Jesenice Sveti Lenart Planina pod Golico Sveti Križ PISMO FARANOM Leto XVII - št. 7,8 julij, avgust 2013 Na počitnice skupaj z Njim … v poletnih dneh ne pozabimo na Boga, na osvežitev duha in srca … Počitnice so namenjene premoru, ki ga po vsakodnevni rutini naredimo, da se odpočijemo od vsakdanjih skrbi. Navadno zamenjamo okolje, vendar je danes vse več družin, ki si zaradi materialne stiske ne morejo privoščiti počitnic izven doma. Ne glede na to, kje bomo v poletnih dneh, ne pozabimo na Boga, na osvežitev duha in srca, ker Božje zapovedi niso sezonske, ampak nas vežejo vse dni v letu. Veliko bo priložnosti, da bomo ostali v lepem odnosu z Bogom, bodisi z branjem verske literature ali obiskom svete maše v domačem ali v tujem kraju, bodisi z dobrimi deli do bližnjega: da povabimo tiste, ki nimajo možnosti za počitnice, morda s seboj na izlet ali na morje... Alfons Pereiri v svoji molitvi moli: »Gospod, prosim te za vse, ki imajo končno počitnice in dopust, ki so od dela utrujeni in potrebujejo počitka in osvežitve: obvaruj jih nesreče in nevarnosti, daj da si spet opomorejo, da preživijo lepe dneve in se okrepčani in zadovoljni vrnejo na svoje delo. Prosim te za mnoge, ki ne bodo mogli imeti počitnic, ker so bolni ali nimajo dovolj denarja; varuj jih pred zagrenjenostjo, daj njim in nam spoznati, da lahko svoje življenje napolnimo, tudi če ostanejo naše želje neizpolnjene.« Naj bodo poletni dnevi lepi in poučni povsod, kamor nas bo zanesla pot. Bog z vami in lepe počitniške dni, župnik Andrej APOSTOLSKA VEROIZPOVED IV. DEL: Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, in v Jezusa Kristusa, sina njegovega edinega, Gospoda našega, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device, ... TRPEL POD PONCIJEM PILATOM, KRIŽAN BIL, UMRL IN BIL V GROB POLOŽEN ... Jezusovo poslanstvo spremlja drama. Nobeno človeško življenje ji ne uide. Lokalne verske avtoritete v Jezusu hitro prepoznajo nekoga, ki povzroča težave. Vse njegovo delovanje, besede, ki jih uporablja, ne morejo voditi drugam kot v dramo. Jezus se tega zaveda. Ali to tudi sprejme? »Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe« (Jn 10,17-18). Ko se sooči s sovraštvom, s krutostjo, želi Jezus pokazati svojo ljubezen vse do konca. Resnična sprememba je ljubiti, tudi za ceno življenja. »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Za ljubezen smrti navkljub ni meja. Je brezpogojna in se daruje vse do konca. Jožef iz Arimateje Jezusovo mrtvo telo pokoplje v nov grob. ZGODILO SE JE SEJA ŽPS JESENICE Da bi se pustili osvoboditi omreženosti v lastne skrbi, ki nas hromijo in slepijo; da bi osvobojen videl Njega in sebe kot Njegovega izbranca ter svojega bližnjega kot brata in sestro, ki me kličeta k velikodušnemu življenju. (p. Jože Pucelj) Vsaka seja se začne s križem. SODELOVANJE ali pljuskanje vprašanj in razlaga župnika Andreja: - Kdo je lahko katehet? Duhovnik, stalni diakon, moderator z osnovno katehetsko in pastoralno izobrazbo (KPŠ) in laik, ki ga predlaga župnik in potrdi škof. - Stalni diakon poroča, krščuje, pokopava, bere evangelij ter pridiga (oznanja), 2 ne more pa podeljevati bolniškega maziljenja, ker je bolniško maziljenje povezano z odpuščanjem grehov (sveto spovedjo). Pred branjem redno prosi duhovnika za blagoslov. To je govorica simbolike. - Kdo je redni delivec obhajila? Škof, duhovnik in diakon. - Kdo je izredni delivec obhajila? Tisti, ki je pri ljudeh na dobrem glasu in ga izbere duhovnik, prošnji pa ugodi škof. - Enkratni delivec svetega obhajila je lahko kdorkoli, ki ga med sveto mašo za enkratno dejanje blagoslovi duhovnik, kakor je določeno v Misalu (mašni knjigi). - Kdaj pride do prehoda iz tradicionalne vere k osebni veri? Z dobrimi deli in če delimo mir drug z drugim. Kristjani smo povabljeni da čim več BLAGOSLAVLJAMO: blagoslovi so pohvale in lepe besede, v nasprotju s PREKLETSTVOM, katerega naj bi kristjani ne izrekali. Živo občestvo premaga vse težave: pohvalno je, da starši z majhnimi otroki obiskujejo obrede. Naj bodo zvesti vodniki tudi starejšim. Ohranjajmo zaupljivo otroško vero. Naj starši vzgojno dimenzijo vernosti ne prelagajo na druge. - Kako komuniciramo z nevernimi? To je drža kristjana, ki gre vedno le proti svetlobi brez strahu in iskreno. - Kakšna je simbolika zvonjenja? Zvon kliče k sveti maši četrt ure pred sveto mašo in ob začetku svete maše. Zvon naznanja mrliča in nas opominja, da smo na tem svetu le obiskovalci: zjutraj ob 7.05, ob 12.05 in zvečer z vsemi tremi zvonovi hkrati. Zvon zvoni AVE ob 12h in ob mraku. Ob petkih ob 15. uri naznanja Jezusovo smrt (POSTOJ O KRISTJAN!), ob sobotah ob 16. uri pa delopust - pripravo na nedeljo. POROČILO TAJNIKA ŽPS (g. Gaber Šuštaršič) s srečanja v Ljubljani za poglabljanje v gradivo za sestavljanje župnijskih pastoralnih načrtov: sledili so predavanjem in bili aktivni v delavnicah. Sestavljali so gradivo o pomenu sočutja in pravičnosti. O pomenu prve krščanske skupnosti za današnji čas, o pomenu liturgije in stimulacije za izvedbo načrtov ŽPS ter programov, o pomenu nove evangelizacije, ki je naš osrednji trd oreh. Podan je bil lik moderatorja ter nameni in cilji načrtov dejavnosti za jutrišnji dan. DAJMO SE VODITI SVETEMU DUHU! RAZNO: - priprava na misijon naj krepi našo odgovornost, da bomo znali evangeljsko sporočilo prenesti na jutrišnji dan predvsem mladim, tudi najmlajšim na ORATORIJU danes in tukaj, - simbolni MISIJONSKI KRIŽ (Sveto pismo, sveča in dnevnik) naj potuje po družinah, da bo branje Svetega pisma postalo molitev, ki se nas bo dotaknilo, - župnijsko jesensko romanje. »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« (Mt 10, 17b) Zapisala Anka Ličof IZLET V NAZARJE Na nedeljo Svete Trojice smo z otroki sklenili osnovnošolski verouk. Pri sveti maši smo se Bogu zahvalili za varstvo in nova spoznanja, ki so nas bogatila v letošnjem veroučnem letu. Po sveti maši smo se s pevci otroškega pevskega zbora, ministranti in zvestimi šmarničarji odpravili na zahvalni izlet. Obiskali smo Nazarje, kjer smo si ogledali čudovito cerkev iz 17. stoletja, za katero skrbijo bratje frančiškani. Prijazen pater nam je razkazal cerkev, ki jo je leta 1625 posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren, nato pa nam je pokazal še loretsko kapelico. Zgodovinski viri poročajo, da je še okrog leta 1600 na griču rasel hrastov gozd. Na bregovih je raslo vrbovje, zato se je tamkajšnja graščina imenovala Vrbovec. Leta 1615 jo je kupil ljubljanski škof Tomaž Hren in dal pozidati loretsko kapelo, prvo kopijo loretske kapele v Evropi. 3 gozdarstva in lesarstva, ki je bil odprt leta 2001 in je edini te vrste v Sloveniji. Muzej Vrbovec se ukvarja z zaščito, varovanjem in prezentacijo kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva na območju Zgornje Savinjske doline. Vsebine črpa zlasti iz življenja preprostih ljudi: drvarjev, furmanov, žagarjev in splavarjev, katerim je les, v prometno zaprti in pretežno gozdnati pokrajini, predstavljal edini vir zaslužka. V oltarju je iz lesa izrezljan kip loretske Iz zahvalnega in poučnega izleta smo se Matere Božje z Detetom v naročju, ki so ji vrnili veseli in polni lepih vtisov. ljudje Gornje Savinjske doline dali častno ime »Nazarska kraljica«. Po njej je ves kraj dobil ime Nazarje. Temeljni kamen je bla- DAN BOLNIKOV IN OSTARELIH V župnijski cerkvi Svetega Lenarta na goslovil 26. julija 1624. Vsa gornjegrajska dekanija je namreč takrat pripadala lju- Jesenicah smo prvo junijsko nedeljo imeli srečanje za bolne in ostarele. Mašo je darobljanski škofiji. K »Nazarski kraljici« so ljudje ved- val misijonar na Madagaskarju Janez Mesec, no radi prihajali. Že leta 1680 so se k njej ki je tudi naš župljan, ob somaševanju g. zatekli Mariborčani, ko je v mestu razsa- župnika Andreja. Med sveto mašo je vsak, jala kuga. Prav tako je kuga sem prignala kdor je bil pripravljen, prejel zakrament bolmeščane iz Pliberka leta 1715. Iz rodnega niškega maziljenja. V našo farno cerkev so Velenja je prihajal sem na romanje božji prišli tudi stanovalci doma upokojencev dr. služabnik p. Vendelin Vošnjak. Romarji še Franceta Berglja, seveda tisti, ki so to zmogvedno radi prihajajo in kot nekdaj se izro- li in želeli. Prepeljali smo jih z avtobusom, čajo v varstvo Nazarski kraljici ter jo prosi- za kar je poskrbela skavtska bratovščina in osebje doma. Po končani maši so bili vsi jo za varstvo in pomoč. V frančiškanskem samostanu je bila povabljeni na klepet in pogostitev, za kar so leta 1752 ustanovljena tudi knjižnica, kjer poskrbele naše zveste gospodinje. Zavedati smo si ogledali nekatere redke eksponate: se moramo, da lahko zdravi in bolni vsak po rokopise na pergamentu iz 11. in 12. sto- svojih močeh naredimo veliko dobrega drug letja, prevod evangelijev Primoža Trubarja za drugega. Po dolgem deževnem in hlaiz leta 1557 in dve Dalmatinovi Bibliji iz dnem vremenu, nam je Bog naklonil tudi leta 1584. Videli smo tudi razstavljen rožni prijetno, sončno in toplo junijsko dopoldne. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali venec in pisalo, ki ju je uporabljal blaženi pri pripravi srečanja. Anton Martin Slomšek. Zapisala Lojzka Ravnik, tajnica ŽK V gradu Vrbovec smo si ogledali Muzej 4 POROMALI SMO K MARIJI NA BLEJSKI OTOK Sreča je, če te kdo kliče. Dvojna sreča je, da se znaš odzvati. V nedeljo, 23. junija, nas je vabila glasba zvonjenja z Blejskega otoka. Z našim župnikom Andrejem, v prelepem svetlomodrem mašnem plašču, ter duhovnim pomočnikom Francetom s štolo, tudi v Marijini barvi, smo se pod mogočnim zlatim oltarjem z Marijinim kipom ob bučanju orgel in mogočnim petjem oddolžili prednikom z zaobljubljenim romanjem in evharističnim slavjem. Zaključili smo ga z litanijami in blagoslovom. Leta 1348 Gorenjske ni prizadel samo potres, ampak je tudi kuga zahtevala žrtve. Ljudje so si skušali pomagati na različne načine, predvsem pa so za pomoč prosili Boga in svetnike. Murovčani so za priprošnjico izbrali Božjo Mater in ko je kuga prenehala moriti, so poromali na otok in se zaobljubili, da se bodo romanja nadaljevala iz roda v rod. Ob odhodu smo se prepustili petju, mislim veselja in zaupanja. Ko smo pluli po jezeru, smo nehote obujali legendo o potopljenem zvonu: Na blejskem gradu je živela mlada vdova. Zbrala je vse zlato ter dala uliti zvonček za jezersko cerkvico. Med prevozom je vihar prevrnil ladjico in zvonček se je potopil. A še danes se rad oglaša iz jezerskih globin. Pozdravljena Marija kraljica na jezeru! Prosi za nas VEDNO, ali bomo pozvanjali z zvončkom želja, ali pa ne! HVALA! Zapisala Anka Ličof 1700 let milanskega edikta – svobode v Cerkvi Letos obhajamo v katoliški Cerkvi pomenljivo obletnico, ko je cesar Konstantin pred 1700 leti Cerkvi dal svobodo. Kljub svobodi, ki je v katoliški Cerkvi navzoča že 1700 let, pa je prav verska svoboda tudi v današnjem času močno kršena, kar je potrdil msgr. Silvano Maria Tomasi, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, ko je prisostvoval 23. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice. Po njegovih besedah so raziskave pripeljale do šokantnih spoznanj, saj je vsako leto zaradi vere ubitih preko 100.000 kristjanov. Mnogi drugi pa se morajo soočati z uničevanjem bogoslužnih zgradb ali ugrabitvijo svojih voditeljev, kot se je nedavno zgodilo v Siriji, je spomnil msgr. Tomasi. Številna nasilna dejanja so »sad fanatizma, nestrpnosti, terorizma in diskriminatorskih zakonov«. 5 Dioklecijanovo preganjanje kristjanov (303 – 311/313), ki je bolj prizadelo vzhodni del rimskega cesarstva, je 30. aprila 311 končal tolerančni edikt vzhodnorimskega cesarja Galerija (cesar 305–311), s katerim je šest dni pred svojo smrtjo kristjanom dovolil svobodno izpovedovanje njihove vere. Svoj odlok je utemeljil z neučinkovitostjo prepovedi. Galerijev tolerančni edikt sta priznala tako Konstantin, ki so ga leta 306 v Yorku oklicali za cesarja, in Maksencij, ki se je dal istega leta oklicati za cesarja rimskemu senatu. Cesarska konferenca v Canuntumu je leta 308 cesarski naslov na zahodu priznala Liciniju, na vzhodu pa si ga je po Galerijevi smrti leta 311 prisvojil Maksimin Daja, ki je kmalu obnovil preganjanje kristjanov. Po zmagi nad Maksencijem (bitka pri Milvijskem mostu leta 313) je Konstantin postal cesar zahodnega dela rimskega cesarstva in Licinij po zmagi nad Maksiminom Dajo istega leta (bitka pri Adrianopolu) cesar v vzhodnem delu rimskega cesarstva. Ob priložnosti Licinijeve poroke s Konstantinovo sestro v Milanu sta oba cesarja 15. junija 313 sklenila dogovor (t. i. »milanski edikt«), s katerim sta vsem prebivalcem obeh delov cesarstva zagotovila svobodno izpovedovanje njihovih veroizpovedi ter kristjanom vrnitev cerkva in zaseženega premoženja. S tem je bila tudi krščanska Cerkev formalno priznana kot enakopravna in v svojem delovanju svobodna ustanova v cesarstvu. V starorimskem prepričanju, da pomeni preziranje religije nevarnost za državo, njeno vzdrže6 vanje pa veliko srečo, se je Konstantinova politična religioznost vedno bolj nagibala h krščanstvu, ki se je s cesarjevo naklonjenostjo notranje organiziralo in vedno bolj uveljavljalo v javnosti. Leta 321 je Konstantin celo določil nedeljo kot dela prost dan. V slovenskem prevodu je besedilo »Milanskega edikta« – pravilneje milanskega sporazuma – objavljeno v knjigi: 2000 let krščanstva, Ljubljana 1991, 162–164. Besedilo je pripravil dr. France M. Dolinar MAŠNIŠKO POSVEČENJE NA GOD SVETEGA PETRA IN PAVLA Vsak kristjan postane deležen Jezusovega kraljevskega duhovništva že pri krstu in birmi, ko prejme krstno duhovništvo. Službeno duhovništvo pa prejme kandidat pri mašniškem posvečenju, ko mu škof s sveto krizmo mazili roke. Kristjani smo dolžni moliti za nove duhovne poklice in za stanovitnost že poklicanih. Cerkev na Slovenskem se letos veseli enajstih novomašnikov: dva med njimi sta povezana s skupnostmi v svetu (Andrej Rant v Argentini in Klemen Zalar v Trstu). Lansko leto smo jih imeli sedem, leta 2011 pa devet. V ljubljanski nadškofiji so novomašniki: Marko Mohor Stegnar iz župnije Dob, Martin Golob iz župnije Šmartno pri Litiji in Branko Setnikar iz župnije Polhov Gradec. V koprski škofiji: Blaž Batagelj, Tilen Prinčič (lazarist). V nadškofiji Maribor: Jure Sojč. V škofiji Murska Sobota: Boris Kučko. V škofiji Novo mesto: Mitja Bulič in Dejan Pavlin. ROŽNI VENEC ZA NOVOMAŠNIKE Ki si jih poklical v vrtincih sveta. Ki si jih poklical z Božjim glasom. Ki si jim veliko vzel, da bi imeli še več. Ki si jih prežaril z Ljubeznijo. Ki so se vrgli v Tvoj objem. Ki bodo zaradi Tebe izsmejani. Ki bodo trpeli zaradi naših pregreh. Ki jih bo bolela lastna grešnost. Ki jih bodo premetavali viharji. Ki jih varuj v posvečeni samoti. Ki nam bodo ponujali roko. Ki nam bodo podarili srce. Ki bodo v temo prinašali Luč. Ki nas bodo hranili s kruhom Resnice. Ki bodo smrt spreminjali v Življenje. Bodi jim dom in zavetje. (Berta Golob) PRED NAMI KRIŠTOFOVA NEDELJA – AKCIJA MIVA Zelo težko bi bilo uresničiti Jezusovo naročilo: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu« (Mk 16,15), če ne bi bilo prevoznih sredstev. Kaj pomeni vozilo, se najbolj zavedajo prav misijonarji. Nešteto oddaljenih naselij je dosegljivih, nešteto katehetom in učiteljem je omogočen prevoz, mnogim lačnim dostavljajo hrano, bolnišnice in ambulante postanejo bližje, rešujejo življenje. Misijonar lahko obišče več oddaljenih krajev – veselo oznanilo dobrote in ljubezni je zato dostopno več ljudem. Zato smo vsi verniki vabljeni, da z akcijo na Krištofovo nedeljo zberemo dovolj sredstev, da lahko MIVA Slovenija omogoči našim mi- sijonarjem nakup avtomobilov, traktorjev, tovornjakov, motornih koles, koles, kmetijskih strojev in še česa, kar prenaša ljudi z brega revščine na breg rešitve. »Z veseljem darujem – življenja rešujem!« Blagoslov avtomobilov pred cerkvijo bo na Krištofovo nedeljo (21. julij) po sveti maši (Sveti Križ ob 9. uri in Jesenice ob 10. uri). Misijonsko središče Slovenije nas spodbuja, da bi na ta dan v znamenje hvaležnosti za srečno prevožene kilometre darovali denarna sredstva za nakup vozil za misijonarje. 7 MOLITEV ZA SREČNO VOŽNJO Dobri Bog, bodi z nami, ko smo v cestnem prometu. Daj nam budne oči in potrebno zbranost, da bomo varni mi in vsi okrog nas. Pomagaj nam, da bomo pozorni do življenja, razumni s tehniko in obzirni do narave. Varuj nas in druge udeležence v prometu pred nevarnostmi in nezgodami. Varuj nas pred nepazljivostjo, lahkomiselnostjo in naglico. Utrdi v nas zavest odgovornosti in nas z vsake poti srečno pripelji domov. Ti bodi vedno in povsod naš cilj, da nas bo naša poslednja pot privedla v objem tvoje neminljive ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. NABIRKA ZA ŽUPNIJO MARIBOR – KOŠAKI (tretja nedelja v juliju) Mariborski nadškof msgr. Marjan Turnšek se s pismom obrača na vse slovenske župnije, ker se je župnija Maribor – Košaki, ki ima za zavetnika bl. škofa Antona Martina Slomška, znašla v hudih denarnih težavah, mariborska nadškofija sama pa ne more pomagati. »Župnija Maribor – Košaki je bila na obrobju Maribora ustanovljena 15. 8. 1998 z namenom, da se najmlajši in najhitreje rastoči del mariborske frančiškanske župnije osamosvoji in postane samostojna pastoralna enota. Župljani so kupili zemljišče in pridobili vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje nove župnijske cerkve. Nekaj mesecev po začetku gradnje je župnik p. Franci Pivec umrl in kmalu so se začele tudi resne težave v odnosu med župnijo in izvajalcem gradbenih del SCT, d. d. 8 Leta 2009 je župnijo v pastoralno skrb sprejela Nadškofija Maribor in s tem pristopila k reševanju finančne situacije. SCT, d. d. je bil izbran za izvajalca del kot najugodnejši ponudnik, pri čemer je bilo tudi dogovorjeno, da je SCT pripravljen namesto plačila v denarni obliki sprejeti okrog 1 ha zemljišča, ki je v lasti Nadškofije Maribor. Čeprav so predstavniki SCT ta dogovor kmalu po podpisu pogodbe zanikali, je Nadškofija v maju 2012 s SCT, d. d. v stečaju vendarle podpisala sodno poravnavo, po kateri omenjeno zemljišče zadošča za plačilo vrednosti neplačanih del (665.466 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi (ki sedaj znašajo že blizu 300.000 EUR). SCT, d. d. v stečaju sedaj zahteva plačilo glavnice in vsaj delno poplačilo zamudnih obresti. Če plačila ne bodo prejeli, bo prišlo do dražbe nedograjene cerkve in celotnega premoženja župnije. Ker je Nadškofija Maribor v zelo težki situaciji, iskreno prosimo za solidarnostno pomoč vse slovenske župnije, da rešimo nedokončano cerkev naše župnije. Vemo, da ima vsaka župnija s svojim pastoralnim in gospodarskim delom svoje izdatke. Toda v tem primeru gre za veliko možnost izgube cerkve, katere zavetnik bi bil ob posvetitvi blaženi Anton Martin Slomšek, zato Vas še toliko bolj prosimo, da strnemo vse moči in skušamo solidarnostno rešiti nastalo stanje. Za vsak Vaš dar Vam bomo hvaležni in prosimo Gospoda, naj Vas in vse Vaše delo na priprošnjo bl. Antona Martina Slomška blagoslavlja in vodi.« msgr. Marjan Turnšek, nadškof metropolit Tretjo nedeljo v mesecu juliju smo vabljeni, da bomo redni župnijski ofer odstopili župniji Maribor – Košaki, ki se je znašla v veliki stiski. Tudi sicer boste do meseca avgusta v župnijski pisarni lahko oddali svoj dar in ga namenili tej mariborski župniji. »V stiski spoznaš prijatelja«, pravi slovenski pregovor in vabljeni smo, da po svojih najboljših močeh pomagamo bratu v stiski. Andrej, žpk celega sveta. To so duhovne vaje, kjer se prepletajo molitev, predavanja, pričevanja, druženja, glasba in razne predstave. Vse pridige in predavanja sproti prevajajo v hrvaški jezik in 24 drugih jezikov, tudi v slovenščino (vsi prevodi se lahko spremljajo po radiju – GSM). Vse dogajanje poteka na prostem na velikem prizorišču za cerkvijo svetega Jakoba. Enkrat je procesija z zastavami držav udeleženk po župniji, zadnji dan pa je sveta maša na Križevcu ob 5. uri. Čaščenje Svetega Rešnjega telesa je vsak dan zvečer po sveti maši. Najprej je ura molitve in prepevanja v temi in tišini. Po končani molitvi se razvije procesija duhovnikov z Najsvetejšim med množico. Ta čaščenja so ena od najlepših doživetij na festivalu. Spovedovanje je rdeča nit Medžugorja. Spovednice so postavljene na levi in desni strani cerkve. Ker je na festivalu nad 40.000 romarjev, je spovednic premalo, zato duhovniki spovedujejo tudi zunaj na stolih in klopeh. Spovedovanje poteka v vseh jezikih ves čas festivala. 24. MEDNARODNI FESTIVAL MLADIH V MEDŽUGORJU Vsako leto od 31. julija do 6. avgusta je v Medžugorju v Hercegovini mednarodni festival mladih, na katerem se zbere približno 40.000 mladih in 500 duhovnikov s 9 roka nas je varovala skozi vso zgodovino. Tebi izročamo sami sebe, da bi v molitvi in pokori spreminjali svoja srca. Tebi izročamo naše družine, da bi bile odprte za življenje in bi mladim odkrivale duhovne vrednote. Tebi izročamo Cerkev na Slovenskem, da bi v zvestobi evangeliju gradila edinost. Tebi izročamo slovensko domovino, da bi napredovala v luči vere in krščanskega izročila. Tebi izročamo naše rojake po svetu, da bi ostali zvesti Bogu in svoji domovini. Tebi, naša Mati, se danes vsi skupaj posvetimo. Sprejmi nas v svoje varstvo in nas izroči svojemu Sinu Jezusu, našemu MARIJA VNEBOVZETA Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Tudi letos nas zapovedani praznik Ma- Amen. rijinega vnebovzetja vabi, da obnovimo svojo izročitev Materi Božji, s katero iz¯ ¯ ¯ ražamo svojo prošnjo za njeno varstvo in zaupanje vanjo. V mesecu avgustu bodo nekateri duNaj nam priprošnja Matere Marije po- hovniki prevzeli v upravljanje novo župnimaga, da bomo kot katoliški kristjani stori- jo. V letošnjem avgustu se bo v radovljiški li vse, kar moremo in je potrebno za izhod dekaniji zamenjalo šest duhovnikov. Z g. iz moralne, duhovne in gmotne krize, v Francetom avgusta med Vami začenjava kateri smo. Marija nam je zgled, kako naj novo leto svojega delovanja. Ob tej prisprejemamo Božje navdihe in pogumno ložnosti se Vam najlepše zahvaljujeva, da izpolnimo svojo dolžnost. naju lepo sprejemate in nama pokažete, Komuna Cenacolo je namenjena zdravljenju narkomanov s celega sveta. Vodi jo sestra Elvira iz Italije. Sedaj se v Medžugorju zdravi približno 100 narkomanov (60 fantov in 40 deklet). Vsak, ki se odloči za tako zdravljenje, ostane v komuni 3 do 5 let. Na predavanjih nam nekateri ozdravljeni narkomani predstavijo svojo življenjsko zgodbo. Nekaj se jih po zdravljenju odloči tudi za duhovniško pot. Z mladimi z Jesenic se že nekaj let udeležujemo festivala mladih v Medžugorju. Kdor bi šel rad z nami, naj sporoči v župnišče. da imate radi duhovnika. Najlepša hvala za vse lepe besede in Vaša pozorna dejanja ter konkretno pomoč na najini poti med Vami. Še naprej si stojmo ob strani in se Presveta Devica Marija! radi priporočajmo Mariji in večkrat obnoTi si Jezusova mati: ti si ga pod srcem vimo posvetilno molitev, da bomo blagosnosila, ga rodila in z njim pod križem trpe- lovljeni od zgoraj. la. Ti si tudi naša mati: tvoja materinska Vaša duhovnika France in Andrej MOLITEV OB POSVETITVI SLOVENSKEGA NARODA MARIJI 10 BOTRSTVO Škofijska Karitas Ljubljana je razpisala program pomoči Botrstvo. Program je namenjen pomoči osnovnošolcem in srednješolcem. Gre za podporo otrokom, ki nimajo enakih možnosti, da bi jim pomagali pri šolanju. Pomoč je namenjena pokritju stroškov rednih šolskih in obšolskih dejavnosti. Program pomoči Botrstvo pomaga ohraniti brezskrbnost in veselje do življenja otrokom, katerih družine so se znašle v stiski. Program pomoči je anonimen. Botri so lahko posamezniki, družine ali skupine. Skupina določi posameznika, ki je vpisan v evidenco škofijske Karitas in v imenu skupine nakazuje prispevek. Kdor želi postati boter, izpolni prijavnico, ki jo prejme na Karitas, s katero se obveže, da bo vsaj eno leto prispeval 25 EUR mesečno za svojega posvojenca. Posvojence bo botrom dodelila ŠKL in jih hkrati seznanila s stanjem družine in situacijo, za katero darujejo. Praviloma posvojenec in njegov boter naj ne bi bila iz iste ŽK. Naša župnijska Karitas bo sprejemala prijave v ponedeljek, 1. julija 2013, od 9. do 10. ure v prostorih župnijske Karitas na Jesenicah, Cesta maršala Tita 65. Tajnica ŽK Jesenice, Lojzka Ravnik nih junakov, mož in žena, ki skrito služijo Gospodu, njihova predanost in služenje pa spreminjata svet. Ko molimo za duhovne poklice, molimo tudi za to, da bi Cerkev zasijala v takšni luči, kakor jo želi Jezus Kristus, ki je rekel: »Vi ste luč sveta!« Tudi od naših molitev je odvisna svetost in lepota Cerkve. Jezus nas še vedno vabi: »Prosite Gospoda žetve…Prosite in boste prejeli.« Na plakatu, zadaj v cerkvi na stebru, barvamo žitna klasja. Vsako zrno na pšeničnem klasu pomeni 500 enot: molitev rožnega venca, križevega pota, molitev liDUHOVNI ŠOPEK Na lističe, ki jih vzamemo na mizici - žetev je velika, delavcev pa malo tanij… pod korom, si molitve beležimo, na koncu Brez molitve in evharistije pravi kristjan meseca pa liste oddamo v pripravljeno škane more živeti. Cerkev je polna neopeva- tlo. 11 Vsem, ki sodelujemo pri »nabiranju duhovnega šopka«, naj nam Bog bogato povrne, tiste, ki še ne, pa naj k temu spodbudi, kakor On zna. Kajti Bog vidi naše delo, Bog ve in se veseli. Z vero, upanjem in ljubeznijo molimo za tako pomembno zadevo Cerkve. Gospod Jezus, hvala Ti, da si nas naučil moliti. Pomagaj nam hoditi po Tvoji poti in preprosto moliti… Irena Stevanović Kaj nam pripravlja naša vlada? Peklenski davčni načrt! Premišljen ali nepremišljen vladni načrt o obdavčitvi sakralnih objektov in spomenikov, celo s kar 0,5% stopnjo, je grozljiv in nezaslišan. Nikjer v Evropi nimajo take obdavčitve. To je predlog, ki z absurdnim davčnim primežem posredno grobo posega v svobodo in delovanje verskih skupnosti v Sloveniji z najhujšimi posledicami za vse pripadnike najrazličnejših veroizpovedi. Nikjer v Evropi resnim ljudem še na pamet ne pride, da bi obdavčili sakralne spomenike. Pred objavo predloga je bila slovenska javnost bombandirana z novicami, kako naj bi sosednja Italija po novem navdušeno obdavčevala nepremičnine v lasti Cerkve. Vendar je primerjava vladnega predloga z Italijo popolno zavajanje. Niti približno zahodni ali katerikoli sosedje ne obdavčujejo sakralnih objektov; le nepremičnine in dohodke, ki z vero 12 nimajo nič in so komercialnega značaja, npr. hotele in gostišča. Nevzdržno breme za vernike. Breme, ki bi ga predlagano 0,5% obdavčenje sakralnih objektov naložilo Cerkvi, bi bilo za veliko večino slovenskih katoliških župnij namreč povsem nevzdržno. Celo po mestih ni jasno, kako naj bi župnije odvajale po 10.000 in več evrov letnega nepremičninskega davka, na redko poseljenih delih podeželja, posutega s cerkvicami, kapelicami in drugimi znamenji, je to na prvi pogled misija nemogoče. Od kod nekemu podeželskemu župniku (župnija Stari trg pri Ložu ima 24 podružnic!), ki poleg župnijske cerkve oskrbuje še številne podružnice po vasicah in hribčkih, kjer je morda maša le enkrat letno ob žegnanju, in ki z mašnimi darovi in iz pušice komaj zbere za osnovno preživetje, od kod mu deset tisoči evrov za nove davke, da bi zadostil volji pogoltne države in zlonamernih oblastnikov? Menda ne bomo stisnjeni v kot kristjani obnemeli. Cerkev na Slovenskem, ena revnejših v Evropi po denarni moči, je obenem ena najbolj obdarjenih s sakralnimi objekti in znamenji. Zelo redki so kraji po svetu, kjer je lepota dežele tako bistveno zaznamovana z znamenji krščanstva. Prav je, da slovenski katoličani v tem pomembnem trenutku jasno povemo, da nismo sposobni plačevati takšnega bremena, kot bi nam ga oblastniki z nesprejemljivim obdavčenjem sakralnih nepremičnin naložili. Moralna dolžnost kristjana je narediti vse, vključno z javnim izražanjem, po potrebi protesti, ustavno presojo, referendumom, da se tak predlog umakne oziroma spremeni. Menda ne bomo stisnjeni v kot obnemeli in kot (oprostite izrazu) mali usraneti spremljali, kako postopno obcestni križi s Kristusovo podobo končujejo v pečeh, kako se rušijo kapelice in druga znamenja, kako podirajo naše cerkve in z njimi vred velike umetnine gotike, baroka ali Plečnika, kako pos- večeni prostori pod davčnim primežem spreminjajo namembnost v kakšne klube za tehno-rejv partije, množična pijančevanja in drogiranja. V tem primeru kristjani ne smemo zatajiti, ampak smo vabljeni da sodelujemo pokončno z vsemi svojimi argumenti. Nenazadnje sam Jezus po evangeliju izrecno pove, da zatajitev Boga pred svetom vodi v to, da nas tudi On ne bo želel prepoznati, ko pride poslednji čas. (Vir: Družina, št. 25-26, str. 27, avtor: Igor Ferluga) V torek, 25. junija 2013, je odšel h Gospodu dr. Jože Štupnikar, duhovnik ljubljanske nadškofije. Rojen je bil 1. novembra 1953 na Jesenicah, mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1987 v Ljubljani. Duhovniško službo je opravljal v župnijah Ljubljana - Sv. Peter, Vodice, Bevke in v Bolniški župniji. Bil je tudi ravnatelj Duhovniškega doma na Lepem potu v Ljubljani, višji predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in ravnatelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja. V ponedeljek, 1. julija, bo od 9. ure dalje ležal v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah, kjer bo ob 16. uri pogrebna maša in po njej pogreb. Našega rajnega g. Jožeta priporočamo v molitev. „Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.“ 13 RAZPORED SVETIH MAŠ NA Svete maše na Jesenicah (poletni čas): JESENICAH IN PRI SVETEM KRIŽU PON.: ob 19. uri – Jesenice Vsak dan se daruje sveta maša v jeseniški in svetokriški župniji. Ker v nedeljo slišite oznanila samo za svojo župnijo, v tokratnem Pismu faranom objavljamo urnik svetih maš za obe župniji, da bi tudi čez poletje lažje prišli k sveti maši. TOR.:ob 7. uri – Jesenice / tretji torek v mesecu – kapelica na Plavžu, ob 18. uri – Hrušica ali Plavški Rovt SRE.: ob 19. uri – Jesenice, ob 19.30 – bolnišnica (kapela) ČET.: ob 7. uri – Jesenice PET.: ob 19. uri – Jesenice SOB.: ob 19. uri – Jesenice NED.: ob 7.30 in 10. uri – Jesenice Svete maše pri Svetem Križu (poletni čas): PON.: ob 20. uri SRE.: ob 20. uri ČET.: ob 8. uri PET.: ob 20. uri SOB.: ob 20. uri NED.: ob 9. uri ŽUPNIJSKI KOLEDAR ZA JULIJ IN AVGUST 2013 • Začetek 6. oratorija bo v ponedeljek, 1. julija, ob 9. uri na Stari Savi. Oratorij bomo zaključili v petek, 5. julija. • Binkoštna dvorana vabi k čaščenju Svetega Rešnjega Telesa prvi ponedeljek v mesecu po večerni sveti maši. • Prvi petek v mesecu bomo obiskovali bolnike po domovih. • Priprava na nedeljsko krščevanje bo tretji petek v mesecu po večerni sveti maši. • Darovanje za župnijo Maribor – Košaki bo 21. julija. • Na Krištofovo nedeljo, 21. julija, bomo blagoslovili avtomobile (Sveti Križ ob 9. uri, Jesenice ob 10. uri). • Romanje z mladimi v Medžugorje bo v prvem tednu avgusta. 14 V OČETOVO HIŠO SO ODŠLI Jožef Mrovlje (roj. 1941), Tomšičeva, Rozalija Hudovernik (roj. 1953), Cesta 1. maja, Jožef Bizjak (roj. 1923), Hrušica, Tomislav Surjan (roj. 1932), Bokalova, Ivanka Rozman (roj. 1928), Tavčarjeva, Viktorija Grmovšek (roj. 1948), Tavčarjeva, Anton Pogačnik (roj. 1919), Dom F. Berglja, duhovnik dr. Jože Štupnikar (roj. 1953). Gospod, daj jim večni pokoj, naj počivajo v miru! KRŠČENI SO BILI • 50 € za cerkev na Jesenicah (neimenovana) • 50 € za cerkev na Jesenicah (neimenovana) • 20 € za cerkev na Jesenicah (neimenovana) • 10 € za Karitas (neimenovana) ZA DOBRO VOLJO NESRAMNEŽ – »Halo, je tam društvo za varstvo živali?« - »Ja, kaj pa je?« - »Takoj pridite sem! Tukaj sedi neki nesramen poštar na drevesu in vpije na mojega psa!« IZPIT – »Videti ste zelo živčni«, reče profesor študentu na izpitu. »Vas je strah mojih vprašanj?« »Ne, strah me je mojih odgovorov.« Žan Bavdaž (starša Mojca in Andrej), Lara Kramar (starša Sabina in Aleš), Izabela Bremec (starša Petra in Aleš), Tia Urbas Jančar (starša Urška in Klemen). Staršem in botrom želimo veliko veselja in Božjega blagoslova! MATURA – Sin voditelja mafije se vrne z mature. Oče ga vpraša: »Sine, kako je bilo na maturi?« Sin odvrne: »Krasno. Trije so me spraševali tri ure, pa jim nisem nič povedal.« ODDANE SVETE MAŠE MASKA – »Kar odložite masko, gospod doktor. Sem vas že prepoznal!« je rekel pacient v operacijski dvorani. V zahvalo svetemu Antonu, v zahvalo, na čast svetemu Roku, za duše v vicah (2x), v zahvalo vsem svetim za varstvo in pomoč, v čast Mariji zdravje bolnikov. Hvala vsem, ki darujete oddane svete maše (za duhovnike, ki nimajo dovolj svojih namenov). DAROVALI ZA CERKEV NASTANEK ČLOVEKA – Pri verouku se učijo o naših prednikih. Katehet vneto razlaga, da smo nastali iz Adama in Eve. Janezek pa dvigne roko in pojasni: »Moj oče je rekel, da smo nastali iz opic.« Katehet odgovori: »Vaša družinska zgodovina me ne zanima…« • 100 € za cerkev pri Svetem Križu • 60 € za cerkev pri Svetem Križu 15 BRALCI BOŽJE BESEDE datum 7.30 10.00 7. julij 14. NEDELJA MED LETOM Boštjan Gluhar Tadeja Gluhar Helena Bricelj Maja Debelak 14. julij 15. NEDELJA MED LETOM Anica König Ida Horvat Klemen Volčini Vesna Volčini 21. julij 16. NEDELJA MED LETOM Anamarija Dijak Martina Nemec Mateja Kešina Katjuša Rozman 28. julij 17. NEDELJA MED LETOM Sonja Kumar Lojzka Markeš Anka Ličof Maja Jamnik 4. avgust 18. NEDELJA MED LETOM Marija Mulej Marija Kozmus Veronika Tarman Petra Kalan 11. avgust 19. NEDELJA MED LETOM Marjan Petrič Olga Petrič Roman Lavtižar Tadeja Lavtižar 18. avgust 20. NEDELJA MED LETOM Lojzka Ravnik Avrelij Ravnik Janez Novak Cilka Kelvišar 25. avgust 21. NEDELJA MED LETOM Alenka Ravnik Marta Rebolj Tadej Petek Meta Rakovec ŽUPNIJA SVETEGA LENARTA - JESENICE in ŽUPNIJA SVETEGA KRIŽA - PLANINA POD GOLICO ŽUPNIJA JESENICE Ulica Mirka Roglja 5 4270 Jesenice T: 04/ 583 10 60 E: [email protected] W: zupnija-jesenice.si TRR: A BANKA 05100-010527111 Andrej Ojstrež, župnik SOUPRAVA SVETI KRIŽ Planina pod Golico 55 T: 04/583 11 37 France Urbanija, duhovni pomočnik SVETE MAŠE nedelja Jesenice: 7.30, 10.00 Sv. Križ: 9.00 delavnik Jesenice: pon, sre, pet, sob: 19.00 tor, čet: 7.00 Sv. Križ: 20.00 bolnišnica Jesenice sveta maša - sre: 19.30 obisk bolnikov - čet: 19.00 ŽUPNIJSKA PISARNA • pon:po večerni sv. maši ob 19.30 • sre: po večerni sv. maši ob 19.30 • pet: po večerni sv. maši ob 19.30 • ob nedeljah in praznikih ni uradnih ur Izdaja: župnijski urad Jesenice Odgovarja: Andrej Ojstrež, župnik Tisk: Salve d.o.o. KRŠČEVANJE Krščevanje bo 3. nedeljo v mesecu. Priprava za starše in botre v petek pred nedeljo krsta po večerni sv. maši. Na pripravo prinesite družinsko knjižico in potrdilo za botre. CERKVENA POROKA Prijava v župnišču vsaj mesec dni pred poroko. Potrebni dokumenti: krstni in samski list, potrdilo o opravljenem tečaju za zaročence.