1. No category

Glasilo
Krajevne skupnosti Šmihel
Številka: 1
Letnik: 5
December 2010
Da načrtovane cilje
drugo leto bi dosegli,
novih pa da bi obilje
se ne izgubilo v megli!
Tem željam se pridružujemo člani Sveta KS Šmihel. Tudi pri našem delo je
najpomembnejši optimizem, da sledimo našim »sanjam« in poslanstvu
ter poskušamo vgraditi kamenček v mozaik kvalitete bivalnega okolja
ter zagotoviti vsaj delček tistega, kar najbolj pogrešate. Iz vsebine glasila
boste lahko ugotovili, da se bodo končno uresničila naša pričakovanja, za
kar se zahvaljujemo strokovnim službam in vodstvu Mestne občine Novo
mesto z upanjem, da bo v letu 2011čim manj meglenih dni.
Srečno!
Mag. Miro Škufca
Predsednik Sveta KS Šmihel
Glasilo ŠMIHELČAN
Številka: 1, Letnik: 5, december 2010
Izdajatelj:
Svet Krajevne skupnosti Šmihel
Odgovorni urednik:
Miro Škufca
Contents
Ob izdaji že pete številke Šmihelčana
2
Sporočilo krajanom
3
Poročilo o delu sveta KS Šmihel v letu 2010
4
Varuhi meje
10
Plan za leto 2011:
11
»V mislih še vedno prepevam!«
12
Krajevna organizacija Rdečega križa Šmihel
13
»Projekt škofijske gimnazije smo le odložili, nismo se mu odpovedali!«
16
Bodimo ljudje
17
Jani Brajkovič, profesionalni kolesar in naš krajan
18
Za prijatelje športa
18
EKOLOŠKI KOTIČEK - za moj lep kraj
19
Dejavnosti PGD Šmihel v letu 2010
20
Škrjanče skozi čas in oči domačina
21
Tisk:
ŠPES, grafični studio
Avtobusno postajališče in parkirišča ob OŠ Šmihel, kdaj?
21
Voščila
27
Naklada:
500 izvodov
Šmihelska ponudba na kavico
28
Smeh je pol zdravja, zato v letu 2011 z njim ne skoparite
28
Tehnični urednik:
Tone Progar
Uredniški odbor:
Tone Progar, Maja Fink, Simon Zupančič
Računalniški vnos teksta:
Maja Fink
Lektorica:
Barbara Grabnar Kregulj
Oblikovanje:
Marko Hrovat
Ob izdaji že pete številke Šmihelčana
Leto je zopet mimo in pred vami je
nova številka Šmihelčana. Člani sveta
KS Šmihel in številni krajani smo se
trudili, da bi vsebina izpolnila vaša
pričakovanja. Lepo vabljeni, da v
bodoče tudi sami sodelujete pri nastajanju glasila.
Novo leto v nas običajno vzbuja željo po novih
začetkih, po spremembah, po novih doživetjih.
Po vsem, kar se nam še ni zgodilo. Revije,
časopisi, reklame nas na vsakem koraku spod-
2
december 2010
bujajo k zdravemu načinu življenja, k uživanju
ekološke hrane, h gibanju, predvsem hoji in teku,
skratka k športnemu načinu življenja.
Skrajni čas je, da se začnemo resnično imeti
radi in storimo nekaj tudi zase. Prosti čas naj bi
izkoristili za sprostitev in polepšanje slehernega
dneva sebi in drugim, če tega nismo storili, je
dan popolnoma izgubljen.
Naravni tek življenja je že od nekdaj črta, usmerjena od rojstva k smrti, kdor ima srečo, postane
star, saj je edina alternativa starosti ta, da umremo, preden jo dočakamo. Nezavidljiva izbira.
Čas za alarm!
Prihajajoče leto bo leto prostovoljcev. V prvih
mesecih novega leta bo slovenski parlament
sprejel zakon o prostovoljnem delu, kar je tudi
zelo pomembno. Naj vas ob tej priložnosti lepo
povabimo v naše vrste, kjer koli je to mogoče.
Veliko lahko tudi v naši krajevni skupnosti postorimo sami, brez večjih finančnih stroškov. Tako
bo naš kraj prijaznejši, lepši, čistejši.
Prijetno branje Šmihelčana in naj vam bo leto
2011 najlepše doslej.
Anton Progar
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Sporočilo
krajanom
Zaradi lažje komunikacije vam predstavljamo člane Sveta
KS Šmihel in porazdeljene naloge:
Peter JUDEŽ,
Simon ZUPANČIČ,
Spoštovane krajanke in krajani, velikokrat
člani Sveta KS Šmihel prejemamo pisne
in ustne pobude za reševanje problemov, ki jih zaznavate v kraju. Seveda
posredujemo zahtevke na ustrezne
izvajalce in firme koncesionarje, ki so
zadolžene za vzdrževanje določenih
infrastrukturnih in drugih zadev, ki se nas
tičejo. V dogovoru z njimi pa lahko pot
reševanja skrajšamo, tako da pozivamo
vse, da jim napako javite neposredno.
Prilagamo vam nekaj najpomembnejših
naslovov izvajalcev gospodarskih javnih
služb in odgovornih oseb:
podpredsednik Sveta
KS, zadolžen za spletni
portal, informiranje
krajanov in aktivnosti
v starem Šmihelu
član Sveta, zadolžen
za šport in rekreacijo
ter za aktivnosti na
področju druženja
krajanov
Maja FINK,
Bojan TUDIJA,
tajnica Sveta KS,
zadolžena za tajniške
in računovodske
zadeve ter povezovanje s humanitarnimi organizacijami
član Sveta, zadolžen
za pomoč pri
reševanju romske
problematike in za
pomoč pri družabnih
srečanjih krajanov
Anton Progar,
Boštjan MAROLT,
član Sveta, zadolžen
za aktivnosti, ki so vezane na Košenice, ter
za kulturno področje
in glasilo Šmihelčan
pridruženi član Sveta,
zadolžen za področje
urbanizma in gospodarjenja s prostorom
• oskrba s pitno vodo, Komunala Novo
mesto, g. Iztok Zorko, 07 39 32 576;
[email protected] ;
• odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, Komunala Novo
mesto, g. Igor Ilar, 07 39 32 488;
[email protected];
• zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, Komunala Novo mesto,
ga. Martina Vidrih, 07 39 32 564;
• vzdrževanje občinskih cest, CGP
Novo mesto, Anton Hrastar, 041
624 591;
• urejanje javne razsvetljave, Gregorič
Branko, s. p., 07 34 34 170;
• oddelek za krajevne skupnosti in
komunalne zadeve, Mirko Grahek,
07 3939 207.
Miro Škufca,
Brigita JURŠIČ,
članica Sveta,
zadolžena za aktivnosti na Škrjančah
in Boričevem
predsednik Sveta, koordinacija dela Sveta,
povezave z županom,
z direktorjem občinske
uprave in Oddelkom
za krajevne skupnosti
in komunalne zadeve
Občine Novo mesto
Vse krajane, ki želite, da vas sproti informiramo preko e-pošte, naprošamo,
da nam posredujete svoje pobude
in probleme na: miro.skufca@volja.
net oziroma preko spletnega portala
Krajevnih skupnosti na: [email protected].
Pomlajeni člani Sveta KS Šmihel se vam
ob izvolitvi zahvaljujemo za zaupanje. S
skupnimi močmi, z vsemi vami, se bomo
trudili za kvaliteto bivalnega okolja, kajti
krajevna skupnost smo vsi, ki živimo v
njej.
Člani Sveta KS Šmihel, ki so takoj po izvolitvi pričeli z delom
december 2010
3
Poročilo o delu sveta KS Šmihel v letu 2010
Leto 2010 bo v KS Šmihel ostalo zaznamovano enako, kot v celotni občini Novo mesto, kot leto zategovanja pasu,
vendar pa tudi po tem, da so se pričele za naš kraj izredno pomembne infrastrukturne investicije, pričetek izgradnje
nove Šmihelske ceste in pločnikov ob njej.
V letu 2010 so bile volitve v lokalne skupnosti.
Dne 26. 10. 2010 smo imeli že 1. sejo Sveta KS
Šmihel, kjer smo obravnavali poročilo volilne
komisije in verificirali mandat članov sveta KS.
Izvedli smo volitve predsednika, podpredsednika in tajnika sveta KS. Vse člane Sveta KS
Šmihel predstavljamo v nadaljevanju. Takoj smo
pričeli tudi z delom, pripravili plan aktivnosti za
štiriletni mandat in se dogovorili, da predsednik
in podpredsednik izvedeta obisk pri županu, kjer
se izpostavi problematika kraja, ki jo je potrebno
rešiti s pomočjo Mestne občine Novo mesto in
dogovorijo roki za izvedbo (zapisnik tega obiska
in s dogovorov je v nadaljevanju).
Dodeljena sredstva za KS so bila tudi letos skromna, kljub temu, da denar dodeljen KS, namenjen za infrastrukturo in druge potrebe kraja,
dobro oplemenitimo. V letu 2010 smo prejeli
s strani mestne občine Novo mesto 9.800,00
EUR finančnih sredstev, s katerimi smo gospodarili sami. Namenjamo jih za vložke v komunalno in športno infrastrukturo, za sofinanciranje delovanja humanitarnih (PGD Šmihel,
KORK Šmihel) ter športnih organizacij v našem
kraju, za informiranje krajanov in delovanje KS.
Navkljub slabi finančni popotnici, ki smo jo dobili za letošnje leto, nam to ni preprečilo dela
začrtanih aktivnosti. Prioritetno smo delovali v
tri smeri, sodelovanje in vplivanje na občinske
strokovne službe za ureditev pločnikov ob
Šmihelki, od križišča pri VITI in do šmihelske
cerkve, v razrešitev za izgradnjo nekdanjega
Cvetanovega poslovnega objekta ter bili še
vedno aktivni pri ublažitvi posledic po postavitvi Mobitelove bazne postaje na Košenicah.
Pri tem smo seveda iskali dodatna sredstva na
občinskem proračunu, skupaj z občino pri strukturnih skladih ali pri donatorjih.
Glede na upravičena pričakovanja krajanov za
razreševanju problematike kraja, vam podajamo
pristojnosti Sveta KS, pooblastila in odgovornosti
v zvezi s tem, povzete iz Statuta Mestne občine
Novo mesto (Uradni list RS, št. 4/2008).
Pristojnosti krajevne
skupnosti po Statutu so:
(61.člen)- upravlja in razpolaga s svojim−
premoženjem in sredstvi, sprejema program
razvoja, upravlja in vzdržuje lastne komunalne
objekte (nimamo lastnih komunalnih objektov),
vzdržuje ceste in druge javne površine, ki so v upravljanju krajevne skupnosti (nimamo v upravl-
4
december 2010
janju cest in drugih javnih površin), daje mnenja
in predloge k prostorskim planom in prostorsko
izvedbenim aktom, skrbi za požarno varnost in
organizira reševalno pomoč, skrbi za kvaliteto
življenja krajanov, opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti;
glede na skromna finančna sredstva in majhna
pooblastila, ki jih imamo, uspešni. Prva aktivnost novega Sveta KS Šmihel je bila sestanek
z županom in vodstvom občine Novo mesto,
da s skupnimi močmi nadaljujemo začete investicije in aktivnosti.
(62. člen) Krajevne skupnosti sodelujejo pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi− razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo
pri izvajanju komunalnih investicij in investicij
v javno razsvetljavo na njihovem območju in
sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno
vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri
pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela
s področja gospodarskih javnih služb; dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja
(ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo; dajejo pobude
za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.); predlagajo programe javnih
del, sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in
potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, sodelujejo
pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih
prireditev.
Poročilo s sestanka pri županu, dne
9.11.2010
Iz Statuta lahko ugotovite, da imamo več ali manj
»zvezane» roke. Vse pomembne infrastrukturne
projekte vodi občina in njene strokovne službe.
Mi nimamo ne pooblastil ne finančnih sredstev
pri pogajanjih s krajani, lastniki nepremičnin, ki
jo odkupujemo zaradi izgradnje pločnika ali
ceste. Ravno tako ne moremo direktno vplivati
na lastnika nepremičnine, ki slabo gospodari z
njo, ne uredi objekta ali očisti svojega dvorišča.
To lahko enako storimo vsi krajani, kajti vsi smo
krajevna skupnost.
Vse pomembne infrastrukturne investicije izvaja občina in ne KS, mi le investicije spremljamo, ter če občina oceni, da nas
potrebuje in povabi, sodelujemo pri tem.
V nadaljevanju podajamo poročilo o delu Sveta
KS Šmihel za leto 2010 in presodite, če smo bili,
PRISOTNI: Muhič Alojzij, župan, Jože Kobe, dir.
občinske uprave, Milan Bratič , strokovni delavec,
Miro Škufca, Peter Judež
1. Varna pot v šolo. Projektna dokumentacija
za izgradnjo pločnika ob Šmihelski cesti
je dokončana. Realiziran je pločnik pred
cerkvijo in hišo Murtič. Razgovori z lastniki
zemljišč so bili opravljeni v 2008, 2009. Pavec
Vlado ml. se strinja s postavitvijo pločnika
ob predpostavki, da se uredi temelje stare
stavbe ob cesti. Lastnik lesenega poda in
hiše (Burger) ne pristaja na ponujeno ceno
uradnega cenilca 45.000 €, temveč zahteva
145.000 € kupnine. Župan predlaga, da se
občinske strokovne službe dogovorijo za
sestanek z vsemi vpletenimi, na katerem se
Burgerju nekoliko višja cena. V primeru, da
ne pristane se gre v sodno razlastitev. Enako
se dogovoriti tudi z ostalimi lastniki.
2. Župan omeni podirajoči se zid ob cesti
župniškega internata. Ker je zid nagnjen na
cesto predstavlja tudi nevarnost pri prečkanju
ceste na prehodu za pešce, ker mora pešec
stopiti na cesto, da vidi prihajajoče vozilo.
Lastnik Škofija NM nima finančnih sredstev
za obnovo škarpe. Župan predlaga, da se ji
pristopi in predlaga finančno sodelovanje,
rušenje ali ponovna izgradnja škarpe in ureditev pločnika.
3. Glede avtobusnega postajališča pri šoli je
urejeno tako, da avtobus obrne v krožišču pri
železniški postaji in ustavi na asfaltiranem platoju pod viaduktom poleg telovadnice šole.
Nerešeno ostaja parkiranje vozil za starše, ki
morajo spremljati prvošolčke do vrat razreda.
Zadevi se v bodoče pristopi skupaj z vodstvom šole, da se izdela idejni načrt celotne
rešitve prometa okoli šole.
4. Projekt Smrečnikove je v izdelavi, sledi razpis
za izvajalca. Stari podirajoči se mlin ostaja,
zgradi se nov most, pomaknjen dva metra
v desno. Predviden je tudi pločnik in cestna
razsvetljava v celotni dolžini. Gradnja je v
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
celoti financirana iz občinskega proračuna.
Realizacija predvidena do 2011.
5. Cvetan in Hypo Leasing se ne moreta
dogovoriti o odškodnini za objekt. Cvetan
zahteva za stari objekt z zemljišči 500.000 €,
medtem, ko mu je banka pripravljena ponuditi 250.000 €. Stanovalki v stari stavbi se
strinjata z oddajo zemljišča za potrebe trgovskega centra. Lokacija je bila ponujena Lidlu,
ki pa ni bil zainteresiran za odkup zemljišča
in stavbe. Župan ponovno skliče sestanek
vpletenih strank in se poskuša dogovoriti o
rešitvi. Stanovalki se preseli v urejena stanovanja v novi stavbi, staro stavbo porušiti in
urediti parkirišče. Razliko v ceni stanovanja
stanovalke doplačajo.
6. Projekt izgradnje pločnika in javne razsvetljave od Šukljetove ulice do Košenic. Občina
pristopi k izdelavi projekta. Kolesarska steza
se ne izvede, ker bo izvedena kot del Ljubenske ceste.
7. Lastnik projekta Urbanije je šel v stečaj. Na
lokaciji morebitnim investitorjem ponuditi
tudi lokacijo za izgradnjo trgovine. Začasno
je potrebno urediti urejanje okolice.
8. Zarja - reorganizacija na tržni in socialni del.
9. Ob Šmihelskem pokopališču je potrebno urediti parkirne prostore. Župan predlaga odlok,
ki bo dovoljeval samo žarne pokope. Ostale
vrste pokopov se preseli v Srebrniče. Tako bo
pokopališče ostalo »živo« in tudi naprej poskrbljeno za ureditev pokopališča. Izdelan je projekt nadstreška mrliške vežice in parkirišča,
ki pa ni realiziran. Pogrebne službe imajo na
pokopališčih monopolni položaj. Potrebno
je urediti koncesije za vsa pokopališča.
10. V vasi Škrjanče pristopiti k izdelavi projekta
komunalne ureditve - kanalizacije, pločnika
in javne razsvetljave.
Sodelovanje z Mestno občine Novo mesto je
bilo do sedaj dobro, lahko rečemo celo odlično,
res pa je da so naše pristojnosti skrčene na minimum. Poleg pohvale pa naj izrečem še spodbudno kritiko občinskim strokovnim službam;
želeli bi si, da nekateri pri svojem delu prestavijo
v višjo prestavo, in da se držijo planov in dogovorov, ki so v poslovnem svetu obvezujoča
zadeva, ne le nek plan, črka na papirju, ki se ga
da terminsko in z rebalansi prestavljati v neznano
prihodnost.
Pločniki ob Šmihelski cesti
Kot vam je poznano smo z vodstvom občine
predvidevali, da se bo investicija izgradnje
pločnikov in avtobusnih postajališč od cerkve
do križišča pri VITI zaključila že do konca leta
2008, vendar se zadeve, zaradi prostorskih težav,
neuspešnega odkupa potrebnih zemljišč krajanov, odmikajo. Občina je za dosego tega cilja
celoten čas zagotavljala finančna sredstva. Z
njenimi strokovnimi službami smo začeli s
postopkom priprave projektne dokumentacije in odkupom lastniških parcel ter nekaterih
drugih nepremičnin ob njej že pred več kot
tremi leti.
Svet KS je imel dva skupna sestanka s krajani ob
Šmihelki ter več individualnih razgovorov s posamezniki. Le trije lastniki so se do sedaj odzvali
s podpisom pogodbe za odprodajo zemljišča.
Ostali so zavračali prodajo oziroma postavljali za
občino nesprejemljive pogoje. V pogajanja se je
aktivno vključil tudi župan Alojzij Muhič. Rezultat
v letu 2010 je le ureditev pločnika pri enem od
dvanajstih lastnikov parcel, ter ureditev pločnika
pred cerkvijo. Izgradnja celotne trase se bo zavlekla še vsaj za eno leto, seveda pod pogojem, da
lastniki parcel odprodajo zemljišče in nekatere
nepremičninske objekte na njej. Z nastopom
novega mandata, tako Sveta KS, kot občine,
smo se takoj po izvolitvi sestali pri županu in se
dogovorili za dinamiko ter način nadaljnjih aktivnosti v zvezi s tem in drugimi infrastrukturnimi
potrebami kraja (več o tem je v zapisniku tega
sestanka). Naše poslanstvo je, da še preden pride
do najhujše prometne nezgode, apeliramo na
upravljalca Šmihelske ceste, na DRSC in občino,
da na edini regionalni vpadnici v mesto, ki nima
urejenih pločnikov in ne zagotavlja normalnega
srečevanja dveh večjih vozil, uredimo stanje. Žal
prihaja v postopku za odkup nepremičnine v
lasti naših krajanov, za katere želimo, da dobijo
pravično odškodnino, pri tem pa naj ne pretiravajo, do nesoglasja. Župan je novembra ponovno
povabil lastnike Burgerjeve domačije na dogovor za odprodajo, vendar ponovno ni prišlo do
dogovora. Uradno, s pomočjo cenilca določena
cena je nesprejemljiva za lastnika. Upamo na
kompromis, sicer bo investitor bodisi odstopil
od namere, saj že gradi novo šmihelsko cesto, ki
bo v nadaljevanju potekala ob železniški progi,
nam pa bo ostala neurejena lokalna cesta, bodisi
bomo prisiljeni ubrati pot razlastninjena parcel,
kar pomeni, da bodo krajani dobili v tem primeru
manjšo odškodnino.
dediščine Slovenije, Območne enote Novo
mesto, da investitor naroči arheološke raziskave
pred izgradnjo pločnika, ker gradnja pločnika
tangira parcelo, na kateri se nahaja sakralni objekt in nekdanje pokopališče. Tudi ob samem
izkopu je morala občina zagotoviti (plačati) prisotnost dveh arheologov, ki sta spremljala dela.
Gradbena dela so potekala ob budnem
nadzoru arheologov
Z varno pešpotjo v šolo in naprej do mesta,
zagotovo pridobimo vsi, predvsem pa naši
najmlajši. Stališče Sveta KS Šmihel ostaja enako,
da poteka dialog med strokovnimi službami, KS
in krajani naprej, in da se najde kompromis, kar
pomeni, da vsakdo nekoliko popusti pri svojem
stališču, investitor in krajani. Pri tem zaupamo
svojim krajanom, saj bomo le na ta način vsi
zadovoljni.
Urejeni pločnik ob cerkvi v Šmihelu, ki
zagotavlja varnost, tako bi bilo lahko
že po celotni trasi.
Žal v KS nimamo finančnih sredstev niti
možnosti, da si uredimo cesto, kakor nam vsem
skupaj najbolj ustreza, zato nam preostane še
naprej le neke vrste mediatorstvo med investitorjem in lastniki parcel ob regionalki. Pogajanja
za odkup potrebnih zemljišč in sredstva zagotavlja občina, mi, kot KS nimamo ne pooblastil
ne finančnih sredstev. Po dogovoru z vodstvom
občine smo takoj pričeli s ponovnimi razgovori
tudi z drugimi krajani ob Šmihelski cesti.
Izgradnja pločnika ob cerkvi sv. Mihaela.
Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu je prva pristopila
k odprodaji zemljišča. Izgradnja pločnika se je
nekoliko zavlekla zaradi dodatnega in naknadnega zahtevka Zavoda za varstvo kulturne
Šolska pot, šolar »utesnjen« med
vozilom in lesenim gospodarskim
objektom, le do kdaj še tako nevarno?
december 2010
5
Aktivnosti glede trgovine v
Šmihelu
Nedokončan nekdanji Cvetanov poslovni objekt
v Šmihelu je zaradi finančnih težav investitorja že
pred leti prešel v lastništvo Hypo Leasing banke
Ljubljana. Ko so novi lastniki prevzemali lastništvo
niso zahtevali služnostne pravice za koriščenje
poti med obstoječim in novim objektom do
novega objekta. To pomeni, da je v na staro
trgovino, ki je trenutno zaprta, knjiženo celotno
zemljišče, do novega objekta, kjer naj bi bila prav
tako trgovina. Zato je dostop do novega objekta
nemogoč brez služnostne pravice, oziroma brez
dogovora med gospodom Cvetanom, tremi
stanovalci, ki so tudi solastniki zemljišča in banko.
Brez dostopa do objekta je sporno tudi gradbeno
dovoljenje, ki je bilo izdano v letu 2003.
Imos inženiring, ki naj bi po naročilu banke
dokončal objekt in ga pripravil za uporabo, ne
more prepričati Cvetana in stanovalcev o podelitvi služnosti. Cvetan pogojuje odkup zemljišča
z odkupom še celotnega starega objekta,
stanovalci pa tudi želijo primerno odškodnino
oziroma nadomestna stanovanja.
Na našo prošnjo je župan Alojzij Muhič pomagal
pri rešitvi zapleta, in pred poletjem organiziral
sestanek med banko in gospodom Cvetanom,
na katerem so se dogovorili, da bo opravljena
cenitev starega objekta, pa tudi ugotovitev
lastništva stanovanj in možnosti reševanja
stanovanjskih problemov – gre za stanovanja
nad Cvetanovo trgovino. Na podlagi tega pa
bo pripravljen predlog odkupa starega objekta.
Cvetan se z ocenjeno in ponujeno ceno ni strinjal in je zahteval bistveno več.
Dne 17. 11. 2010 je župan, na našo ponovno
sugestijo ponovno sklical nov sestanek pri vodstvu Hypo Leasing banka Ljubljana, na katerega
je bil povabljen tudi predstavnik Sveta KS Šmihel.
Sklepe in dogovore podajamo v nadaljevanju.
PRISOTNI: Andrej Potočnik, gen. dir. HYPO
GROUP, Slavko Hamberger, izvršni dir. Lizing
nepremičnin, Dušan Martinčič, Lizing svetovalec, Alojz Muhič, župan MO NM, Tone Cvetan,
Miro Škufca, predsednik Sveta KS Šmihel.
SKLEPI IN DOGOVORI:
11. Vsi navzoči želimo zadevo okrog poslovnega
objekta v Šmihelu čim prej zaključiti. Problem je zagotovitev dostopa do objekta in
pridobitev še cca 30 m2 zemljišča, sedaj
pripadajočega staremu objektu, ki pa je v
lasti Cvetana in v adekvatnem deležu še treh
stanovalcev v starem »Cvetanovem« objektu.
Lastnik novega objekta HYPO GROUP je že
pred časom zaprosil lastnike za odprodajo
tega zemljišča, kar se pa zaradi nesprejemljivih ponudb in pogojev lastnikov ni realiz-
6
december 2010
iralo. Cvetan pogojuje prodajo z odprodajo
še celotnega starega objekta, ker pa je
ponujena cena previsoka za HYPO GROUP,
ta rešitev zaradi ne popuščanja Cvetana ni
možna. Ob pogoju, da HYPO GROUP odkupi
stari objekt in ga preuredi skupaj z novim,
bi Občina NM za tri stanovalce zagotovila
nadomestna stanovanja.
12. Cvetan nas je seznanil, da ima za stari objekt, trgovino z mesarijo, resnega kupca, s
katerim ima 5. decembra 2010 sestanek in
upa, da mu bo objekt prodal. Kupec želi v
njem odpreti mesarijo.
13. Dogovor je bil, da počakamo do tedaj. Če
prodaja uspe, se razgovor o odkupu zemljišča
za dostop do novega objekta takoj nadaljuje
z novim lastnikom.
14. Ugotovili smo tudi, da ima občina NM ob
južnem delu novega poslovnega objekta
manjše zemljišče, ki bi morda zadostovalo za
ureditev bolj sprejemljivega dostopa – ceste na
državno cesto – Šmihelko in za nekaj parkirišč,
ker je sedanja trasa problematična (slaba vidnost na cesto pri vklapljanju vozil nanjo).
15. Župan izvede v zvezi s slednjim s Sonjo
Štravs iz Upravne enote NM, ki je v letu 2003
izdala gradbeno dovoljenje za nov objekt, ki
pa je sporen?! (to se je pokazalo zaradi nedostopnosti do novega objekta), razgovor ali
je možnost dostopa do novega objekta po
tej občinski parceli in posledično pridobitev
novega gradbenega dovoljenja. Ta varianta
direktnega uvoza iz Šmihelske ceste se do
sedaj niti ni temeljito preučila. Glede na to,
da ima občina kos zemljišča poleg objekta in
glede na to, da bo sedanja državna Šmihelska
cesta čez nekaj let zaradi izgradnje nove ob
železniški progi izgubila ta status, bo zato
tudi manj obremenjena, obstaja možnost,
da se tudi zagotovi novi uvoz do objekta,
pridobi novo gradbeno dovoljenje in tako
reši sedanji sporen dostop do objekta.
16. Po 5. 12. 2010 se ponovno dobimo in dogovorimo za dokončno rešitev nastale situacije,
s ciljem da se objekt izgradi (Investitor IMOS
LJ v sodelovanju s HYPO GROUP ) in preda
namenu.
17. Za vzdrževanje okolice in nadzor nad novim
objektom se do pričetka gradnje pogodbeno
zadolži KS Šmihel, ki je z PGD Šmihel in krajani
že do sedaj urejala okolico (košnja trave, zarasti, čistila smeti, zapirala kanalizacijske jaške in
druge nepokrite odprtine, zaradi tveganja
pred padcem v globino, uredila – počistila
notranjost objekta, zagotovila s firmo MALKOM fizično zaprtje vseh možnih vstopov
v objekt in s sosedi ter policijo zagotovila, da
se v in okoli objekta več ne zadržujejo klošarji,
preprodajalci drog in vsi drugi nepoklicani.
Zagotavljanje urejenosti in varnosti v zvezi
z nedokončanim nekdanjem Cvetanovim
poslovnim objektom v Šmihelu.
Krajani, predvsem sosednje so se v letošnjem letu
soočali z vse večjimi težavami, ki jih je prinašal
nedokončan objekt brez pravega gospodarja. V
njem so se začeli zbirati brezdomci, preprodajalci
drog in mladina, ki je »špricala» šolo. Objekt je bil
odprt in vanj je lahko vstopil vsakdo.
Notranjost in okolica objekta je bila
do pomladanske očiščevalne akcije v
katastrofalnem stanju
Po opozorilu sosedov smo ob pomladanski
očiščevalni akciji, ki je potekala dne 17. 04. 2010,
krajani očistili okolico in nekaj dni kasneje gasilci
iz PDG Šmihel še notranjost objekta.
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Gasilci in krajani v akciji čiščena po
vseh etažah objekta in pri urejanju
okolice. Na koncu je bilo vse urejeno
in čisto. Poleg polnega kontejnerja
komunalnih odpadkov je tudi karton
igel, ki so jih po uporabi odvrgli
narkomani.
(Vir: DL)
Dne 21. 04. 2010 je firma Malkom d.o.o. Novo
mesto, po naročilu KS Šmihel izvedla fizično
zaprtje objekta, Policija Novo mesto pa po
tem datumu izvajala redne kontrolne preglede
okolice in objekta. S tem in s pomočjo sosedov,
ki so spremljali dogajanje okrog objekta ter po
dogovoru vsako nepravilnost javljali Policiji,
smo s skupnimi močmi preprečili, da lokacija
ni več zbirališče preprodajalcev droge in narkomanov.
Objekt je sedaj fizično zaprt in vanj ni
možno vstopiti.
Gasilci so izvedli proti koncu polletja še eno
očiščevalno akcijo okrog objekta ter pokosili travo in posekali grmičevje. Zahtevali smo
tudi ostranitev reklamnih panelov ob cesti, ki
so samo zakrivali vse »nepovabljene«, ki so se
potikali ob in v objektu. Upamo, da bo objekt
kmalu zaživel in bil s ponudbo in urejeno okolico
v ponos krajanom
Nekoliko bolj kultivirana okolica po še
drugi očiščevalni akciji okrog objekta
Pomladanska akcija čiščenja javnih površin.
Med prostovoljci, ki so v soboto 17. 4. 2010 čistili
Slovenijo, je bilo tudi na tisoče predstavnikov
dolenjskih občin, številnih lokalnih podjetij,
javnih ustanov, kot so osnovne in srednje šole,
pa društev, od ribičev do lovcev in tako dalje. K
akciji se je pridružila tudi KS Šmihel, ki je koordinirala čiščenje po našem kraju
Soseda gradbenega podjetja
Košenicah, Vidmar Vladka je podala
pobudo da se v sklopu pomladanske
akcije uredi tudi njihovo neurejeno
dvorišče. Lastnika smo pozvali, da v
ta namen pokaže vsaj malo dobre
volje in pospravi vso rjavečo in ostalo
nesnago, ki že vrsto let razmetana leži
na tem makadamskem dvorišču, kar je
delno tudi uredil. Sosede pa so z njim
družno pristopile k urejanju njegove
žive meje, ki so jo okopale in pognojile.
(Vir: DL)
V naši krajevni skupnosti Šmihel je bilo pestro
saj je v akciji sodeloval vsak drugi krajan, skupaj
okoli 800. Okolje so pomagali čistiti tudi Romi iz
našega naselja, moči pa smo združili z okoliškimi
šolami – s Šolskega centra Novo mesto je v akciji
sodelovalo kar 250 dijakov, študentov in profesorjev, sodelovali so tudi osnovnošolci z Drske
in OŠ Dragotina Ketteja. Romi in dijaki ter učenci
s profesorji so nabrali za več traktorskih prikolic
navlake in odpadkov v gozdu med romskim
naseljem Šmihel ter OŠ Dragotina Ketteja. Črna
odlagališča so tam že vrsto let kot posledica kratkotrajnega bivanja nekaterih romskih družin, ki
so se pred nekaj leti tu nelegalno naselile in so
morale potem na naše posredovanje zapustiti
to lokacijo, za njimi pa je ostalo veliko smeti.
Poleg Romov, pa so tja znosili razne gradbene
odpadke tudi mnogi graditelji hiš, predvsem iz
sosednje KS. Prilagamo slike iz pomladanske
akcije po naši KS (Vir. DL):
Čistilna akcija krajanov vasi Škrjanče
Akcija dijakov in njihovih mentorjev
pred Šolskim centrom
Krajani Košenic so se zbrali na
športnem parku Košenice, kjer je
koordinator čiščenja, predsednik Sveta
KS Šmihe, vsem predal PVC vreče,
rokavice in seveda napotke o poteku
čiščenja
Tudi najmlajši so se s starši udeležili
čistilne akcije
december 2010
7
otoka ter v letošnjem letu nadaljevali z izgradnjo manjkajočih pločnikov v naselju Košenice.
Krajani smo s pomočjo donacije investitorja in
delne finančne pomoči občine letos uredili še
cca 250 m pločnikov in asfaltiranih površin ob
ekoloških otokih na Košenicah.
Pričetek urejanja pločnikov na
Vorančevi ulici
Kdor ima zelo rad otroke naredi zanje
tudi pravljično hišico. V našem kraju
imamo dve lični in vpadljivi, eno na
Košenicah in eno na Krajčevi ulici.
Nadvse pohvalno. Prva ima celo
plezalno steno in v začetku decembra,
ko je bilo dovolj snega so se otroci na
njej varno preizkušali
Športni park Košenice
Športno rekreativno društvo Košenice, znotraj
katerega delujeta nogometni in košarkarski klub,
je izvedel spomladansko čiščenje na igriščih
in okrog njih (na Košenicah) ter med letom s
pomočjo donacijskih sredstev nekaterih krajanov, firm in Sveta KS Šmihel izvedel sanacijo
zelenice na nogometnem igrišču. Želja je, da se
posodobi celoten kompleks, in sicer s postavitvijo zaščitnih ograj na vsakem koncu igrišča, s
sanacijo odbojkarskega igrišča, postavitvijo razsvetljave in postavitvijo ute oziroma nadstreška
za hrambo športnih rekvizitov, kar bo služilo tudi
druženju krajanov.
Družna akcija čiščenja gozda med
Šolskim centrom, OŠ Dragotina
Ketteja in romskim naseljem, ki so se
je udeležili predstavniki šol, krajani
in Romi. Slednji so poskrbeli tudi za
okrepčitev.
Bazna postaja in pločniki na Košenicah. Skupina sosedov bazne postaje BP NM-REGRČA
VAS na Košenicah se je pred dvema letoma
formirala v civilno iniciativo. Ker je njihova prvotna želja - zahteva, da se bazna postaja odmakne
bolj stran od naselja, ostala neuresničena, kajti
investitor Mobitel.d.d. je pridobil zanjo gradbeno
dovoljenje, smo tudi z delno finančno pomočjo
investitorja vlagali v kvalitetnejšo ureditev neposredne okolice bazne postaje, v parkovno ureditev platoja, v zasaditev smrek med antenskim
stolpom in cesto naselja, ureditev ekološkega
8
december 2010
Novi pločniki po Košenicah in na njeni
Vorančevi ulici
Športni park Košenice - zimski pogled
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
bo prevzel nadzor nad kompleksom, kdo in kdaj
bo izpeljal investicijo, ki bo v ponos kraju, ne
pa še en nedokončan in arhitekturno sporen
»Cvetanov« kompleks, ki je v breme krajanom
in naši lokalni skupnosti.
Nova ogledala za večjo varnost v
prometu
Ob vključevanju nekaterih krajanov Šmihela,
iz hišnih številk 57 – 63 in 64, na glavno cesto
smo zaradi večje varnosti namestili dva nova
ogledala. Pridružili pa smo se tudi pobudi krjana Tomaža Kovačiča, člana Občinskega Sveta
Občine Novo mesto, da se razreši problematika
ogledala na križišču Šmihelske ceste in Ulice ob
Težki vodi, kjer je še posebej kritično vljučevanje
na glavno cesto v zimskem jutranjem času, ko so
ogledala zarošena in zato ne uporabna. Popolnoma enako je pri vključevanju iz Košenic.
Sanirali in nekoliko bolj funkcionalno
smo uredili makadamski plato
nasproti cerkve, parcelo, ki je v lasti
občine in predvidena za ureditev
krožišča po sanaciji Smrečnikove ulice
za priklop na novo Šmihelsko cesto.
Urbanje, polomija
namesto elitne soseske
Pred dvema letoma so na hribu med Šmihelom
in Škrjančami začeli graditi novo stanovanjsko
sosesko, poimenovano Urbanje. Zgradili so
nekaj stanovanjskih hiš in komunalno opremo, nato je vse obstalo. Vprašanje je, kaj bo z
naseljem, saj je investitor, podjetje IKONS, družba
za razvoj prostora iz Ljubljane, od konca oktobra
2010 v likvidaciji.
Danes naselje kaže bolj klavrno podobo, kar
moti tudi krajane. Investitor je veliko načrtoval,
a od sedmih zgrajenih hiš od skupno 57 bivalnih
enot, niso prodali niti ene. Krajani smo dobili še
en nedokončan spomenik. Namesto elitnega
»urbanega» naselja s trgovskim kompleksom
smo dobili trenutno kompleks brez gospodarja,
sredi nekdaj najlepših njiv, kjer se že razrašča
plevel in strupena ambrozija. Sprašujemo se kdo
Namesto urejene soseske se bo
verjetno kar nekaj časa zaraščal plevel
Bolhe v Šmihelu. S strani krajanov Šmihelske
ceste smo bili dne 28. 08. 2010 obveščeni, da
se je na nenaseljeni domačiji Burger, Šmihel
15, v Novem mestu, pojavilo veliko leglo bolh,
ki se selijo v sosednje stanovanjske hiše in na
mimoidoče krajane. Takoj smo s pomočjo
sosedov preverili stanje in le po nekajminutnem oglede domačije s Šmihelske ceste, dobili
nadležne insekte tudi na sebe. Po pripovedovanju krajanov je verjetno vzrok pes, ki so ga
lastniki imeli privezanega pod podom in zelo
slabo skrbeli zanj, tako, da so iz usmiljenja do
zapuščene živali, sosedje domačije občasno
poskrbeli zanj. Pes, ki je bil zelo shiran, je pred
približno tednom dni »izginil«. Stopili smo v stik
z ZZV Novo mesto, ki je pristojen za uničevanje
nadležnih insektov in zahtevali izvedo dezinsekcije po zapuščeni domačiji in v sosednjih
stanovanjskih objektih, kar pa se je moralo
večkrat ponoviti. Nekateri sosedi pa so pri sebi
doma še dodatno izvajali zatiranje s škropivi.
smo, da bodo tudi ostali lastniki zemljišč ob
Šmihelski cesti, po tej neprijetni izkušnji, bolj
pripravljeni na dialog za odprodajo zemljišč za
izgradnjo pločnika.
Romsko naselje Šmihel – ulica Pot v gaj.
V čem se Romi v Šmihelu razlikujejo od Romov
v drugih naseljih? Razlikujejo se predvsem v
tem, da so v povprečju nekoliko bolj »razgledani« in odprti za dialog, ter tudi po tem, da
so v večini ugotovili, da je potrebno v prvi vrsti
»pomesti« pred svojim pragom in spoštovati
lastnino, svojo in tujo. Seveda pa je prednost
tudi v obvladljivem številu stanovalcev našega
naselja in skupno nadzorovanem nelegalnem
priseljevanju drugih družin. Romsko naselje
Šmihel je dobilo sredi leta svojo ulico z imenom
Pot v gaj. Izbiro imena smo prepustili Romom,
ki so se odločali med več variantami. Na koncu
pa je le prevladalo stališče Pot v gaj. V tem je kar
nekaj simbolike. Ime nekako preseka stigmo, da
kjer je romsko naselje je nered. Pri nas je veliko
zelenja in cvetja, veliko urejenih vrtov in hiš. Tudi
okolica romskega naselja je zelena in sedaj po
veliki očiščevalni akciji še bolj »gajska«. S tem
dejanjem, imenovanjem ulice, želimo še bolj
zmanjšati razlike med Romi in Neromi, da postanejo krajani, občani kot vsi ostali. Seveda pa je
tudi na njih samih, da prevzamejo obvezo po
opravičevanju tega imena.
Zapuščena Burgerjeva domačija, kjer
bi že moral biti pločnik in avtobusno
postajališče ter varnejši uvoz iz ceste
Ob Težki vodi
V romskem naselju je vse več lepo
urejenih hiš in njihove okolice
V vsaki slabi stvari je tudi kaj dobrega, saj je to
dodaten argument, da se z lastniki domačije
čim hitreje uredi odkup in na tej lokaciji izgradi
prepotreben pločnik, avtobusno postajališče in
varnejši uvoz iz ceste Ob Težki vodi. Prepričani
Letošnja očiščevalna akcija je pokazala, da je
bilo v gozdu za romskim naseljem Šmihel več
kot 10 traktorskih prikolic smeti, ki pa niso bile
odložene le s strani Romov. Sedaj je gozd čist in
glede na to, da so se vseslovenske očiščevalne
december 2010
9
akcije lotili tudi Romi okrog svojega naselja in v
tem gozdu, predvidevamo, da bodo bolj skrbeli
in preprečevali, da ne bi tu nobeden več na črno
odlagal smeti. Akcijo bomo zagotovo ponovili
tudi v naslednjem letu in prepričani smo, da
bo smeti tedaj malo ali nič. Lahko le pohvalimo
najbolj urejene romske družine v Šmihelu. Tudi
dobri zgledi vlečejo ne le slabi in lokalna skupnost bo stala ob strani in pomagala po svojih
močeh v prvi vrsti takšnim. Ugotavljamo pa, da
vse več družin z urejenim dvoriščem, hišo in
okolico sledi najboljšim.
Naslednji cilj v naselju po sprejetem zazidalnem
načrtu s skupnimi močmi iščemo variante, da
Romi v našem naselju pridejo do lastniških gradbenih parcel, kajti že mnogokrat se je izkazalo,
da je ključ do odprave večine spornih zadev
ravno lastništvo nad lastnino - nepremičnino, ki
pripelje do ustalitve romske družine, do socializacije in seveda do skrbi za urejenost domačega
okolja in spoštovanja lastnine, pa ne le svoje,
posledično potem tudi druge. Krajani skušamo
dopovedati Romom, da sprejmejo pravila v
družbi, ki jih okvirja zakonodaja. Ta niso zato, da
jih kršimo, pač pa, da ob njihovem spoštovanju
normalno in v slogi sobivamo. Prepričani smo,
da zato, ker država desetletja ni storila nič pri
razreševanju romske problematike, tudi čez
noč in na silo ne bo rešitve, pač pa strpno in
le z dialogom ter kompromisom. Prav pa je, da
se od tega trenutka dalje odločno preprečuje
»divje, črno« naseljevanje in gradnje bivanjskih
objektov. Začela se je prodaja parcel v naselju.
Razveseljujoče je, da je zanimanje nadvse veliko.
Vendar zadeve ponovno ne stečejo z lastnikom,
to je občino.
Plan za naprej je dokončna legalizacija objektov,
ureditev bloka za socialno šibkejše, na lokaciji
sedanjega propadajočega, sanitarno in varnostno nesprejemljivega objekta v lasti občine. V
Šmihelu, ki je lahko vzor ostalim naseljem smo
končali s pogoji za elektrifikacijo, kar pomeni,
da se lahko priključi vsak, ki ima gradbeno dovoljenje. Z občino Novo mesto smo kandidirali
za Evropsko nagrado, za lokalne skupnosti, kjer
se vzorno razrešuje ta problematika. Upamo, da
bomo prejeli nagrado v obliki finančnih sredstev, ki jih bomo lahko potem vložili za ureditev
manjkajočih zadev, kot je javna razsvetljava v
naselju.
... na kratko
Dokončanje cestnega kraka na Krallovi
ulici
V vseh geodetskih virih, se pojavlja vrisana cestna povezava na Krallovi ulici, ki pa do danes ni
bila izvedena. Svet KS Šmihel podpira idejno
rešitev in jo bomo reševali z lastniki zemljišč in
mestno občino Novo mesto.
10
december 2010
Pri reševanju dokončanja cestnega kraka, bi radi
opozorili mestno občino Novo mesto na:
18. gradbena dovoljenja za te hiše so bila narejena oz. je bila dovoljena gradnja ob predpostavki, da bo cesta dejansko potekalo tam,
kjer je prikazana v načrtu MO NM, sedaj pa se
cesta konča pred zadnjo hišo v ulici;
19. požarno varnost, kajti nedokončana cesta
onemogoča, da bi gasilska vozila lahko nemoteno prišla na kraj požara;
20. s predlogom nove ureditve bi bila zelo
povečana varnost naših otrok na poti v
šolo;
21. rešene bi bile tudi težave pri zimski službi, saj
sami dobro vemo, da pridemo na vrsto bolj
med zadnjimi;
22. ulična razsvetljava se konča na sredini ulice;
23. z novo pridobitvijo bi se uredil tudi nujno
potreben EKO otok.
Zaradi navedenih problemov imajo težave vsi
krajani te »mrtve ulice« najbolj pa seveda tisti,
ki so zadnji v ulici. Vemo, da se zadevo ne bodo
rešile čez noč, ampak glede na to, da krajani na
cesto čakajo že 40 let jim bomo pomagali pri
planiranju in načrtovanju potrebnih sredstev z
občino Novo mesto ter o navedem problemu
opozorili pristojne službe na občini. Čeprav
krajani Krallove ulice nimajo ceste pa zaradi
tega nimamo nikakršnih olajšav pri stavbnem
zemljišču in plačujemo polno ceno. Nobenih
olajšav tudi ne bo pri novem zakonu oziroma
pri davku na nepremičnine.
V pričakovanju, izvedbe cestnega kraka!
Varuhi meje
Posnetek je bil narejen 22. novembra
2010 ob 14.30 na cesti med Škrjančami
in Novim mestom. Prav tu je bilo že nekaj
mesecev prej zabeleženih več napadov
potepuških psov, ki sicer najdejo zavetje
v bližnjih romskih bivališčih. Psi napadajo
mimoidoče pešce ali kolesarje na poti do
novomeških šol in trgovin. Poškodovance
so oskrbeli v novomeških zdravstvenih
ustanovah, kjer so bili deležni strokovne
oskrbe in cepljenja s cepivom proti pasji
steklini še dolgo po bližnjih srečanjih s
popadljivimi živalmi. Zdravstvena zaščita pri nas torej še deluje. Kako pa je s pravno državo,
od lokalnih skupnosti do republiške uprave? Psi ostajajo varuhi meje in mladim pešcem ter
kolesarjem še naprej onemogočajo dostop do mesta. Uveljavljajo svoj pasji zakon. Za človeške
zakone in pravice tako ali tako ni nikomur več mar. To potrjuje tudi zgornja fotografija.
Foto in tekst: M. B. J.
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Plan za leto 2011:
• nadaljnje urejanje pločnikov od križišča pri Viti do Smrečnikove ulice v Šmihelu (investitor Občina
NM);
• ureditev Smrečnikove ulice s pločniki in odprava ozkih delov cestišča (investitor Občina NM);
• ureditev parkirišča in avtobusnega postajališča ob OŠ Šmihel (parkirišče bo namenjeno tudi obiskovalcem pokopališča);
• ureditev projektne dokumentacije za pločnike od križišča pri Viti do uvoza za Košenice (Občina NM);
• v vasi Škrjanče pristopiti k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo komunalne ureditve - kanalizacije, pločnikov, avtobusnega postajališča in javne razsvetljave;
• spremljanje ureditve Šmihelske ceste, zazidalnega naselja Urbanje ter aktivnosti za traso zahodne obvoznice in povezovalne ceste;
• spremljanje ureditve poteka Šmihelske - Ljubenske ceste in navezave na Šolski center Novo mesto; v
tem sklopu se zagotovi tudi pločnik do šolskega centra;
• sodelovanje pri rušenju ali ponovni izgradnji škarpe med Šmihelsko cesto in župniškim internatom;
• sanacija poškodovanih cestišč in pločnikov v Šmihelu po investicijskih posegih GRATELA, KOMUNALE,
TELEMACHA …;
• aktivnosti za večjo urejenost in funkcionalnost pokopališča;
• aktivnosti za pridobitev nakupovalnega središča v KS Šmihel (dokler ne bo urejena Šmihelka ali zahodna
obvoznica, investitorji ne kažejo interesa) oziroma spremljanje in apeliranje za dokončno ureditev
»Cvetanove trgovine«;
• nadaljevanje urejanja Športnega parka Košenice;
• aktivnosti ob prodaji najemnih zemljišč na Košenicah in izvedbi geodetskih izmer;
• ureditev tekaške proge za tek na smučeh na Boričevem in podpora pri razvoju kmečkega turizma v tej
vasici;
• nadaljevanje urejanja lokacij komunalnih zabojnikov – ekoloških otokov;
• postavitev informacijskih tabel - kozolčkov ob vstopu v KS Šmihel z napisom Dobrodošli in informacijskih
tabel po KS;
• informiranje krajanov preko informacijskih tabel, lokalnega časopisa in spletnega portala;
• izobraževanja za krajane na temo urejanja okolja in ločevanja odpadkov;
• spremljanje in sodelovanje pri legalizaciji objektov romskega naselja v okviru zazidalnega načrta, odkupu
zemljišč, priklopu stanovalcev na kanalizacijo (samoplačniško) in izgradnji javne razsvetljave po naselju,
iz nepovratnih sredstev države, če bodo odobrena;
• pomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja;
• pobuda za romsko naselje Šmihel, da v prednovoletnem času skupaj s humanitarnimi organizacijami
estetsko uredijo in osvetlijo naselje (namesto denarja, ki ga potrošijo za rakete in druge pirotehnične
rekvizite);
• septembrsko srečanje krajanov v romskem naselju Šmihel;
• druženje krajanov v obliki športne rekreacije, pohodništva, izletov in zbora krajanov;
• sodelovanje s pravnimi subjekti v našem kraju ter občini.
Poročilo s planom pripravil: Miro Škufca
december 2010
11
Intervju z najstarejšo Šmihelčanko Ano Rozman
»V mislih še vedno prepevam!«
Vstopila sem v sobo Doma starejših
občanov v Šmihelu, kjer me je prijazno pozdravila drobna, urejena
gospa. Skromno je skomignila z rameni, češ kaj bom pa izvedela od nje,
ki je že tako stara. Pa sem kaj kmalu
ugotovila, da je gospa Ana, ki ima
za seboj že častitljivih 97 let, še vedno zelo bistrega uma. Njene gube se
resda rišejo po vsem obrazu, a hkrati
kažejo, da se je na življenje, ki ji ni
prav nič prizanašalo, trudila gledati
z optimizmom.
Gospa Ana, kdaj ste se rodili?
Rodila sem se že pred 1. svetovno vojno v Mirni
Peči, daljnega aprila 1913.
Povejte mi prosim, kako je bilo v vaši mladosti?
Mama mi je umrla, ko sem bila stara komaj 15
let. Ker nas je bilo veliko v družini, za vse ni bilo
kruha, zato sem že tako zgodaj morala po svetu.
Prebijala sem se od kmeta do kmeta, delala na
poljih in se tako preživljala iz dneva v dan. Kasneje sem dobila službo čistilke na OŠ Šmihel.
Pospravljala sem tudi na Občini in na Sodišču.
Zaslužek je bil skromen, zato sem vedno delala,
tudi kadar sem bila bolna, ker sicer svojih treh
otrok ne bi mogla preživeti.
Kdaj ste se pa poročili?
kupila hišo in zatem sta v
porodnišnici v Novem
mestu na svet prijokala
še sin in hči.
Kolegica mi je povedala,
da ste jo »pazili«, ko je
bila majhna. Ste imeli
še kakšnega otroka v
varstvu?
Mož je hišo v Gotni
vasi kasneje prodal in
nam kupil domovanje
v Šmihelu pri gasilskem
domu, kjer sem tudi
varovala otroke, kakšnih
5 naenkrat. Pazila sem
jih dopoldne ali popoldne, kakor so starši
potrebovali.
Je mož že dolgo pokojni?
Že 44 let sem vdova. Mož je bil šofer, zato
je bil veliko zdoma, a je tudi veliko popival.
Nekoč so ga pred gostilno nasproti cerkve
mlajši fantje hudo pretepli. Utrpel je usodne
notranje krvavitve in žal mu ni bilo več pomoči.
Odškodnine nisem dobila nobene, a se tudi prerekati nisem želela.
Na kaj v svojem življenju ste najbolj ponosni?
Ponosna sem na to, da sem bila družabna. V
veseli družbi sem zelo rada prepevala. Tudi sedaj
bi še kakšno zapela, pa mi ne gre več dobro.
Začnem še, a mi žal hitro zmanjka glasu. V mislih
pa še vedno prepevam.
Nimam se kaj pritoževati, punce, ki tukaj delajo,
so prijazne, edino nimajo veliko časa, da bi se
pogovarjale. Hvala bogu, da imam svoj denar,
da sem lahko tu. Kadar je lepo vreme, grem tudi
ven in tako preživljam svoje dni.
Kaj pa pogrešate?
Pogrešam kislo repo, saj si želim uživati tudi bolj
domače, manj začinjene jedi. Hrana v Domu je
velikokrat dobra, včasih pa tudi ne. Sicer pa je
bilo doma ravno tako, mnogokrat tudi nisem
imela kaj v lonec dati. Danes dodatnega denarja,
da bi si kaj privoščila, ravno nimam, sicer so pa
sedaj ti evri, ki jih ne znam prav nič računat.
Zdravje vam še dobro služi?
Kakšen prehlad imam kdaj pa kdaj. Berem s
povečevalnim steklom, pa že slabše slišim,
Revščino sem imela vse življenje, a tako je pač
bilo. K maši sem hodila in sem vesela, da grem
lahko tudi zdaj, ko sem v Domu starejših, saj tu
redno mašuje gospod Demšar.
Oh, mlada sem znorela in se kar takoj poročila s
5 let starejšim fantom. V mojih časih pa nisi smel
vstopiti v zakonsko zvezo pred dopolnjenim 21.
letom, zato so mi leta »kupili«, da sem se lahko
omožila. A že čez štirinajst dni sem obžalovala,
da sem tako hitro izrekla usodni »da«. Če bi lahko, bi se kar takoj ločila, pa takrat to žal ni bilo
mogoče. In tako sem se trudila in vse potrpela.
Imate vnuke, morda pravnuke?
Sta se z možem takoj ustalila v Šmihelu?
Če se ozrete na svoje življenje, ali bi naredili kaj
drugače, če bi vam bila dana še ena možnost?
Poslovila sem se in gospe Ani zaželela še kolikor je
mogoče mirnih in zdravih let.
Sovražnikov nisem imela in v življenju se nisem
prepirala, zato imam čisto vest. Žal mi je le, da
sem šla prehitro v Dom. Raje bi v miru še nekaj
časa sama živela v svojem gospodinjstvu. Včasih
bi kar pot pod noge vzela, pa šla pogledat svojo
hišo, a kaj, ko so sedaj v njej drugi stanovalci, saj
jo je hči dala v najem. (Ob tej misli, se ji utrne
solza.)
Sama pa sem spoznala, da je za doseženih mnogo let najpomembnejši pozitiven pogled na naše
tukajšnje bivanje ter mirna predanost življenju, ki
vključuje pripravljenost sprejeti tudi njegove manj
lepe strani. Preizkušnje se nam vsem dogajajo, tudi
gospa Ana jih je imela, pa vendarle ni dovolila, da
bi jo zlomile, temveč so jo okrepile.
Po rojstvu prve hčerke sva šla na sezonsko delo
v Nemčijo, njo pa sva pustila v Sloveniji v varstvu
pri gospe, kjer smo stanovali. Ko se je ženska, ki je
pazila mojo hči, ubila, sem se po otroka vrnila in
skupaj smo živeli v Nemčiji. V tujini smo ostali kar
šest let, in tako je hčerka v Nemčiji naredila 4 razrede osnovne šole. Z možem sva poleti delala na
njivah pri graščakih, pozimi pa še druga kmečka
dela in tako imela službo ves čas. Leta 1946, po
razpadu Nemčije pa se je naša družina morala
vrniti v Slovenijo, ker zaradi povojnih razmer tam
nismo bili več zaželeni. V Gotni vasi sva z možem
12
december 2010
Od mojih bratov in sester sem samo še jaz na
tem svetu. Moja starejša hči je umrla za rakom že
pred sedemnajstimi leti. Tudi njen mož je kmalu
za njo odšel na drugo stran. Imam vnuke in tudi
veliko pravnukov, ki jih je toliko, da jih ne znam
več prešteti. Škoda samo, da k meni ne pridejo
nič na obisk.
Kako se počutite v Domu starejših občanov v
Šmihelu?
Pred slovesom sem jo še enkrat slikala, pa me je
takoj ustavila, da se mora prej še počesati. Zaupala
mi je še, da me je pričakovala in me spomnila, naj
ko Šmihelčan izide, nikar ne pozabimo nanjo.
Pogovarjala se je:
Martina Judež
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Krajevna organizacija Rdečega križa Šmihel je
bila aktivna tudi v letu 2010
Aktivistke KORK Šmihel smo aktivne skozi vse leto, naše dejavnosti pa so tudi več ali manj enake iz leta v leto. Prav
tako so tudi usklajene z območnim združenjem RK Novo mesto. Sodelovanje s sekretarko gospo Barbaro Ozimek in
predsednico gospo Mojco Špec Potočar je več kot vzorno in zelo prijetno.
Že v uvodu se prav lepo zahvaljujem vsem, ki
ste v letu 2010 plačali članarino 3 € in teh vas je
bilo letos 537, hvala tudi vsem tistim, ki ste poleg
članarine prispevali tudi prostovoljne prispevke.
Hvala vsakemu. Veseli nas, da nas na ta način
podpirate in omogočate naše dejavnosti.
Aktivistke KORK Šmihel smo se v letu 2010 sestale osemkrat in na teh druženjih sprejemale
pobude in aktivnosti za naše krajane, ki potrebujejo takšne ali drugačne spodbude in pomoči.
Letos 9. marca smo na našem občnem zboru
organizirale predavanje oziroma predstavitev
ZAKONA O PACIENTOVIH PRAVICAH, ki nam
ga je predstavil varuh pacientih pravic, gospod
Robert Sotler. Prisotni smo bili tako iz prve roke
informirani o naših pravicah in tudi dolžnostih,
ki jih imamo kot pacienti tako pri zdravnikih kot
pri zobozdravnikih. Gospodu Sotlerju, varuhu
pacientovih pravic, pa se še enkrat toplo zahvaljujemo za predstavitev.
V letu 2009 smo v gasilskem domu odprli postajo RK, ki vsako prvo sredo v mesecu od 17:30 do
18:30 pričakuje vas dragi krajani, da se oglasite,
če potrebujete kakršnokoli pomoč.
izboljšati bivalne razmere, posameznikom smo
poplačali tudi zapadle finančne obveznosti;
donirali smo tudi posameznikom izven KS in
tudi za humanitarni center na Drski smo nekaj
prispevali.
Tudi v letošnjem letu nam je v okviru akcije
'Peljimo jih na morje' uspelo zagotoviti zdravilen
sedemdnevni oddih za našo krajanko na Debelem rtiču.
V oktobru smo imeli že tradicionalno srečanje
starejših krajanov v OŠ Šmihel. Srečanja se je
letos udeležil tudi župan MO Novo mesto,
gospod Alojzij Muhič. Druženje je bilo prijetno,
sproščeno in veselo, za kar gre zasluga vsem, ki
so se srečanja udeležili, učencem OŠ z mentorico Mojco, ki so nam pripravili prijeten kulturni
program, dobrim kuharicam za okusno kosilo in
seveda ravnateljici OŠ gospej Ireni Hlača, ki nas
vsako leto toplo sprejme. Hvala vsem!
Za konec pa naj dodam še to. V naši KS imamo
več kot 150 krajanov starih 70 in več let, šest je
starejših od 90 let. Le te ob rojstnem dnevu aktivistke KORK obiščemo in izkažemo pozornost
s skromnim darilom. Nekaj naših krajanov živi
v DSO Šmihel. Med njimi je najstarejša gospa
Ana Rozman, ki je letos aprila dopolnila 97 let.
Še enkrat čestitamo!
Prav gotovo bi lahko nanizala še vrsto aktivnosti,
ki smo jih opravile v iztekajočem se letu, a se
mi zdi, da je najvažnejše to, da smo aktivistke z
veseljem prostovoljke, da rade pomagamo tam
kjer lahko in da najdemo čas tudi za sokrajane.
Ker pa se leto 2010 izteka, približujejo se prazniki,
leto 2011 je pred vrati, mi preostane le še iskreno
voščilo v imenu prostovoljk KORK Šmihel in v
mojem osebnem imenu. Lepo preživite praznike, v letu 2011 pa naj vam služi zdravje, naj bo
obilo veselih in lepih dni, pa radi se imejte in
nič se ne jezite!
SREČNO!
Pripravila predsednica KORK Šmihel
Angelca Kristan
V postaji smo spomladi in jeseni organizirali
brezplačne meritve holesterola in sladkorja v krvi.
Prav tako smo spomladi in jeseni poslali vabila
na posamezne naslove, za krvodajalsko akcijo
naše KS. Hvala vsem, ki ste prišli na odvzem krvi
na transfuzijsko postajo Novo mesto in hvala
tudi naši aktivistki in krvodajalki Mariji Džamdžić
za izvedbo akcije.
V maju, ko poteka teden RK, smo v trgovini VITA
imeli 'košarico RK'. Hvala vsem, ki ste darovali
v košarico. Zbrano smo razdelili med socialno
šibkejše posameznike in družine. Osebju
trgovine VITA se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in prijaznost ob tej akciji. Hvala.
Gospa Ana Kapš je praznovala 90.
rojstni dan
Prijetno druženje v osnovni šoli –
srečanje starejših krajanov
Srečanje predstavnic KORK Šmihel z
aktivistkami OZRK Gornja Radgona
Gostje na srečanje starejših krajanov
17.4.2010, ko je bila vseslovenska akcija 'Očistimo
Slovenijo', smo se zbrale tudi aktivistke KORK in
očistile zlasti okolico 'Cvetanove trgovine'. Hvala
vsem, ki ste sodelovali v akciji.
Tudi v letošnjem letu smo iz blagovnih rezerv EU
razdelili prehrambene artikle in sicer 34 paketov.
V KS imamo šest socialno ogroženih družin, ki
redno prejemajo pomoč v obliki prehrambenih
paketov.
Dvema družinama iz naše KS smo pomagali
december 2010
13
14
december 2010
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Vir:
Mestna občina Novo mesto
Geodetska uprava RS
december 2010
15
Intervju z dr. Janezom Grilom
»Projekt škofijske gimnazije smo le odložili,
nismo se mu odpovedali!«
gimnazija v sodelovanju z Gimnazijo Novo
mesto, pa sedaj ta program na novomeški
Gimnaziji teče v sodelovanju z Glasbeno šolo
Marjan Kozina. Kako to?
Z umetniško gimnazijo bi že zdavnaj lahko
začeli, vendar je težava v tem, da izključno za
to smer ne bi bilo dovolj dijakov. Če pa bi imeli
gimnazijo s samo dvema oddelkoma, se pojavijo
težave, ker bi težko zaposlili profesorje, saj bi imeli premalo učnih ur.
Moj starejši sin je sedaj v petem razredu. Obstaja možnost, da bo ob vstopu v srednjo šolo
imel na izbiro tudi vpis na klasično škofijsko
Gimnazijo v vaših prostorih?
Stari samostan v Šmihelu, kjer ima
že nekaj let svoje dejavnosti Zavod
Friderika Ireneja Barage, Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje, sestre
salezijanke, ki vodijo duhovni center
de Notre Damme, pa tudi škofijska
Karitas, še naprej intenzivno prenavljajo. Tudi okolica Zavoda za vzgojo,
kulturo in izobraževanje dobiva vse
lepšo podobo. Ker nas Šmihelčane zanima, kakšni so nadaljnji projekti, ki
jih pripravljajo, sem se o tem pogovarjala z direktorjem Zavoda Friderika
Ireneja Barage, dr. Janezom Grilom.
Pred dvema letoma ste za Šmihelčana dejali, da
bo obnova stavbe Zavoda Friderika I. Barage
predvidoma obnovljena čez 2 leti. Veliko ste že
naredili. Kaj imate še v načrtu glede sanacije
objekta?
Obnovitvena dela še naprej potekajo, v jesenskih
dneh nam je uspelo porušiti staro, razpadajočo
stavbo ob Zavodu in na njenem mestu urediti
parkirni prostor, ki ga poleg naših strank lahko
uporabijo starši, ki pripeljejo otroke k verouku,
v šolo ali pa tisti, ki pridejo v cerkev.
V zadnjem intervjuju ste nam tudi povedali, da
bo v objektu Zavoda začela delovati umetniška
16
december 2010
Veliko staršev, katerih otroci so nekje v podobnih
razredih, nas to sprašuje. Izkušnje s škofijskimi
gimnazijami po Sloveniji so namreč zelo pozitivne. V primeru, da bi tu bila gimnazija, bi na
prostor novega parkirišča znova postavili stavbo,
ker bi potrebovali prostore. Projekt škofijske gimnazije se je nekoliko zamaknil, ker so natančne
študije in idejni načrt, ki so ga arhitekti pripravili,
pokazali, da je ta stavba za tri paralelne razrede
premajhna. Nujno bi potrebovali tudi telovadnico. Postaviti na ta razmeroma majhen prostor
še telovadnico, je velika težava, poleg tega pa je
treba paziti še na arhitekturni izgled stavbe, saj bi
morala sovpadati s samostanom. Za telovadnico
bi bila možnost odkupa stavbe Zveze šoferjev
in avtomehanikov. Ob postavljanju objekta pa
bi se bilo potrebno dogovoriti z župnijo, ker bi
šla stavba preko meja naše parcele. In vse to bi
bilo povezano z ogromnimi stroški, pa še vedno bi bili v stari stavbi. Mnogi svetujejo, da bi
bilo veliko ceneje postaviti gimnazijo na zeleno
travo in jo narediti od začetka. Tako bi bilo vse
narejeno po današnjih
standardih ter prav nič
dražje kot obnova stare
stavbe. Zaradi kopice
težav, tudi trenutnega
časa finančne krize,
smo projekt nekoliko
odložili, nismo pa se mu
odpovedali. Ko bo čez
leto ali dve zadeva ponovno aktualna, bomo
resno premislili, ali bi
z umestitvijo škofijske
gimnazije nadaljevali tu
ali pa bi začeli nekje povsem drugje.
Starši otrok OŠ Šmihel smo zelo zadovoljni,
da imamo sedaj pri Zavodu na razpolago
parkirišče, da lahko parkiramo, ko otroka
pripeljemo v šolo. Izredno zaskrbljeni pa smo,
ko morajo naši otroci prečkati cesto ob koncu
betonskega zidu, ki se je že tako nagnil proti
cestišču, da iz pločnika ni možno videti morebitnih prihajajočih vozil. Otrok mora nujno
stopiti na cesto, da pogleda, če prihaja avto,
hkrati pa je že pol koraka na cesto lahko zanj
usodnih, saj avtomobili proti mestu zelo hitro
vozijo. Še posebej nevarno je v zimskem času, ko
je vidljivost zelo slaba. Občina je predstavnikom
krajevne skupnosti zagotovila, da je pri obnovi
pripravljena sodelovati. Mar ne bi morala biti
zaradi varnosti otrok to prioritetna naloga v
sanaciji?
Betonski zid je tu, ker so ga nekoč postavili,
potem pa je Komunala pred nekaj leti kopala po
cesti ob zidu jarke za kanalizacijo, zato se je ta zid
pričel nagibati. Mislim, da bi tisti, ki so takrat izvajali ta dela, to morali upoštevati. Rešitev bi bilo
res dobro poiskati skupaj z mestnimi oblastmi.
Moje mnenje namreč je, da to ni samo dolžnost
škofije oziroma Zavoda.
Pročelje Zavoda nasproti cerkve je estetsko
moteče, še posebej, kadar se odvijajo obhajila,
birme ali druge slovesnosti in se snemanje ter fotografiranje procesije odvija ob razpadajočem
zidu. Kako kaže z ureditvijo le-tega?
Ko smo staro, podirajočo se stavbo odstranili,
se je zaradi kontrasta med starim in obnovljenim delom pokazalo, da je tudi ostali del
nekdanjega samostana potreben obnove in
v načrtu za pomlad je najprej zamenjava vseh
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Bodimo ljudje
oken. Ker je potrebno zamenjati kar 113 oken,
je to velik finančni zalogaj, ki mu bo sledila
nova fasada.
Spominjam se, da smo se na travniku ob Zavodu, kjer je imela prej prostore osnovna šola,
med odmori igrali na igralih in lovili. Imate za
ta zunanji prostor kakšne načrte?
Travnik ostane takšen, kot je. Kasneje, ko bo
končna namembnost te stavbe jasna, pa bomo
videli. Če v prostorih stavbe ne bo gimnazije,
bomo poskušali poiskati nove vsebine. Ena
izmed idej je tudi otroški vrtec ob vpadnici v
Novo mesto. Ker bi vrtec moral biti v pritličju,
bi se glasbena šola v tem primeru selila eno
nadstropje višje. Travnik in ograja do ceste
nudita primerne razmere za to dejavnost. Kot
dodana vrednost pa bi bil lahko večji poudarek
na glasbi.
Kakšno je stališče Zavoda, če starši, ki morajo
pospremiti prvošolce v šolo, parkirajo pod
viaduktom?
Ni težava parkiranje, ampak treba je vedeti, da je
to privatna lastnina in so ta parkirna mesta namenjena tistim ljudem, ki se udeležujejo programov izobraževanja v naših prostorih. Če je kdaj
prostor, je na voljo vsem, vendar moramo mi najprej poskrbeti za tiste, ki plačajo izobraževalne
ure v Konservatoriju za glasbo Jurija Slatkonje.
Spet smo dočakali mesec december. Tisti
mesec, ki je navadno najbolj napet, v katerem
je največ tekanja po trgovinah, v katerem se
največ zapravi … Naštevali bi lahko še veliko
presežnikov. Pa vseeno ne smemo pozabiti
tistega, kar je najpomembnejše: v mesecu
decembru se pripravljamo na praznik rojstva
Jezusa Kristusa. Za mnoge ljudi, je On osrednjega pomena za njihovo življenje, za druge pa
nekdo za katerega se ne menijo, pa vendar se
dnevi okoli božiča dotaknejo vsakega človeka
na tak ali drugačen način.
Nekoč sem bral o devetem potovanju na
luno s človeško posadko poimenovanem
Apollo 15. 30. julija 1971 je na luni pristala
posadka Apolla 15. To je bila prva in doslej
edina odprava, ki je raziskovala površje lune s
pomočjo lunarnega terenskega vozila. Astronavti so skupno zunaj plovila preživeli nekaj
več kot 19 ur, pri tem so prečkali osemindvajset kilometrov lunine površine in nabrali
sedeminsedemdeset kilogramov vzorčnega
kamenja. Eden od teh astronavtov, pilot lunarnega modula James Benson Irwin je ob
povratku na Zemljo, postregel s presenetljivo
izjavo: »Vsi vesoljski dosežki zavzamejo svoje
pravo mesto, ko se človek zave, da je bolj
pomembno kot to, da je človek hodil po Luni
to, da je Bog hodil po Zemlji.«
Kakšen dar, kakšna čast, kakšna dobrota Boga.
Imamo to srečo in privilegij, da nam Bog prihaja naproti, da nas pritegne k sebi v nebesa.
Ni pomembno to, kaj vse smo z znanostjo
že dosegli, kaj vse nam je prinesel napredek,
pomembno je to, da nam Bog omogoča, da
vse to lahko dosežemo. Ali ste že kdaj pomislili, da nas lahko že v naslednjem trenutku ni
več. Že čez delček sekunde lahko pristanemo
na invalidskem vozičku ali na bolniški postelji.
Ali ste že kdaj pomislili, da se nam lahko že
v naslednjem trenutku življenje popolnoma
spremeni. Kaj smo naredili za to, da lahko
hodimo, govorimo, razmišljamo. Veliko lahko
v življenju dosežemo, pa vseeno je vse to le
uporabljanje talentov, ki smo jih prejeli in jih
imamo možnost razvijati. Ali nismo dolžni vsaj
delček te naše sreče podeliti z drugimi, najbolj
s tistimi, ki take sreče nimajo. Ali nismo dolžni
deliti svoje ugodje s tistimi, ki ga nimajo. Jezus
je prišel na svet. Jezus še vedno prihaja na svet
zato, da bi s svojim življenjem pokazal, kako bi
moral izgledati naš svet. Ni delal nič posebnega, samo občutljiv je bil za bližnjega. Ali je
to za nas tako težko?
Vsi naši dosežki v resnici dobijo pravi pomen
le, če so postavljeni na pravo mesto. To da se je
Bog potrudil za nas, to da je Bog bival na zemlji,
da je živel človeško življenje to nas zavezuje k
temu, da se tudi mi potrudimo živeti čim bolj
tako kot nam je On pokazal.
Ni važno ali si veren ali neveren. Ni važno ali
ti božič, Jezus in njegov nauk kaj pomenijo,
važno je to, da si človek do drugega človeka.
Samo to je pomembno.
Ob letošnjem božiču vam tega želim. Bodimo
ljudje, ki čutijo ljudi v stiski.
Igor Stepan, župnik
Kakšno je vaše sporočilo ob koncu najinega intervjuja in zaključku letošnjega leta za krajane
KS Šmihela?
Vsem želim lepo praznovanje božičnih praznikov, notranje veselje in življenjski optimizem, saj
živimo v časih, ko je veliko težav, napetosti in
slabe volje. Od nas pa je sedaj odvisno, ali bomo
širili takšno pesimistično gledanje na svet ali pa
se odločimo drugače in iz notranjih moči in
nagibov poskušamo ta svet spremeniti in narediti bolj prijaznega. Verujočim želim, da bi s
pomočjo vere ob Božiču našli nove spodbude,
tistim, ki niso verni, pa iz notranjih plemenitih
človeških nagibov. Verjamem, da se bomo
potem v krajevni skupnosti in v mestu vsi lepo
razumeli in živeli v prijateljskem vzdušju.
Martina Judež
december 2010
17
Jani Brajkovič,
profesionalni kolesar in
naš krajan
Jani Brajkovič je slovenski kolesar, rojen 18. decembra 1983 v
Novem mestu. Leta 2004 postal
prvi slovenski svetovni prvak
v kolesarstvu, in sicer je dobil kronometer v kategoriji mlajših članov.
Nastopal je v naslednjih profesionalnih moštvih:2005- 2007: KK Krka
/ Discovery Channel, 2008-2009:
Astana, 2010: Radioshack. Za
26-letnim Janijem Brajkovičem
je najboljša sezona v karieri. Na
svojem prvem Touru je nastopil ob
svojem idolu Lanceu Armstrongu.
Bo njegova upokojitev izstrelila
Brajkoviča med zvezde? Letos je
želel slaviti na eni izmed etapnih
dirk Pro toura, kar mu je tudi uspelo. Sezona je bila dobra,a lahko bi bila
še boljša, potrjuje Jani, ki bo v letu 2011 vse stavil na Tour. Pomembni
rezultati:
1. mesto Criterium du Dauphine, 2010, Francija
1. mesto Tour de Georgia, 2007, Atlanta, ZDA
1. mesto Svetovno prvenstvo v vožnji na čas U23, 2004, Verona,
Italija
1. mesto kronometer, 19. svetovno vojaško prvenstvo v kolesarstvu,
2005, Zegrze, Poljska
3. mesto kronometer na Dirki po Kataloniji, 2006, Salou, Španija
4. mesto kronometer na Tour de Suisse, 2006, Kerzers - Bern, Švica
4. mesto 7. etapa na Vuelti, 2006, Alto de El Morredero, Španija
5. mesto Tour de Suisse, 2006, Švica
5. mesto Dirka po Kataloniji, 2006, Španija 2. mesto 5. etapa na Vuelti,
2006, La Covatilla, Španija
Več o Janiju si lahko preberete na spletni strani: http://trgovina.jbcenter.si/sl-SI/1581/jb-fan-club-jb-blog
Jani, veliko uspehov in srečno novo leto 2011, ti želimo krajanke in krajani
KS Šmihel.
Za prijatelje športa
Organiziranost rekreativnega športa v KS Šmihel kljub temu da imamo
več športnih dvoran oziroma ponudnikov športnih aktivnosti, ni takšna,
da bi bila nudena vsakemu krajanu. Zato vas bomo v prihodnjih štirih letih
organizirano spodbujali in opozarjali na vrednote, ki opredeljujejo: Zdrav
način življenja, ki je v današnjem času postal sinonim za kakovostno
življenje, preko organiziranih športnih dogodkov. Zadovoljstvo med
krajankami in krajani je garancija in ponudba za nove, kreativne rešitve in
zamisli. Sodelovanje in strpnost sta temelj za zagotavljanje uspešnega
timskega dela in spodbujanje strpnosti v odnosu do zahtev, pričakovanj
udeleženih ter pri reševanju konfliktov oziroma razočaranj.
Nekaj pomembnih ciljev v naši KS Šmihel:
1. Nadaljnja ureditev športnega parka Šmihel ob sodelovanju Športnorekreativnega društva Košenice (odbojka na mivki, nogometno
travnato igrišče, večnamensko asfaltno košarkarsko igrišče, balinišče,
otroška igrala, steza za trim okoli parka, šola varne vožnje s kolesi,
zagotovitev el. priključkov, osvetlitev, informacijske table, opozorilni
napisi, koši za smeti, predvsem pa zagotovitev urejenosti športnega
parka, za kar potekajo pogovori o sklenitvi pogodbe s krajanom o
skrbništvu in urejanju športnega parka).
2. V športnem centru FIT&FAN se lahko krajanke in krajani pripravite
na poletje. V času od januarja do maja 2011 vam nudijo 10-odstotni
popust in vas vabijo, da se jim pridružite na dnevu odprtih vrat prvo
soboto (8. 1. 2011) v januarju 2011.
3. V športnem centru Košenice (balon) se boste lahko v letu 2011 rekreirali
z 20-odstotnim popustom (badminton, tenis, inline hokej,floorball
tenis, namizni tenis,košarka ,,,) ter vam nudijo nakup opreme za badminton z 20-odstotnim popustom.
4. V FIT&FAN imate krajani KS Šmihel v času od januarja do maja 2011
10-odstotni popust.
5. Z direktorjem Šolskega centra Novo mesto potekajo dogovori o
možnosti koriščenja športne dvorane za organizirano vadbo, kot je
aerobika ali kaj podobnega.
6. Med Mestno občino Novo mesto in vasico Boričevo potekajo usklajevanja glede teka na smučeh v okolici Boričevega z možnostjo prihoda
na tekaško stezo iz smeri Srebrniče. Načrtuje se nakup teptalca za sneg,
ki naj bi bil garažiran, vzdrževan in zaupan v delovanje krajanu Boričevo.
Z navedeno aktivnostjo bomo seznanili vse vaščane Boričevega ob
prisotnosti odgovornih z Agencije za šport iz mestne občine Novo
mesto.
7. Vsako leto bomo izvedli tudi božično-novoletni pohod na trasi Športni
center Košenice–Boričevo in nazaj do Športnega centra Košenice.
Prvi, letošnji, pohod bo 26. 12. 2010 z zborom ob 17. uri
pred Športnim centrom Košenice (bakle, svetilke …). Za vse
udeležence pohoda bo poskrbljeno.
V kolikor bo v KS Šmihel več urejenih, varnih in vzdrževanih športnih
površin, bo tudi več zadovoljnih in zdravih krajanov ter manj
»problematične mladine«.
Upam, da se napisane besede v zaključku Javne obravnave Strategije
športa v obdobju 2010–2020 v Mestni občini Novo mesto (30. člen statuta
Mestne občine Novo mesto, akt Uradni list RS, št. 96/2008 - UPB2) spremenijo v realizirane zadeve našega kraja in da tokrat ne ostane le pri
obljubah.
Gorazd Štangelj in Jani Brajkovič
18
december 2010
Življenjski moto naj vam bo, da se je vedno treba organizirati, boriti, dosegati uspehe, ne počivati na lovorikah, ampak vedno naprej, naprej. Tudi
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
EKOLOŠKI KOTIČEK - za moj lep kraj
V letu 2011 bomo posebno pozornost namenili urejanju ekoloških otokov in urejanju okolic naših hiš in
domov. Najbolj prizadevne bomo nagradili in predstavili v našem glasilu. Že sedaj pa vas pozivamo k
pomladanski očiščevalni akciji naših vrtov, k zasaditvi
cvetličnih gredic in balkonskega cvetja.
manj energije. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni
mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja
EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino
odpadkov na odlagališčih. Za ločene zbiranje odpadkov smo postavili ekološke otoke. Ker se še vedno pojavijo vprašanja, kaj sodi in
kaj ne sodi v posamezno posodo za ločeno zbiranje odpadkov, je
v naslednjih vrsticah točno opisano, kaj spada v posodo za ločeno
zbiranje odpadkov in kaj ne.
Vstope v našo KS bomo opremili s kozolčki in napisi Dobrodošli,
poleg nekaterih ekoloških otokov pa bomo namestili tudi informativne table.
EMBALAŽA. V zabojnike sodijo naslednji odpadki: plastenke pijač in
živil, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, kartonska
embalaža za tekoča živila (mleko, sadni sokovi, jogurti …), pločevinke
pijač in živil.
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV. V procesu preobrazbe odpadkov
v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer
tako da ločeno zbiramo odpadke. Tako pomembno prispevamo k
možnosti njihove ponovne uporabe. S takim večkratnim kroženjem
materiala, kjer osnovno količino primarne surovine več kot enkrat
uporabimo, porabimo manj primarnih snovi – dreves, nafte, rudnin,
Pogled na bodočo traso tekaške proge.
v poklicu je enako. Iz športa lahko potegnete veliko energije, željo po
doseganju cilja. Preko športnega načina življenja se stalno oziramo nazaj,
kadar imamo poklicne ali druge težave, stiske, se spomnimo na tisto
obdobje, kako smo premagovali napore in obremenitve na tekmovanjih.
Naj bo vaš moto graditi svoje življenje v celoti do konca, šport pa naj bo
le ena epizoda.
V zabojnike ne sodijo naslednji odpadki: plastična embalaža nevarnih snovi ali njihovi ostanki (motorna in druge vrste mineralnih olj,
sredstva za zaščito rastlin, pesticidi, barve, laki …), kosovni plastični
predmeti (otroške igrače, polomljeni plastični stoli …).
STEKLO. V zabojnike sodijo naslednji odpadki: steklenice in stekleničke
živil, pijač, kozarci vloženih živil in druga steklena embalaža. V zabojnike ne sodijo naslednji odpadki: okensko, avtomobilsko in drugo ravno
steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo,
steklo svetil
(steklo neonskih, halogenskih in žarilnih
žarnic, stekleni senčniki svetil), pleksi
steklo, karbonsko steklo in druge vrste
stekla iz umetnih mas, laboratorijsko
in drugo ognjevarno steklo, keramika,
kamenje.
PAPIR. V zabojnike sodijo naslednji odpadki: kartonska embalaža in lepenka,
ovojni papir in papirnate nakupovalne
vrečke, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice in pisarniški
papir. V zabojnike ne sodijo naslednji odpadki:
kartonska embalaža za tekoča živila (mleko, sadni
sokovi, jogurti …), z živili prepojena (jedilno olje,
druge tekočine in ostanki živil) papirnata in kartonska embalaža (pladnji, kozarci in skodelice za enkratno
uporabo, embalaža globoko zamrznjenih živil in jedi …), ovitek od
čokolade, samokopirni, povoščeni in plastificirani papir, celofan,
natron vreče lepil, cementa, apna, krmil …, tapete, higienski papir
(papirnate brisače, prtički, robčki…).
Medijsko pokrivanje pred in med samimi športnimi dogodki naj bi bilo v
celoti dorečeno, zato vabimo vse, ki imajo želijo fotografirati dogajanje
na športnih dogodkih, da se nam pridružijo na terenu.
Vse vaše pobude za premike na športnem področju v KS Šmihel lahko
posredujete na spletni naslov: [email protected] ali pokličete
041/697-898 (Simon Zupančič).
V pričakovanju sprejetja realnih ciljev in njihove uresničitve, saj bodo
le tako pripomogli k razvoju športa in dvigu kvalitete življenja ljudi, ki
živimo v KS Šmihel.
Spoštovani krajani, športniki, še enkrat vabljeni na božično- novoletni
pohod, kjer se bomo ob prijetnem druženju lahko več pogovorili tudi o
naštetih aktivnostih. Vljudno vabljeni.
Zapisal Simon Zupančič
Tone Jakše, Škrjanče
december 2010
19
Dejavnosti PGD Šmihel v letu 2010
Tudi v letošnjem letu je bilo za Prostovoljno gasilsko društvo Šmihel delovno in zanimivo. Skozi celo leto skrbimo za
redno usposabljanje in vaje naših operativnih članov in tudi mladine.. V športni dvorani Leona Štuklja izvajamo
požarne straže na športnih in kulturnih prireditvah, skrbimo za prevoze pitne vode, sodelujemo z humanitarnimi
društvi in organizacijami, ter se udeležujemo tekmovanj. Zelo dobro pa se vključujejo v delo društva tudi veteranske
tekmovalne desetine.
V mesecu marcu smo se številčno udeležili
čistilne akcije »Očistimo Slovenijo«
Junija pa smo številčno sodelovali tudi na gasilski paradi ob slovesnosti 120.letnice pobratenega društva DVD Donja Lomnica iz republike
Hrvaške.
V mesecu oktobru, mesecu Požarne varnosti,
pa smo v društvu še posebej aktivni:
• Izvajali smo obiske in predstavitve društva
v šolah in vrtcih z evakuacijskimi vajami in
s tem privabljamo mlade člane v gasilsko
organizacijo.
• Sodelovali smo na sektorski vaji v Športno
- konjeniškem centru v Češči vasi in ostalih
vajah.
• Na okrogli mizi gasilstvo v novomeški občini
smo gostili ministrico za obrambo dr. Ljubico
Jelušič.
• Nabavili nove zaščitne obleke in uredili prostore garderob z novimi omarami.
V mesecu novembru smo v gasilskem domu,
začeli z preurejanjem gasilske garaže, saj bomo
do konca leta v garažo pripeljali drugo gasilsko
avtocisterno, katera bo zamenjala že odsluženo
staro gasilsko avtocisterno. To predstavlja za
društvo v letošnjem in prihodnjem letu večji
finančni zalogaj. Da bi izvedli popolni projekt
plačila nadomestnega vozila AC 16/50 TAM 150
in adaptirali obstoječo garažo za to vozilo.
Ob koncu meseca novembra smo izpeljali
tradicionalni strokovni izlet po dolini reke Sotle. Obiskali smo tudi prijatelje gasilce iz PGD
Senovo in nadaljevali pot v Kumrovec,ogledali
smo si tudi romarsko cerkev na Svetih gorah
in pot zaključili z ogledom Bizeljskega gradu
z okolico.
V letošnjem letu smo skupaj opravili štirinajst
intervencij. Trikrat smo posredovali v objektih,
sedemkrat pri požaru v naravi, enkrat je zagorel
komunalni zabojnik. Več dni smo bili aktivni tudi
v septembrskih poplavah.
Iz leta v leto Prostovoljno gasilsko društvo
Šmihel postaja, bolje operativno opremljeno in
pripravljeno, kar nam z aktivnim delom članov,
podporo krajanov in donatorjev ne bi uspevalo
.Ob tej priliki se še posebej zahvaljujemo podjetjem Malkom, IMP Promont, Ključavničarstvu
Šmajdek, Steklarstvu Vidmar in vsem Krajevnim
skupnostim.
Pomembno pa je omeniti vse dobre ljudi, ki s
svojim dobrodelnim delom in nesebičnostjo
čutijo potrebe v teh časih po humanitarnem
delu v dobro nas in ljudi v stiski
Ob koncu leta vas bomo s koledarji obiskali na
domu in vsem krajanom našega požarnega
okoliša zaželeli vse dobro v letu 2011.
Upravni odbor PGD Šmihel
20
december 2010
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Škrjanče skozi čas in oči
domačina
TURKOVA DOMAČIJA - Kapelica na sliki priča o tem, da jo je Turkova
kmetija med prvo svetovno vojno kar dobro odnesla.
Zato pa je bila druga svetovna vojna zanjo usodna. Kljub temu da se
je gospodarju rodilo kar štirinajst otrok, se je usoda z domačijo kruto
poigrala. Nekaj jih je umrlo naravne smrti, ko pa so partizani konec
maja 1942 na domu umorili Miha, ki je bil še novomeški gimnazijec,
je mlada smrt pomenila tudi smrt domačije. Počasi je šlo vse po zlu in
kmetija je obnemela.
Avtobusno postajališče in
parkirišča ob OŠ Šmihel,
kdaj? Morda že v letu 2011!
Šolski avtobus pri OŠ Šmihel zaradi letošnjih spremenjenih okoliščin nima
urejenega in varnega postajališča, s katerega bi lahko otroci, po varno
urejeni šolski poti, prišli do osnovne šole.
Z novim šolskim letom je Škofija Novo mesto svoje prostore v stavbi, skupaj s
pripadajočimi zemljišči na naslovu Smrečnikova ulica 60, namenila lastnemu
šolskemu programu. Na dvorišču stavbe sta na zemljiški parceli št. 1459, k. o.
Šmihel pri Novem mestu, urejena parkirišče in dostopna pot, ki ju je šolski
avtobus uporabljal kot postajališče, s katerega je bil zagotovljen varen dostop
otrok po prehodu za pešce preko regionalne ceste do osnovne šole. Ustavljanje
in obračanje šolskega avtobusa na navedenem zemljišču ni več mogoče, zato
je potrebno v najkrajšem možnem času urediti novo avtobusno postajališče.
Ker v postopku načrtovanja še ni bila sprejeta točna določitev trase rekonstrukcije nove Šmihelske ceste in ker sama rekonstrukcija še ni konkretizirana v
terminskem načrtu, je zaradi zagotavljanja varnega dostopa otrok do Osnovne
šole Šmihel potrebno v najkrajšem času izvesti izboljšanje prometne varnosti
otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Iz projektne dokumentacije vam predstavljamo idejno rešitev za umestitev prepotrebnega avtobusnega postajališča in
parkirišča, ki sta umeščena pod viadukt in za Osnovno šolo Šmihel.
Slika bodočega avtobusnega postajališča in parkirišča, ki rešujeta tudi
problematiko parkiranja za obiskovalce pokopališča ter cerkve v Šmihelu.
Po informacijah strokovnih služb na naši občini, ki smo jih prejeli tik pred
izdajo glasila, smo v fazi pridobivanja soglasij, sledi izdelava PGD- in PZI-dokumentacije, odkup zemljišča, ki je v lasti cerkve, in izgradnja. Menimo, da
odkup zemljišča ne bo sporen, saj s parkirišči in avtobusnim postajališčem
rešujemo tudi tovrstno logistično problematiko za obiskovalce cerkve.
Če bo vse steklo v skladu s pričakovanji, lahko pridobimo prepotrebna
parkirišča in avtobusno postajališče že v letu 2011.
Zagotovo pa se že spomladi 2011 prične z ureditvijo Smrečnikove ulice
s pločniki od cerkve do mostu pri vrtnariji. Predvidena je tudi ureditev
samega mostu in navezava do pločnikov v drugi KS, tudi v naslednjem
letu, kar pa je odvisno od soglasja »vodarjev« za novi most, ki ga še do
sedaj niso podali. Skratka, pešpot do mesta po tej trasi bo v letu 2011
zagotovo bolj varna, kot je danes.
Zasanjana vasica Boričevo v neokrnjeni naravi, speča Trnuljčica, ki se
bo morda prebudila s turistično in športno ponudo.
Tone Jakše, Škrjanče
Vir: Mestna občina Novo mesto, Geodetska uprava RS
december 2010
21
• I Z ŽI V L J EN JA I N D E L A O Š Š MI H E L •
Eko klub
Sem učenka 7. c razreda in obiskujem EKO
KLUB. V EKO KLUBU se pogovarjamo o naravi,
ki je vse bolj onesnažena. Oktobra smo podpisali EKO listino in tako smo postali EKO ŠOLA.
Ob tem dogodku nas je obiskal tudi gospod
župan Alojzij Muhič. O našem vstopu med
EKO ŠOLE je povedal, da smo »priredili pravi
ekološki praznik«. Na koncu prireditve smo vsi
odšli ven in ob igrišču posadili drevo. Dobili
smo tudi EKO zastavo ter jo postavili poleg
slovenske in evropske.
Pred jesenskimi počitnicami smo imeli zbiralno
akcijo papirja. Učiteljica Šterk in učenci smo
zelo zadovoljni, ker smo se potrudili ter pripeljali toliko papirja. Upam, da bomo še naprej
tako dobro napredovali, kot smo sedaj.
Urška Resnik, 7. c
Izboljšati
bralno
pismenost
(motivacijo za branje, tehniko branja,
razumevanje prebranega)
Na začetku šolskega leta 2010/2011 smo si
člani tima za prednostno nalogo na OŠ Šmihel
zadali cilj, da bomo nadaljevali z dejavnostmi
za izboljšanje motivacije za branje, ki na šoli že
potekajo (bralna značka, srečanje s pisateljem,
projekti, kot so Naša mala knjižnica, Rastem s
knjigo, in še mnogo drugega). V preteklih dveh
mesecih smo izvedli naslednje dejavnosti:
• staršem smo posredovali vljudnostno pismo
o pomembnosti branja,
• učenci od 3. do 9. razreda in strokovni delavci
so izpolnjevali anketni vprašalnik o branju,
• pri učencih od 3. do 9. razreda smo preverili
hitrost branja in razumevanje prebranega
besedila,
• od 18. do 22. oktobra smo izvajali 5-minutno
tiho branje za vse učence in delavce šole,
• uvedli smo bralne liste za učence od 1. do
4. razreda,
• obiskala nas je pisateljica Cvetka Bevc,
• pripravili smo delavnico za nadarjene učence,
ki bodo nudili pomoč učencem, ki imajo
težave pri branju,
• učitelj Andrej Prah in učiteljica Mihaela
Gerjović sta pripravila izobraževanje za strokovne delavce na temo Bralne strategije,
• 1-krat tedensko smo na radiu Šmihec izvajali
5-minutno radijsko oddajo Učenec učencu
svetuje v branje (učenci so lahko predstavili
svojo najljubšo knjigo – različne zvrsti),
• nadarjeni učenci so za učence z bralnimi
težavami izvedli delavnico o branju,
• gospa Mateja Petric, univ. dipl. pedagoginja
iz Posvetovalnice za učence in starše je na
skupnem roditeljskem sestanku predavala
na temo Pomen branja v otrokovem razvoju. Spregovorila je o razvojnih korakih do
samostojnega branja, o branju, ki je osnova
za učenje, o pomenu zgodnjega odkrivanja motenj v razvoju branja in pisanja ter o
disleksiji.
Pri pouku bodo učenci spoznali različne bralne
strategije. Evidentirali se bodo učenci z bralnimi
težavami, ki jim bo nudena pomoč. V oddelkih podaljšanega bivanja se bodo izvajale ustvarjalne dejavnosti, povezane z branjem. Tudi za
naprej imamo izdelane mnoge načrte.
22
december 2010
Poleg prednostne naloge šole pa izvajamo tudi
šolski projekt »Urejen učenec«. Učence vrednotimo po različnih kriterijih:
• redno opravljanje domačih nalog,
• redno prinašanje potrebščin,
• urejeni zvezki, zapiski,
• upoštevanje šolskih pravil,
• spoštovanje bontona, lepo vedenje.
In kako šolski projekt ter prednostno nalogo šole
doživljajo naši učenci?
• Mislim, da so moji zvezki bolj urejeni. Branje
pa se mi je že od nekdaj zdelo zelo pomembno. (Domen Kulovec, 8. b)
• Po mojem mnenju je pri meni kar drugače.
Zvezke imam mnogo bolj urejene, naloge
delam bolj pogosto. Za branje pa vem, da je
pomembno in tudi sama veliko berem. (Špela
Šušteršič, 8. a)
• Odkar imamo na šoli projekt za boljšo urejenost, se je po mojem mnenju spremenila
urejenost zvezkov vsakega posameznika. Sicer
sem imela zvezke vedno urejene, vendar letos
jih imam še bolj. (Maja Jakubovič, 8. b)
• Projekt Urejen učenec se mi zdi zelo dobra
zamisel, ker se urejenost s tem prjektom
močno popravlja. Osebno imam stvari bistveno bolj urejene kot prejšnje šolsko leto.
Prednostna naloga za izboljšanje branja je bila
že skoraj nujna, saj učenci beremo manj, kot
bi bilo za nas dobro. Tudi to se dosti izboljšuje,
pripravljamo tudi bralne delavnice za mlajše.
(Vita Maksl, 8. b)
• Razlika z lanskim šolskim letom je, da letos
bolj delam domače naloge, bolj varčujem z
elektriko in imam lepše urejen zvezek. (Anže
Murko, 7. c)
• Izpolnjevali smo ankete o branju, učitelji ocenjujejo, kakšno učilnico zapustimo po pouku,
pogosteje nam pregledujejo zvezke ter vedenje pri malici. (David Bobnar, 7. c)
• Opazila sem, da bolj poostreno pregledujemo
domače naloge in da nas učitelji opozarjajo na
urejenost zapisov. Imeli smo tudi test branja in
anketo, kjer smo izvedeli, kako dobro beremo
in razumemo besedilo. (Barbara Jaklič, 7. c)
Pripravili:
Meta Dragman in Karmen Jenič
Projekt i EARN
Učenci Jana Medle, Lorena Bogataj, Tjaša
Plantan, Klara Šušteršič, Anja Kvartuh,
Manca Marenče, Ana Zupančič, Barbara
Jaklič, David Bobnar in Aljaž Škulj na spletni
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
• I Z ŽI V L J EN JA I N D E L A O Š Š MI H E L •
strani iEARN sodelujemo v projektu Holiday
Card Exchange. Naša mentorica je Simona Predanič, srečujemo pa se vsak petek
šesto šolsko uro. V projektu sodelujemo
s sedmimi šolami. Vsak od nas je izdelal
sedem čestitk, ki smo jih poslali na šole, s
katerimi sodelujemo. Tudi oni so nam poslali čestitke. Vanje smo običajno napisali,
kako je pri nas v zimskem času in se na
kratko predstavili. Med sabo se lahko tudi
pogovarjamo po spletu. Učencem iz drugih
šol smo poslali nekaj prispevkov, v katerih
smo opisali Novo mesto, kateri je naš
najljubši praznik in kako ga praznujemo,
kako praznujemo božič in novo leto ter jim
priporočili, kaj si naj ogledajo, če bodo prišli
v Slovenijo. Pri sodelovanju v projektu se
učenci zabavamo in spoznavamo življenje
in navade otrok v drugih državah.
Obisk pisateljice
Cvetke Bevc
Bila je čisto navadna sreda, ko nam je učiteljica
povedala, da nas naslednjo sredo drugo šolsko
uro obišče nam še neznana pisateljica Cvetka
Bevc. Bila sem zelo radovedna, saj za pisateljico še nisem slišala. Teden se je kar vlekel in
moja nestrpnost se je večala. Končno sreda.
Prva ura je minevala kar hitro, saj smo imeli
matematiko. Kljub temu sem ves čas samo
čakala na učiteljičine besede, naj se postavimo
v kolono. Toda ne, najprej je nekdo potrkal.
Vstopil je dežurni učenec in v rokah je imel
nekaj knjig. Učiteljica jih je položila na mizo
in prosila sošolca Adama, naj na tablo prepiše
njihove naslove. Knjige so bile delo pisateljice
Cvetke Bevc.
Kar hitro se je začel program. Dekleta
preoblečena v note so zaigrale lep uvod v
pisateljičino zgodbo. Pisateljica pa nam je v
svojem posrečenem kostumu, z zanimivimi
lutkami in inštrumenti zaigrala svojo pravljico
Pesem za vilo. Notke iz petega razreda so na
koncu še zaplesale.
Narodni muzej in
Cankarjev dom
Končno smo se spustili po stopnicah. V telovadnici smo sedli čisto na vrh tribune, da bomo
lahko bolje videli. Pogledala sem na parket in
zagledala sem staro, a lepo gospo, ki se je objemala s knjižničarko. Srce mi je začelo hitreje
biti, saj me vsako srečanje s kakšnim pesnikom,
pisateljem ali športnikom zelo navduši.
V sredo, 3. 10. 2010, smo sedmošolci odšli na
zanimiv izlet v Ljubljano.
Mladi pesniki
Haikuji naših petošolcev
Moja ušesa
Moja ušesa so včasih naglušna,
včasih poslušna.
Slišijo čez velike planjave
in gore majave,
a včasih niti centimeter v
daljave.
Zato se mi, dragi pesniki, zdi,
da včasih ušesa na ušesih sedijo
in v kotu čepijo.
Vendar slišijo tudi najmanjše stvari,
če si to človek želi.
Kristina Kulovec
Zunaj dežuje.
Za oblaki sije sonce.
Doma pijem topel čaj.
Habinc Blaž
Vrtnice cvetijo.
Med nama pa ljubezen
cveti.
Delim darila –
so velika in majhna.
Nimam jih več.
Pajek plete mrežo.
Jaz pa na njej ležim.
Sanjam.
Rupčić Aleksa
Gledam skozi okno.
Dežuje, piha veter.
Komaj čakam, da bo snežilo.
Fink Blažka
Zapadel je sneg.
Padel sem tudi jaz
na spolzkih tleh.
Barbara Jaklič, 7. c
Najprej smo se napotili v Narodni muzej, kjer
smo nadgradili svoje zgodovinsko znanje.
Pogovarjali smo se namreč o evoluciji in razvoju človeka, ki je potekala več milijonov let.
Ob časovnem traku smo razmejili posamezna prazgodovinska obdobja in ugotovili, da
se je človek nenehno prilagajal naravi in bil
zelo povezan z njo. Spoznali smo tudi prazgodovinske živali, prav tako pa opazovali
orodje, ki ga je človek sam izdelal in uporabljal. Videli smo tudi najstarejše glasbilo, najdeno na slovenskih tleh - paleolitsko piščal.
Na koncu smo si ogledali še kratek film o
njenem nastanku, potem pa smo se poslovili
in odšli v Cankarjev dom.
Tam smo si ogledali predstavo Armenske glasbene zgodbe. Sprostili smo se ob
poslušanju Orkestra Slovenske filharmonije,
ki ga je spretno vodil dirigent Marko Ozbič,
trobentač Tibor Kerekes pa je zaigral na
trobento. Prireditev je na zabaven način
povezoval Juš Milčinski.
Zadovoljni smo se odpeljali nazaj v Novo
mesto in se v avtobusu pogovarjali o
poučnem in zanimivem dnevu, ki smo ga
preživeli.
Anja Kvartuh, 7. b
Evgen Golob 6.b
Pljuča
Pljuča so lahko velika kot buča
ali pa majhna za dva ključa.
Imeti jih moramo radi, a ne le
spomladi.
So vir dihanja, ki jih nima le Maja,
ki lovi tolovaja ali pa zmaja.
S ključi odklenemo buči, ki poganjata zrak,
da lahko dihamo z njimi
poleti, spomladi ali pozimi.
Matej Kvartuh, 6. a
Vsak večer, ko grem spat, mamici pripovedujem o zanimivi pisateljici. Posebej všeč mi je,
ker ni stroga gospa, ki vse dneve presedi pred
računalnikom, ampak zna svoje zgodbe in junake oživiti in nam jih zanimivo predstaviti.
Loti Špes, 4. a
Prijatelj je zvezda.
Dobil sem bob.
Že danes e bom peljal z njim. Ti pomaga in je tvoj
največji nasmeh.
Lepo mi bo.
Judež Jon
Ljubezen je,
da ptički pojejo in
rož’ce cvetijo.
Kulovec Zala
Lahka kot ptica
letim vesela,
a le v sanjah.
Ples je
radost gibanja
in svobode.
december 2010
23
Srečno v letu 2011!
24
december 2010
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
vam želi vesele božične praznike
in srečno novo leto 2011
ZBIRANJE IN ODKUP
SEKUNDARNIH SUROVIN s.p.
Bojan Tudija
GSM: 041 575 235
Krajanom želimo srečno v letu 2011!
Vesele
božične praznike
in srečno
novo leto 2011
vam želi
december 2010
25
6./6%-,%456./6%-$/-5
-ALKOM.OVOMESTODOO
,JUBLJANSKACESTA.OVOMESTOTELEFON
EPOsTAMALKOM MALKOMSI
}ˆ–ˆê…’WŒ:ꌑꖕˆ:‘’ꢪ¡¡·
VESELE BOŽIÿNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE, TER VELIKO
ZDRAVJA V LETU 2010!
26
december 2010
Glasilo Krajevne skupnosti Šmihel
Do konca leta 2010 izkoristite
NEPOVRATNA SREDSTVA EKO SKLADA
pri nakupu oken Bayer
KolektivRoletarstvaBayerželivsemsokrajanom
vsedobrovletu2011!
ROLETARSTVOBAYERd.o.o.Košenice34NovomestoTel.:(07)3080210GSM:040202868www.roletarstvoͲbayer.si
Vesele božične praznike
in srečno novo leto 2011
vam želi
vam želi
Ključavničarstvo
Krallova ulica 47
Novo mesto
vesele božične praznike
in srečno novo leto
2011!
december 2010
27
Šmihelska ponudba na kavico
Smeh je pol
zdravja, zato v
letu 2011 z njim
ne skoparite
( Povzetek iz knjig Slavka Dokla )
Nacek Hudoklin bi se rad ženil
Gostilna Bučar
Kava bar VIVA
G. Boženko Grah
Marija in Sandra
Ko so Nacku Hudoklinu pošle moči in ko je izgubil
svojo zvesto družico Ano , se je z Gorjancev preselil
v Kostanjevico k hčerki. Nacek je začel razmišljati o
ponovni ženitvi, kar je razglasil v vsej kostanjeviški
fari. K njemu so začele na ogled hoditi ženske, a
ni bilo taprave. Nekoč je Nacek dejal: »K meni je
prišla Žumberčanka, ki mi je na pogled bila kar
všeč. Prijel sem jo malo čez rame, pa še malo za
joške, a so bili taki kot pasja ušesa.«
Boste kupili 'hajzlc'?
Ko je dr. Božo Oblak iz Novega mesta delal kot
sanitarni inšpektor, ga je pot zanesla na Gorjance,
kjer se je ustavil pri gostilničarju Nacku Hudoklinu. Ravno v tistem času je na Gorjancih divjal
vihar, ki je podrl Nackov 'hajzlc' - leseno stranišče
na štrbunk. Dr. Oblak je bil z drugim zadovoljen,
pogled pa se mu je ustavil na straniščni podrtiji.
Zato je Nacku dejal: »Kaj pa je tole? Nacek je
odgovoril: »To je 'hajzlc', kaj pa bi z njim, ali ga
boste kupili?«
Nacek Hudoklin bi rad kuril s
premogom
Bar LADY
Ga. Iva
Bar v Domu starejših
občanov
Mateja in Dragana
Po drugi svetovni vojni je Hudoklinov Nacek šel
na novomeško občino po nakazilo za dva kubika
premoga. Tam so ga debelo gledali. Končno so
dejali, da je njegova želja čudna, ker vedo, da živi
pri Miklavžu na Gorjancih, kjer je drv na pretek.
Nacek se ni dal prepričati. Še vedno je vztrajal
pri svojem. Končno je povedal, za kaj je prišel
na občino. Dejal je: »V socializmu se mora precej
spremeniti. Meščani morajo kuriti z drvi, čeprav
nimajo hoste. Mi, ki imamo gozdove, bomo pa
kurili s premogom.«
Nacek, kakšno bo vreme?
ŠC Košenice
Tamara
ŠD Leona Štuklja
Hitra hrana Martina Krpana
Amira
Planinci, ki so prihajali na Gorjance, so za vreme
vedno spraševali Nacka Hudoklina, ki je imel
vremensko postajo, s stekleno menzuro. Nekoč
so ga Novomeščani vprašali, kakšno bo vreme
jutri. Nacek je stopil v vremenski hišici in odgovoril: »Jutri bo lepo in sončno vreme, brez
skrbi ostanete na Gorjancih.« Planinci so verjeli
izkušenemu vremenarju, a so drugi dan bili do
kože premočeni, ker je ves ljubi dan močno
deževalo. Tako je Nacek hitro zapravil ugled, ki
ga je imel kot zanesljivi vremenar.
Zbral za dobro voljo Tone Progar