Izdajatelji in založniki revije PAPIR: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje za papirno in papirno predelovalno industrijo Revija slovenske papirne in papirno predelovalne industrije junij 2014 11 XLII junij 2014 10 XLII O PAPIRNI PANOGI Uredništvo revije: Glavni urednik: Marko Jagodič Odgovorni urednik: Petra Prebil Bašin [email protected] Uredniki področij: O PAPIRNI PANOGI Petra Prebil Bašin NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE Petra Prebil Bašin, dr. Tea Toplišek in dr. Janja Zule RAZISKAVE IN RAZVOJ dr. Marjeta Černič, dr. Tjaša Drnovšek, dr. Tea Toplišek, mag. Klemen Možina in Alenka Ivanuš Drugi člani uredniškega odbora: Ana Fister, Alenka Ivanuš, Metka Ševerkar, Leopold Scheicher, dr. Tea Toplišek, mag. Klemen Možina Lektor: Grega Rihtar Prevodi in lekture angleških besedil: Male misli d. o. o. Oblikovanje in grafična priprava: Studio U3NEK d.o.o. Tisk: Tiskarna Medium d.o.o. Naklada: 1000 izvodov, Ljubljana, junij 2014 Navodila avtorjem si lahko ogledate na http://www.icp-lj.si/ditp-revija-papir Revijo Papir sofinacira Javna agencija za knjigo RS. Revija Papir je vpisana v razvid medijev pod številko 700. »Papirničarji« našli nove poti 3 Aktualni in prihodnji izzivi za papirno industrijo 5 Nova Kolektivna pogodba V znamenju 40. jubilejnega simpozija DITP in novih časov 7 11 Evropski teden papirja 14 Okoljska zasnova embalaže 16 »World café« na Ecopaperloop dogodku 18 Črnilo na papirju ali nasveti za učinkovito pisanje zapiskov 19 Newsweek se vrača na papir ... 20 »Papirni« računi so pravica! 21 Priložnosti industrije v »Obzorju 2020« 22 NOVICE IZ PAPIRNIC, TISKA IN TUJINE UVODNIK Marko Jagodič Izdajatelji in založniki: Društvo inženirjev in tehnikov papirništva Slovenije, Inštitut za celulozo in papir, GZS - Združenje papirne in papirno predelovalne industrije Uvodnik Izobraževanje papirničarjev za danes in jutri V Radeče papir Nova se papirni stroj končno ponovno vrti 24 Že 140 let lepšamo trenutke v življenju 26 EGP: Z nastopi na sejmih lažje na nove trge … 29 Zelo uspešna jubilejna etiketna konferenca 31 Strumno na trg 32 Certifikat ISEGA za VIPACK W 33 Prenova kotlovnice na pilotnem papirnem stroju 33 Nov parni kotel v papirnici Goričane 34 Novi doktorji znanosti 35 RAZISKAVE IN RAZVOJ Določanje reciklabilnosti papirne in kartonske embalaže 36 Enhancing the strength potential of pulp by ultrasound 41 Skupna učinkovitost opreme kot merilo za uspešnost v predelovalni industriji 45 Povzetki iz tuje strokovne literature 49 IZOBRAŽEVANJE ZA PAPIRNIŠTVO Priloga V zadnjih letih se je v industriji, kar velja tudi za papirno industrijo, v svetovnem merilu veliko spremenilo. Selila se je v Azijo, pa nazaj v Evropo; veliko tovarn je zamenjalo lastnika, se celo zaprlo … Karte so se premešale popolnoma na novo. In tudi Slovenije te spremembe niso obšle. Papirna industrija se je morala prilagoditi, da bi preživela. Morali smo posodobiti opremo, optimizirati procese, jih avtomatizirati, posledično se je zmanjševala potreba po dodatnem zaposlovanju, kar je vodilo do izgube papirniške šole – Srednje šole tiska in papirja, ki je svoja vrata zaprla leta 2001. Toda papirništvo je postalo interdisciplinarna panoga; tehnologija je napredovala, avtomatizirali smo procese, razvijamo izdelke z vedno večjo dodano vrednostjo. Naše tovarne so med največjimi slovenskimi izvozniki, ki konkuriramo na zahtevnem svetovnem trgu. Zato potrebujemo dobro usposobljene strokovnjake z interdisciplinarnim znanjem. V preteklosti je izmena na papirnem stroju štela 15 zaposlenih, danes šteje samo 3 ljudi. To je prinesla avtomatika. Zelo pomembno je, da zaposleni na papirnem stroju danes v celoti razumejo proizvodni proces in znajo reševati vedno nove izzive. Proizvodnja je živ proces, in ko ne gre vse tako, kot je predvideno v programu stroja, pride do izraza znanje, usposobljenost in odzivnost zaposlenih, ki morajo v trenutku odkriti napako, ki je avtomatika ni predvidela. Avtomatika izvede samo s programom zapisane procese, zato potrebujemo visoko usposobljene kadre. V Sloveniji je 6 papirnic, papirno-predelovalna industrija šteje 98 podjetij. Na žalost ne moremo vsako leto zbrati celega razreda za izobraževanje. Pomembno je, da najdemo načine in poti, da papirniško znanje prenesemo na mlade rodove papirničarjev. Trenutno odhaja zadnja generacija »papirniških mačkov«. Papirniško znanje je v naših kolektivih. Kako predati to znanje – v kakšni obliki in na kakšen način? To je zagotovo pomemben izziv današnjega časa. medico medico je nepremazan brezlesni papir medico opaque medico opaque je nepremazan brezlesni papir za offsetni tisk razvit za tisk in je nepremazan brezlesni papir proizvodnjo navodil za offsetni tisk razvitza zafarmacevtsko tisk in industrijo. Posebna modra proizvodnjo navodilvisoka za farmacevtsko niansa beline papirjavisoka in odlična industrijo. Posebna modra lumiscenca zagotavlja niansa beline papirja inodlično odlična berljivost črtne kode z odlično uporabo lumiscenca zagotavlja optičnih Odlične mehanske berljivostčitalcev. črtne kode z uporabo lastnosti, visoka togost in mehanske optičnih čitalcev. Odlične antistatičnost papirja lastnosti, visoka togostzagotavljajo in visoko hitrost tiska in zgibanja. antistatičnost papirja zagotavljajo visoko hitrost tiska in zgibanja. za offsetni tisk razvit za tisk in je nepremazan brezlesni papir proizvodnjo navodil za offsetni tisk razvitza zafarmacevtsko tisk in in kozmetično industrijo. Vrhunska proizvodnjo navodil za farmacevtsko opaciteta in odlična formacija papirja in kozmetično industrijo. Vrhunska omogočata tiskane površine opaciteta in več odlična formacija papirja zaradi zmanjašanja gramature papirja omogočata več tiskane površine ob ohranjanju visokih potiskovnih zaradi zmanjašanja gramature papirja rezultatov v večbarvnem tisku in hkrati ob ohranjanju visokih potiskovnih nizki propustnosti tiskarske barve. rezultatov v večbarvnem tisku in hkrati nizki propustnosti tiskarske barve. Eden od načinov je prav gotovo papirniško izobraževanje v okviru projekta KocPI. Imamo že prvo generacijo, ki je zaključila papirniško izobraževanje, vendar pa je to pridobljeno znanje zgolj temelj, na osnovi katerega moramo graditi s pomočjo mednarodnega okolja, saj neverjeten razvoj tehnologije vsak dan prinaša nove izzive. Predstavitvi možnosti izobraževanja v okviru projekta KocPI smo namenili prilogo v tokratni številki. Samo s proizvodnjo in razvojem atraktivnih izdelkov, ki bodo v svetovnem merilu konkurenčni in uporabnejši kot podobni izdelki, bomo lahko ohranili svoj položaj – ostali močni izvozniki in vodilni na svojih področjih, zato potrebujemo motivirane, kompetentne zaposlene, ki bodo kos izzivom prihajajočih časov, ki so in bodo tudi v prihodnosti zahtevni. Izobraževanje v okviru projekta KocPI je korak v pravo smer. Marko Jagodič glavni urednik Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Goričane, Sora mat, 90 g/m2. Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala Papirnica Goričane, Sora mat, 150 g/m2. Izobraževanje moramo sedaj postaviti na nove temelje. Proizvodni procesi v tovarnah so se prilagodili, zato je treba prilagoditi tudi papirniško izobraževanje – glede na potrebe tovarn. 3
© Copyright 2024