Vsebina Uvod 3 Peronospora vinske trte 4 Oidij vinske trte 6 Siva plesen – grozdna gniloba 7 Črna pegavost 9 Rdeči listni ožig 10 Črna grozdna gniloba 11 Esca 11 Rumenice 12 Škržatki 13 Grozdni sukači 13 Pršice 14 Trsni kapar 15 Pleveli 16 Fiziološke motnje 16 Dela na vinski trti 17 Škropilni program 18 Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno.Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu. Uvod Kot terenskega svetovalca me velikokrat sprašujejo o vzgoji, rezi, gnojenju, sortah največ pa seveda o varstvu rastlin. Včasih slišim očitke, da je varstvo vinske trte velik strošek, da so naši pripravki predragi in da se vse skupaj ne splača. V tem delu se ne bom ukvarjal s primerjavami cen in učinkovitosti posameznih pripravkov, ampak se bom poskušal bolj ali manj osredotočit na moje videnje skozi oči vinogradnika. Sam obdelujem približno pol hektarja vinograda (okoli 2200 trt). Imam traktor in pršilnik, ne novega, saj bi s pol hektarja vinograda težko v 25 letih amortiziral vrednost novih strojev. Vinograd je v povprečju star 10 let, nekaj trsov uspeva 12 let, večina pa 9. Največ zasajenih trsov je sorte ‘Refošk’, nekaj pa je tudi ‘Malvazije’. Vinograd leži na kakovostnih tleh, na ne najbolj vinogradniški legi, saj se v pomladnih in poletnih mesecih pogosto pojavlja jutranja rosa, najbolj ob jasnih brezvetrnih nočeh. Seveda je zato večja možnost pojava peronospore kot v vinogradih, ki ležijo na tipičnih vinogradniških legah. Tako kot po vsej Primorski, je tudi v mojem vinogradu velika nevarnost okužbe z oidijem, ne smem pa pozabiti na grozdno gnilobo – botritis. Grozdje iz mojega vinograda večinoma prodam stalnim odjemalcem, ki so s kakovostjo zadovoljni in se zadnja leta ne pogajajo o ceni, pač pa že vnaprej rezervirajo enake količine, kot so jih odkupili v preteklem letu. V letih dela v vinogradništvu sem ugotovil, da morajo biti dela v vinogradu opravljena pravočasno. Od tega je odvisna količina in kakovost pridelka. Pri nobenem delu ne smemo zamujati: zimska rez, zelena dela, vršičkanje, pletev – vse mora biti opravljeno ob pravem času. Od vseh del v vinogradu pa je varstvo pred boleznimi in škodljivci tisto, pri katerem ob zamudi največ izgubimo. V času cvetenja lahko peronospora vinske trte v zelo kratkem času uniči polovico pridelka. V nekaj dneh lahko okuži večino kabrnkov in jih praktično ožge. Na teh si ne moremo obetati pridelka. V mojem vinogradu bi to pomenilo pri pridelku 6 ton 1800 € izgube. (6000 kg x 0,60 €/kg x 50 % = 1800 €) Na 1 hektarju površine bi bila izguba 2-krat večja. To pa niti približno ni vsota, ki jo porabimo za varstvo. Najpomembnejši del varstva proti peronospori je v obdobju od pojava kabrnkov pa do začetka zorenja grozdja. Če še malo zožimo, je najnevarnejši čas od začetka cvetenja pa do zapiranja grozdov, ker se v tem času najpogosteje pojavljajo primarne okužbe s peronosporo. Če v tem času dobro opravljamo varstvo, smo lahko prepričani, da nam v drugem delu sezone peronospora ne bo delala preglavic. Samo spustiti je ne smemo v vinograd. V tem času moramo uporabiti najboljše pripravke; takšne, ki nudijo najvišjo možno varstvo vinski trti. Pripravke, kot je Mikal® premium F, ki deluje preventivno, uniči pa tudi morebitne trose, ki so že prisotni na rastlini in okrepi odporno sposobnost rastline. Nato nadaljujemo s pripravki, ki dobro varujejo grozdje, kot je Verita® Profiler. Aktivna snov fluopikolid v njej je najinovativnejša aktivna snov na trgu, z novim, od preostalih aktivnih snovi različnim načinom delovanja, brez ostankov v zdravem grozdju. Varstvo vinske trte predstavlja do 8 % vseh stroškov v pridelavi grozdja. Izgube pa so lahko tu največje; večje, kot če prepozno opravimo zelena dela, večje, kot če zamudimo gnojenje, večje, kot če sploh ne vršičkamo. Bayerjev program varstva je najbolj inovativen in najbolj varen. Presledki med škropljenji pri pripravku Mikal® premium F naj bodo 12 dni, pri pripravku Veriti® Profiler pa 14 dni (uporabljena po Bayerjevem škropilnem programu). To na koncu leta prinese dve škropljenji manj v primerjavi s konkurenco. Ob tem pa še gotovost, da prvi dež po škropljenju ne bo usoden. Sam se držim načela, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Tista vsota denarja, ki jo na začetku sezone vložimo v varstvo, se do konca še kako obrestuje. Ob tem pa še mirno in brez skrbi spim. Zdravo grozdje in dobro letino vam želim. Andrej Skrt, univ. dipl. inž. agr. Bayer CropScience 3 Peronospora vinske trte Peronospora vinske trte je najpogostejša bolezen v slovenskih vinogradih, z manjšo intenzivnostjo se pojavlja le v slovenskem primorju. Kar veliko število sort vinske trte, ki jih pri nas gojimo, je zelo občutljivih na peronosporo (‘Kerner’, ‘Rebula’, ‘Sauvignonasse’, ‘Šipon’, ‘Zelen’, Modri pinot, ‘Refošk...). Bolezen napada v toplem in deževnem vremenu. Primarne okužbe se začnejo, ko trosi, ki prezimijo na tleh, napadejo liste. Pravilo treh desetk je podlaga za določanje časa primarnih okužb. To pomeni, da kadarkoli v sezoni, ko so poganjki dolgi vsaj 10 cm in pade najmanj 10 mm dežja v zadnjih 24 do 48 urah ter je temperatura vsaj 10 °C, se v vinogradu zgodi primarna okužba s peronosporo vinske trte. Da bi se lahko trosi premikali in tako dosegle listne reže, skozi katere prodirajo v rastlino, mora biti listna površina omočena nekaj ur. Po okužbi se začne inkubacijska doba, ki traja od 4 do 15 dni, odvisno od temperature in relativne zračne vlage. Ob koncu inkubacijske dobe se pojavijo značilni simptomi bolezni – rumeni pečati, nato pa še sivo-belo trosišče v obliki prevleke na spodnjem delu lista. Iz tega trosišča nato trosi ob primernih vremenskih razmerah (primerna temperatura, visoka relativna zračna vlaga), okužujejo zelene dele vinske trte. Te okužbe imenujemo sekundarne okužbe in se lahko vrstijo vse do jeseni. Največ škode povzročijo primarne okužbe, saj se pojavijo med cvetenjem in takoj po njem, ko je vinska trta najbolj občutljiva. V tem času lahko peronospora kaj kmalu uniči od tretjine do skoraj vsega pridelka. Gliva okužuje kabrnke, ki se začnejo sušiti in končno odpadejo. Ob takojšnji škodi, ki jih primarne okužbe povzročajo, je zelo pomembna še stranska škoda, nastala zaradi sekundarnih okužb in te zelo težko nadzorujemo. V takih pogojih je za varstvo potrebnega precej več časa in denarnih sredstev. Škropljenja so pogostejša, v vsej rastni sezoni je treba uporabljati pripravke, ki imajo ob preventivnem tudi kurativno delovanje. Posledice močnih okužb se pri vinski trti poznajo še v naslednji rastni dobi, kar povzroča še dodatno škodo. Peronospora vinske trte povzroča težave tudi pri vinifikaciji. Okuženo grozdje slabše dozoreva, zato je v jagodi več kislin, manj sladkorja, tanini pa so bolj izraziti. Takšno grozdje daje vinu značaj po rozinah in suhi trdi okus (po vinskem kamnu). Različni avtorji navajajo tudi povečanje dušičnih snovi, kar ima za posledico beljakovinske motnosti, predvsem pri belih in rose vinih. Kako preprečimo okužbo Pomembna je dobra kmetijska praksa. Pri zasaditvi vinograda skušamo izbrati najboljše lege; sončne in zračne, kjer se vlaga ne zadržuje in kjer ni močnih jutranjih ros. Z izbiro sort smo še bolj omejeni, saj v Sloveniji ne gojimo sort, odpornih na peronosporo vinske trte. V vinogradu moramo zagotoviti zračnost trt in preprečiti, da bi plevel zrasel previsoko. V območju grozdja je treba odstranjevati nepotrebne mladice že v času pred 4 cvetnjem, pozneje pa odstranjujemo prebujno listje. Ker so razmere za razvoj peronospore na območju Slovenije več kot ugodne, in ker ne gojimo na peronosporo odpornih sort, moramo za varstvo pred peronosporo uporabiti najbolj učinkovite pripravke, posebej pa moramo biti pozorni v času pred začetkom cvetenja pa vse do začetka debelenja grozdnih jagod. Vinogradniki se moramo zavedati, da se lahko v mokrih letih primarne okužbe pojavljajo vse do polovice poletja. Zaloge trosov so v vinogradih navadno dovolj velike, saj so trosi kalivi do pet let. Raziskave kažejo, da se v vinogradih pojavlja tudi do nekaj sto tisoč trosov na kvadratni meter. Zaradi tega so močne primarne okužbe možne tudi, če dve ali tri leta zapored ni bilo večjih težav s peronosporo, če so le ugodne razmere za njen razvoj. COMBI Varstvo vinske trte pred peronosporo S škropljenji začnemo po napovedi na pod- lagi meritev, ki jih opravlja prognostična služba. Če nam v vinogradu povzroča težave tudi črna pegavost, uporabimo že za zatiranje črne pegavosti pripravke, ki delujejo tudi proti peronospori. Za prvo škropljenje uporabimo pripravek Antracol® WG, za drugo pa Antracol® Combi. Presledki med škropljenji naj bodo med 6 in 8 dni. Nato 3-krat zaporedoma uporabimo pripravek Mikal® premium F in sicer od začetka cvetenja naprej. Mikal® premium F je fungicid s preventivnim, kurativnim in eradikativnim delovanjem, deluje sistemično in kontaktno – vsi načini delovanja združeni v enem pripravku. Presledki med škropljenji naj bodo 12 dni. Po opravljenih treh škropljenjih s pripravkom Mikal® premium F uporabimo pripravek Verita® Profiler in sicer v bloku 3-krat zaporedoma. Verita® Profiler se dobro veže na površino rastline in varuje tako listje kot tudi grozde. Predvsem pa je pomembno sistemično delovanje, saj se aktivna snov prenaša v mlade novozrasle dele. Z Verito® Profiler škropimo na 12 do 14 dni. 5 Oidij vinske trte Zagotovo je oidij vinske trte za peronosporo najpogostejša bolezen vinske trte v Sloveniji. Pojavlja se v vseh vinorodnih območjih, največje težave pa povzroča v vinorodni deželi Primorska. Najbolj so občutljive bujne sorte ‘Chardonnay’, ‘Šipon’, ‘Malvazija’, ‘Sauvignonasse’, ‘Portugalka’, ‘Modra frankinja’, ‘Sivi pinot’. Gliva lahko prezimi kot trosišče v brstih ali v obliki spolnih trosišč. Le-ti so drobnim črnim pikicam podobna trosišča na lisith, rozgah in martinčkih. Za razvoj bolezni je bolj pomembno trosišče, ki prezimi v brstih. Trosišče oidija vin- ske trte propade pri temperaturi od -12 do -14 °C. Zaradi milejših zim se trosišče veliko lažje ohrani. Za razliko od drugih bolezni vinske trte, oidij ne potrebuje omočenosti za začetek okužb. Prve okužbe se lahko pojavijo že takoj ob začetku brstenja (odpiranju očes), okužbe pa se vrstijo skozi vse leto. Najnevarnejše so okužbe ob koncu cvetenja in v času debeljenja jagod. Oidij lahko povzroči trajno škodo, če v tem času ne izvajamo pravilnega preventivnega varstva pred boleznijo. Oidij napada vse zelene dele rastline (brste, rozge, liste, kabrnke in grozde). Spomladi prekrije novozrasle poganjke bela prevleka, poganjki so videti, kot bi bili posuti s pepelom in močno zaostajajo v razvoju. V tem času se pojavljajo močne okužbe le na Primorskem. V drugih delih Slovenije je najnevarnejše obdobje po cvetenju, ko se na jagode naseli gliva, jagode se posušijo in so videti kot trde črne kroglice. Če se okužba pojavi v času debeljenja jagod, se na njih razvije značilna belo-siva pepelasta prevleka. Ta zaustavlja rast in razvoj jagodne kožice, koža pa otrdi. Notranjost grozdne jagode se normalno razvija in raste. Zaradi pritiska na neprožno jagodno kožico, jagoda poči. Skozi razpoke vidimo pečke. Meso v notranjosti začne izgubljat vodo in se suši, v jagodo pa se naselijo še druge glive in bakterije (povzročitelji gnilobe, cikov...), kar neugodno vpliva na mošt in seveda končno tudi na vino. Če oidij napade, ko se jagode ne debelijo več, le-te počrnijo in ovenejo, grozdi pa dobijo značino sivkasto prevleko. Pozen oidij ima predvsem negativen vpliv na čistost in barvo vina. Na zrelih jagodah se gliva ne razvija. Gliva se razvija tudi na neolesenelih rozgah. Siva prevleka se ob zorenju rozg spremeni v rdečerjave ali rjave pege, ki so vidne na lesu. Rozge s pepelovko navadno le nekoliko oslabijo in so za naslednje leto še uporabne kot rodni les, vendar pa je na takih rozgah okužba z oidijem v naslednji sezoni nevarnejša. Trosišče, ki prezimi v brstih, namreč lahko okuži poganjke že v začetnih fazah rasti. Kako preprečimo okužbo Oceniti moramo nevarnost okužbe glede 6 na lego vinograda in sorto, ki jo v vinogradu gojimo. Možnost okužbe v tekočem letu je odvisna od okužbe v predhodnem letu. Torej, več kot je bilo v vinogradu v preteklem letu oidija, večja je možnost okužb v tekočem letu. V primeru močnejših okužb je treba v naslednji sezoni opraviti zgodnja škropljenja, da bi se izognili prenosu glive na zelene dele rastline. Predvsem pa moramo biti pozorni v času debeljenja jagod, ko je treba škropiti pogosteje. Varstvo vinske trte pred oidijem Na podlagi ocene lahko ugotovimo ali bo okužba z oidijem večja ali manjša in temu prilagodimo način varstva. V primeru manjše nevarnosti za okužbo z oidijem, opravimo prva škropljenja s pripravki na podlagi žvepla. V najobčutljivejšem obdobju od začetka cvetenja pa vse do mehčanja jagod uporabljamo pripravke, ki nudijo vrhunsko varstvo kot sta Falcon® in Nativo®. Če obstaja verjetnost večje okužbe, moramo prej omenjene pripravke uporabiti že v zgodnjih fazah rasti. V primeru, da se je oidij že razvil na mladih poganjkih, grozdih ali listih, lahko uporabimo Falcon® ali Nativo®, saj imata tako preventivno, kot tudi vrhunsko kurativno in eradikativno delovanje. žvepleni pripravki žvepleni pripravki Siva plesen – grozdna gniloba Siva grozdna plesen lahko napada vinsko trto skozi vse leto. Aktivna je pri temperaturah med 3 °C in 30 °C. Njeni trosi so prisotni v zraku, v vinogradu, v nasadih, v skladiščih in drugih prostorih. Lahko okužuje vse zelene dele vinske trte, vendar pri nas najpogosteje povzroča škodo na kabrnkih in grozdih. Posebej so občutljive sorte ‘Beli pinot’, ‘Sivi pinot’, ‘Kraljevina’, ‘Chardonnay’, ‘Renski rizling’, ‘Modra frankinja’, ‘Žametovka’, ‘Cabernet sauvignon’, ‘Refošk’ in ‘Rumeni muškat’. Okužbe ka- brnkov so pogoste v vlažnih in hladnih pomladih. Ob omočenosti in prisotnosti snovi, ki jih trta izloča ob cvetenju, se razvijejo ugodni pogoji za okužbo. Okuženi kabrnki zelo hitro (čez noč) porjavijo, počrnijo in se posušijo, še preden se razvije sivkasta prevleka. Siva prevleka se razvije šele pozneje, ko kabrnk pade na tla. Gliva se naseli tudi na cvetnih kapicah in ostankih prašnikov – od tu pozneje okužuje grozdje. Največ škode povzroča gliva na grozdju. Okužuje ga skozi rane, nastale za- radi škodljivcev, bolezni ali vremenskih neprilik. Gniloba se na grozdni jagodi začne pojavljati na kožici, razvije se sivkasta plesniva prevleka, v kateri so razmnoževalni organi glive. Od tu se širi na preostale jagode in v vlažnem letu povzroči gnitje celotnega grozda. Jeseni se gliva naseli na rozgah in brstih. Prezimi v obliki trosišča in v naslednji sezoni ob ugodnih pogojih okužuje mlade zelene dele vinske trte. 7 Poznamo različne vrste gnilobe, glede na čas in pogoje, v katerih se pojavlja. Če se gniloba na jagodah pojavi še v času, ko grozdje vsebuje malo sladkorja, govorimo o »surovi gnilobi«. Jagode po okužbi postanejo sivorjave ali rjavordeče, na njih pa navadno ni trosov. Konec julija, ko grozdje spreminja barvo, se pojavi »kisla gniloba«. Okužene jagode postanejo rjave, na njih pa se začne nabirati siva prevleka. Jagode zaradi okužbe ne kopičijo sladkorja in ostanejo kisle do trgatve. »Cik« je posledica delovanja kvasovk in bakterij ter se pojavlja v vročih letih na trtah, ki trpijo sušo. Na zrelih jagodah se pojavlja »siva gniloba«, ko siva prevleka popolnoma preraste jagode. Jagode izgubljajo vlago, prevleka pa se razraste tako, da se trosi iz nje kar kadijo kot dim. Siva plesen pa ne povzroča samo količinskih in kakovostnih izgub grozdja, ampak škoduje tudi lastnostim mošta. Vino je nestabilno, težko se izčisti, lahko ima neprijeten okus in je manj primerno za staranje. Kako preprečimo V vinogradu je treba ustvariti ravnotežje hranil. Siva grozdna okužbo plesen se raje pojavlja v vinogradih, ki so pregnojeni z dušikom, kjer je rast bujna in kjer niso pravočasno opravljena zelena dela. Treba je zmanjšati vnos dušika, s tem umirimo rast, zelenih del bo manj in zračnost bo večja. Dobro je preprečevati poškodbe grozdja, predvsem tiste, ki jih povzročajo grozdni sukači. Varstvo vinske trte pred sivo plesnijo – grozdno gnilobo Za učinkovito varstvo so pomembna naslednja škropljenja: •v času cvetenja (a), •v času zapiranja grozdov (b), •v začetku obarvanja oz. mehčanja jagod (c), •pred trgatvijo (d). Običajno škropimo samo v najbolj kritičnem obdobju – to je v času zapiranja grozdov (b) in začetku mehčanja jagod (c). Prvo škropljenje je zelo pomembno – namenjeno je devitalizaciji trosov (konidijev) glive. V tem času gliva še posebej rada okuži pecelj, na katerega se najraje veže, preden se grozd popolnoma zapre. Z drugim škropljenjem zmanjšamo sekundarne okužbe na jagodah, ven- 8 dar je učinkovitost zgolj drugega škropljenja (brez prvega) precej zmanjšana, ker se lahko razvijejo odporni sevi. Pripravek Teldor® uporabimo vedno za prvo škropljenje v času zapiranja grozdov. V letih, ko botritis povzroča posebej velike težave, pa tudi za drugo. Teldor® je bil v uradnih (neodvisnih) poskusih in praksi najbolj učinkovit med vsemi botriticidi, ki so prisotni na slovenskem trgu. Že med rastno dobo uporabljamo pripravke s stranskim delovanjem na botritis (Nativo® WG, Falcon®, Mikal® premium F). Le-ti delujejo na drugih, različnih stopnjah razvoja gliv kot botriticidi, zato ohranjajo učinkovitost botriticidov (antirezistenčna strategija). Črna pegavost Bolezen povzroča več škode na manj bujnih sortah. Na bolj bujnih se ravno tako pojavlja, vendar te lažje prenesejo intenzivno izrezovanje okuženega lesa. Gliva pa lažje oslabi šibek les manj bujnih sort kot močan les bolj bujnih sort. Gliva lahko napada vinsko trto skozi vso rastno dobo, vendar so okužbe čez poletje ali zgodaj jeseni redke. Najnevarnejše obdobje je čas začetka razvoja poganjkov. Gliva prezimi na lesu, trosišča se zbudijo že zgo- daj spomladi in okužujejo nekaj centimetrov dolge poganjke. Do okužbe pride na mestu, kjer poganjki izraščajo iz šparona. Najprej se razvije počrnela nekrotizirana ranica, ki pa se z rastjo podaljšuje in poglablja. Črna pegavost ni bolezen, ki bi se pojavila v enem letu, temveč se polagoma stopnjuje iz leta v leto, postopoma dobimo oslabljene trse brez pravega rodnega lesa. Škoda, ki jo povzroči gliva, je vidna kot zmanjšana bujnost poganjkov; poškodbe na toletnih in dvoletnih poganjkih, v zelo hudih okužbah poškoduje celo pecljevino, grozdje se pred dozorevanjem na okuženih mestih odlomi. Predvsem pa gliva dolgoročno zmanjšuje bujnost vinske trte, zmanjšuje količine zdravega rodnega lesa in s tem pridelek na vinski trti. Kako preprečimo okužbo Rešitev ni enostranska in tudi ni hitra, pred- Varstvo vinske trte pred črno pegavostjo V začetnih razvojnih fazah tretiramo s pripravkom Antracol® WG, ki rastlino varuje tako pred črno pegavostjo, kot tudi peronosporo vinske trte. Tretiramo dvakrat: prvič s pripravkom Antracol® WG, ko so poganjki dolgi 2 do 5 cm, drugič s pripravkom Antracol® WG ali Antracol® Combi, ko so poganjki dolgi do 10 do 12 cm. vsem pri močnejših okužbah, saj, kot smo že zapisali, gliva postopoma uničuje trto in tudi reševanje okužbe ni hitro. Predvsem se je treba pri napravi vinograda izogniti vlažnim legam, kjer sonce posije dokaj pozno v teku dneva. Če je okužba že prisotna v vinogradu, je treba okužene dele rastlin izrezovati, jih odnesti iz vinograda in zažgati, saj se gliva nemoteno razvija na odrezanem lesu. Strokovnjaki menijo, da puščanje rozg v vinogradu in mulčanje pospešujeta razvoj bolezni. 9 Rdeči listni ožig Bolezen se pojavlja v vseh vinorodnih deželah Slovenije, nekje bolj, nekje manj pogosto. Obseg pojavljanja je odvisen od lastnosti tal; na težjih tleh, kjer ne primanjkuje vlage, se bolezen pojavlja redkeje, na lažjih lapornatih, peščenih, flišnih ali kamnitih tleh pa pogosteje. Gliva prezimi na odpadlih listih. Primarne okužbe se izvršijo ob deževnem vremenu konec aprila in v začetku maja, kadar temperature dosegajo 15 °C do 20 °C. Največ okužb je v toplih deževnih pomladnih dneh, se pa okužbe v manjši meri vrstijo do jeseni. Prvi znaki na listih se pokažejo 3 do 5 tednov po okužbi, v začetku poletja ob bolj sušnem obdobju pa se začnejo listi sušiti. Gliva se lahko naseli tudi na kabrnke, vendar je to v naših klimatskih razmerah manj pogosto. Kaže se kot rjavenje in sušenje pecljevine. Kako preprečimo okužbo Preventivni ukrep je predvsem izbira primernih leg za vinograd in dobro opazovanje vremenskih razmer. Ko okužbe opazimo, na žalost proti tej bolezni ne moremo več kurativno ukrepati, lahko le varujemo zdrave dele vinske trte. Varstvo vinske trte pred rdečim listnim Prvo škropljenje opravimo s pripravkom Antracol WG ali s pripravkom Antracol ožigom Combi v istem škropljenju proti črni pe® Ker v naših klimatskih pogojih gliva ne okužuje kabrnkov, gliva ne povzroča neposredne škode. Posredno pa je pridelek manjši zaradi uničenja listne mase, še bolj pa vpliva na kakovost grozdja, saj je vsebnost sladkorja manjša. Les slabše dozori, s tem pa se zmanjša zdrav rodni les za naslednje leto. 10 ® gavosti vinske trte. Poznejša škropljenja izključno proti rdečemu listnemu ožigu niso potrebna, saj imata pripravka Mikal® premium F in Nativo® WG dovolj dobro stransko delovanje. Črna grozdna gniloba Bolezen je na območju Slovenije redka. Pojavlja se v vlažnih in toplih območjih, večinoma v lokalno omejenem obsegu v vinogradih na Primorskem. Gliva prezimi v okuženih jagodah, ki odpadejo na tla ali ostanejo mumificirane na trti. Trosi okužujejo mlade liste v prvi polovici maja. Podobno kot pri pe- ronospori mora biti za uspešno okužbo list več ur moker. Po okužbi se razvijejo na listih svetlo zelene pobledele pege velikosti 2 do 4 mm. Te pege se sčasoma povečajo na 1 do 3 cm premera, postanejo opečnato rdeče barve in od roba porjavijo. Na pegah se v 5 dneh razvijejo trosi – črne pikice, ki povzro- Varstvo vinske trte pred črno grozdno gnilobo Pomembno je zaustaviti primarne okužbe. Proti tem varujemo trto v času odganjanja z enakimi pripravki kot za rdeči listni ožig in črno pegavost. Pozneje imata na črno grozdno gnilobo odlično stransko delovanje pripravka Mikal® premium F in Nativo® WG. Kako preprečimo okužbo Če pride do močnejših čajo sekundarne okužbe. Pozneje se pojavijo pege še na poganjkih, kabrnkih in grozdih. Pege so podobne tistim, ki jih povzroča črna pegavost, vendar so nekoliko manjše. S starostjo listov se občutljivost na okužbo manjša. Napadeni poganjki, listi in kabrnki venijo, porumenijo, se posušijo in odpadejo. Največ škode pa gliva povzroči na grozdnih jagodah. Sredi poletja, predvsem pa v času zapiranja grozdja, lahko pride do okužb. Jagode so videti kot bi bile oparjene, sive ali rjave barve. Jagode izgubijo vlago, se zgrbančijo in počrnijo. Nastanejo mumificirane rozine polne črnih pik, ki odpadejo takoj ali obstanejo na trti do pozne jeseni. Včasih se posuši tudi pecljevina in takrat odpadejo tudi jagode, ki niso bile okužene. V krajih, kjer se črna grozdna gniloba redno pojavlja, so izgube primerljive z izgubami, ki jih povzročata peronospora ali oidij. okužb, zatiranje glive brez uporabe fungicidov ni mogoče. Ob manjših okužbah je treba okužene rozge izrezati in sežgati. Okuženih grozdov ni dobro nositi iz vinograda, ker s tem širimo okužbo. Najboljše je, da vse okužene grozde poberemo in sežgemo. Esca Povzročajo jo glive razkrojevalke lesa. Poznamo dva tipa bolezni: akutno in kronično. Pri kroničnem trte hirajo nekaj let, preden propadejo. V nekaterih letih se znaki kažejo močneje, v drugih jih praktično do jeseni ni opaziti. Pri akutnem razvoju bolezni propadejo takoj v enem ali dveh letih. Na listih obolelih trt se kažejo znamenja pomanjkanja hranil ali znamenja podobna fitotoksičnosti. Med žilami se pojavijo rumene (bele sorte) ali rdeče pege (rdeče sorte), ki se hitro širijo proti žilam. V nekaj dneh pege porjavijo in se posušijo. Tkivo okoli žil ostane zeleno, listni rob pa se posuši. Listi odpadejo. V vlažnem vremenu trta lahko ponovno ozeleni. V suhem vremenu se trta popolnoma posuši. Grozdi se od začetka normalno razvijajo, nato pa ne dozorevajo normalno, jagode pokajo in se izsušijo ali pa ostanejo trde. Spremembe opazimo tudi na lesu, na okuženem delu je ob prečnem prerezu rozge les na sredini razmehčan, v starem lesu pa se pojavijo odmrli temno rjavi deli v obliki trikotnika. Škoda, ki je takoj opazna: v letu ko se pojavijo znaki, grozdje na trti ne dozori in ga je treba zavreči. Tak trs propade v obdobju 1-5 let. Treba se je zavedati, da mi sami raznašamo bolezen po vinogradu, in sicer z rezjo trt – bolezen se prenaša skozi večje rane, nastale na trsih. 11 Kako preprečimo okužbo Pomembno je, da med rastno dobo opravimo redne preglede vinograda in označimo okužene trse. Le-te ob rezi naslednje leto režemo posebej, ko smo druge trse v vinogradu že porezali. Gliva napada les in na trto prihaja skozi večje rane. Le-te je dobro zamazati s pasto, narejeno iz bakrenega pripravka, kateremu smo dodali vodo. K preprečevanju širjenja Esce pripomore tudi rez v pozni pomladi, ko sokovi v rozgah tečejo navzgor in preprečujejo širjenje glive. Velikokrat pa je potrebna najbolj odločna rešitev – okuženo trto odstraniti, izrezati, odžagati, izkopati in jo odnesti iz vinograda. Varstvo vinske trte pred esco Zelo dober stranski učinek kažejo pripravki na podlagi Al-fosetila (Mikal® premium F, Verita® Profiler), saj delujejo popolnoma sistemično. S tem prodrejo tudi v lesene dele rastline in tako v lesu zaustavljajo razvoj glive.Vendar je pri varstvu pred esco še vedno najpomembnejša higiena. Rumenice Že samo ime bolezni pove osnovno znamenje bolezni – rumenenje listja, pri rdečih sortah rdečenje. Poleg tega se pojavlja še značilno zvijanje listja ob robovih navzdol. Značilne so tudi spremembe na lesu, manjši presledek med členki, les slabo dozoreva in ostaja mehek, rozge se povesijo in trs dobi obliko vrbe. Na rozgah se izmenjujejo oleseneli in neoleseneli deli, neoleseneli deli pozimi pomrznejo in počrnijo – črni les. Največje motnje se pojavijo v času cvetenja, kabrnki se pogosto posušijo, sledi osipanje nastajajočih jagod ali sušenje grozdja v času debeljenja jagod. Grozdi porjavijo podobno, kot tisti okuženi s peronosporo. Poznamo rumenice različnih tipov, najbolj znani sta zlata trsna rumenica in rumenica tipa črni les, vendar različnih tipov rumenic samo po vizualnih znakih ni mogoče ločiti. Bolj kot ne je gotovo, da na okuženih trsih pridelka ne bo. Še večje težave pa nastanejo, ker se bolezen zelo hitro, preko posrednikov (ameriški škržatek) prenaša na druge trse. Tako se lahko v nekaj letih okužba iz ene same trte prenese na hektar velik vinograd in tudi na sosednje vinograde. Okužene trse je zaradi tega treba takoj ob ugotovitvi bolezni odstraniti. Dodatne težave pa povzročajo gostiteljske rastline, kot je navadni srobot, na katerem se rumenica prav tako razvija. Kako preprečimo okužbo Že pri zasnovi vinograda je treba posaditi zdrave trsne cepljenke. Treba je opazovati morebitne spremembe na trsih in ob ugotovitvi bolezni odstraniti obolele trse. Ob tem je treba odstranjevati tudi gostiteljske rastline (navadni srobot) v okolici vinogradov. Najpombnejše je, da pravočasno zatiramo ameriškega škržata. Zato spremljamo njegov let skozi vso rastno dobo. 12 Škržatki Vinsko trto napada več vrst škržatov. Nekateri najbolj znani so: zeleni škržat (Empoasca vitis), ameriški škržat (Scaphoideus titanus), medeči škržat (Metcalfa pruinosa) in bivolček (Stictocephala bisonia). Škržatki povzročajo neposredno škodo s sesanjem mladih listov in poganjkov. S tem zaustavljajo rast rastline. Posredno pa z izločanjem medene rose na zelene dele vinske trte, na katere se naselijo sneti, ki zmanjšujejo asimilacijo rastline. V zadnjih letih pa večji preplah povzroča ameriški škržat, ki ne povzroča direktne škode, vendar je zelo nevaren prenašalec fitoplazme zlate trsne rumenice. Kako preprečimo okužbo Vinograde redno Varstvo vinske trte pred škržatkom Škropimo po navodilih kmetijsko svetovalne službe za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Splošno priporočilo je, da prvič proti škodljivcu škropimo 2 do 3 tedne po začetku izleganja ličink (Primorska – sredi junija, v drugih vinorodnih deželah konec pregledujemo - iščemo ličinke in nimfe ter lovimo odrasle osebke na rumene lepljive plošče. Razvoj škržatka ne poteka v vseh vinorodnih deželah enako. Velik vpliv ima tudi prezimitev, saj je ugotovljeno, da po milih zimah izleganje traja mesec dni dlje, zato je obvezno preverjanje podatkov pri napovedovalni službi. junija). Drugič škropimo proti zapoznelim ličinkam in prvim odraslim (Primorska – prvi teden julija, drugod po Sloveniji – zadnja tretjina julija). Učinkovitost insekticidov na starejše stadije ameriškega škržatka je manjša. Grozdni sukači Pomembna škodljivca vinske trte sta pasasti in križasti grozdni sukač. Obe vrsti prezimita v obliki bube, pod skorjo trsov ali na podpornih stebrih. Prvi rod metuljčkov začne izletati konec aprila ali v prvem tednu maja. Po oploditvi samice prve gene- racije odlagajo jajčeca na cvetne peclje, kapice in plodnice, samice druge generacije pa na peclje ali na površino jagod. Let prve generacije se konča v sredini junija. V začetku julija se začne let metuljčkov druge generacije, ki letajo do polovice avgusta. Kako preprečimo okužbo Let metuljčkov spremljamo z za to namenjenemi feromonskimi vabami. Kritično število je za prvo generacijo 70 metuljčkov na vabo, za drugo generacijo pa 150 metuljčkov na vabo. 13 Gosenice prve generacije se prehranjujejo s kabrnki, cvetovi in pravkar oplojenimi grozdiči. Posamezna gosenica v času razvoja poje od 3 do 20 cvetov. Večjo škodo povzročajo gosenice druge generacije, ki se prehranjujejo z dozorevajočimi jagodami, kar posledično poveča okužbo s sivo grozdno plesnijo. Znanstveniki so dokazali, da se na grozdju, ki je okuženo s sivo grozdno plesnijo, sukači bolj in hitreje razvijajo, smrtnost ličink pa je manjša. Varstvo vinske trte pred grozdnimi sukači Ko je kritično število ulovljenih metuljev preseženo, se odločimo za škropljenje z insekticidi. Tu naj opozorim, da imamo za zatiranje sukačev registriranih več insekticidov z različnimi nivoji delovanja. Najbolj zgodaj ob začetku leta metuljčkov uporabimo regulatorje razvoja, nekaj dni pozneje pa inhibitorje razvoja žuželk. Če smo ta škropljenja zamudili, uporabimo pripravke, ki imajo učinkovito delovanje na jajčeca. Pršice Pršice so izredno male živali, ki jih lahko opazimo zgolj s pomočjo povečevalnega stekla. Zelo hitro pa jih odkrijemo po simptomih, ki se kažejo na napadenih trsih. Rdeča sadna pršica Ta pršica prezimi v obliki rdečih, okroglih, nekoliko sploščenih jajčec. Opazimo jih ob rezi trte, na robu očes enoletnih rozg; včasih je na kupu več sto jajčec, kar daje videz rdečega poprha po rozgi. Rdeča sadna pršica povzroča škodo z izsesavanjem lističev. Na mestih sesanja se razvijejo rumenkaste pegice z vijoličnordečo sredino. Listi zaostanejo v rasti, se nagubajo in ob listnih žilah porumenijo. Postanejo togi in sivi, listni rob se zvije navzdol. Zelena barva preide v sivkasto in vijolično. Ob hudem napadu se listi posušijo. 14 Pršica trsne kodravosti - akarinoza Prezimi pod luskolisti zimskih očes ali v razpokah lubja na starem lesu. Sočasno z nabrekanjem listnih očes se začne hraniti na zasnovah mladik. Največ pršic najdemo v očesih, ki so bližje staremu lesu. Očesa so različno poškodovana, odvisno od števila pršic, ki so v posameznem očesu. Če je v očesu več kot 100 pršic, oko ne bo niti odgnalo. Če je v očesu manj pršic, bodo mladike bolj ali manj zakrnele in iznakažene, s kratkimi medčleniki, kabrnki bodo krajši, po cvetenju se bodo osipali in posledično tudi grozdi ne bodo enaki nepoškodovanim. Navadna pršica Navadna pršica povzroča največjo škodo ob koncu poletja in v začetku jeseni. Podobno kot rdeča sadna pršica prebada listno ploskev in sesa sokove. Sprva opazimo svetlejše pikice, pozneje pa listje porumeni. Napadeno listje se posuši. Na spodnji strani opazimo pajčevinasto prevleko, v kateri najdemo zapredke pršic. Trsna listna pršica šiškarica - erinoza Prve resne poškodbe vidimo kot namehurjeno listno površino, ki nekoliko porumeni ali pordeči. Iz mehurja ščasoma nastane značilna šiška. S tem se zmanjša fotosintetska sposobnost listov. Pri zelo močnem napadu se listi lahko posušijo. Napadajo tudi kabrnke in mlade grozdiče. Ob močnem napadu lahko uničijo tudi cel kabrnk ali grozd. Pršica trsne kodravosti povzroča škodo predvsem v fazi odganjanja brstov pa do dolžine 30 cm. Če je število pršic srednje veliko, povzročajo zakrnelo rast mladik, listi so majhni in nagubani, Varstvo vinske trte pred pršicami žličasto zviti, medčlenki na mladiki so krajši. Kabrnki so majhni, po cvetenju se močneje osipajo. V podobnem času trto napada tudi rdeča sadna prišica. Napada mlade lističe in jih izsesava v okolici žil. Listi zaostanejo v rasti, se nagubajo in ob listnih žilah porumenijo. Pršica šiškarica povzroča škodo pozneje in le ob prerazmnožitvi ter če preide tudi na kabrnke. Navadno je dovolj med letom 3- do 4-krat škropilni brozgi dodajati žveplove pripravke v zmanjšanih odmerkih (0,3 do 0,4 %). Pri močnem napadu škropimo v času odganjanja dvakrat z 2 % koncentracijo žveplovega pripravka ali z 20 % žveplenoapneno brozgo. Lahko uporabimo tudi mineralna olja v 3 % koncentraciji. Navadno poskušamo z akaricidom zatreti tako akarinozo kot tudi rdečo sadno pršico. V vinogradih, kjer pršice povzročajo zares velike težave, uporabimo akaricid še v začetku avgusta, to je v času selitve pršic pod luskoliste očes. Kot akaricid za varstvo pred navadno pršico in rdečo sadno pršico uporabimo pripravek Envidor® SC. Trsni kapar Kaparji se pogosteje pojavljajo v primorskih vinogradih. Najbolj znani so veliki trtni kapar (Neopulvinaria innumerabilis), mali trtni kapar (Pulvinaria vitis) in volnati kapar agrumov (Pseudococcus citri). Varstvo vinske trte pred trsnim kaparjem Delno pomaga škropljenje z oljnimi pripravki v času odganjanja brstov. Na rozgah, ki so naseljene s kaparji, oslabijo očesa in spomladi slabo odganjajo. Mladike se na napadenih šparonih slabo razvijejo, lahko tudi popolnoma propadejo in se posušijo s šparonom vred. Na listih povzroča dodatne težave tudi medena rosa, na kateri se naseli sajavost, ki otežuje fotosintezo. Kako preprečimo napade Od kaparja napadeni trsi se pojavljajo v gnezdih. Ob rezi je treba odstranjevati napadene rozge iz vinograda in jih sežgati. V zimskem času moramo trs dobro pregledati in ročno odstraniti ščitke kaparjev. 15 Pleveli Zmanjšana obdelava in zatravljenje tal pripomoreta k sicer nižji količini, vendar k veliko večji kakovosti pridelanega grozdja. V tleh se tako poveča količina organske snovi in aktivnost mikroorganizmov, ki organsko snov mineralizirajo. S tem priskrbijo večino mineralnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj vinske trte. Prostor med dvema vrstama lahko obdelamo, pokosimo ali zmulčimo, na območju okrog trsov pa je to v večini primerov težko. Ravno tu pa so travnati pleveli najmanj zaželeni, saj zadržujejo vlago in s tem ustvarjajo ugodno mikroklimo za razvoj bolezni. Poleg tega so nekateri pleveli tudi gostiteljske rastline za bolezni vinske trte (slak, srbot…). Za uničevanje plevelov v vrsti v ozkem pasu pod trtami uporabimo pripravek Basta®. Basta® je nese- lektivni herbicid, ki deluje na zelene dele rastlin, ne prenaša pa se v olesenele dele. Tako lahko pripravek Basta® uporabimo tudi tam, kjer mladice izraščajo iz spodnjega dela starega lesa vinske trte in jih s tem uničimo. V vinogradih, kjer se več let zaporedoma uporablja glifosat kot totalni herbicid, se razrastejo nekateri pleveli, ki so na glifosat odporni, kot na primer njivska preslica. Basta® odlično deluje proti njivski preslici in je zato idealna rešitev v takih vinogradih. Pozorni moramo biti le, da ne poškropimo poganjkov, na katerih želimo pridelek. Ker pripravek Basta® ne uničuje korenin rastlin, je predvsem dobrodošel na strmih vinogradih, saj je erozija zaradi tega manjša. Fiziološke motnje V vinogradu se pogosto pojavljajo poškodbe, spremembe barve ali oblike listov, poganjkov ali rozg vinske trte. Te spremembe, poškodbe niso vedno posledice napada bolezni ali škodljivcev. Velikokrat se zgodi, da so spremembe nastale zaradi pomanj- kanja hranilnih snovi, poškodb zaradi delovanja herbicida ali pa so poškodbe nastale zaradi vremena. V tem delu bomo pregledali še nekaj teh, da jih bomo lažje prepoznali in jih ne bomo zamenjali z bolezenskimi znaki. Pomanjkanja Rastline so različno občutljive na pomanjkanje elementov. Na nekatere so bolj, na nekatere manj, odvisno od rastlinske vrste, velikokrat tudi sorte. Vinska trta je zelo občutljiva na pomanjkanje bora, kalija, magnezija, mangana in železa, občutljiva pa na pomanjkanje dušika, fosforja, kalcija in cinka. Na fotografijah so prikazana najbolj pogosta pomanjkanja na listih vinske trte. Pomanjkanje magnezija Pomanjkanje bora Pomanjkanje kalija Pomanjkanje dušika 16 Pomanjkanje železa Pomanjkanje mangana Poškodbe zaradi herbicidov Nepravilna uporaba herbicidov v vinogradu lahko povzroči poškodbe na listju, nekatere se vidijo v tem, lahko pa tudi v naslednjih letih. Največkrat se posledice kažejo kot slabša rast, metličavost ali pa preoblikovanje lista – t.i. oblika nageljnovega lista. Poškodbe zaradi vpliva vremena Ekstremne vremenske razmere (močan veter, toča, mraz) lahko v vinogradu povzročijo ogromno škodo. V zadnjih letih skoraj ne mine sezona, da ne bi toča v kateri od slovenskih vinorodnih dežel povzročala škode. Vin- Poškodbe zaradi herbicidov ska trta je prizadeta od toče v tej rastni sezoni in vsaj še eno sezono. V letu po toči je težko najti zdravo nepoškodovano rozgo tako, da bo lepo odgnala, da med letom ne bo počila. V zelo poškodovanih vinogradih moramo trse prikrajšati na kratke reznike, na katerih pustimo po dve očesi. Iz le-te bodo odgnala sicer samo dva, ampak kakovostna poganjka. Dela na vinski trti Rez vinske trte Prvo opravilo, s katerim se v vinogradu srečamo po koledarskem letu, je rez vinske trte. Prvenstveno služi obnovi rodnega lesa in oblikovanju vzgojne oblike. Pomembna je predvsem zato, da že v času mirovanja uravnamo količino pridelka. Vedno moramo težiti k isknaju najustreznejše obremenitve, da bomo dosegali najugodnejše razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo vinogradništva. Preobremenitev vodi v poslabšano kakovost pridelka, dolgoročno pa v izčrpanje vinograda. Pri rezi govorimo o tem, koliko rodnih oči bomo pustili na posamezen trs. Predvsem je to odvisno od sorte – pri sortah z manjšimi grozdi več, pri sortah z večjimi grozdi manj. Pomemben dejavnik je še življenski prostor trte. Večji je življenski prostor, več oči lahko pustimo. Mejne vrednosti so med 12 in 30 oči na trs. Med rezjo opazimo tudi »zapuščino« preteklega leta. Rozge so bile morda poškodovane od različnih vremenskih neprilik (toča, veter...) in so zato potrebne prikrajševanja. Na rodnem lesu lahko opazimo spremembe – bolezenski znaki na rodnem lesu, kot so lise, ki so posledice oidija, brazde posledice črne listne pegavosti, poškodbe zaradi rumenic... K rezi sodi tudi vezanje šparonov. Z vezanjem enakomerno razporedimo očesa. S tem zagotovimo enakomernejšo rast mladik in dovolj življenjskega prostora zanje. Odrezan les ponavadi sesekljamo v vinogradu z »mulčerji«. S tem povečamo organsko snov v tleh, vnesemo nekaj hranil in delno zmanjšamo erozijo. V vinogradih z močno okužbo lesa ga moramo sesekljati čimprej po rezi. Še boljše pa je, da ga odstranimo in ga sežgemo, seveda moramo to upoštevati pri gnojenju. Na vse to moramo biti med rezjo pozorni in pravilno ukrepati, da bomo ob trgatvi uživali ob kvalitetnem in obilnem pridelku. Gnojenje Gnojimo na podlagi analize tal. Le-ta nam pokaže, kakšna so tla in kateri elementi primanjkujejo v tleh oziroma katerih je preveč. Na splošno je znano, da s pridelkom 10 ton grozdja na ha (listje in rozge pustimo v vinogradu) iz vinograda odnesemo 25 kg dušika, 10 kg fosforja, 40 kg kalija, 5 kg kalcija in 3 kg magnezija. Toliko hranila trta porabi v letu dni, na podlagi analize povečamo oziroma zmanjšamo osnovno gnojenje po posameznem elementu. Zelena dela Zelena dela v vinogradu obsegajo ukrepe, s katerimi uravnavamo listno površino. Vinska trta požene veliko več mladik, zalistnikov in listja, kot ga potrebuje. Poznamo več ukrepov, s katerimi skozi leto uravnavamo listno površino. 17 Pletev Pletev je prvo spomladansko delo, s katerim odstarnimo mladike, ki so se razvile iz sobrstov in za odstranitev jalovk iz starega lesa (kordoni, debla, kraki). Odstranjujemo tudi jalove mladike. V primeru, da vidimo, da je za normalno obremenitev mladik preveč, pa odstranimo tudi zdrave mladike. Pletev lahko opravimo zgodaj od začetka do sredine maja, ko so mladike dolge od 10 do 20 cm. Pri pravočasni pletvi je razvoj ostalih mladik hitrejši, asimilacija pa boljša. Za pletev potrebujemo od 15 do 30 ur na ha, odvisno od kakovosti rezi, vzgojne oblike, bujnosti sorte. Spravljanje in razporejanje mladik med žice Pravilna razporeditev mladik med žicami pripomore k boljši osvetlitvi. Dobra osvetlitev se kaže v tem, da se na senčni strani listne stene vidi lise svetlobe. Če so očesa pri rezi enakomerno porazdeljena, mladike same zrasejo med žice, če ne jih moramo sami spraviti. Najkasneje do dolžine 60 cm. Pomembno je, da razdalje med žicami niso prevelike in da se mladike ne povesijo, preden zrastejo do višje žice. Čas, ki ga zato porabimo, je odvisen od vrste vzgoje, smeri rasti mladik, od vpliva vetra, opore in rasti vitic. Potreben čas za to opravilo je med 5 in 50 urami za ha. Škropilni program Odstranjevanje zalistnikov Zalistnik je potrebno odstraniti, da izboljšamo zračnost in osvetlitev v coni grozdja, povečamo pa tudi učinek pri trgatvi. Odstranimo jih čimprej, ker so tako rane na mladici manjše. Zalistnike v zgornjem delu mladik pustimo, saj so dobro osvetljeni zalistniki potrebni za visoko kakovost grozdja. Če so zalistniki preveliki za odstranjevanje, jih raje pinciramo na enega ali dva lista. Prikrajševanje mladik (vršičkanje) Mladike, ki zrastejo čez zadnji par žic, moramo odrezati. Odstranimo jim čim manj listov, ker je tako produktivnost večja. Optimalen čas za vršičkanje je, ko mladike zrastejo 40 do 50 cm nad zgornjo žico in se že rahlo upognejo. Takrat rozge še niso olesenele, zato je vršičkanje lažje. Zaradi zgodnjega vršičkanja se v zgornjem delu mladik močneje razvijejo zalistniki. Te je potrebno ponovno vršičkati 30 do 50 cm nad zadnjim parom žic. Vršičkanje lahko v manjših vinogradih opravimo s škarjami, v večjih pa uporabimo vršičkar – za vršičkanje prilagojen traktorski priključek. 0_3 9_13 Peronospora vinske trte Črna grozdna pegavost 13 2 kg/ha 2 kg/ha Odstranjevanje listov v coni grozdja Z odstranjevanjem listov v coni grozdja pridobimo večjo osvetlitev na grozdje, večjo zračnost in obarvanost grozdja. Ker liste v tem predelu odstranimo, se asimilacija zmanjša. Vendar je v coni grozdja, ker so listi stari, asimilacija v vsakem primeru majhna. Z odstranjevanjem listja zmanjšamo tudi možnost okužb s sivo grozdno plesnijo. Odstranjevanje listov v juliju ne zmanjšuje asimilacije, saj ostali listi na trsu povečajo asimilacijsko sposobnost in nadomestijo odstranjene liste. Poškodbe zaradi toče ali sonca zmanjšamo tako, da naredimo dve defoliaciji, prvo v juliju na manj izpostavljeni strani, na drugi strani pa kasneje, ko ni več nevarnosti toče ali ožigov. Pri rdečih sortah prevladujejo prednosti defoliacije, medtem ko je pri belih sortah potrebna zadržanost. Redčenje grozdja Redčenje grozdja je potrebno tam, kjer želimo povečati kakovost grozdja in vina. Intenzivnost redčenja je odvisna od števila rodnih mladik, življenskega prostora trte, od nastavka, ki je odvisen od letnika in sorte, bujnosti rasti in želenega pridelka. Ponavadi je ob pravočasni pletvi in primerni rezi potrebno redčenje le na posameznih trsih. Grozdje redčimo sredi julija, ko doseže jagoda debelino graha, saj do takrat grozdje porabi zelo malo asimilatov. Pri rdečih sortah je bolj primerno pozno redčenje, ker odstranimo takrat še slabo razvite in zelene grozde. Odstranjujemo slabo razvite grozde, na dobro razvitih mladikah pustimo dva, na slabše razvitih pa po en grozd. Pomembno je, da najdemo ustrezno razmerje med kakovostjo in količino pridelka. Oidij Siva grozdna plesen Rdeči listni ožig Navadna in rdeča sadna pršica Ameriški škržatek Pleveli 18 žvepleni priprav žvepleni pripravki 0,4 L/ha 15 19 55_57 65_69 73 75 77 79_80 81_83 85 žvepleni pripravki * COMBI 2,5 kg/ha 3 kg/ha 2,5-3 kg/ha vki 0,3-0,4 L/ha 0,18 kg/ha 0,3-0,4 L/ha 0,18 kg/ha 1-1,5 kg/ha COMBI 2 kg/ha 0,5 L/ha 4,5-7,5 L/ha * Upoštevajte priporočila integrirane pridelave (v skladu z IPM je dovoljena 3-kratna uporaba triazolnih pripravkov v 1 rastni dobi). 19 .