Kako je z jesenskim varstvom oljne ogrščice?
Oljna ogrščica postaja čedalje pomembnejša poljščina na naših poljih. V letu 2011 je bilo požete nekaj več
kot 5.000 hektarjev. Zavedati se moramo, da lahko dosežemo visoke in kakovostne peidelke samo v
primeru, da opravimo vse potrebne agrotehnične ukrepe. Tudi v pretekli sezoni smo opažali precej napak
v agrotehniki pridelovanja, predvsem pa pri pravilnem in pravočasnem varstvu posevkov pred boleznimi in
škodljivci. S prepozno opravljenim ali pa celo brez opravljenega nujno potrebnega varstva lahko izgubimo
večji del, ali pa vsaj tisti del pridelka, ki nam prinaša pozitivni finančni rezultat.
Letos bomo morali posebno pozornost posvetiti jesenskemu
varstvu oljne ogrščice pred škodljivci (v času pisanja članka je veljala
prepoved setve z insekticidi tretiranega semena oljne ogrščice). Če
nismo pozorni, lahko škodljivci napravijo veliko škodo tudi če sejemo
z insekticidi tretirano seme, če pa je seme brez insekticidne zaščite
moramo biti pozorni še toliko bolj. Poleg raznih škodljivcev v tleh, ki
nam lahko poškodujejo seme ali mlado rastlinico, so bolhači prvi
škodljivci, ki se pojavijo kmalu po vzniku oljne ogrščice. Škodo nam
Repični bolhač (Psylliodes Chrysocephala)
delata predvsem dva rodova bolhačev: repični bolhač (Psylliodes chrysocephala) in kapusovi bolhači
(Phyllotreta sp.). Odrasli bolhači so nevarni takoj po vzniku oljne ogrščice
(stadij kličnih listov), ko izjedajo liste. Močnejši napad bolhačev lahko
popolnoma uniči posevek. Kar nam ne uničijo odrasli osebki bolhača, pa
nam lahko uničijo njihove ličinke, ki se jeseni zavrtajo v stebla oljne
ogrščice. Rastline, ki so poškodovane od ličink bolhačev, oslabijo, lahko
pa čez zimo tudi popolnoma propadejo. Za zatiranje bolhačev se
odločimo, če opazimo več kot 50 % rastlin z dvema izjedama na kličnih
listih. Dosti lažje zatremo odrasle hroščke bolhača kot njihove ličinke.
Včasih lahko zatiranje odraslih bolhačev združimo z zatiranjem repne
Poškodbe na listu, ki jih naredi
repični bolhač
grizlice (Athalia rosae), v glavnem pa se repna grizlica pojavlja nekoliko
pozneje kot bolhači.
Pagosenice repne grizlice so črne barve z belo sivo črto na boku. Škodo
(objedanje listja) nam lahko delajo od vznika oljne ogrščice do oktobra. Ob
močnem napadu lahko uničijo posevek oljne ogrščice v 1. do 2. dnevih.
Močnejši napad repne grizlice na lahko pričakujemo tudi v primeu, če poleg
posevka oljne ogrščice rastejo divje ali gojene (strnična repa) rastline iz
družine križnic.
Repna grizlica - poškodbe
listja
V tem primeru se lahko pagosenice repne grizlice preselijo s
sosednjega na naš posevek. Odločitev za zatiranje repne grizlice
je odvisna od množičnosti napada in razvojnega stadija oljne
ogrščice. V primeru zgodnjega napada, ko ima ogrščica samo dva
prava lista znaša prag zatiranja 20 pagosenic na m2. V poznejših
razvojnih fazah (na primer 4 pravi listi) znaša prag zatiranja 1
pagosenica na rastlino.
Repna grizlica – odrasla (Athalia rosae)
Tretji škodljivec, ki se lahko pojavi jeseni, je brazdasti kljunotaj (Ceutorrhynchus pleurostigma). Brazdasti
kljunotaj je sicer prisoten v Sloveniji, vendar do sedaj ni povzročal velikih težav, ker smo ga zatirali tudi s
setvijo z insekticidi tretiranega semena. Ima dve generaciji. Poletna rasa odlaga jajčeca v koreninski vrat.
Razvije se ličinka, ki povzroča golšaste tvorge na pritlehnem delu oljne ogrščice, oslabljene rastline pa
pozimi v glavnem propadejo.
Za zatiranje vseh omenjenih škodljivcev lahko uporabimo insekticid
.
Vendar
pa
sedaj
pridemo do težav. Imamo tri škodljivce, ki se pojavljajo jeseni ob različnem času, insekticide iz skupine
sintetičnih piretroidov, kamor spada tudi Decis, pa lahko po načelu dobre kmetijske prakse in navodilih
integrirane pridelave za zatiranje škodljivcev oljne ogrščice uporabljamo samo enkrat jeseni in enkrat
spomladi. Drugih registriranih insekticidov ni, tretiranega semena oljne ogrščice z insekticidi ni (?)... Nove
rešitve so vsekakor nujno potrebne.
Jeseni moramo poskrbeti tudi za varstvo oljne ogrščice
pred boleznimi. Tukaj nam je v veliko pomoč tretiranje
smena s fungicidi, vseh težav pa tudi s tem ne moremo
rešiti. Močno razširjena bolezen oljne ogrščice, ki jo lahko
zatremo le jeseni, je suha trohnoba koreninskega vratu
(Phoma lingam). Suha trohnoba koreninskega vratu je
glivična bolezen rastlin. Razvija se na žetvenih ostankih
oljne ogrščice. Na njen razvoj močno vpliva število
deževnih dni. Za sporulacijo in s tem možnost novih okužb
je potrebnih 20 deževnih dogodkov od 1. avgusta naprej.
Pogosti deževni dnevi po prvem avgustu so za razvoj
suhe trohnobe koreninskega vratu naravnost idealni. Z
žetvenih ostankov se spore širijo s pomočjo vetra tudi do
10 km daleč in tako okužujejo mlade posevke oljne
ogrščice. Prve znake okužb na listih opazimo kot majhne
svetlo rjave pege. Čez čas notranjost peg odmre.
Suha trohnoba koreninskega vratu (Phoma lingam)
Največjo škodo napravi, ko se razširi na koreninski vrat. Zmanjšan je prenos vode in hranil v nadzemne
dele oljne ogrščice. Čez zimo ta del počrni in odmre. Ker spomladi nadzemni deli oljne ogrščice ne dobijo
vode in hranil zastanejo v rasti. V kratkem odmre cela rastlina. Izgube pridelka zaradi suhe trohnobe
koreninskega vratu so lahko tudi med 30 in 50 %. Prag škodljivosti je dosežen, ko je okuženih več kot
deset odstotkov rastlin oljne ogrščice. Okvirno je najprimernejši čas za zatiranje suhe trohnobe
koreninskega vratu od konca oktobra do sredine novembra. V ta namen je pri nas registriran fungicid
. Folicur ima veliko pozitivnih učinkov na oljno ogrščico. S tem, da zatre bolezni, omogoča oljni
ogrščici normalno rast in razvoj. Po škropljenju s Folicurjem se rast oljne ogrščice upočasni, rastline se
okrepijo in v primerni kondiciji pričakajo zimo. Zmanjša se transport vode v rastline zato tudi v zelo mrzlih
zimah ne prihaja do pokanja žil v mladih rastlinicah. Snežna plesen močneje napade prevelike rastline,
tako z uporabo Folicurja jeseni vplivamo tudi na manjšo možnost okužb oljne ogrščice s snežno plesnijo.
Dobro prezimila oljna ogrščica pa je predpogoj za doseganje visokih pridelkov. Priporočamo da jeseni
uporabite toliko dcl Folicurja/ha kot ima ogrščica listov v tem času (okvirno 0,7 do 0,8 L/ha). Količina
Folicurja, ki jo lahko uporabite v eni rastni sezoni na posevku oljne ogrščice je 1,5 L/ha. Preostanek
uporabite takoj spomladi, ko oljna ogrščica ozeleni. Takrat boste vplivali na močnejše razraščanje,
čvrstost stebla oljne ogrščice, zatrli pa boste tudi določene bolezni, ki se pojavljajo spomladi.
Strošek jesenske in spomladanske uporabe fungicida na oljni ogrščici se nam večkratno povrne skozi
količino in kakovost pridelka. Kdor hoče zanesljiv pridelek, bo uporabil Folicur.