1. No category

ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA
V LETU 2013
Ljubljana, marec 2014
Mag. Snežana Škerbinc
----------------------------------------------------------------------------------------ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V LETU 2013
V turističnem letu 2013 smo ustvarili skromno rast prihodov in nočitev turistov v primerjavi
z letom 2012. Glede na še vedno močno prisotno gospodarsko recesijo v Sloveniji, (ki se je med
drugim odražala v manjših sredstvih za promocijo turizma v prvi polovici leta, ko so tovrstne
aktivnosti ključnega pomena), rezultati pa vendar niso tako slabi, saj smo našteli več kot 3
milijone in 320 tisoč prihodov turistov, ki so ustvarili več kot 9 milijonov in 387 tisoč nočitev –
kar je največ doslej. Gledano v odstotkih, to pomeni, da smo v letu 2013 dosegli za + 2,3 % rast
prihodov turistov in za + 0,3 % povečano rast števila prenočitev gostov v primerjavi z letom
2012. (Razvidno iz slike štev. 1.)
Število
Prihodi turistov
Skupaj
Domačih gostov
Tujih gostov
Prenočitve
Skupaj
Domačih gostov
Tujih gostov
I-XII 2013
Indeksi
I-XII 2013
I-XII 2012
Struktura
I-XII 2013
3.320.073
1.105.541
2.214.532
102,3
98,4
104,4
100
33 %
67 %
9.387.675
3.554.565
5.833.110
100,3
96,6
102,8
100
38 %
62 %
Slika št. 1: Prihodi in prenočitve turistov v Sloveniji v letu 2013
(Vir: SURS, prirejeno na TGZ po podatkih, ko so bili objavljeni dne 25.2.2014)
Prihodi domačih gostov so upadli za -1,6% medtem, ko je zabeležena rast prihoda tujih
gostov za +4,4%. Upad nočitev domačih gostov je bila za -3,4%, istočasno pa je opazen
porast nočitev tujih turistov za +2,8%. Če te indekse rasti/upada primerjamo s predlanskoletnimi, opažamo, da se slovenska gospodarska kriza vendarle nekoliko umirja, saj je v
letu 2012 upad prihodov domačih gostov bil še večji (-3,5%) in prav tako je bil večji upad
njihovih nočitev (skoraj 5% oziroma -4,9%). Istočasno se tudi rast obiska tujih turistov umirja,
predvsem merjeno z nočitvami. V letu 2012 smo imeli za +5,7% več prihodov tujcev in za +5,6%
več njihovih prenočitev, lani pa za +4,4% več prihodov in samo za +2,8% več njihovih nočitev.
Poleg tega je opazen trend spreminjanja deleža domačih in tujih gostov v celotni strukturi obiska.
Še predlani (2012) so domači gosti imeli 35% delež prihodov in 39% delež nočitev medtem, ko
je le-ta v letu 2013 padel na 33% delež prihodov in 38% prenočitev. Istočasno obrnjeno
sorazmerno raste delež prihoda in nočitev tujih turistov, ki je lani bil že 67% merjen v prihodih in
62% v nočitvah. (Glej grafična prikaza na slikah št. 2 in 3.)
-----------------------------------------------------------------------------------------
2
----------------------------------------------------------------------------------------Struktura prihodov gostov v letu 2013
33%
domači
tuji
67%
Slika št. 2: Struktura prihodov gostov v letu 2013
Struktura nočitev gostov v letu
2013
38%
tuji turisti
domači turisti
62%
Slika štev. 3: Struktura prenočitev gostov v letu 2013
Kljub temu, da turistični obisk domačih gostov še vedno upada, je povprečna doba bivanja
domačih turistov že vsa leta daljša kot povprečna doba bivanja tujih gostov, obe pa sta iz
leto v leto krajši. Razvidno iz tabel in grafa na slikah štev. 4, 5 in 6.
Povprečna doba bivanja domačih in tujih gostov
Leto 2012
Leto 2013
Skupaj
2,88 dni
2,82 dni
Domači turisti
3,27 dni
3,21 dni
Tuji gostje
2,68 dni
2,63 dni
Slika št. 4: Povprečna doba bivanja domačih in tujih gostov v Sloveniji v l. 2012 in 2013
-----------------------------------------------------------------------------------------
3
----------------------------------------------------------------------------------------Leto
2000
2005
2009
2011
2012
2013
Skupaj
dni
3,4
3,2
3,0
2,91
2,88
2,82
Zdraviliške
občine
4,9
4,3
4,0
3,92
3,93
3,82
Obmorske
občine
4,0
3,7
3,6
3,49
3,43
3,45
Gorske občine
Ljubljana
3,0
2,9
2,8
2,67
2,62
2,62
2,0
1,8
1,9
1,86
1,86
1,88
Slika št. 5: Povprečna doba bivanja gostov v dnevih po vrstah občin v letih 2000-2013
Dni bivanja gostov po vrstah občin v letu 2013
Ljubljana
druge občine
mestne občine
gorske občine
skupno povprečje
obmorske občine
zdravilišča
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
Slika št. 6: Povprečno število dni bivanja gostov v dnevih po vrstah občin v letu 2013
Z leti je opazen trend krajšanja časa bivanja gostov, ki se je z 3,4 dni v letu 2000 zmanjšal
na 3,2 dni v letu 2005 in še naprej na 3 dni v letu 2009. Povprečna doba bivanja gostov je
v letu 2012 bila 2,88 dni, lansko leto pa 2,82. Najdlje časa se turisti zadržujejo v zdraviliščih
in potem v obmorskih občinah. Najmanj časa se turisti zadržujejo v Ljubljani (manj kot
dva dneva). Konstantno krajšanje časa bivanja gostov je odraz sodobnih turističnih trendov, ki
se kažejo v načrtovanju več krajših dopustov namesto le enega dolgega dopusta na leto. Trend
skrajševanja dobe bivanja gostov po vrstah občin je razviden iz tabele na sliki štev. 5 in iz grafa
na sliki številka 6.
-----------------------------------------------------------------------------------------
4
----------------------------------------------------------------------------------------Vrsta nastanitvenega obrata
Vsi obrati skupaj
1. Apartmaji
2. Kampi
3. Zasebne sobe
4. Hoteli
5. Turistične kmetije
6. Mladinski hoteli
Povprečna doba bivanja gostov
2,82 dni
3,60 dni
3,28 dni
2,97 dni
2,80 dni
2,26 dni
1,98 dni
Slika št. 7: Tabela s povprečno dobo bivanja gostov po vrstah nastanitvenih obratov v letu 2013
Doba bivanja gostov po vrstah nastanitve v letu 2013
4
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
apartmaji
kampi
sobodajalci
skupno
povprečje
hoteli
turistične kmetije mladinski hostli
Slika št. 8: Graf s povprečno dobo bivanja gostov po vrstah nastanitve v letu 2013
Če pogledamo podatke o trajanju bivanja gostov v različnih nastanitvenih objektih, opažamo, da
najdaljšo povprečno dobo bivanja od vseh nastanitvenih obratov imajo turisti v apartmajih
in znaša 3,6 dni; takoj za njimi so kampi s 3,28 dni. Po trajanju bivanja gostov kampom sledita
nastanitve pri sobodajalcih (2,97 dni) in nastanitve v hotelih (2,8 dni). Najkrajši čas bivanja
turistov je v mladinskih hostlih (1,98 dni). Razvidno iz tabele na sliki štev. 7 in grafa na sliki 8.
Po podatkih Banke Slovenije so prilivi iz naslova izvoza potovanj v letu 2013 višji za 0,4% kot
v letu 2012. Lani so se zvišali prilivi tako iz naslova zasebnih kot tudi poslovnih potovanj. Prav
tako je bil višji saldo (izvoz-uvoz potovanj) v letu 2013 za 2,9% v primerjavi s predlanskim
letom. Slovenski turizem je torej zabeležil uspešno leto (po statističnih in po finančnih
kazalnikih). Tuji turisti so v preteklem letu v Sloveniji potrošili 2,0984 milijarde €; istočasno so
slovenski turisti v tujini porabili 702.707.000 €, kar je za -4,3% manj kot leto pred tem. Ko od
porabe tujih turistov pri nas odštejemo porabo domačega prebivalstva na turističnih potovanjih v
tujino, dobimo pozitiven saldo v višini 1,396 milijarde €. Priliv iz tujskega turizma na prebivalca
je bil lani 1.018 €.
-----------------------------------------------------------------------------------------
5
----------------------------------------------------------------------------------------Prenočitve
I-XII 2013
3.320.073
Indeks
I-XII 2013
I-XII 2012
102,3
9.387.675
Indeks
I-XII 2013
I-XII 2012
100,3
784.028
861.562
582.370
500.540
293.309
298.264
100,2
103,1
98,4
109,6
101
103,9
2.999.205
2.257.916
2.009.298
942.345
596.240
582.671
97,4
102,9
98,8
110,7
97
100,2
Prihodi
I-XII 2013
Skupaj
Vrste občin
Zdravilišča
Gorske občine
Obmorske občine
Ljubljana
Mestne občine
Druge občine
Slika štev. 9: Prihodi in prenočitve turistov po vrstah občin v letu 2013
(Vir: SURS, prirejeno na TGZ po podatkih, ko so bili objavljeni dne 25.2.2014)
Podatki o turističnem obisku v letu 2013 po vrstah turističnih občin kažejo na neznatno rast
prihodov turistov v zdraviliščih za + 0,2%, vendar istočasno upad njihovih nočitev za -2,6%.
To je nekoliko razumljivo, saj so še vedno najštevilčnejši gosti v zdraviliščih domači turisti,
domače gospodarstvo pa je v težavah. Kljub temu so zdravilišča ustvarila lani največ nočitev
turistov v primerjavi z ostalimi vrstami nastanitvenih obratov, skoraj 3 milijone. Največ prihodov
turistov pa so imele gorske občine, 861 tisoč ali za +3,1% več kot leto pred tem. Gorske
občine so zabeležile tudi rast števila prenočitev za +2,9%. Tudi ta podatek je razumljiv, ker so
med obiskovalci gorskih občin najštevilčnejši tuji turisti. Upad tako obiska (za –1,6%) kot
prenočitev (za -1,2%) so imele obmorske občine, kar lahko razlagamo z upadom obiska turistov
iz sosednje Italije, ki je tudi v gospodarski recesiji. Italijanskih turistov je lani bilo za -1,4% manj,
merjeno v prihodih, in celo za -3,2% manj, merjeno v prenočitvah. (Tabela na sliki št. 9.)
Indeksi prihodov turistov po vrstah občin v letu 2013
druge občine
mestne občin
Ljubljana
obmors ke občine
gors ke občine
zdraviliš ke občine
-2,00%
0,00%
2,00%
4,00%
6,00%
8,00%
10,00%
Slika št. 10: Indeksi rasti prihodov turistov po vrstah občin v letu 2013
-----------------------------------------------------------------------------------------
6
----------------------------------------------------------------------------------------INDEKSI RASTI NOČITEV PO VRSTAH OBČIN V LETU 2013
druge občine
mestne občine
Ljubljana
obmorske občine
gorske občine
zdraviliške občine
-4,00%
-2,00%
0,00%
2,00%
4,00%
6,00%
8,00%
10,00%
12,00%
Slika št. 11: Indeksi rasti nočitev turistov po vrstah občin v letu 2013
Največjo rast tako obiska kot nočitev je lani zabeležila mestna občina Ljubljana, in sicer za
+9,6% več prihodov ali več kot pol milijona obiska in za +10,7% več prenočitev ali več kot 942
tisoč. Ostale mestne občine so zabeležile za +1% več prihodov (ali 293 tisoč), vendar za -3% manj
prenočitev (ali 596 tisoč). Druge občine so ustvarile rast prihoda za +3,9% (ali 298 tisoč) in
minimalno rast prenočitev za +0,2% (ali 582 tisoč). Vse je razvidno iz tabele in grafov na slikah
št. 9, 10 in 11.
Če pogledamo turistično statistiko po vrstah nastanitvenih obratov, podatki kažejo, da je največ
prihodov in nočitev turistov bilo lani zabeleženih v hotelih, več kot 2 milijona gostov, ki so
ustvarili 5 milijonov in 800 tisoč nočitev. Čeprav je prihodov gostov v hotelih bilo za +1,3%
več kot leto poprej, je indeks prenočitev nižji za -0,4%. Ta trend krajšanja časa bivanja pri
hotelskih gostih opažamo v zadnjih letih in je med drugim tudi posledica bolj varčnega obnašanja
turistov po izbruhu ekonomske recesije, delno pa je to odraz sodobnih trendov (več krajših
potovanj) in spremenjenega načina dopustovanja. Na drugem mestu po številu gostov in
njihovih nočitev so v Sloveniji kampi, ki so imeli skoraj 400 tisoč turistov in več kot milijon ter
300 tisoč njihovih prenočitev. Kampi so ustvarili indeks rasti 0,5 % tako v prihodih kot v
prenočitvah gostov. Med največje preostale ponudnike med nastanitvenimi obrati se uvrščajo tudi
apartmaji (v apartmajskih naseljih) s 573 tisoč nočitev, sobodajalci s 424 tisoč nočitvami ter
počitniški domovi 436 tisoč nočitvami. (Razvidno iz tabele in grafov na slikah številka 12, 13, 14
in 15.) Dober podatek je, da v Sloveniji največji delež prenočitev prispevajo hoteli kot najdražje
nastanitve, npr. na sosednjem Hrvaškem so na prvem mestu sobodajalci, na drugem kampi in šele
na tretjem mestu hotelske nastanitve. (Razvidno iz grafičnih prikazov na slikah 13 in 15.)
-----------------------------------------------------------------------------------------
7
----------------------------------------------------------------------------------------Prihodi
Skupaj
Vrste nastanitve
Hoteli
Moteli
Penzioni
Gostišča
Prenočišča
Apartmaji
Kampi
Turistične kmetije
Mladinski hostli
Zasebne sobe, app in hiše
Planinski domovi in koče
Delavski
in
mladinski
počitniški domovi
Druge nastanitve (lovske h.)
Marine
I-XII 2013
3.320.073
Indeks
I-XII 2013
I-XII 2012
102,3
Prenočitve
I-XII 2013
9.387.675
Indeks
I-XII 2013
I-XII 2012
100,3
2.068.903
7.525
75.387
60.355
37.033
159.168
397.258
45.908
89.676
142.912
64.629
101,3
135,1
97,8
99
126
95,7
100,5
118,4
125
118,7
98,2
5.801.482
10.758
156.731
119.174
78.871
573.576
1.303.825
103.837
177.662
424.450
85.438
99,6
120,5
96,9
93,5
118
92,6
100,5
112,8
126,7
113,1
99,8
125.141
2.007
44.171
98,9
89
106
436.803
7.606
107.462
98
103,1
102,7
Slika št. 12: Prihodi in prenočitve turistov po vrstah nastanitvenih objektov v letu 2013
(Vir: SURS, prirejeno na TGZ po podatkih, ko so bili objavljeni dne 25.2.2014)
Število prenočitev po vrstah nastanitve v letu 2013
turistične kmetije
marine
gostišča
penzioni
mladinski hostli
sobodajalci
delav. in mlad. domovi
apartmaji
kampi
hoteli
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
Slika št. 13: Število prenočitve turistov po vrstah nastanitve v letu 2013
-----------------------------------------------------------------------------------------
8
----------------------------------------------------------------------------------------Indeksi rasti prihodov turistov po izbranih vrstah nastanitve v letu 2013
25,00%
20,00%
15,00%
10,00%
5,00%
0,00%
-5,00%
hoteli
apartmaji
kampi
turistične
kmetije
mladinski
hostli
sobodajalci
delavski in
mladinski
počitniški
domovi
Slika št. 14: Kazalci rasti prihodov turistov po izbranih vrstah nastanitev v letu 2013
Čeprav so mladinski hostli, turistične kmetije in sobodajalci beležili najvišjo rast tako v
prihodih kot pri nočitvah turistov, je treba vedeti, da je njihov delež v skupnem seštevku
turističnega prometa neznaten: sobodajalci prispevajo nekaj več kot 4%, mladinski hostli manj
kot 2% in turistične kmetije komaj za dober odstotek nočitev. Enako velja za prispevek motelov,
ki jih je zgolj 4 (leto prej so bili le trije) in je zato njihova rast prihodov največja (35%), ampak
zanemarljiva za celoto slovenskega turističnega prometa (0,1%).
Struktura prihodov gostov po vrstah nastanitvenih obratov v letu 2013
Hoteli
Kampi
Apartmaji
Sobodajalci
Mladinski hoteli
Turistične kmetije
Vsi ostali obrati
Slika št. 15: Struktura prihodov gostov po vrstah nastanitve v letu 2013
-----------------------------------------------------------------------------------------
9
-----------------------------------------------------------------------------------------
Indeksi rasti nočitev gostov po vrstah izbranih nastanitev v letu 2013
30,00%
25,00%
20,00%
15,00%
10,00%
5,00%
0,00%
-5,00%
-10,00%
hoteli
apartmaji
kampi
turistične
kmetije
mladinski hostli
sobodajalci
delavski in mlad.
domovi
Slika št. 16: Kazalci rasti nočitev gostov po izbranih vrstah nastanitev v letu 2013
Če pogledamo podatke o povprečnem času bivanja turistov iz držav članic EU opažamo, da poleg
domačih gostov, ki ustvarijo nadpovprečno dobo bivanja, samo še turisti iz Malte (4,63 dni),
Nizozemske (3,82 dni), Belgije (3,4 dni) in Združenega kraljestva (3,24 dni) bivajo dlje v
nastanitvenih obratih od slovenskih gostov. (Razvidno iz tabele na sliki št. 17.) Od vseh ostalih
držav je nadpovprečna doba bivanja turistov iz Rusije (rekordnih 6,05 dni). (Razvidno iz
tabele na sliki št. 18). Vsi ostali turisti se zadržujejo manj časa v slovenskih nastanitvenih obratih
od slovenskih gostov.
Podatki o turističnem obisku iz najpomembnejših izvornih držav pokažejo skoraj enak prihod,
vendar upad nočitev turistov iz Italije, ki so naši najpomembnejši gostje in ustvarijo daleč
največje število prenočitev – čez 916 tisoč – kar je skoraj deset odstotni delež vseh nočitev.
Druga in tretja najpomembnejša izvorna država sta Avstrija in Nemčija s po več kot 600 tisoč
nočitvami vsaka: avstrijski gosti so ustvarili za 1% več prihodov in za 0,5% več prenočitev,
medtem ko so nemški obiskovalci ustvarili za 1,4% več prihodov vendar za -1,1% manj nočitev.
(Tabela na sliki štev. 17.) Rast v številu nočitev smo lani beležili iz velike večine držav, samo
da je njihov prispevek manjši od teh treh največjih trgov. Na četrtem mestu po deležu števila
prenočitev se uvršča Ruska federacija, od tam nam je lani prihajalo za +9,2% več turistov, njihovo
število prenočitev pa je bilo nižje kot leta 2012, in sicer za -1,4%. Od pomembnejših trgov je
rasel obisk iz Nizozemske (ki je na petem mestu) za +5,2% in nočitev za +5,9%. Gostov iz
Hrvaške (lani so se uvrstili na šesto mesto) je tudi bilo več za +4,4%, njihovih nočitev pa manj za
-0,3%. Sedma najpomembnejša izvorna država je Združeno kraljestvo, prispevali so za +7,7% več
prihodov in za +7,9% več prenočitev kot leto pred tem. Osmo mesto po deležu prenočitev so
ustvarili gostje iz Srbije, ta trg je rasel za +4,3% merjeno v prihodih in za +0,8% merjeno v
prenočitvah. Razvidno iz tabel na slikah 17 in 18.
----------------------------------------------------------------------------------------- 10
-----------------------------------------------------------------------------------------
PRIHODI
INDEKS
PRENOČITVE
Skupaj
3.320.073
102,3
9.387.675
Domači
1.105.541
98,4
3.554.565
Tuji
2.214.532
104,4
5.833.110
iz držav Evropske unije
1.587.893
DOBA
BIVANJA DELEŽ
V
NOČITEV
V%
INDEKS DNEVIH
2,82
100,3
3,21
37,86
96,6
102,8
4.299.666
2,63
62,14
2,70
45,80
iz Italije
409.005
99,9
916.101
96,8
2,23
9,75
iz Avstrije
240.423
101,0
694.066
100,5
2,88
7,39
iz Nemčije
236.124
101,4
666.790
98,9
2,82
7,10
80.742
105,2
309.015
105,9
3,82
3,29
116.783
104,4
290.688
99,7
2,48
3,09
iz Združenega kraljestva
72.331
107,7
234.692
107,9
3,24
2,50
iz Belgije
52.795
110,3
179.987
109,1
3,40
1,91
iz Češke republike
63.596
103,6
161.285
105,8
2,53
1,72
Iz Madžarske
61.561
100,8
158.101
101,1
2,56
1,68
iz Francije
70.062
106,1
149.131
105,7
2,12
1,58
iz Poljske
44. 713
106,2
101.102
96,8
2,26
1,07
iz Španije
29.910
93,8
65.795
97,1
2,20
0,70
iz Slovaške
21.461
102,7
53.889
110,2
2,51
0,57
iz Danske
15.767
98,9
47.269
102,4
3,00
0,50
iz Romunije
21.886
100,3
44.916
94,1
2,05
0,48
iz Švedske
17.711
108,0
44.869
108,0
2,53
0,47
iz Finske
15.530
109,3
42.263
114,2
2,72
0,45
iz Bolgarije
23.284
112,3
36.738
110,8
1,57
0,40
iz Irske
7.102
110,7
18.258
101,5
2,57
0,20
z Malte
3.853
149,4
17.856
144,0
4,63
0,20
iz Grčije
8.142
108,0
16.764
114,6
2,05
0,18
iz Portugalske
6.557
100,2
14.569
103,0
2,22
0,15
iz Litve
4.585
139,3
14.276
187,7
3,11
0,15
iz Latvije
3.447
103,3
8.554
107,4
2,48
0,10
iz Estonije
2.517
98,5
6.310
98,6
2,50
0,06
iz Luksemburga
1.421
84,2
3.233
81,3
2,27
0,03
s Cipra
1.298
123,0
3.149
127,6
2,42
0,03
iz Nizozemske
Iz Hrvaške
Slika štev. 17: Turistični obisk iz držav članic EU v letu 2013
(Vir: SURS, prirejeno na TGZ po podatkih, ko so bili objavljeni dne 25.2.2014)
----------------------------------------------------------------------------------------- 11
----------------------------------------------------------------------------------------PRIHODI
INDEKS
PRENOČITVE
Skupaj
3.320.073
102,3
9.387.675
Domači
1.105.541
98,4
3.554.565
Tuji
2.214.532
104,4
5.833.110
iz drugih evropskih
držav
iz Ruske federacije
DOBA
BIVANJA DELEŽ
V
NOČITEV
V%
INDEKS DNEVIH
2,82
100,3
3,21
37,86
96,6
102,8
2,63
62,14
10,00
3,66
56.879
109,2
344.142
98,6
3,15
6,05
iz Srbije
79.427
104,3
203.217
100,8
2,56
2,16
iz Švice
34.606
106,7
77.388
108,5
2,23
0,82
iz Ukrajine
27.769
90,8
74.638
102,7
2,68
0,79
iz Bosne in Hercegovine
31.279
105,5
74.340
105,6
2,37
0,79
iz Turčije
14.875
108,7
31.419
115,6
2,11
0,33
iz Makedonije
13.455
112,9
29.181
113,7
2,17
0,31
iz Norveške
8.630
119,2
21.846
124,8
2,53
0,23
iz Črne gore
7.870
112,6
18.499
107,7
2,35
0,19
z Islandije
1.571
88,8
4.902
94,7
3,12
0,05
21.407
145,5
59.836
125,1
2,79
0,63
6,30
1,59
iz drugih evropskih držav
iz drugih kontinentov
iz Izraela
297.768
939.408
283.103
44.721
117,9
149.972
127,1
2,09
3,35
iz Združenih držav
57.644
112,9
126.716
105,1
2,19
1,34
iz Japonske
36.360
87,9
53.051
88,2
1,46
0,56
iz Avstralije
20.692
116,2
39.982
109,5
1,93
0,42
iz Kitajske
19.697
129,5
29.126
124,4
1,47
0,31
iz Koreje (Republika)
23.224
142,2
27.418
132,9
1,18
0,29
iz Kanade
11.791
107,0
25.461
103,4
2,16
0,27
iz Brazilije
9.197
160,4
18.213
152,2
1,98
0,19
z Nove Zelandije
3.616
116,0
6.933
113,7
1,92
0,07
iz Južne Afrike
2.254
100,8
5.173
77,9
2,29
0,05
iz drugih azijskih držav
41.182
110,7
77.959
111,4
1,89
0,83
iz drugih afriških držav
3.365
127,6
10.746
105,7
3,19
0,11
2,32
0,18
7.451
110,6
17.331
108,7
1,79
0,00
44
137,5
79
116,2
1.865
163,0
3.791
148,8
2,03
0,04
iz drugih držav Južne in
Srednje Amerike
iz drugih držav Severne
Amerike
iz drugih držav Oceanije
591.951
Slika štev. 18: Turistični obisk iz drugih evropskih držav in iz drugih celin v letu 2013
(Vir: SURS, prirejeno na TGZ po podatkih, ko so bili objavljeni dne 25.2.2014)
----------------------------------------------------------------------------------------- 12
----------------------------------------------------------------------------------------Poleg navedenih podatkov o dolžini bivanja turistov iz evropskih držav, daljšo dobo bivanja od
povprečja domačih gostov imajo tudi gostje iz Izraela (3,35 dni). Od skupnega povprečja dobe
bivanja se daljši čas v Sloveniji zadržujejo še turisti iz Avstrije (2,88 dni), Nemčije (2,82 dni),
Danske (3 dni), Finske (2,72 dni), Litve (3,11 dni), Ukrajine (2,68 dni) in Islandije (3,12 dni).
Vendar od navedenih držav nimajo vse enake učinke na slovenski turistični promet, saj je njihov
delež nočitev v skupnih rezultatih zelo različen in ponekod zanemarljiv. (Glej tabeli na slikah 17
in 18!) Zato je treba vedeti, da samo prve tri najbolj pomembne izvorne države: Italija,
Avstrija in Nemčija prispevajo v Sloveniji skoraj eno četrtino vseh nočitev turistov ali
natančno 24,24% delež, kar je razvidno iz tabel in grafa na slikah št. 17, 19 in 20. Naslednja tri
mesta po deležu nočitev zasedajo Rusija (3,66%), Nizozemska (3,29%) in Hrvaška (3,09%). Več
kot 2% delež nočitev imata samo še Velika Britanija (2,5%) in Srbija (2,16%). Od preostalih
držav jih še sedem ustvari več kot 100 tisoč nočitev ali po več kot 1% delež skupnega števila
nočitev, medtem ko vse ostale države imajo po manj kot odstotni delež nočitev. Ta razpršenost
trgov, od koder prihajajo turisti v Slovenijo ima dobre in slabe strani. Dobro je to, da nismo
odvisni zgolj od enega močnega tržišča (in od njegove morebiti slabe ekonomske ali politične
situacije, kar se kaže na primeru Italije), slabo pa je to, da se moramo prilagajati velikemu številu
različnih tržišč, preučevati njihove navade, prevajati promocijsko gradivo v več tujih jezikov, se
pojavljati na več turističnih sejmov in borzah v tujini itn., kar bistveno podraži delo na trženju
storitev.
Izvorna država
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
Italija
Avstrija
Nemčija
Število
nočitev
916.101
694.066
666.790
Delež
nočitev v %
9,75%
7,39%
7,10%
Ruska federacija
Nizozemska
Hrvaška
344.142
309.015
290.688
3,66%
3,29%
3,09%
Združeno kraljestvo V.B.
Srbija
234.692
203.217
2,50%
2,16%
Belgija
Češka republika
Madžarska
Izrael
Francija
ZDA
Poljska
179.987
161.285
158.101
149.972
149.131
129.716
101.102
1,91%
1,72%
1,68%
1,59%
1,58%
1,34%
1,07%
4.688.005
49,83%
skupaj
Slika štev. 19: Najpomembnejših 15 izvornih držav, od koder so prihajali turisti v letu 2013:
države z več kot 100 tisoč nočitev ali z več kot 1% deležem nočitev
----------------------------------------------------------------------------------------- 13
-----------------------------------------------------------------------------------------
Delež nočitev najpomembnejših izvornih držav
10,00%
9,00%
8,00%
7,00%
6,00%
5,00%
4,00%
3,00%
2,00%
1,00%
0,00%
Italija
Avstrija
Nemčija
Rusija Nizozemska Hrvaška
Vel.
Srbija
Belgija
Češka
Madžarska
Izrael
Francija
ZDA
Poljska
Britanija
Slika štev. 20: Grafični prikaz deleža nočitev 15 najpomembnejših izvornih držav
v letu 2013
Če seštejemo vse podatke o turističnem obisku turistov iz držav članic EU, dobimo v prihodih
1.587.893 in v prenočitvah celo 4.299.666, kar je 45,80% delež lani ustvarjenih nočitev.
Povprečna doba bivanja tovrstnih gostov pa je 2,7 dni. Če temu prištejemo še delež prenočitev
domačih gostov, saj smo tudi Slovenci del EU, je bil lani skupni delež nočitev iz držav EU skoraj
84%. Ko temu dodamo še turiste iz ostalih evropskih držav, ki jih je bilo lani merjeno v
prenočitvah 939.408 ali 10%, je skupni delež turističnega prometa turistov iz držav
evropskega kontinenta pravzaprav skoraj 94%. To pomeni da so turisti iz vseh ostalih držav in
z vseh ostalih celin prispevali le dobri 6 % delež turističnega prometa Slovenije v letu 2013.
Razvidno iz tabel na slikah štev. 17 in 18.
Če pogledamo podrobneje statistične podatke o številu nočitev v občinah, ki so lani imele več kot
100.000 nočitev (kar pomeni, da so lahko tudi zaračunavale pavšalno turistično takso vikendašem,
če na svojem območju imajo najmanj 200 počitniških hiš ali počitniških stanovanj, ki se jih
uporablja zgolj občasno), se potrjujejo splošni turistični trendi pri nas, ki smo jih že opazili po
vrstah občin. To pomeni, da so vse obmorske občine (Piran, Koper in Izola) zabeležile upad
indeksov nočitev, ki je večinoma odraz upada števila nočitev turistov iz Italije (96,8%).
Turistično najbolj razvite gorske občine Bled, Bohinj in Kranjska Gora so ustvarile rast
nočitev, saj je večina njihovih gostov tujcev in jih ni toliko prizadel upad domačih obiskovalcev.
----------------------------------------------------------------------------------------- 14
-----------------------------------------------------------------------------------------
Občina
1
Piran (Portorož)
2
Ljubljana
3
Brežice (Terme Čatež)
4
Bled
5
Moravske Toplice
6
Kranjska Gora
7
Bohinj
8
Podčetrtek
9
Koper
10
Izola
11
Rogaška Slatina
12
Maribor
13
Laško
14
Zreče
15
Bovec
16
Nova Gorica
17
Ptuj
18
Radovljica (Kamp Šobec)
19
Radenci
20
Lendava
21
Šoštanj (Terme Topolšica)
22
Dolenjske Toplice
23
Veržej (Terme Banovci)
Število nočitev
v letu 2012
1.365.701
851.386
599.228
581.841
506.973
424.544
330.863
331.899
346.989
321.089
277.820
266.329
239.315
220.125
201.471
138.824
146.711
132.678
137.280
111.052
103.857
103.072
103.909
Število
nočitev v letu
2013
1.360.639
942.345
604.941
602.965
494.897
453.144
332.693
330.350
328.733
319.926
259.910
231.237
225.567
214.223
190.899
136.303
133.979
132.022
128.554
110.345
106.676
103.586
102.025
Indeks
I-XII 2013
I-XII 2012
99,62
110,68
100,95
103,63
97,61
106,73
100,55
99,53
94,73
99,63
93,55
86,82
94,25
97,31
94,75
98,18
91,32
99,50
93,64
99,36
103,49
100,49
98,18
Slika štev. 21: Indeksi rasti nočitev v občinah z več kot 100.000 nočitvami v letu 2013
Zdraviliške občine, ki gostijo večinoma domače turiste, so imele upad nočitev z izjemo dveh
dolenjskih občin, ki sta beležili skromno rast, in sicer Brežice (oziroma Terme Čatež) in
Dolenjske Toplice. Od vseh občin največ prenočitev turistov ima Piran, (zahvaljujoč številnim
hotelom v Portorožu), ki je trenutno edina občina z več kot milijon nočitev gostov. Na drugem
mestu je Ljubljana, ki se počasi in vztrajno približuje magičnemu milijonskemu številu. Od
ostalih občin le dve imata po več kot pol milijona nočitev na leto, in sicer Brežice (za kar so
seveda zaslužne Terme Čatež) in Bled. Nekoliko manj, pa vendar blizu pol milijona nočitev imata
še občini Moravske Toplice in Kranjska Gora. Ostale občine so se razvrstile v razponu od več kot
100 do več kot 300 tisoč nočitev na letni ravni. Od 23 občin z več kot 100 tisoč prenočitvami je le
sedem občin lani zabeležilo rast števila prenočitev, vse ostale so nekoliko stagnirale. Največji
upad je imela mestna občina Maribor, kateremu se pozna, da je predlani bil deležen večje
pozornosti turistov kot evropska prestolnica kulture.
----------------------------------------------------------------------------------------- 15