki se ponavadi drži žela, saj lahko s tem povečate vnos alergena v telo. Na mesto pika dajte hladen obkladek. 9. Če je do anafilaksije prišlo po zaužitju hrane, pri bolniku ne sprožajte bruhanja, saj lahko vodi v zadušitev. 10. Antihistaminik – zdravilo za zdravljenje alergij pri anafilaksiji ne bo zadosten ukrep, saj deluje prepočasi. ADRENALINSKI AVTOINJEKTOR: Večina ljudi z nevarnostjo anafilaksije ga ima vedno pri sebi. To je priprava, sestavljena iz brizge in zavarovane igle, s katero lahko (tudi skozi obleko) damo injekcijo adrenalina v mišico na stegnu. Uporaba: avtoinjektor vzamemo iz zaščitnega ovoja, črno konico obrnemo navzdol in se je ne dotikamo. Z drugo roko odstranimo siv pokrovček – varovalo. Nato s čvrstim sunkom potisnemo črno konico na zunanjo stran stegna, da zaznamo klik in zadržujemo pritisk okoli 10 sekund. Avtoinjektor nato izvlečemo. NAJPOGOSTEJŠI POVZROČITELJI ANAFILAKSIJE SO: • številna zdravila (predvsem penicilin), • katerakoli hrana (najpogosteje arašidi, oreščki, ribe, školjke, raki), • piki žuželk (čebela, osa, sršen), • izdelki iz lateksa (predvsem ob stiku z vlažnimi površinami telesa). Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Uvoznik za Slovenijo: MA-YDI d.o.o. www.maydi.si Priloga: Alergije 38 April 2012 Vprašali smo namesto vas Avtor: Andreja Košir Seks med prijatelji? Današnja družba je glede odnosa do spol- Dr. Bernik pravi, da gre za medijsko izmišljo- stobo, pričakovanja so visoka. In kadar so prinosti postala zelo odprta. Predvsem mladi tino. »Povsod lahko beremo o tem, kako se je čakovanja zelo visoka, so ljudje tudi zelo hitro naj bi se vedno bolj otepali stalne partner- spolnost individualizirala, ljudje lahko izbiramo razočarani. Tega jaz ne vidim kot razvajenosti, ske zveze in se vključevali v razmerja, kjer in vse vrste spolnosti so nam na dosegu roke. prav nasprotno. Intimnost življenja mora biti je spolnost na prvem mestu, brez kakršnih- Seks naj bi bil povsod. Ampak to ni res. Večina nekaj dinamičnega.« koli obveznosti. Ali mladi zaradi želje po spolnosti je še vedno vezana na stabilne zveze popolni svobodi, prelaganja odgovornosti in zveza je zelo cenjena.« Dr. Bernik pojasnjuje, Stabilna partnerska zveza – še ter kariere res ne želijo več trdnega in da so različne vrste in oblike spolnosti priso- vedno želja in vrednota? poglobljenega partnerskega odnosa in tne, vendar je treba upoštevati to, da gre za Dr. Bernik pojasnjuje, da vsi podatki kažejo na želijo le zadovoljiti svoje biološke potrebe? zelo nizek odstotek. »Popularni mediji ustvar- to, da je velik delež mlajše populacije spolno jajo neko liberalno vzdušje na področju spol- aktiven v stalnih partnerskih zvezah. Tudi nosti. Poudariti želim, da je spolnost v zvezi podatki novejše raziskave, opravljene na štuZa mnenje smo povprašali dr. Ivana Bernika, morda še boljša, sicer ne tako vznemirljiva, pri- dentih, kažejo na izjemno velik delež tistih, ki sociologa s Fakultete za družbene vede. Pred naša pa kup pomembnih reči. Neka ameriška so svoj prvi spolni odnos doživeli v stabilni/ kratkim je skupaj z dr. Ireno Klavs, zdravnico raziskava je pokazala, da je spolnost v zvezi tudi stalni zvezi. Čeprav se zveze spreminjajo, je spolnost še vedno povezana predvsem s stain docentko epidemiologije z Inštituta za veliko bolj osrečujoča.« V Nemčiji so izvedli raziskavo, s katero so bilnimi/stalnimi partnerskimi zvezami. varovanje zdravja RS, izdal knjigo Spolno Dr. Bernik meni, da tudi dejstvo, da mladi življenje v Sloveniji. Gre za prvo nacionalno hoteli dokazati, da se spolnost res pojavlja raziskavo spolnega vedenja. Knjiga je zani- na vsakem koraku. Raziskovalci so bili kar tako pozno zapuščajo svoje domače gnezdo, miva predvsem zato, ker se ne dotika le zdra- malo razočarani, saj se je zunaj partnerskih nima velikega vpliva na zveze. »Če bi mislili vstvenega pogleda na spolnost, temveč je v zvez odvijalo le 5 % spolnosti. Raziskava je tradicionalno, bi verjeli, da spolnost v zvezah, njej celovito predstavljen tudi sociološki vidik. tudi pokazala, da ljudje, ki niso v zvezi, pra- kjer partnerja živita narazen, zelo trpi. Spolnost viloma tudi nimajo spolnih odnosov. Dr. Ber- odraščajočih je na nek način udomačena – nik dodaja, da seveda obstaja nek majhen starši zanjo vedo in jo tudi dopuščajo.« Takih Prijatelji le za seks Veliko se govori o tako imenovanem seksu s delež takih, ki si načrtno želijo le spolnosti zvez je v Sloveniji kar veliko. »Imenitno je živeti prijateljem. Šlo naj bi za popolnoma brez obveznosti. »Mediji morajo poročati o pri starših, udobno je, pa še spolnost dopuščajo. neobvezujoč odnos med dvema pri- neobičajnem, vsakdanjost je čisto preveč dol- Morda se med partnerjema zaradi te oddaljejateljema, v katerem je spolnost v gočasna. Tako ustvarjajo vtis, da so spolni nosti krepi navezanost. Takšne zveze so na nek ospredju, čustva pa so odnosi brez obveznosti nekaj popolnoma obi- način lahko tudi bolj vznemirljive, spremeni se p o t i s n j e n a n a čajnega, pogostega. Ljudem prav vsiljujejo, naj dinamika samega odnosa.« Na ta način so s t r a n . V bodo kot tista majhna peščica ljudi. Take mladi tudi na svojevrstni preizkušnji. Ko part a k e m zgodbe znajo na nek način frustrirati ljudi. Ko tnerja ne živita skupaj, ugotavljata, koliko se odnosu berejo o razburljivem in pestrem spolnem življe- potrebujeta, kako resno mislita drug z druso pou- nju drugih, se zdijo sami sebi dolgočasni.« Sogo- gim. Po Bernikovem mnenju je to za mlade darjeni vornik poudarja, da je to, o čemer govorijo in zelo dobra šola, v kateri se učijo intimnosti. u ž i t k i , pišejo mediji, daleč od realne slike. Ideali mladih n e o b re m e n j e - Individualizem in možnost izbire Raziskava, ki sta se je lotila z dr. Klavsovo, je nost, svo- Dr. Bernik pravi, da je neke prisile, ko nekdo pokazala kar malce presenetljive ideale, ki jih b o d a . tiči v zvezi, ki ni osrečujoča, vse manj. Danes imajo mladi. Večina si želi organizirano spolPrijatelja imajo ljudje možnost, da izstopijo iz zveze, vča- nost, želijo trdno partnersko zvezo, ki bi jo se ne ome- sih je ni bilo oziroma je bil izstop iz zveze pove- kronali s poroko. Dr. Bernik pravi, da ti podatki jujeta, drug zan s številnimi negativnimi sankcijami. jasno kažejo, da se spolnost ne dogaja v staRaziskava kaže, da so zveze v današnjem bilnih zvezah zato, ker je sicer do nje težje od drugega imata dolo- času krajše. Po Bernikovih besedah je to lahko priti, ampak se mladim spolnost v zvezah zdi čene koristi, povezano s tem, da imajo ljudje danes večja nekaj lepega, nekaj dobrega. z adovoljita pričakovanja oziroma bolj izdelana merila o Preberite vsak mesec revijo na: pa predvsem tem, kaj želijo od zveze. »Ljudje nočejo več svoje potrebe mrtve zveze, nihče ne mara rutine, dolgočasnowww.abczdravja.si sti v zvezi. Zahtevajo intenzivno zvezo, tudi zvepo spolnosti. April 2012 39 Oglasno sporočilo Življenje je samo eno, pogostih življenjsko nevarnih bolezni pa najmanj dvajset Zavarovanje težkih bolezni – življenjsko zavarovanje, ki omogoča nadaljnje življenje Kdo se v svojem vsakdanjem življenju ubada z mislimi na posledice, ki jih lahko prinese težka bolezen? Večina ljudi živi v prepričanju, da bo zdravstveno zavarovanje, ki ga imajo sklenjenega, dovolj za pokritje stroškov, ki lahko s tem v zvezi nastanejo. Vendar lahko huda nezgoda, srčni infarkt, možganska kap ali rak usodno vplivajo na nadaljnji potek zasebnega in službenega življenja. Iz danes na jutri se lahko razblinijo vsi karierni načrti. S tem pa tudi pridobitna zmožnost posameznika in posledično to občuti celotna družina. Še zlasti, če so v ozadju finančne obveznosti, kot npr. hipotekarni krediti. Za preprečitev vsaj finančnih posledic nastopa težke in usodne bolezni so na voljo zavarovanja za primer težkih bolezni. To obliko zavarovanja je kot prvi uvedel dr. Marius Barnard v letu 1983. Od takrat naprej se je ta vrsta zavarovanj nenehno razvijala in izpopolnjevala, npr. iz začetnih 4 bolezni jih je danes že več kot 20. Predpogoj za uspešno soočenje s težko boleznijo je prvovrstna zdravstvena oskrba, ki ni vedno na voljo v okviru našega javnega zdravstvenega sistema. Večkrat je potrebno poseči po samoplačniških zdravstvenih storitvah doma ali celo v tujini. Samoplačniška zdravljenja so lahko izjemno veliko finančno breme. To je razlog, da so se razvila zavarovanja za primer težkih bolezni. Gre za zavarovanja, kjer se v primeru nastopa bolezni izplača v pogodbi dogovorjena vsota – zavarovalna vsota – ki je potem na voljo za stroške, ki so ob bolezni nastali. To so lahko predvsem izpad dohodka, izguba službe, predčasna upokojitev in s tem povezana dohodkovna vrzel, potreba po dolgotrajni oskrbi, poraba privarčevanih sredstev, plačevanje finančnih obveznosti med rehabilitacijo itd. Soočeni smo z vprašanjem za koga je to zavarovanje primerno? Primerno je za vse, ki lahko zbolijo za težko boleznijo. Ne bi naštevali krutih statističnih podatkov, koliko jih zboli za eno ali drugo boleznijo, vsekakor ta verjetnost ni majhna. Dejstvo je, da te bolezni ne izbirajo ne spola, ne starosti in ne družbenega statusa. S tem pa je tudi odgovor na to vprašanje zelo preprost, to zavarovanje potrebujemo vsi. Ta zavarovanja bodo v prihodnje pridobivala na pomenu ter bodo obvezni sestavni del zavarovalnega asortimana vsakega posameznika. Prihajajoča pokojninska in zdravstvena reforma bo čedalje več bremen prenesla na ramena posameznikov. Simon Husar 40 April 2012 Več povzročiteljev bolezni Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović Uveitis – vnetje očesa Uveitis je vnetje, ki se pojavlja znotraj očesa, v sprednjem ali v zadnjem delu očesa. Od tega, kje se nahaja, se razlikujejo tudi simptomi, zdravljenje pa je odvisno od povzročiteljev. Ti so namreč različni. Simptomi Uveitis lahko zajema vnetje šarenice, ciliarnika, žilnice in/ali mrežnice. »Simptomi, ki se pojavljajo pri vnetju sprednjega dela očesa ali anterinem uveitisu, so bolečina, bleščanje, občutek tujka, slabši vid, zrklo je lahko rdeče in podobno. Pri vnetju sprednjega dela očesa vid, vsaj na začetku, ni slabši, zdravnik oftalmolog pa pri pregledu vidi vnetne celice v sprednjih delih očesa, v napredujoči fazi tudi zarastline med lečo in šarenico, kar kasneje lahko vodi v poslabšanje vida. Če gre za vnetje zadnjega dela očesa, pri čemer se vnetje pojavlja predvsem na mrežnici in žilnici ter projicira v steklovinski prostor, pa je znak slabši vid in motnjave, ki plavajo, drugih znakov bolnik običajno ne opazi. Bolečin ni. Pri pregledu vidimo na mrežnici vnetje v obliki belih lis, v steklovini pa vnetne parametre, vnetne celice. S kontrastnimi preiskavami lahko opazimo tudi puščanje iz žilja,« razloži asist. prim. mag. Dragica Kosec, dr. med., April 2012 »V primeru, da gre za poslabšanje vida ali za bolečine z rdečim očesom, obiščite zdravnika.« vodja Oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani, simptome bolezni, ki se razlikujejo glede na mesto vnetja. Povzročitelji najhujših primerih uveitisov zdravimo celo s citostatiki. Pri najhujših oblikah se terapija izvaja v specifičnih ambulantah pri zdravniku oftalmologu, ki je vešč tovrstnega zdravljenja,« o zdravljenju pove sogovornica. Primerov uveitisov ni tako veliko, vendar ko pride do pojava bolezni, se rado ponavlja, večinoma v remisijah, zato potrebujejo bolniki vzdrževalno zdravljenje. Posameznik ne more veliko storiti, da bi se izognil bolezni, lahko pa se po postavljeni diagnozi drži navodil, ki mu jih predpiše zdravnik. Posebno pozornost namenjajo posameznikom z rizičnimi obolenji, pozorni pa so tudi, če se uveitis pojavlja v družini. Povzročitelji uveitisa so lahko različni, zato je treba narediti laboratorijske in imunske preiskave, ki pokažejo vzročne dejavnike bolezni. V sprednjem delu očesa je najpogosteje vzrok uveitisa avtoimunsko sistemsko obolenje, imenovano spondilartritis. Lahko gre npr. za vnetje oči in malih sklepov ali vnetje oči in prebavnega trakta in druge. »Tipizacije delamo iz krvi in na podlagi tega vemo, za katero vrsto obolenja gre. To so specifična sistemska obolenja, ki poleg drugih delov telesa zajamejo tudi oči. Zanimivo je, da ponavadi zajamejo samo Zapleti sprednji del očesa,« pove prim. mag. »V napredujoči fazi uveitisa se posledično zaradi zarastlin med lečo in šarenico lahko Koščeva. Na podlagi izvidov protiteles v krvi lahko pojavi tudi sekundarni glavkom ali zvišanje ugotovitijo tudi, da so povzročitelji uveitisa očesnega tlaka zaradi neustreznega pretoka različna virusna vnetja. »Lahko pa vzamemo prekatne vodke iz zadnjega dela očesa v tudi vzorec prekatne vodke ali steklovine in sprednji del, kjer se le-ta vsrka. Pri najhujših preko teh protiteles ugotavljamo povzročite- oblikah uveitisa zadnjega dela očesa lahko lje. Lahko gre za virusno vnetje v očesu – her- ob zapletih pride do bistvenega poslabšapes, lahko je to citamegalovirus, juvenilni artri- nja vida ali slepote. Pri uveitisih sprednjega tis, srkodoza, povzročitelji so lahko gljivice ali dela očesa lahko pride do že omenjenega različne bakterije in tako dalje,« našteje še sekundarnega glavkoma in posledično nekaj povzročiteljev sogovornica. zopet do poslabšanja vida ali celo slepote. Pri otrocih je lahko povzročitelj tokso- Lahko pride tudi do pojava katarakte. Omeplazma, ki prizadene center očesa takoj po njeni zapleti so predvsem zapleti primarrojstvu. Ta se prenaša z matere na otroka in n e g a n e z d r av lj e nj a v n e tj a , z a to j e preden je bolezen odkrita, je vid lahko že pomembno, da pravočasno obiščemo zdravogrožen. Do uveitične reakcije lahko pride nika,« še pove prim. mag. Dragica Kosec. tudi zaradi posledice poškodb. »Imamo pa tudi veliko takšnih uveitisov, kjer povzročitelja ne moremo dokazati in jih imenujemo po avtorjih, ki so jih opisali ali po nekaterih drugih simptomih, ki se vzporedno pojavljajo,« pojasni prim. mag. Koščeva, da so vzročni dejavniki uveitisa različni, nekateri med njimi A Uveitis lahko zajema vnetje šarenice, pa tudi niso znani. ciliarnika, žilnice in/ali mrežnice. Zdravljenje »V primeru, da gre za poslabšanje vida ali za bolečine z rdečim očesom, je treba obiskati zdravnika,« opozori mag. Dragica Kosec. Sicer pa je zdravljenje odvisno od povzročiteljev. »Torej z antibiotiki, če je povzročitelj bakterija, če je povzročitelj virus, pa zdravimo z virostatiki. Če ni znanega povzročitelja, je terapija navadno splošna, antivnetna. Pri B Povzročitelji uveitisa so lahko različni, zato je treba narediti laboratorijske in imunske preiskave, ki pokažejo povzročitelje bolezni. C Zdravljenje je odvisno od povzročiteljev. 41 42 April 2012 Tudi meso je lahko ekološko Avtor: Anja Kuhar Ali ekološko pomeni dražje? Ljudje ekološkega mesa dolgo časa niso čeno z »Uredbo Sveta (ES) št. 834/2007, Uredbo se pase živina, prepovedana pa je tudi kakrdojemali kot zdravega. Nenazadnje gre za Komisije (ES) št. 889/2008 in Pravilnikom o eko- šnakoli uporaba gensko modificiranih orgameso, eko način življenja pa pogosto vklju- loški pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov nizmov (GMO). čuje vegetarijanstvo. Šele v zadnjih letih se oz. živil iz leta 2010«. ekološko meso počasi prebija med ljudi. Kot razlaga Majer, v praksi to pomeni, da Zanimivost: se morajo pridelovalci držati določenih zah- Med ostalimi značilnostmi ekološke živitev, med katere sodi krmljenje živali z eko- noreje so še absolutna prepoved rastnih loško pridelano krmo, »saj se stremi k temu, hormonov, pomembna pa je tudi skrb za Trenutni položaj v Sloveniji so osvetlili trije da se čim več krme pridobi na lastnem kmetij- čim večje ugodje živali. Predpisana je nadvse zanimivi sogovorniki: Marko Majer, skem gospodarstvu«. Fras pa dodaja, da se v odstranitev privezov ter uvedba proste vodja oddelka za certificiranje na področju postopkih pred prodajo vedno preveri ustre- reje živali, natančno je določena osvetliprehrane podjetja Bureau Veritas, d. o. o., ki znost krme glede na deklaracijo. Na vpraša- tev hleva, prepoved rešetk, dolžina letev je ena izmed pristojnih organizacij za certifi- nje, kako je s prisotnostjo pesticidov v krmi, pri perjadi itd. Predpisi zagotavljajo višjo ciranje ekološkega mesa, Boris Fras, predse- dobim soglasen odgovor, da je nedopustno, kakovost življenja živali in vzrejo ‘srečnih dnik Zveze združenj ekoloških kmetov Slo- kar se zagotavlja ravno s prej omenjenim živali’. Zanimivo misel glede bistva ekološke venije – ZZEKS, in Janez Ocepek, kmetijski načinom pridelave. Ocepek pravi: »Pesticisvetovalec in koordinator ekološkega kme- dov ne smemo uporabljati v postopku pride- pridelave mesa izpostavi Majer, ki je mnetovanja pri Kmetijsko gozdarskem zavodu lave tako na njivah kot tudi na travnikih, pri nja, da je kakovost tako pridelane hrane Ljubljana in predsednik Združenja ekoloških varstvu rastlin v ekološki pridelavi pa lahko sicer pomembna, ni pa glavna. Razmišljakmetov ‘Zdravo življenje’. uporabljamo le naravne snovi rastlinskega in nje, da »kupujem ekološko, da bom zdrav, lep živalskega izvora, pripravke na podlagi bakra in vesel«, je egoistično, »najpomembnejše Meso je ekološko, ko je ... in žvepla.« Majer še poudari, da na ta način je varovanje okolja«, ki ga dosežemo z neuV Sloveniji definiramo ekološko meso s samim odstranimo uporabo mineralnih gnojil, fito- porabo škodljivih sredstev, ki nenazadnje postopkom ekološke živinoreje, predelave farmacevtskih sredstev in prisotnost težkih lahko končajo tudi v podtalnici in v naših in trženja. Kot pravi Ocepek je zakonsko dolo- kovin tako v krmi kot tudi na travnikih, kjer kozarcih. April 2012 Zdravljenje z antibiotiki le pod strogim nadzorom na majhne, srednje ali velike neskladnosti. V prvem primeru gre predvsem za nepopolno dokumentacijo, kar ne vpliva na sam izdelek, posledično tudi na certifikat ne, pri srednjih neskladnostih gre običajno za kršitev zaradi neznanja, ki ji sledi odvzem certifikata, vendar dolgoročno ne vpliva na nadaljnji postopek certificiranja, pri hudih kršitvah pa gre za namerne ponaredbe, ki so jih pooblaščene organizacije dolžne prijaviti pristojnemu inšpektoratu. Nadzor nad eko živili na trgu izvaja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Med ukrepe sodijo: umik živila s trga, odvzem certifikata, izrek globe in celo zadržanje ali vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev. Globe so naslednje: za pravno osebo je določena globa v višini 1.000–5.000 €, za samostojnega podjetnika 400–2.500 €, 80–500 € pa za posameznika ali odgovorno osebo pri pravni osebi. V konvencionalni reji živali je pogosta preventivna uporaba antibiotikov, ki preprečijo razmah bolezni v veliki skupini živali, v ekološki pridelavi pa je to prepovedano. »Živali se ne sme zdraviti na pamet ali preventivno s sintetičnimi ali kemičnimi zdravili – izvzeta so naravna sredstva –, tudi za zdravila je potreben veterinarski recept in pregled«. Seveda bolnih živali ne smemo pustiti trpeti in jim moramo zagotoviti zdravljenje, vendar Majer priporoča, da je dobro najprej poseči po homeopatskih zdravilih, čeprav ta pri nas niso najbolj pogosta, šele zatem po alopatskih. Pri slednjih moramo vedno upoštevati dvojno karenco, torej obdobje, ko po zdravljenju z zdravili meso ni uporabno za prehrano. O vsem tem je treba voditi natančno evidenco zaradi zagotavljanja transparentnosti pridelave. Kot navaja Ocepek: »Če je žival zdravljena z antibiotiki ali s kemično sintetiziranimi medicinskimi izdelki več kot trikrat v enem letu, te Ekološko pomeni dražje živali ne morejo pridobiti statusa ekološke Žal gresta oznaka ‘ekološko’ in višja cena še pridelave.« vedno z roko v roki, razloge za to pa Majer pripisuje dejstvu, da gre v primeru ekološke pridelave mesa za ekstenzivno in ne intenZagotavljanje ekološkosti zivno pridelavo, prirasti niso enako veliki kot tudi po vzteji živali Da je meso ekološko, mora zagotavljati poleg pri konvencionalni vzreji, mlečnost ni tako pridelave tudi sekundarno raven, torej tudi visoka ipd. Ocepek omenja še višje stroške predelavo, kamor sodi že zakol živali. Majer prevoza živali zaradi oddaljenosti certificirapove, da morajo biti certificirane tudi klav- nih klavnic, Fras pa je mnenja, da ekološko nice, in sicer poznamo dve obliki ekološkega meso samo po sebi ni dosti dražje kot konzakola: prostorsko ločeno z ločeno klavno vencionalno, saj je »cena ekološkega mesa linijo, ki pa je za slovenski prostor večinoma okoli 6 € za kg, za konvencionalno pa okoli 5 €«, prevelik strošek, ter časovno ločeno, kjer se ampak jo dvigujejo trgovci in posredniki v izvaja zakol in skladiščenje živali ločeno ter trgovinah. Izpostavi še zanimivo dejstvo, da jasno označeno, da ne pride do mešanja z »preprodajalci plačujejo po kategorijah in jasno mesom konvencionalno vzrejenih živali. Če je, da so te primerne za konvencionalno meso, klavnica ni certificirana, se lahko kmet obrne saj je ekološko bolj trdo in ne tako lepo na videz, na eno izmed pooblaščenih organizacij, ki je torej ni videti plastično. Kmetu zaradi take ‘stronato prisotna ob zakolu in potrdi pristnost kovne’ kategorizacije plačajo manj, končnemu ekološkosti mesa. Nadzorovan mora biti tudi kupcu pa eko meso prodajo dražje.« prevoz živali do klavnice. Ob mojem pomisleku na nehuman prevoz živali se je Majer le nasmehnil: »Ponavadi z ekoloških kmetij Prednosti ekološkega mesa: vozijo 2–3 živali, tako da o masovnem prevozu v Sloveniji ne moremo govoriti.« Za prevoz veči• boljši in bolj poln okus, noma poskrbijo kmetje sami, lahko pa tudi • prispevek k varovanju okolja, klavnica. • prijazno življenje vzrejenih živali. Ekološko če meso, ki ga potrjuje certifikat Da je ekološko meso res ekološko oz. pridelano v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo o ekološki pridelavi in predelavi, zagotavljajo v Sloveniji tri neodvisne organizacije, ki so pooblaščene za kontrolo in certificiranje ekoloških izdelkov s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS: Bureau Veritas iz Ljubljane, Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor oz. Kon-cert. Kontrolo izvajajo na osnovi ocene tveganja z vzorčenjem. Marko Majer iz podjetja Bureau Veritas navaja, da ne izdajajo glob, ampak je njihov najhujši ukrep neizdaja ali odvzem certifikata. Držijo se delitve V Sloveniji je bilo v letu 2011 v ekološko kontrolo vključenih 2.363 kmetijskih gospodarstev, od tega se jih 2.057 ukvarja z ekološko rejo živali, med njimi pa se jih le 62 ukvarja s proizvodnjo mesa. Predelovalnih obratov za ekološko proizvodnjo pa je 11. Ekološko meso lahko najpogosteje najdemo na ekoloških kmetijah, v eni izmed večjih slovenskih trgovskih verig, na tržnici in celo v nekaterih mesnicah, popularna pa je tudi prodaja na domu. 43 44 April 2012 Avtor: Helena Okorn, mag. farm. Zakaj je debelih ljudi čedalje več? Zakaj je debelost tako razširjena? Debelih Dokler se počutimo dobro in nas še ne nekaj dobrega zase. Na slabšem pa bomo, ljudi je čedalje več. Še bolj zaskrbljujoče je pestijo najrazličnejše težave, se morda če bo prisila v resnici prisila, saj nam bodo dejstvo, da tudi delež debelih otrok nara- pomena posledic debelosti ne zavedamo. najrazličnejše zdravstvene težave, ki jih prišča. Kako je to mogoče, ko pa toliko govo- Verjetneje je, da se posledic debelosti naša debelost, grenile naš vsakdan. Vendar rimo in pišemo o nevarnostih, ki jih prinaša nočemo zavedati in jih preprosto prezremo. tudi v tem primeru velja rek, da nikoli ni preTako lažje živimo, vsaj v določenem življenj- pozno, le da je kasneje čedalje težje. Prej kot debelost? skem obdobju, vse do trenutka, ko nas se začnemo ukvarjati s svojo prekomerno težave, povezane z debelostjo, prisilijo, da telesno težo, lažje nam bo. se z njo začnemo ukvarjati. Imeli bomo srečo, Preden napišemo nekaj o možnostih, kako če bo ta prisila izvirala iz našega notranjega debelost obvladati in zdravo ter uspešno shujvzgiba, naših želja in odločitve, da naredimo šati, se ustavimo pri njenih vzrokih. April 2012 45 Kaj je vzrok debelosti? Na vprašanje, kaj je vzrok debelosti, ni enostavnega odgovora. Debelost ne nastane nenadoma, kar čez noč. Razvija se postopno zaradi slabih prehranjevalnih in drugih nezdravih življenjskih navad (npr. telesne neaktivnosti), deloma lahko izvira iz naše presnove, genov in okolja, v katerem živimo. Debelost pa je lahko posledica našega čustvenega stanja, nekaterih bolezni (npr. obolenja ščitnice) in jemanja zdravil (npr. nekatera zdravila iz skupine kortikosteroidov, antidepresivov). Ni enega samega vzroka in tudi ne obstaja ena čudežna tableta, ki bi debelost odpravila. Debelost ima mnogo vzrokov, ki se lahko med seboj tudi prepletajo. Na nekatere vzroke (npr. prehranjevanje, tele- • Ker se veliko prehranjujemo izven doma in venci pojemo veliko tovrstne »krepke« hrane. meniji vključujejo tudi predjed in posladek, Izpuščanje obrokov, še posebej zajtrka, in presna dejavnost) lahko vplivamo, nekateri drugi (npr. genetski) pa so izven našega pojemo preveč. najedanje ob določenih obrokih zaradi volčje lakote sta navadi, ki imata lahko korenine nadzora. • Obroki so preobilni. Debelost je rezultat energijskega nerav- • S hrano se tolažimo, nagrajujemo ali kaznu- v otroštvu in predstavljata življenjski slog jemo, kar pa je tema, ki posega na naše posameznih družin. novesja. Energijsko ravnovesje pomeni, da čustveno področje in presega okvire tega Naslednji vzrok debelosti je pomanjkanje energijo, ki jo vnesemo v telo s hrano in pijačo, članka. telesne aktivnosti. Sedeči slog v službi in šoli uravnotežimo z energijo, ki jo porabljamo za svoje osnovno fiziološko delovanje in tele- Nezdrave prehranjevalne navade izvirajo iz ter vožnja z avtomobili od vrat do vrat, v prosno aktivnost. Za ravnovesje ni treba skrbeti družinskega okolja. Hrana z veliko maščob in stem času pa posedanje pred televizijo ali za vsak dan, temveč mora biti to vzpostavljeno sladkorja je okusna. Po raziskavah sodeč Slo- polno mizo so tipični način preživljanja dnedolgoročno. Do energijskega neravnovesja vodi nezdrav način življenja. Naše nezdrave prehranjevalne navade in telesna neaktivnost sta (v grobem rečeno) glavna krivca za prekomerno telesno težo. »Ni enega samega vzroka in tudi ne obstaja ena čudežna tableta, ki bi debelost odpravila. Debelost je rezultat energijskega neravnovesja.« Kaj delamo narobe? Vsak dan se soočamo z vprašanjem, kaj je dobra hrana za nas. Žal velikokrat posežemo po morda okusni, a nezdravi hrani. • Jemo vnaprej pripravljeno, predelano, hitro hrano, ki je bogata z maščobami in s sladkorji. • Polnozrnati izdelki (npr. polnozrnate testenine, polnozrnati kruh), sadje in zelenjava ne zaidejo pogosto na naše krožnike. • Pijemo preveč sladkih pijač in alkohola. Hujšanje in pomladansko razstrupljanje Naravna mineralna voda Donat Mg nam omogoča celostno čiščenje telesa in hkrati uravnava kislinsko bazno ravnotežje. Izjemna sestava z veliko sulfatov, hidrogenkarbonata, magnezija, kalcija ter drugih spojin in mineralov mu omogoča, da med čiščenjem organizma intenzivno spodbuja celično aktivnost in obenem razstruplja organizem. Hitro in učinkovito čisti črevesje, ne da bi pri tem izpiral črevesno mikrofloro, kar je velikega pomena med procesom hujšanja. Pospešuje izločanje balasta in tekočine iz organizma ter ugodno deluje na prebavo. Zaradi harmonične sestave in bogastva mikro- in makroelementov je odličen sopotnik vsake diete in pomladanskega razstrupljanja. Donat Mg vsebuje več kot 1000 mg magnezija v enem litru. Magnezij varuje naše celice pred poškodbami, zato je nepogrešljiv za njihovo normalno delovanje. Je nujno potreben element za proizvodnjo energije, uravnava celoten mišični in živčni sistem in krepi telesno odpornost. Brez njega ne more potekati presnova maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, skrbi tudi za ravnotežje elektrolitov. Pomanjkanje tega minerala lahko povzroči mišične krče. Vzrokov za preobremenitev telesa z odpadnimi produkti je veliko, od ekoloških, preko vode, hrane zdravil in sodobnega stresnega načina življenja. Velikokrat se jim ni moč izogniti. Lahko pa storimo nekaj za svoje telo že danes. Samo pol litra Donata Mg na dan bo pripomoglo, da bo vaša dieta uspešnejša in vaše telo bolj v ravnovesju. Donat Mg. ZA ZDRAVJE! Oglasno sporočilo V skrbi za lastno zdravje in primerno telesno težo, ni pomembna samo skrb za zdravo uravnoteženo prehrano in gibanje, temveč moramo biti še posebej pozorni na vnos primernih in zadostnih količin tekočine. 46 April 2012 »Glavna težava so NAVADE in jih kot take težko spreminjamo. Moramo se jih zavedati, jih vzeti pod drobnogled in začeti postopno spreminjati.« vov pri mnogih ljudeh. Poraba kalorij je pri Debelost je kronična bolezen. Morda v takem načinu življenja relativno nizka, pose- mladosti v večini primerov ni povezana z danje pred računalnikom in televizijo pa boleznijo, lahko pa kasneje, pri odraslih, prisovpada tudi z vplivom na naš izbor pri naku- vede do bolezenskih stanj, ki znatno povepovanju hrane in nepotrebnim, pravzaprav čujejo obolevnost in umrljivost. Vzroki so štenezavednim grizljanjem in pitjem pred priž- vilni in različni ter med seboj prepleteni. Toda če se zavedamo posledic debelosti, ki nas ganimi zasloni. Še bi lahko naštevali slabe navade prehra- bodo prej ali slej dohitele, se odločimo in njevanja in telesne neaktivnosti. O njih je nekaj naredimo zase, da bomo lažje in bolje veliko napisanega. Glavna težava pa je v tem, živeli. da so to NAVADE in jih kot take težko spreminjamo. Moramo se jih zavedati, jih vzeti pod Torej, če smo predebeli, drobnogled in začeti postopno spreminjati. shujšajmo! Kot odrasli smo odgovorni sami zase. Bodimo A bodimo prijazni do sebe – shujšajmo na pa pozorni na otroke, saj smo jim zgled in je zdrav način. Kako to iz vedemo, pa v odgovornost zanje na naših ramenih. nadaljevanju. April 2012 47 Avtor: Saša V. Stevija – 300-krat slajša od sladkorja Gorska območja Paragvaja so porasla s samorodnimi grmički stevije. Ta večletna rastlina, ki zraste v višino do 60 cm, na plantažah pa celo do 90 cm, je vir zdravih sladkosti. Ne vsebuje kalorij, a je vseeno 300krat slajša od sladkorja. Vsebuje veliko telesu koristnih elementov, preprečuje raka na dojkah, poskrbi za idealno telesno težo, uživajo pa jo lahko tudi sladkorni bolniki, saj ne dviguje krvnega sladkorja, temveč ga uravnava. Ne karamelizira, ni kancerogena, ne fermentira v alkohol in ne vsebuje konzervansov. uporabljajo predvsem za sladkanje grenkega čaja mate in v medicinske namene. Prebivalke Andov so jo uporabljale kot kontracepcijsko sredstvo. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Stevija je najslajša v začetnem obdobju cvetenja, ko začnejo pobirati liste. Stevija vsebuje veliko različnih, a pomembnih snovi Stevija ima svetlo prihodnost zaradi vsebnosti hranilnih elementov in snovi, ki so jih dokazale številne raziskave. Vsebuje vitamin C, betakaroten (provitamin A), krom, kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo, Indijanci Guarani uporabljajo stevijo že sto- magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, letja. V njihovem jeziku jo imenujejo kaa-he- beljakovine, riboflavin, selen, silicij, natrij, e, kar pomeni sladka zel. Liste že od nekdaj tiamin, vodo, cink in olje in dodatnih 53 ele- mentov. Najbolj zanimiva sestavina, ki je sladilo, so glikozidi, ki jih je kar osem različnih vrst. Same dobre lastnosti! Mnoge znanstvene raziskave v 20. stoletju so proučevale stevijo. Poskusne živali so hranili z odmerki steviosida, ki je bil tudi do 1.250-krat večji od tistega, ki ga v povprečju zaužijemo ljudje. Izsledki so pokazali, da stevija tudi v tako velikih količinah nima niti najmanjših negativnih učinkov na zdravje živali in ljudi. Živali v poskusni skupini so dosegale nekoliko manjšo telesno težo kot »kolegice« v kontrolni skupini, kar je pričakovano, saj je stevija brez kalorij. Mogoče še bolj pomemben rezultat je bila 48 »Študije so pokazale, da stevija znižuje previsok krvni tlak, ne vpliva pa na normalnega. Preprečuje tudi rast in razmnoževanje nekaterih bakterij in drugih mikroorganizmov.« April 2012 zmanjšana obolevnost za rakom na doj- … in pomaga pri hujšanju kah samic in na seskih samcev. Slednji so Stevija je odlična pomočnica v procesu odpratudi manj obolevali na ledvicah. vljanja odvečne telesne teže, saj ne vsebuje kalorij. Zmanjšuje zaloge v naših maščobnih Uravnava sladkor v krvi, skladiščih ter odpravlja željo po sladki in mastni hrani. Uravnava tek pri ljudeh, ki imajo znižuje krvni tlak … Raziskave so pokazale, da se sladkornim bol- porušen odnos in povezavo med hipotalanikom, ki uživajo stevijo ob vsakem obroku, musom in želodcem. Dokazano izboljšuje v precej kratkem času uredi raven sladkorja prebavo in delovanje gastrointestinalnega v krvi. V nekaterih južnoameriških deželah jo trakta, umirja želodec in pomaga, da se telo zato uporabljajo že kar nekaj časa za zdra- po bolezni hitreje okrepi. vljenje sladkorne bolezni in hipoglikemije. Študije so pokazale, da stevija znižuje previsok krvni tlak, ne vpliva pa na normalNekatere študije so precej časa govonega. Preprečuje tudi rast in razmnožerile, da je stevija lahko škodljiva. Na vanje nekaterih bak terij in drugih naših policah je dobila svoje mesto mikroorganizmov. Tako je odlično varnošele pred kratkim. stnica pred bakterijami, ki povzročajo karies, bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priČeprav jo predelujejo na Kitajskem, v poročajo za ustno vodico za vzdrževanje Tajvanu, Maleziji in Koreji, je še vedno ustne higiene. Menda zavira tudi nekatere najboljša paragvajska. povzročitelje grip. Celi listi stevije so uporabni predvsem za čaj, ki med drugim izboljšuje človekovo razpoloženje. Oglasno sporočilo Stevija - naravno sladilo brez energijske vrednosti Pivovarna Union d.d. je lansirala na trg prvo pijačo sladkano s stevijo in zmanjšano vsebnostjo sladkorjev za 30 % V Pivovarni Union d.d. smo v preteklih letih pomemben del razvoja namenili proučevanju uporabe alternativnih sladkorjev in naravnih sladil za proizvodnjo pijač. Razvili smo recepture za proizvodnjo pijač z uporabo naravnega sladila iz stevije, ki zagotavljajo dober, prijetno sladek in poln okus pijač z zmanjšano energijsko vrednostjo. V februarju 2012 smo na slovenskem trgu predstavili sadno pijačo Sola Orangola z okusom pomaranče in guave, ki je sladkana tudi s stevijo in ima 30 % zmanjšano vsebnostjo sladkorjev. Sola Orangola je na voljo v PET plastenki 0,5L in 1,5L. Stevija ali naravno sladilo iz stevije je generično poimenovanje za ekstrakt sladkih snovi (steviol glikozidov), ki izvirajo iz listov rastline Stevia rebaudiana, imenovane tudi Bertoni. Stevija izvira s področja Brazilije in Paragvaja, kjer je bila med Indijanci dobro poznana kot rastlina s sladkimi listi, ki so jo uporabljali za sladkanje pijač. V svetu je postala bolj poznana po letu 1887, ko jo je odkril in identificiral švicarski botanik Antonio Bertoni. Zaradi njene sladkosti so jo imenovali tudi medeni listi, sladki listi iz Paragvaja ali sladko zelišče. Stevia Rebaudiana je rastlina, ki uspeva v tropskem in subtropskem področju. Visoka je do 80 cm in ima liste suličaste oblike. Za proizvodnjo naravnega sladila rastlino v večjem obsegu gojijo na plantažah v Južni in Srednji Ameriki, Koreji, Vietnamu, na Tajskem in največ na Kitajskem. Z naravnim postopkom ekstrakcije sladkih snovi iz listov rastline dobimo sladilo, ki je tudi do 300 krat bolj sladko od običajnega sladkorja. Sladilo iz stevije je povsem naravnega izvora in nima energijske vrednosti. Z uporabo stevije lahko povsem na naraven način proizvajamo brezalkoholne pijače z zmanjšano energijsko vrednostjo in brez uporabe umetnih sladil. Do resnejše komercialne uporabe stevije je prišlo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so jo v nekaterih azijskih državah pričeli uporabljati kot naraven nadomestek umetnih sladil. Kljub temu na zahodu še dolgo ni bila dovoljena za uporabo v živilski industriji. Na osnovi številnih humanih študij, ki so dokazale varnost stevije za človeka je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v letu 2008 sladilu iz stevije podelila status varnega živila (GRAS), evropska agencija za varnost živil (EFSA) pa je v letu 2010 podala pozitivno mnenje o uporabi stevije v humani prehrani. Decembra 2011 je postala stevija dovoljena surovina za proizvodnjo živil tudi v Evropski uniji. Pridruži se: www.sola.si 50 April 2012 Ukrepajte hitro Možganska kap Možganska kap je odločilen povzročitelj začaAkutno ishemično možgansko kap lahko sne ali trajne duševne in/ali mišične ovirano- uspešno zdravimo s trombolizo, če pride bolsti in smrti. Je druga najbolj razširjena žilna nik v ustrezno bolnišnico pravočasno. Čas za bolezen – takoj za srčnimi boleznimi –, ki je pričetek zdravljenja z raztapljanjem krvnega v svetu odgovorna za 5,7 milijona smrti na strdka je namreč samo 4,5 ure. Rezultati zdraleto. Ocenjujejo, da v Evropi trpi za možgan- vljenja so toliko boljši, kolikor hitreje pride sko kapjo kar 9,6 milijona oseb. Bolezen je v bolnik do zdravljenja s trombolizo, zato velja razvitih državah med vodilnimi vzroki smrti možganska kap za urgentno stanje v ter dolgotrajne invalidnosti. medicini. Možganska kap izjemno zniža kakovost Prepoznajte znake možganske kapi in hitro življenja prizadetega posameznika, za šte- ukrepajte! vilne pa je v prvem letu celo usodna. V SloZa pravočasno zdravljenje je treba prepoveniji možganska kap letno prizadene okoli znati znake možganske kapi. 4.200 oseb. Pri nas trenutno živi 30.000 bolnikov, ki so preboleli možgansko kap, v enem Najbolj preprosto in zanesljivo prepoletu pa zaradi poznih posledic kapi ali aku- znamo znake kapi s pomočjo besede GROM: tnih zapletov umre 2.100 Slovencev. V posa- • G – govor (prizadet govor); meznih starostnih skupinah moški umirajo • R – roka (delna ali popolna ohromelost pogosteje kot ženske, razlika pa je najizraziene roke); • O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija tejša v starosti do 65. leta. obraza); Poznamo dve vrsti • M – minuta (takoj pokliči številko 112). Poznamo dve glavni vrsti možganske kapi: ishemično in hemoragično. Med možgan- Če ste pri osebi opazili katerega koli od naveskimi kapmi je najpogostejša ishemična mož- denih znakov, takoj pokličite urgentno mediganska kap, saj njen delež znaša kar 85 %. Pov- cinsko pomoč na številko 112, da z reševalzroči jo krvni strdek, ki zoži ali zapre eno ali nim vozilom prizadetega čim prej odpeljejo več možganskih krvnih žil, tako da kri ne more v najbližjo medicinsko ustanovo. preskrbeti možganom dovolj kisika in gluVsako leto bi številne možganski kapi lahko koze. Zato možganske celice odmrejo in raz- preprečili. Zato ravnajmo pametno in ukrevije se možganski infarkt. Pri hemoragični pajmo preventivno! Eden od načinov prepomožganski kapi, katere delež znaša 15 % vseh znavanja atrijske fibrilacije je redno merjenje možganskih kapi, nastopi zaradi razpoke arte- srčnega utripa, navodila,kako ga izmeriti, pa rije krvavitev v možgane, ki uniči večji ali z vrsto drugih koristnih informacij najdete na manjši predel možganskega tkiva. spletni strani www.meri-utrip.si. Navodila za pravilno merjenje krvnega tlaka doma • Aparat za merjenje krvnega tlaka pred merjenjem postavite na sobno temperaturo. Dokazano je, da hitra temperaturna sprememba (če je aparat hranjen npr. v omari (sobi), ki je hladna), vpliva naj manj natančne meritve. • Vsaj 15 min pred meritvijo ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola. Priporočljivo je meriti krvni tlak takoj zjutraj, ko vstanete in pred večerjo. • Nekaj minut pred meritvijo krvnega tlaka udobno počivajte in si ga ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. • Med meritvijo bodite sproščeni, ne govorite, oz. ne opravljajte nobenih opravil ali drugih miselnih naporov. • Manšeto namestite na ustrezno mesto na nadlakti ali podlakti (zapestni merilnik tlaka). Meritev vedno izvajajte na isti roki. • Med meritvijo mora biti manšeta v višini srca, ne glede na način meritve (na nadlakti ali podlakti; sede, leže ali stoje). Roka naj počiva v udobnem položaju. • Krvni tlak izmerite 2-krat zaporedoma, vmes naj bo vsaj 5-minutni presledek. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev. • Zapišite čas in datum meritve, vrednost tlaka in srčnega utripa. • Redne meritve krvnega tlaka pri »zdravih« omogočajo odkrivanje zgodnjih simptomov hipertenzije, kar povečuje učinek zdravljenja že brez uporabe zdravil z spremembo načina prehrane, življenjskega sloga, ipd. April 2012 51 Vzgoja čustev Avtor: dr. Nataša Rijavec Klobučar Vsa čustva so zdrava V sodobnem času naši odnosi temeljijo na močni čustveni povezanosti in ne več na drugih motivih (npr. ekonomskih), kot je to veljalo v preteklosti. Svobodna odločitev za partnerja in za družino pa sama po sebi ne pomeni, da bomo v teh odnosih tudi znali najti zadovoljstvo in izpolnitev svojih želja in potreb. Ravno nasprotno, zdi se, da nam čustva velikokrat povzročajo nemalo preglavic in pogosto ne vemo, kaj z njimi narediti. Čustva vedno delujejo da je npr. potlačena jeza povezana s srčnoČustva so gonilna sila v naših odnosih. Obar- žilnimi boleznimi, z rakom in še z drugimi vajo naš svet, ga naredijo pisanega, živega. boleznimi. Seveda takrat, ko doživljamo prijetna čustva, je naš pogled na življenje lahkoten, sproščen, Čustva imajo svoj namen! poln energije, svet pa prijazen. Ko pa se sre- Pred čustvi torej ne moremo zbežati. Vsako čujemo s težavami, z ovirami, s preprekami, čustvo ima namreč svoj namen, svojo funkbi se pogosto radi izognili neprijetnim cijo, čeprav včasih težko prepoznamo njihovo čustvom, ki se prebudijo v nas. Nihče si v pozitivno noto. Zakaj bi drugače bilo poloresnici ne želi čutiti strahu, jeze, sramu, žalo- ženo v nas? Zgolj zato, da nam povzroča sti, gnusa, krivde ipd. Večina si želi, da bi bilo nevšečnosti, neprijetne občutke in včasih doltega v življenju čim manj. A čustva so del nas gotrajne zaplete, ko se npr. ne moremo znetudi takrat, ko jih zanikamo, jih tlačimo, jih biti strahu? Vsa čustva so zdrava. Vsako čustvo ne priznavamo. Strokovnjaki opozarjajo, da nosi v sebi sporočilo, svoj pomen, svojo poziimajo ravno takrat še večjo moč, ko tiho delu- tivnost. Pa poglejmo pobliže: Jeza. Čustvo, ki jejo na nas in se včasih prikrito izražajo na se ga marsikdo boji, češ da je razdiralno, unirazlične neustrezne načine. Ugotovljeno je, čujoče. Pa ni res. Jeza je eno izmed najbolj 52 April 2012 »Čustva je treba izraziti konstruktivno, na način, da ne prizadenemo niti drugega niti sebe, na način, da najprej sprejmemo odgovornost zanje.« pozitivnih čustev, ki da energijo, moč, da člo- najprej sprejmemo odgovornost zanje. vek nekaj spremeni. Jeza, ki gre v odločnost. Čustva so »moja«. Z njimi je nekaj narobe. Bistveno je, kako se izrazi. Jeza kot odločnost Čeprav je neprijetno, nelagodno, čutim. Kaj ni kričanje, vpitje, razbijanje. Jeza kot odloč- je to, kar čutim? Jeza, strah, sram, vznemirjenost ne gre v agresijo, nasilje, temveč se izraža nje, nemoč? Lahko to komu povem? Lahko kot akcija. Torej, človek si takrat lahko reče, komu pokažem svoj strah? Lahko drugi obrida bo »jezo vzel in z njo nekaj naredil, jo obr- šejo solze? Ali me je sram sploh priznati, da nil sebi v prid, začel načrtovati in spreminjati se v meni pretaka celo morje neprijetnih svoje življenje«. Jeza, ki ostane v rokah posa- občutkov, ki jim še ne znam dati imena? Lahko meznika takrat, ko neha kazati s prstom na koga poiščem, da mu povem, kaj je v meni? drugega, iskati krivca za svojo jezo. Jezo je torej treba sprejeti kot svojo in potem z njo Razmislite, kako reagirate! nekaj narediti. Prav isto velja za ostala čustva: Razmislite pri sebi, kako izražate svojo jezo? Strah nam pokaže, kje je še varno. Sram nam Kaj naredite takrat, ko ste zares besni? Razpove, kje so naše meje. Dovoljuje nam delati mislite, ali kričite na drugega, ga obmetavate napake in kliče druge, naj nam pomagajo. z različnimi živalskimi imeni, ga ponižujete, Žalost nam pomaga, da se poslavljamo. kritizirate ali morda moledujete? Opazujte Pomeni slovo od preteklosti, od posameznih sebe, kako reagirate, ko vas je strah? Morda življenjskih obdobij, kar je nujno za razvoj. tudi takrat glasno protestirate, morda jočete Predelava izgube, pa naj bo to le konec brez- ali se zatečete v molk oz. v kuhanje mule? skrbnih počitnic ali slovo od hišnega lju- Kako poiščete oporo, ko vam je hudo, ko se bljenčka, je pomembno za čustveni razvoj. vam trga srce? Zdaj pa razmišljajmo, kaj bi se zgodilo, če Krivda je bolečina. Otresti se krivde je za mnoge najtežje soočanje s čustvi. Bistveno bi naslednjič reagirali drugače. Kaj bi bilo, če bi naslednjič, ko pride strah, šli do bližnjega pa je, kako čustva izrazimo. nekaj trenutkov pozneje kot običajno. Kaj bi Poiščite način, kako jih izraziti! bilo, če bi najprej sebi priznali svoj strah? SpreČustva so zdrava, imajo svoj namen. To pa ne jeli strah in sprejeli odgovornost za strah. Moj opravičuje, da čustva »pljuvamo« na vse je. Nihče ga ni položil v vas. V vas se je prebustrani, jih »mečemo iz sebe v druge«, izra- dil. Ob drugem. A prebudil se je v vas ob družamo burno brez meja, … Čustva je treba gem, ni ga drugi prebudil. Ni drug odgovoizraziti konstruktivno, na način, da ne priza- ren zanj. Vi ste. Ali se lahko sedaj obrnete k denemo niti drugega niti sebe, na način, da drugemu in mu poveste za svoj strah? »Glej, BREZPLAČNO STROKOVNO PREDAVANJE LEKARNE LJUBLJANA TEMA PREDAVANJA: Kronično vensko popuščanje KDAJ: torek, 17. 4. 2012, ob 18. uri LOKACIJA: Viteška dvorana, Križanke v Ljubljani VSTOPNICA: Kartica zvestobe Lekarne Ljubljana Predavateljica: Edith Jošar, mag. farm., spec., Lekarna Ljubljana Udeležbo na predavanju potrdite na brezplačni telefonski številki 080 71 17 ali na e-naslovu: [email protected]. Na predavanju bomo predstavili tudi tehnike kompresijskega povijanja. Vljudno vabljeni! oglas brezplacno predavanje Kronicno vensko popuscanje 119x65 mm 01.indd 1 3/15/12 7:29:43 AM samo strah me je …« Kaj bi bilo, če bi takrat, ko pritiskamo, kričimo »daj povej, kaj je; zakaj govoriš, da ni nič« in nas v resnici le razjedajo dvomi, poskusili z ranljivostjo in začeli »glej, samo strah me je, ker ne vem, kaj se dogaja. Pomiril me boš, če mi razložiš«. Ni lahko izhajati iz sebe, govoriti iz sebe, sprejeti odgovornost za to, kako se počutimo. A to je pot do drugega. A najprej moramo priti do sebe. Sprejeti svoja čustva. Se vprašati, kaj si v resnici želim? Kaj pa v resnici potrebujem? Toplo besedo, objem, potrditev? Ali tišino? Vi morate poiskati konkreten odgovor, ki velja za vaše čustvo? Vaš odgovor, vaše vprašanje je pot do drugega. Ko pritisk narašča … Veliko ljudi ima težave z izražanjem jeze, saj ob navalu besa ne zmorejo trezno razmišljati, njihova reakcija je burna, včasih v navalu jeze izrečejo besede in potegnejo poteze, ki jih kasneje obžalujejo. Nasvet gre v smeri umiritve! To pa je lažje reči, kot narediti. Umirite sebe, preden eksplodirate – dajte si prostor za reakcijo. Preštejte do pet, trikrat globoko vdihnite, umaknite se iz prostora. Morda zmorete reči: »Zdaj sem preveč jezen, da bi govorila. Bova kasneje o tem.« In ne pozabite takrat, ko boste pomirjeni, ponovno odpreti temo. Poskrbite za sprostitev, jezo lahko sproščate tudi preko športa, meditacije, humorja. Kaj pa vzgoja čustev pri otrocih? Če je v preteklosti veljajo, da na področju čustev vzgajamo dečke drugače kot deklice, danes vemo, da je za optimalen razvoj otroka najboljše, da mu dovolimo čutiti in izraziti vsa čustva. Prisluhniti sebi in otroku, je lahko staršem izziv ali breme, ko odkriva nova čustva ob odzivanju na otroka. Ob tem lahko trčijo na različne stereotipne predstave o tem, kako čustvujejo fantje in kako dekleta. A vprašanje je, zakaj je nam tako težko dovoliti sinu, da je žalosten, da joka, da ga je strah? Zakaj nam ga je težko razumeti, kako boli srce, ko ga drugi zmerjajo? Ali zakaj ne prenesemo hčerkinega besa in bi ga najraje zadušili? Ali enostavno preslišimo, da je tudi naš fant žalosten in da našo deklico pošteno jezi, ker bi se nas to preveč dotaknilo in ogrozilo? Vzgoja čustev pri otrocih gre vedno vzajemno z našo lastno vzgojo čustev. Lahko otroku dovolim, da ga je sram, če svojega sramu nikoli ne smem čutiti? Lahko otroka slišim, da je osamljen, če pa svoje osamljenosti ne smem? Me je strah, da bom izpadel kot pomehkuženi oče, če bom pokazal otroku, da ga imam rad? Čustva so most do drugega. Preko čustev namreč lahko razumemo drugega, ga slišimo, se mu približamo, ga čutimo. Še prej pa moramo čutiti sebe, svoja čustva, ki niso vedno prijetna. Moramo jih sprejeti kot del nas, ki je potreben za to, da lahko živimo, delamo, se imamo radi. Čeprav zahtevajo, da se spoznavamo, brskamo po sebi in iščemo poti drug do drugega, brez njih ne bi bili to, kar smo. April 2012 53 Oglasno sporočilo Poletni teden za pravi oddih in nov navdih tradicija že 18 let Pred mnogimi leti je profesorica matematike in poznavalka zdrave prehrane Vesna Brkić iz Zagreba razmišljala, da bi v poletnem času omogočila poseben oddih. V njeni vizije se je ustvaril topel poletni čas, bivanje ob morju, dobrodejna klima, kjer bi se vsak po svojih željah izbral tedenski seminar pod oljkami. Izbor seminarja dopolnjujejo še jutranje vaje in sprehodi, ki nas lahko nežno prebudijo še pred sončnih vzhodom. Sproščanje in vzpostavljanje stika s seboj podkrepi še izvrsten izbor uravnovešene vegetarijanske prehrane. Ta nam omogoča, da razbremenimo telo toksinov in si omogočimo čas za telesno in osebno regeneracijo. Pri tem procesu pomaga še pitje čajev, ki so narejeni iz zelišč, ki jih spomladi s skrbnostjo nabiramo po otoku Pašmanu. Ta program bo v letu 2012 dopolnil polnoletnost, saj ima že 18 let tradicije in se imenuje Harmony program. Poleg poletnega letovanje nudi tudi možnost aktivnega dela na sebi. Na voljo so tudi različne individualne terapije in večernimi plesi, ki pa nam omogočajo skupno druženje, spoznavanje novih ljudi na zabaven način. V času letnega oddiha smo bolj sproščeni, zato se je lažje predati procesom, ki pripomorejo k globlji sprostitvi. Vse to z namenom, da se napolnimo z osvežujočimi energijami, novimi idejami in naučimo kaj uporabnega tudi za preostali del leta. Pogosto so pridobljena znanja tako močna, da pripeljejo do pomembnih sprememb v življenju. Mogoče so to spremembe, ki si jih že dolgo želimo, pa mogoče ne najdemo prave poti do njih. Lahko počnem še kaj drugega ? Lahko si izposodite kolo na recepciji programa in raziskujete otok kot kolesar ali pohodnik na več vrhov Pašmana ali celo Ugljana (s seboj imejte udoben, varen športni copat in seveda pokrivalo za glavo). S seboj si prinesimo rolerje, napihljiv kanu ali surf … ter si privoščimo ob razgibavanje po svoji meri. www.harmony.hr Čas si lahko zapolnimo z : –– odhodom z ladjico na samotne otočke (primerno tudi za nudiste ali se odpravimo v bližnji nudistični kamp – le 3km oddaljen od programa), –– druženjem na bližnjih plažah in kopanjem, –– individualnimi tretmaji (različne masaže, gong tretmaji, rebirthing-preporod na suhem in v vodi, reiki tretmaji, intuitivno svetovanje z angeli in vodniki, terapije z didgeridoojem, šamanskimi bobni, metoda Feldenkrais, barvna terapija …) –– kolesarjenjem ali sprehodi po stezah, ki vodijo v notranjost ali na drugo stran otoka (kjer je bolj divja narava). Tam lahko še intenzivneje začutimo mediteranske vonjave, si naberemo zdravilnih rastlin kot so žajbelj, primorska meta, komarček in druge ali pa zgolj uživamo v prekrasnih razgledih in šepetih morske narave. Kar 48 seminarjev v poletju 2012 Izbiramo med tematsko raznovrstnimi seminarji: –– treking po Pašmanu, –– razne telesne tehnike (joga, biodanza, masaže, salsa), –– za osebno rast, –– povezanih z glasbo, –– o fotografiji, –– o prehrani in kako jo pripravljati (tudi tečaji kuhanja) … Kako se lahko družimo zvečer ? Vsak teden so na razporedu drugačni večeri ob 21.uri in se jim lahko pridružite: * izrazni ples z etno elementi orientalskega in slovenskega plesa, plesi »Biti Ženska«, indijski Bollywoodplesi , afrodance, vroč latino orient miks, španski orientalski miks … Center Harmony bo poleti 2012 deloval na otoku Pašmanu, in sicer si boste lahko izbrali namestitev v šotoru v oljčnem kampu ali v privatnih sobah pri domačinih. Za brezskrbno potovanje je vsako leto organiziran avtobusni prevoz iz Slovenije. www.biodanza.si 54 April 2012 Avtor: Romana Šrimpf, dr. dent. med Parodontalna bolezen Parodontalna bolezen je najpogostejša oblika bolezni obzobnih tkiv in hkrati najbolj razširjena bolezen človeštva. Raziskava pri odrasli populaciji na področju Slovenije je ugotovila 93-odstotno prisotnost ene od oblik te bolezni. Kaj pospeši napredovanje? odstrani mehanične ovire za čiščenje (zobni Napredovanje pospeši: kamen, previse plomb in umetnih zobnih kron) • slaba ustna higiena, ter odstrani bakterijski biofilm iz obzobnih • kajenje, žepov (postopek luščenja in glajenja korenin). • sladkorna bolezen, Če je potrebno, sledi oralno-higienski fazi tudi • debelost, kirurški poseg. V njem dlesen odmaknemo od • nosečnost, zobne korenine, s površine korenine meha• oralna kontracepcija, nično očistimo biofilm bakterij, zobni kamen Parodontalna bolezen je kronično vnetje ob- • slabo izdelane plombe in mostički v ustih, in nekrotični del cementa, obzobni žep pa pod katerimi zastajajo obloge. nekoliko zmanjšamo. Tudi po kirurškem zdrazobnih tkiv. S kopičenjem bakterij na zobeh vljenju je potrebno redno odstranjevanje baknastajajo mehke zobne obloge (bakterijski zobni plak), kjer so ugodni pogoji za njihovo Kakšne so posledice v telesu? terijskega biofilma iz obzobnih žepov v trimerazmnoževanje. Bakterije s svojimi strupi v Lahko opazimo naslednje posledice: umik pri- sečnih ali polletnih presledkih. Kirurškemu začetku poškodujejo dlesen, ki postane rdeča, zadete dlesni in kosti od zoba, poglobljeni obz- posegu nato sledi vzdrževalno zdravljenje, ki otekla in krvavi na dotik. Rdeč rob dlesni in obni žepi, vzdražen obrambni sistem orga- je doživljenjsko. krvavitev pri ščetkanju zob je znak gingivi- nizma, prehajanje bakterijskih strupov v kri, tisa ali vnetja dlesni, ki je začetna oblika bole- posledice se kažejo tudi na drugih telesnih Kako preprečiti zni obzobnih tkiv. Če gingivitis traja dlje časa, organih, trikrat večja verjetnost za nastanek parodontalno bolezen? napreduje v vnetje pozobnice, kar povzroči ateroskleroze in z njo povezanih zapletov, dva- Z natančnim ščetkanjem najmanj dvakrat na razkroj povezave zobne korenine s čeljustno krat večje tveganje za srčni infarkt, nevarnost dan in z nitkanjem oz. uporabo medzobnih kostjo. za dihala, nevarnost za možgane, vpliv na ščetk lahko odstranimo večino plaka z zobsklepe (artritis), vpliv na moške spolne organe nih površin. S profesionalnim čiščenjem zob Znaki parodontalne bolezni: (zdravljenje parodontalne bolezni je zmanjšalo vsakih 6 mesecev, ki ga izvaja zobozdravnik • krvavitev pri ščetkanju in nitkanju zob, neplodnost), vnetje obzobnih tkiv pri noseč- ali ustni higienik, pa imamo pod nadzorom • sprememba barve dlesni iz rožnate v rdečo nicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in tudi plak na težje dostopnih mestih. Dodaali vijolično, nizko porodno težo otroka, sladkorna bolezen tna uporaba ustne vode je dopolnilo opti• oteklina, nabreklost dlesni, močno poslabša parodontalno bolezen. malne ustne higiene, saj za nekaj ur zavrejo • iztekanje gnoja ob zobeh, razmnoževanje bakterij v ustih. Dodaten • zadah, ki je prisoten dlje časa, Kako zdravimo razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje, • sprememba okusa, da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju parodontalno bolezen? • odmikanje dlesni, Prva in najpomembnejša faza zdravljenja je ali poslabšajo že obstoječe kronične sistem• pojav razmikov med zobmi, oralno-higienska faza, med katero se bolnik ske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni • majavost zob. nauči postopkov pravilne ustne higiene, vzrok obolevanj in smrtnosti prebivalstva. April 2012 Estetske luske – neboleč poseg za lep nasmeh Z napredkom v zobozdravstvu popoln nasmeh ni več privilegij slavnih in medijsko izpostavljenih ljudi. Za olepšanje različnih nepravilnosti zobovja – od nepravilne razporejenosti (asimetrije) zob, obarvanosti zob kot posledice staranja, uživanja kave, čaja, nikotina in drugih snovi pa do poškodovanih oziroma okrušenih zob ali zobnih zalivk – so v sodobnem zobozdravstvu na voljo različne metode. Ena izmed njih, ki v relativno kratkem času na obraz pričara popoln in bleščeč nasmeh, so tudi estetke luske. „Gre za nebolečo, minimalno invazivno metodo, ki praktično ne poškoduje zoba in hkrati ohranja naraven zob,“ pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je glavna indikacija za korekcijo z luskami reševanje estetskega videza zob (oblike, barve, velikosti), saj se primeri večjih anomalij zobovja rešujejo z ortodontskimi aparati ali kirurškimi posegi. Bistvo estetske luske je, da naraven zob ostane vitalen, spremeni pa se lahko njegova oblika, barva in velikost,“ pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se luske danes izdelujejo izključno iz vrhunskih materialov, ki predstavljajo polni porcelan. Po korekciji je zob transparenten, naravno proseva in ima popolnoma naraven videz. I n ka ko p rav za p rav p ote ka s a m postopek? „Namestitev porcelanske luske zahteva minimalno pripravo sprednjega dela zoba (zob se obrusi v debelini kontaktne leče), pri čemer se poškoduje res minimalen del zobne sklenine. Kljub izredni tankosti luska prekrije vse Pred posegom 55 Oglasno sporočilo nadomestne začasne prevleke. Po približno sedmih dneh se pacient ponovno oglasi v ordinaciji, kjer mu končni izdelek namestimo. Sam postopek je enostaven, praktično neboleč, sama storitev pa je za pacient prijazna,“ pravi sogovornica. V primeru bolezni zoba se luske odstrani, kar omogoča nemoteno nadaljnjo strokovno oskrbo bolezni. „Zanimanja za luske je vedno več, saj so ljudje vedno bolj osveščeni glede videza svojih zob, hkrati pa vedo, kaj lahko pričakujejo. Opažamo, da korekcija spremeni življenje praktično vsakomur, ki se za poseg odloči – z nasmehom, ki postane del vsakdana, se namreč poveča tudi samozavest,« na podlagi izkušenj zaključuje Fabjanova. Tina Fabjan, dr. dent. med. nepravilnosti. Včasih pa sklenine sploh ni treba brusiti in takrat govorimo o lumineerjih,“ razlaga Fabjanova. Pred posegom posebnih priprav oziroma zahtev ni, nadaljuje sogovornica. Najpomembneje je, da je pacient natančno seznanjen s potekom postopka in natanko ve, kaj lahko pričakuje. „Pacient nas obišče dvakrat. Med prvim obiskom nepravilen zob rahlo obrusimo (0,3–0,5 milimetrov), odvzamemo odtis za estetske luske in pacientu priskrbimo NOVO: Zobozdravstvena ordinacija. Podjetje Medical Fabjan, je odprlo novo zobno ordinacijo tudi v Ljubljani na Peričevi ulici 29, v Bežigrajskem Dvoru. Sicer pa sta ostali dve ordinaciji še na obstoječih lokacijah v Celju in Kolombanu nad Ankaranom. Več informacij lahko dobite na tel. številki 041 386 622 ali pa preko spleta www.zobozdravnik.org. Po posegu 56 April 2012 Avtor: Dagmar Podgornik, dr. vet. med. Mladiček pride v novi dom Končno je napočil čas, ko bo v vaš dom prišel pasji mladiček! Mladiček gre lahko iz legla, ko dopolni 8 tednov starosti. Ker potrebuje red pri hranjenju, sprehodih, igri in počitku, je dobro, da takrat vzamete dopust ali imajo otroci šolske počitnice. Tako boste najhitreje kužka navadili na pravila obnašanja v novem domu. Verjamem, da ste izbrali mladička, ki najbolje ustreza vašemu življenjskemu slogu, je primeren za bivanje v vašem stanovanju ali hiši in ki se ga veselijo vsi člani vaše družine. Če ste se odločili, da bo kuža bival zunaj, ste zanj že pripravili ustrezno velik pesjak z uto. Naj spomnim, da mladički do šestega meseca starosti ne smejo biti privezani na verigi (30. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali). Mladiček ni igračka! Če so v hiši otroci, jih poučite o pravilnem ravnanju s psičkom. Naučite jih, kako pravilno dvigniti mladička, ga nesti in se igrati z njim. Vlečenje za uhlje, rep in tačke je za mladiča boleče, vtikanje prstkov v oči in smrček pa neprijetno. Kuža se bo nekaj časa umikal, potem pa se bo branil z zobmi! Psi imajo otroke običajno izredno radi in se med njimi splete veliko prijateljstvo in zaupanje. Prevoz v novi dom svežega zraka (9. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali). Med potniškim in prtljažnim delom avtomobila namestite mrežo. Za prevoz na zadnjem sedežu avtomobila so na voljo različne oprsnice, ki se pripenjajo na varnostni pas. Da bo dno kletke bolj udobno, ga obložite z odejo ali drugo pralno podlago. Kuža bo manj pogrešal svojo pasjo družino, če se boste z vzrediteljem dogovorili, da vam da kos odeje, na kateri je ležala pasja mama in ostali mladički. Tudi prve noči naj ima mladiček to odejo na svojem ležišču. Najudobnejši prevoz mladička je seveda z avtomobilom. V avtomobilu mora biti prijetna temperatura tako za vas kot tudi mladička. Priporočljivo je, da mladiček dve uri pred vožnjo ne dobi hrane. To bo zmanjšalo možnost bruhanja med vožnjo, kajti tudi psom je med vožnjo lahko slabo. Poskrbite, da bo pot v novi dom Postanki med dolgo potjo prijetna in varna. Zato mladičku manjše pasme Če je pot dolga, se moramo večkrat ustaviti. zagotovite kletko, ki jo namestite v prostor za Privoščimo mu nekaj požirkov vode in kranoge za sprednjim sedežem. Hkrati nam ta tek sprehod po svežem zraku (ne po žgonamestitev omogoča stalen nadzor nad mla- čem soncu in v hudem mrazu!). Pazite, da dičkom. Tudi mladičku bo lažje, ker nas bo videl, vam mladič ne pobegne iz avtomobila! Izoslišal in vohal v svoji neposredni bližini. gibajte se naročilu pasjega mladiča po pošti. Za pse večjih pasem je primerna kletka, Tako potovanje (potovanje z vlakom, letaki jo namestite v prtljažni del avtomobila. lom) pov zroči hud stres ali celo šok Le-ta mora imeti naravno svetlobo in dovolj mladiča. April 2012 Priprava doma na prihod »žverce« Tudi v novem domu morate opraviti nekaj priprav na prihod mladega nadobudneža. Moja posteljica! Ležišče naj bo prave velikosti, udobno in enostavno za vzdrževanje. Postavite ga v mirnejši kot, vendar v vaši bližini (ne na oddaljenem, temnem hodniku). Mladiček naj ima pregled nad prostorom.Ležišče ne sme biti na prepihu ali v neposredni bližini grelnih teles (peči, radiatorji). Kot ležišče lahko uporabimo tudi prenosno kletko, v kateri smo kosmatinca pripeljali domov. V njej se bo počutil varnega, ker je podobna brlogu. Košare raje ne kupujte, saj jo bo mladič hitro zgrizel. Pogosto se lastniki mladičev poslužujemo ustrezno velike kletke, ki je namenjena razstavnim psom. V njo lahko namestite prijetno ležišče, igračke ter posodico z vodo in podlogo za opravljanje potrebe. Ko se mladič odpravi k počitku, kletko zapremo in se v njej počuti varno. Prav tako ga v kletko lahko zapremo čez noč ali ko gremo po krajših opravkih iz stanovanja. S tem preprečimo raziskovalne pohode in si prihranimo marsikatero nevšečnost. Zavedati se moramo, da mladiček ne sme biti v kletki ves čas zaprt in sam. Pred odhodom od doma ga nahranimo in peljimo na sprehod, da opravi potrebo. Če so v prostoru po tleh lončki z rožami, jih začasno umaknite, da jih mladič na raziskovalnem pohodu ne prevrne, razgrize in se z njimi zastrupi. Tudi zavese so lahko zelo zanimive. Če ne želite, da bi mladič prehajal iz prostora v prostor ali so v bližini stopnice, po katerih bi lahko padel, priporočam, da na prehod namestite snemljivo pregrado. Najpogosteje uporabljamo tiste, ki so namenjene varovanju otrok pred stopnicami. Kje bom pa lulal? Ker bo tovrstnih nesreč v začetku zagotovo kar nekaj, odstranite preproge. Na sobno čistočo je treba mladiča takoj navaditi. Še pre- den gre v stanovanje ali hišo, ga peljemo v/ na prostor, ki bo namenjen temu opravilu. To naj bo travnata ali s peskom prekrita površina v bližini našega domovanja. Nikakor naj to ne bo otroško igrišče! V bližino ležišča lahko namestite podlogo za opravljanje potrebe v stanovanju, ker včasih ni časa, da bi prišli do zunanjega »stranišča«. To se še zlasti rado zgodi, ko se z mladičkom v stanovanju igramo. Mladiček do 3. meseca starosti zdrži brez opravljanja potrebe le 2 uri. Ne pozabite, da bo po vsakem pitju in obroku hrane mladič opravil potrebo (malo ali veliko). Izkoristite to in ga odnesite ven na prostor, namenjen tem opravilom. Za dobro opravljeno »delo« ga ne pozabite pohvaliti in pocrkljati, dajte mu ustrezen priboljšek in se z njim poigrajte. Če se zgodi »nesreča«, se ne jezite in ne karajte mladiča. Hitro pospravite in očistite z detergentom, da ne bo več vonja, ki bi privabljal na novo tovrstno početje. Če mladiča zalotite pri delu, ga hitro odnesite na prostor, ki je namenjen temu. Tik preden greste spat, mladička peljite na sprehod, da ponoči ne bo jokal, ker ga tišči lulat. Srbijo me zobki! 57 smete takoj zamenjati, saj to lahko povzroči prebavne motnje. Količino hrane določite na osnovi navodil proizvajalca in izgleda mladička. Mladiči še nimajo razvitega občutka sitosti in se zaradi tega hitro prenajejo. Mladič mora imeti stalno na voljo zadostno količino sveže vode. Mladička naj hranijo vsi člani družine, ob določeni uri in na določenem mestu. Človeška hrana ni primerna za prehrano psov zaradi prevelike količine soli in začimb. Kje so mama, bratci in sestrice? Ko gre mladič iz legla, je to zanj hud udarec, ker ostane sam v popolnoma neznanem okolju s popolnimi tujci. Tudi če smo se odločili, da bo kuža živel zunaj v pesjaku, ga je prve dni priporočljivo imeti v svoji bližini. Prve noči bo mladiček cvilil. Da to preprečimo, lahko ob svojem ležišču pripravimo ležišče z visokimi stranicami, kar bo preprečilo nočne sprehode in lužice. Ko začne cviliti, ga s tihim nagovarjanjem potolažimo in pobožamo. Ne jemljimo ga z ležišča. Zdravje in nega Psiček naj bi bil do osmega tedna starosti že enkrat cepljen proti kužnim boleznim. Prav tako bi moral imeti odpravljene notranje zajedavce. O tem ima vzreditelj potrdilo. Če to še ni bilo narejeno, se z mladičkom odpravite do veterinarja v vašem kraju in se z njim dogovorite o potrebnih preventivnih ukrepih. Glede na pasmo psa, ki ste jo izbrali, boste s kosmatincem imeli različno veliko opravka. O negi psa ste se zagotovo že pozanimali pri vzreditelju, pasjem frizerju ali veterinarju. Opravljajte jo redno in vestno, da bo vaš kuža lep in zdrav. Po tretjem mesecu starosti bo mladiček začel menjati mlečne zobe za stalne in v tem času bo iskal »žvečkote«. Zato že pred prihodom domov postavite na ležišče igračke, ki so namenjene žvečenju po mili volji. Izberite primerno velike in varne igračke. Poškodovane igrače odstranite, saj je nevarno, da mladič pogoltne delce. Ko se kuža z zobmi spravi nad pohištvo, blazino ali odejo, mu moramo preusmeriti pozornost. Pokličemo ga in ko priteče, mu z njegovo igračo preusmerimo pozornost na igro. Ne pozabite, da naše roke Tako sem utrujen! Tako dojenčki kot tudi pasji mladički potrein prsti niso pasja igračka. bujejo veliko počitka. V začetku bo vaš kuža večino dneva prespal. Ko se bo spočil, pa ga Lačen sem! Vzreditelj naj vam pove, s katero hrano je bo kar razganjalo od energije in bo vaš od hranil mladiče in kolikokrat dnevno. Danes smrčka do repa in nazaj. V tem času se z njim so to običajno pasji briketi, ki so namenjeni poigrajte in ga peljite na krajši sprehod. Izodoločenim starostnim skupinam in celo gibajte se stopnic, saj mladiček še nima razpasmam psov. Hrane v novem domu ne vitega gibalnega sistema. A Verjamem, da vam bo mladiček v veliko veselje in ponos, čeprav bo kdaj kaj ušpičil! B Zato vam ob negi, vzreji in šolanju mladička želim veliko ljubezni in potrpežljivosti. C Vse to se vam bo obrestovalo v neizmerni pasji zvestobi in dolgoletnem iskrenem prijateljstvu. 58 April 2012 Spomladanski jedilnik z beluši Pomlad nas že zasipava s svojimi darovi in če jih seveda ne naberemo sami. Ko kupueden izmed njih so zagotovo beluši. Po jemo beluše, bodimo pozorni na njihovo svedolgih mesecih uživanja manj sveže zele- žino. Če z nohtom podrgnemo po rezni plonjave in sadja so ti zeleni poganjki še kako skvi, mora priteči sveži sok, če pa poganjek dobrodošla popestritev jedilnika. Sezona upognemo, se mora prelomiti, ne le ukriviti. svežih belušev traja od aprila do junija, zato Beluše lahko hranimo v hladilniku največ 2–3 si jih v tem času čim večkrat privoščimo. dni, pozneje se vsebnost hranilnih snovi v njih hitro znižuje. Najbolje je, da jih porabimo še Izbiramo lahko med zelenimi ali belimi isti dan, kot smo jih kupili. vrstami gojenih belušev, ki pa se razlikujejo Beluši so prava zakladnica zdravju koribolj po načinu pridelave kot pa po vsebnosti stnih sestavin, ki na naše telo delujejo izjehranljivih snovi. Najbolj cenjeni in okusni pa mno spodbudno, zato ne slovijo le zaradi svoso divji beluši, ki so običajno tudi dražji, razen jega odličnega okusa, ampak tudi zaradi Juha iz belušev zdravilnih in dietetičnih lastnosti. So bogat vir vitaminov (A, B, C, E in K), rudninskih snovi (cink, kalij, kalcij, magnezij). Zaradi visoke vsebnosti vlaknin spodbujajo presnovo in prebavo, imajo pa tudi zelo nizko energijsko vrednost (malo maščob, holesterola in ogljikovih hidratov), zato so idealna hrana za spomladansko čiščenje telesa. Sestavine za 4 osebe: • • • • • • • • 400 g zelenih belušev, 200 g krompirja, 1 manjša čebula, 2 manjša stroka česna, 800 ml zelenjavne jušne osnove, 2 žlici olivnega olja, ½ žličke soli, ¼ žličke sveže zmletega črnega popra, Priprava: • za noževo konico muškatnega oreščka, • ¼ žličke zmletega koriandra, • 150 g sladke smetane, • 2 žlici pinjol, • nekaj listkov sveže bazilike za okras. Beluše operemo, jim odrežemo spodnje olesenele dele in nalomimo na 4-centimetrske koščke. Krompir operemo, olupimo in narežemo na 1 cm velike kocke. Čebulo in česen olupimo in drobno sesekljamo. V loncu zavremo zelenjavno jušno osnovo, nato jo odstavimo z ognja in pokrijemo, da ostane topla. V kozici segrejemo olivno olje in na njem popražimo čebulo in česen. Nekaj vršičkov belušev prihranimo, preostale pa skupaj s koščki krompirja stresemo v kozico in pražimo še 3 minute. Nazadnje prilijemo jušno osnovo in na zmernem ognju pokrito kuhamo približno 15 minut, da se beluši in krompir zmehčajo. Prihranjene vršičke stresemo v vrelo slano vodo in jih kuhamo 5 minut, da se zmehčajo, vendar ostanejo še čvrsti. Tik pred koncem kuhanja dodamo sol, poper, koriander in muškatni orešček ter pretlačimo oziroma obdelamo s paličnim mešalnikom, da nastane gladka kremna juha. Nazadnje umešamo še sladko smetano. V manjši ponvi brez maščobe 1 minuto pražimo pinjole. Stalno mešamo in pazimo, da se ne zažgejo. Juho razporedimo na krožnike, posujemo s pinjolami. Okrasimo z listki sveže bazilike in postrežemo. April 2012 Beluši s piščancem in porom Sestavine za 4 osebe: • • • • • • 400 g piščančjih stegen brez kosti, 3 žlice olivnega olja, 1 žlička soli, ¼ žličke mletega črnega popra, 2 strta stroka česna, 400 g zelenih belušev, • • • • • 59 2 manjši stebli pora, 1 šopek drobnjaka, 3 mlade čebulice, 50 ml piščančje jušne osnove, 50 g indijskih oreščkov. Priprava: Piščančja stegna operemo, narežemo na majhne koščke in damo v večjo skledo. Posebej zmešamo 1 žlico olivnega olja, strt česen, sol in poper ter dodamo koščke piščanca. Dobro premešamo in v tej marinadi pustimo 15 minut. Medtem očistimo beluše in jih nalomimo na 3-centimetrske koščke, por in mlado čebulico pa narežemo na debelejše kolobarje. Zavremo piščančjo jušno osnovo in jo odstavimo z ognja. V ponvi segrejemo 1 žlico olivnega olja, dodamo piščanca in ga pražimo 5 minut. Preložimo ga na krožnik. V ponvi segrejemo preostalo olje, dodamo beluše, por in mlado čebulico ter pražimo 5 minut. Zalijemo s piščančjo jušno osnovo in kuhamo še 2 minuti. Koščke piščanca vrnemo v ponev in kuhamo še 5 minut, da tekočina povre. Nazadnje dodamo še sladko smetano in segrejemo, vendar ne sme več zavreti. Indijske oreščke grobo nasekljamo in jih brez maščobe popražimo le toliko, da rahlo porumenijo. Jed naložimo na krožnike, potresemo s popraženimi oreščki in takoj postrežemo. Ocvrti medaljoni z beluši Sestavine za 4 osebe: • • • • • • 400 g zelenih belušev, 1 šalotka, 2 stroka česna, 5 vejic peteršilja, 2 žlici naribanega parmezana, 50 g ovsenih kosmičev, • • • • • • 1 jajce, ½ žličke soli, ¼ žličke sveže zmletega popra, za noževo konico muškatnega oreščka, 50 g krušnih drobtin, 100 g kokosove masti. Priprava: Beluše očistimo in nalomimo na približno 3-centimetrske koščke. Stresemo jih v vrelo vodo, ki smo ji dodali sol in ščepec sladkorja. Kuhamo jih 5 minut. Nato jih odcedimo, nekoliko ohladimo in drobno narežemo. Šalotko in česen olupimo ter drobno sesekljamo. Sesekljamo peteršilj, zdrobimo ovsene kosmiče, nastrgamo parmezan in razžvrkljamo jajce. V ponvi segrejemo 1 žlico olivnega olja in na njem 1–2 minuti pražimo šalotko in česen, da se zmehčata. V skledo stresemo narezane beluše, šalotko, česen, peteršilj, parmezan, ovsene kosmiče in jajce. Še posolimo in popopramo ter vse dobro premešamo. Nastala zmes mora biti precej čvrsta. Če je zmes preredka, dodamo še nekaj ovsenih kosmičev, če je pregosta, pa nekaj prihranjene vode, v kateri so se kuhali beluši. Iz zmesi oblikujemo majhne medaljone in jih povaljamo v krušnih drobtinah. Na vročem olju jih na vsaki strani cvremo po 2 minuti. Postrežemo kot prilogo k mesu ali kot samostojno jed. Zraven postrežemo solato. Solata z beluši in rukolo Sestavine za 4 osebe: • • • • • • • • 500 g zelenih belušev, ½ žličke sladkorja, 1 žlica surovega masla, 100 g rukole, 10 g paradižnikov češnjevca, 2 mladi čebulici, 1 manjši gomolj koromača, 2 žlici sezamovih semen za preliv, Priprava: • • • • • • 2 žlici olivnega olja, 2 žlici limoninega soka, 1 žlička gorčice, 2 strta stroka česna, sol in poper po okusu, 2 žlici sesekljanih svežih zelišč (drobnjaka, bazilika, timijan, peteršilj). Beluše očistimo in jih nalomimo na približno 4-centimetrske koščke. Stresemo jih v slano vrelo vodo, ki smo ji dodali ščepec sladkorja in 1 žlico surovega masla. Kuhamo jih 5–7 minut, nato jih odcedimo in takoj potopimo v ledeno mrzlo vodo, da ostanejo čvrsti. Očistimo in operemo rukolo, razpolovimo paradižnik češnjevec, mlado čebulico narežemo na kolobarčke, koromaču pa odstranimo zunanje trde dele in ga narežemo na rezine. V ponvi brez olja na hitro popražimo sezamova semena, a le toliko, da zadišijo in malo porumenijo. Vso zelenjavo stresemo v večjo skledo. Posebej zmešamo sestavine za preliv in ga polijemo po zelenjavi. Solato dobro premešamo, porazdelimo v servirne skledice in potresemo s sesekljanimi zelišči. 60 April 2012 April 2012 61 62 April 2012 Zanimivosti Ko začutite zaspanost, ustavite vozilo Letošnji svetovni dan spanja, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Mednarodne zveze za medicino spanja (WASM), zaznamujemo s sloganom »Postanek je pomembnejši od poti«. Motnje spanja so na splošno zelo pogoste in predstavljajo veliko zdravstveno težavo, saj po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in s tem pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do sedaj je opisanih okrog 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas. Prekomerna dnevna zaspanost je tudi vzrok za petino prometnih nesreč in nesreč na delovnem mestu. 20 odstotkov vseh prometnih nesreč je posledica zaspanosti. Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pogosteje kot ženske (56 % : 45 %) in tudi pogosteje zaspijo za volanom kot ženske (22 % : 12 %). V današnji družbi vedno več ljudi dela v izmenah ali nočnem času, zato je med njimi več takih, ki vozijo na delo in z dela zaspani, kot med tistimi, ki delajo samo podnevi (36 % : 25 %). Pomanjkanje spanja znatno poveča tveganje, da bo prišlo do prometne nesreče. Čim bolj človeku primanjkuje spanja, tem večja je nevarnost, da se bo kaj pripetilo. Znano je, da so ljudje, ki ponoči spijo 6–7 ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo 8 ur, medtem ko so ljudje, ki ponoči spijo manj kot 5 ur, štiri- do petkrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah. Odzivni čas oseb, ki so neprekinjeno budne 18 ur, je možno primerjati s časom tistih, ki imajo v krvi 0,05–0,01 alkohola. Tisti, ki so neprekinjeno budni več kot 24 ur, pa so primerljivi z opitim osebami, ki bi jim namerili v krvi 0,08 ali več alkohola. Dr. Leja Dolenc Grošelj, predsednica Slovenske skupine za spanje, je ob tem poudarila: »Med odraslimi, ki imajo otroke in vozijo, je zaspanih kar 59 odstotkov, medtem ko jih je med tistimi, ki nimajo otrok, med vožnjo zaspanih 45 odstotkov. Odpiranje okna in poslušanje radia ali glasbe med vožnjo ne zmanjša zaspanosti, zato udeležencem v prometu priporočamo, da takoj, ko začutijo zaspanost, ustavijo vozilo na počivališču ter si privoščijo 15–20 minut spanja ter dve skodelici kave, preden nadaljujejo pot.« V ZDA so ocenili, da se vsako leto 100.000 prometnih nesreč pripeti zaradi zaspanosti, posledica pa je 1.550 smrti, 71.000 poškodb in 12,5 milijarde dolarjev škode. Namen svetovnega dneva spanja je osveščanje tako posameznikov kot strokovne javnosti, saj motnje spanja pogosto ostajajo neprepoznane. Njihovo zgodnje odkrivanje pa je pomembno za uspešno zdravljenje. Zavedanje in osveščanje javnosti o motnjah spanja je zato pomembna preventivna dejavnost vseh držav na svetu. Tudi v Sloveniji se zavzemamo za zmanjšanje prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi motenj spanja. Voznikom svetujemo, da preventivno upoštevajo priporočila za varno 10 let Paul Hartmann Adriatic Podjetje Paul Hartmann Adriatic je proslavilo 10. obletnico svojega delovanja na slovenskem tržišču. „Kljub težkim gospodarskim razmeram, rasti cen surovin na svetovnem trgu in zahtevam za zmanjšanje proračuna na področju zdravja, smo zadovoljni s poslovnimi rezultati,“ je v pozdravnem govoru povedal direktor Paul Hartmann Adriatic, Marin Matulić. „V prihajajočem obdobju pričakujemo spremembe procesov v zdravstvenem sektorju. Pritiski na stanje zdravstvene blagajne so vse večji, še posebno v Evropi narašča število starejšega prebivalstva, tako da se nam zdi še toliko bolj pomembno, da zago- tovimo kakovostno zdravljenje in obdržimo minimalno ceno.“ Skupina HARTMANN ima podružnice v 37-ih državah na vseh celinah, preko distributerjev pa so prisotni v večini držav na svetu. So prepoznavno mednarodno podjetje za proizvodnjo medicinskih pripomočkov pri inkontinenci. Raziskave kažejo, da se z inkontinenco srečuje od 15 do 30 odstotkov ljudi, starejših od 60 let, pogosteje pa prizadene ženske. Široka izbira Paul Hartmann izdelkov vključuje: izdelke za inkontinenco, izdelke za zdravljenje ran, izdelke za zaščito pred tveganjem v operacijski dvorani, inovativne izdelke diagnostike. vožnjo. Po novem zakonu za voznike (velja od 1. 7. 2011) osebe, ki so preveč zaspane, ne smejo upravljati motornih vozil. Z akcijo »Postanek je pomembnejši od poti« Slovenska skupina za spanje pod okriljem Sekcije za klinično nevrofiziologijo pri SZD skupaj z družbo Petrol opozarja vse udeležence v prometu, da se pred daljšo vožnjo spočijejo, med vožnjo pa se na vsaki dve uri ustavijo za dodaten počitek. Družba Petrol je v okviru akcije v noči s 16. na 17. marec med 22. in 6. uro zjutraj na odprtih bencinskih servisih vsem voznikom ponudila brezplačno kavo. Poleg tega bodo na Petrolovih multimedijskih oglasnih mestih razna obvestila opozarjala voznike na težavo zaspanosti med vožnjo. Becutan »Nežno že od prvega dotika« je slogan , ki je že 33 let povezan z blagovno znamko Becutan in prenaša zgodbo negovanja skozi generacije. Linija Becutan je namenjena celoviti negi dojenčka in je prilagojena dojenčkovi koži. Izdelki so po svoji sestavi blagi in nežni, kožo negujejo in ščitijo, s čimer pozitivno vplivajo na njeno obrambno funkcijo. Vsi izdelki so klinično in dermatološko testirani, razviti v sodelovanju s pediatri in dermatologi. Izdelke pod blagovno znamko Becutan so pričeli proizvajati leta 1978, samo ime pa je sestavljeno iz besed »Bebe« (dojenček) in »Cutis« (latinski izraz za površinski sloj kože). Tradicija, ki neguje generacije, ostaja še vedno prepoznavna tudi po 33 letih in prodaji 100 milijonov izdelkov Becutan. Od našega prvega koraka do najpomembnejšega koraka Becutan je vedno tu za nas. Aqua Sanitas kupiti tudi v vseh prodajalnah Sanolaborja v Sloveniji
© Copyright 2024