1. No category

Starejša slovenska etnogeneza
Teološka fakulteta 18.04.2011 ob 1930
Vinko Vodopivec
Znana a zamolčana slovenska zgodovina,
lažno ter pravo jezikoslovje.
Slovenske korenine so temelj evropske kulture in v Združeni
Evropi smo nanje ponosni.
Nadškofijski referat za versko izobraževanje odraslih dr. Rudi
Koncilija
Zahvala
Dekanu Teološke fakultete dr. Stanku Gerjolju, organizatorju srečanja dr.
Rudiju Konciliji in recenzentu dr. Antonu Mavretiču.
Vsem predhodnim in sedanjim našim in tujim raziskovalcem naših korenin,
slovenskega jezika in zgodovine,
posebej pokojnima Mateju Boru in Jožku Šavliju.
Mojemu mentorju dr. Antonu Perdihu in Antonu Ambrožiču, ki je oral ledino
pri razumevanju starodavnih napisov.
Posebna zahvala pa tudi vsem vam, ki si prizadevate, da bi sedanje laži
zamenjala resnica o naši preteklosti in zato ste tu.
V posebno veselje pa mi je prisotnost zaslužnega Slovenca p. Ivana
Tomažiča, ki mu v znak hvaležnosti podarjam svoji knjigi.
Etnogeneza
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je etnogeneza pojasnjena kot:
»nastanek in razvoj plemena, ljudstva, naroda«.
Začetki etnogeneze se torej pojavijo že pri rodovnih skupnostih, ki imajo svoje
kulturne in zlasti jezikovne značilnosti. Različni strokovnjaki jo različno
pojmujejo, pri tem pa so nekateri pristranski, saj nekaterim narodom
pripisujejo zgodnjo entogenezo, drugim pa jo zanikajo.
Narod
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je »narod« opredeljen kot: »skupnost
ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno,
gospodarsko povezani in imajo skupno zavest«.
Pojem narod izvira iz besed roditi in rod, vendar je strokovno še bolj sporen
kot etnogeneza in je pri naših zgodovinarjih še bolj pristranski prav do
slovenskega naroda.
Prava in lažna znanost
Sodobno znanost lahko zelo grobo delimo na:
•
•
•
•
•
•
tehnično
teoretično, projektno, tehnološko in izvedbeno,
naravoslovno teoretično, raziskovalno, razvojno in uporabno,
medicinsko
splošno, specialistično, celostno in zdravilstveno,
humanistično kulturno, filozofsko, jezikovno, zgodovinsko itd,
družboslovno politično, sociološko, ekonomsko, pedagoško itd,
teološko
spoznavno, dogmatično, celostno in odrešenjsko.
Znanost na osnovi podatkov in znanstvene misli postavlja hipoteze, ki jih z
miselnimi ali materialnimi dokazi potrdi ali zavrže. Prava znanost vedno stremi k
izboljšanju svojega razumevanja, zato ne zavrača novih možnosti in spoznanj,
ampak jih vsestransko preveri in kar je dobro, tudi posvoji.
Žal so pri vseh znanostih možne zlorabe, ki lažne teorije predstavljajo kot dejstva in
so najpogostejše pri humanističnih znanostih, kar je zlasti razvidno pri naši
zgodovinski in jezikovni stroki.
Življenski pogoji prastarih kultur
Zanesljiv vpogled v starejše čase nam nudijo vremenski podatki, saj so se
menjavale otoplitve in ohladitve.
Vremenske razmere so omogočale poselitev Južne Evrope že v zadnji
ledeni dobi, Srednje Evrope pa šele po otoplitvi po 10. tisočletju pred
sedanjostjo.
Zadnja poledenitev je bila najmočnejša, ki pa ji sledi največja otoplitev, saj
je v Skandinaviji uspevala vinska trta.
Znanosti in njeni okvirni podatki
Področje
Pretekli čas Vsebina
genetika
40.000 PS
jezikoslovje JE 30.000 PS
arheologija
20.000 PS
jezikoslovje SE 10.000 PS
bajeslovje
5.000 PS
pisni viri - napisi
800 PK
zgodovina
600 PK
telesne značilnosti
zemljep. imena, jezik
verovanje, kultura
zemljep. imena, jezik
verovanje, izročila
jeziki, narodnosti
narodi, jeziki, kultura
Oznake
PS
JE
SE
pred sedanjostjo
PK
pred Kristusom
Južna evropa, celotno območje Sredozemlja
Srednja Evropa, ki se je takrat rešila ledenega okepa
Znanost in njene stranpoti
Lažna znanost – laži, zamolčevanje
Del slovenske zgodovine in jezikoslovja
Možna znanost – teorije, mnenja, navedki
Del znanstvene zgodovine in jezikoslovja
Prava znanost – analize, dokazi
Genetske in jezikovne analize ter dokazi
Sklep
Resnica nas bo osvobodila
Teorije zamegljevanja
Preseljevanje narodov
Ovrženo z genetskimi podatki.
Iliri kot ljudstvo in jezik
Iliri so do novega veka ime za razna slovanska ljudstva.
Kelti kot ljudstvo in jezik
Kelti so ime za razna romanska ljudstva v Jugozahodni in za slovanska ljudstva v Srednji
Evropi.
Grška in Rimska kultura kot homogeni celoti
Pojma Rimski in Grški izgubljata svoj pomen kot kulturni in narodni edinosti in se
pretvarjata v narodnostna in s tem tudi kulturna sestava.
Grki – priznana starodavnost Slovenci – zanikana starodavnost
Troja, Šparta, Grčija
Norik, Sklavinija, Karantanija, Slovenija
Očitna je zlonamernost nekaterih zgodovinarjev, ki v nasprotju z lastnim pojmovanjem zgodovine
ne upoštevajo vsega, kar je povezano z območjem, kulturo, izvorom in jezikom posameznega
naroda, zlasti Slovencev.
Velikonemški izvor lažnih teorij
Lažne teorije izvirajo iz velikonemške imperialistične znanstvene
propagande, ki je poveličevala nemško, latinsko in grško in zaničevala
slovansko kulturo in prvobitnost.
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, ustanovitelj Humboldtove univerze v Berlinu je
utemeljitelj liberalne svobode in jezikovnih ostalin v zemljepisnih imenih. V svojem temeljnem
delu O različnosti človeške jezikovne zgradbe in njenem vplivu na duhovni razvoj človeškega
rodu, dosledno zamolčuje slovanske jezike.
Gustaf Kossinna jezikoslovec in arheolog na Univerzi v Berlinu. Bil je libertinec in eden najbolj
vplivnih nemških predzgodovinarjev in avtor poravnalne arheologije. Njegove nacionalistične
teorije o izvoru Germanov so vplivale na nacistične ideologije in dobile svojo uresničitev v
množičnem genocidu Judov in Slovanov.
Johann Leonhard Parrot je bil libertinec in v delu : Versuch einer Entwicklung der Sprache,
Abstammung, Geschichte, Mythologie und bürgerlichen Verhältnisse der Liwen, Letten und
Esten 1828 poudarja, da so se Slovani kot prej neznan narod v Evropi pojavili šele ob koncu 5.
stoletja. Evropo pa je napolnil s Kelti.
Znanost je lažne teorije libertincev zavrnila, sprejela pa je njihove laži o poznem prihodu
Slovanov.
Simpozij Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, s
podnaslovom - Začetki slovenske etnogeneze
Na simpoziju je bilo 11 znanstvenikov iz Slovenije, 10 iz Avstrije, 7 iz Nemčije, 5 iz Hrvaške ter po dva iz
Italije in Madžarske. Nihče, razen Avstrijca, ki pa so ga doma opozorili, naj ne uporablja besede Slovenci,
ampak Slovani, ni omenil Slovencev, pa čeprav jim je bil simpozij posvečen.
V začetku leta 2001 je izšel zbornik, ki dokazuje, da za prihod Slovencev v zgodovinski dobi ni dokazov,
kljub temu pa se je v referatih kar naprej pojavljal prihod Slovanov v 6. stoletju.
„Dokaz 1 - preprečen“
Nekateri Slovenci so skušali s Kossinovo arheološko teorijo dokazati pozni prihod Slovanov, vendar so bli
taki poskusi strokovno nedvoumno zavrnjeni.
„Dokaz 2 - neuspešen“
Pavel Diakon poroča o spopadu z Bavarci leta 592: «V teh dneh je Hildepert, kralj Frankov, postavil na
Bavarskem Tasila za kralja in ta je kmalu potem z vojsko vdrl v deželo Sklavinov, jih premagal in se vrnil na
lastno ozemlje z obilnim plenom.« Nedvoumno gre za napad Bavarcev na bogato slovensko provinco, kar
je v tistem času označevalo državo, in to prav slovensko državo.
„Dokaz 3 - lažen“
Papež Gregor Veliki v pismu škofu Maximu iz leta 600 pravi: »Zaskrbljen sem, ker so začeli vstopati v Italijo
skozi Istrska vrata«.
Ko je p. Ivan Tomažič v razpravi ob zaključku simpozija ugotovil, da niso uspeli dokazati prihoda Slovencev,
so mu odgovorili, da je to dokazano s pismom Gregorja Velikega, ki pa »Slovane ali Sklavine« sploh ne
omenja, vstopati pa ne pomeni naseljevati.
Tako smo se lahko prepričali, da je potvarjanje dejstev tudi na tako pomembnem simpoziju, ki naj bi podal
začetke slovenske etnogeneze, upoštevano kot zgodovinski dokaz!
Znanost po osamosvojitvi Slovenije
Čudež slovenske osamosvojitve nam je vsem dal tudi obvezo preveriti
dosedanjo znanost, ki se je, z redkimi izjemami –Karel Oštirakademik, udinjala nekdanjim režimom in oblastnikom.
Gre za izziv in temeljno poklicanost znanosti, ki mora pokazati svojo
družbeno, znanstveno, politično in narodno odgovornost.
Žal se to ni zgodilo, je pa nujno za vzpostavitev resnice namesto laži v
naši zgodovini in jezikoslovju.
Edini, ki so o tem pisali so arheologi, vendar se tudi tam ni zgodil
preboj v raziskovanje dosedaj zamolčanih dejstev.
Znanost mora nedvoumno odgovoriti na temeljno vprašanje
strokovnosti, saj z osamosvojitvijo ni več hlapec tujih režimov.
Ali je sedanja znanost morda hlapec domačih režimov?
Najstarejši dokazi slovenskega jezika
Najstarejše temelje nam podajajo zemljepisna imena rek in gora pa tudi drugih
krajevnih značilnosti. Vsa srednja in vzhodna Evropa je posejana z imeni
razumljivimi na slovanskih osnovah, kot so jih poimenovali staroselci in so
najstarejši dokaz naše etnogeneze.
Ker ta imena istočasno pravilno opisujejo stvarne značilnosti posameznih gora in
voda so tudi neoporečen dokaz o nekdanjem jeziku staroselcev. Zanikanje
naše samobitnosti v srednji Evropi spada med najhujše znanstvene zmote ali
ponaredke vseh časov.
Časovna umestitev teh zemljepisnih imen v Sredozemlju je starejša od 15.000 PS, v
Srednji Evropi pa okoli 10.000 PS, ko se je Srednja Evropa sproščala izpod
ledu in so se prebivalci iz poplavljenih območij južne Evrope selili proti
severu, kjer je bilo dovolj prostora.
Prvi pisani viri v Evropi okoli 800 pr. Kr. so etruščanski, nekoliko kasnejši okoli 730
pr. Kr. so grški, še nekoliko kasnejši okoli 600 pr. Kr. pa venetski. Nekoliko
mlajši so starotrakijski in retijski, še mlajši pa galski ali keltski. Vsi napisi
razen grških so razumljivi v slovenskem jeziku.
Zamolčanost in odkritelji
Zamolčana zgodovina je že dolgo znana. Novi pa so prevodi in dokazi
o „ zamolčevanju in nestrokovnosti“ jezikoslovcev.
Jan Kollar
Pavel Jozef Šafárik
Jurij I. Venelin
Svetovna zgodovina
Mario Alinei
Slovak
Slovak
Rus
Nemec
Italijan
Staroitalija Slavjanska
Słowiaoskie starożytności
Starodavni in današnji Sloveni
Helmolts Weltgeschichte
Teorija kontinuitete
Valentin Vodnik, France Prešeren, Jožef Plečnik, Simon Jenko itd
Primož Trubar, Antol Vramec, Adam Bohorič, Janez Vajkard Valvazor, Anton Tomaž
Linhart, Davorin Trstenjak, Henrik Tuma, Davorin Žunkovič, Lucijan Vuga, Jožef Skulj,
Jožko Šavli, Matej Bor itd
Anton Perdih, Ivan Tomažič, Anton Ambrožič, Jožica Gerden, Robert Petrič, Vinko
Vodopivec, Andrej Rant, Marjan Moškon, Duša Krnel Umek, Jože Rant, Darko
Vrečko, Marjeta Manfreda Vakar itd
Naše korenine – Teorija kontinuitete
Vrhunski zgodovinski jezikoslovec avtor Teorije kontinuitete
Mario Alinei izjavlja
»Začeti moram s tem, da pospravim z eno najbolj absurdnih posledic
tradicionalne kronologije: ''prihod'', in to celo v zgodovinskem obdobju, Slovanov
na neizmerno območje, kakršnega danes naseljujejo … edini logični sklep je, da je
južna veja Slovanov najstarejša in iz nje sta se razvili, na različne načine in morda v
različnih časih, zahodna in vzhodna veja Slovanov.
Danes le še manjšina strokovnjakov podpira teorijo o poznem preseljevanju
Slovanov … saj nobena od različic poznega preseljevanja ne odgovarja na vprašanje:
kaj je omogočilo Slovanom, da so iz svojih bronastodobnih ognjišč postali
dominantno ljudstvo v Evropi.
Prisotnost Slovanov na območju, ki je zelo blizu sedanjemu, obstaja od neolitika …
Slovani so prvi razvili poljedelstvo ... poljedelsko mešano ekonomijo, ki kasneje
omogoči rojstvo grškega, etruščanskega in latinskega urbanizma … Germani so
prevzeli poljedelstvo od Slovanov.
Sprehod skozi zgodovino
20. do 10. tisočletje PS
sredozemski Slovani
10. do 4. tisočletje PS srednjeevropski Slovani
2. tisočletje PK
selitev na jug zaradi ohladitve
Stari vek
Germani in Rimljani plenijo Slovane
Srednji vek
Germani in Romani nas izkoriščajo
Novi vek
Nemški imperializem z „znanostjo“ odreka Slovanom staroselstvo in
postavlja temelje fašizmu in nacizmu in za posledični nacistični genocid
Judov in Slovanov se Nemška Akademija znanosti in umetnosti ni
opravičila, niti ni zgodovino postavila na dokazljivo osnovo.
MITSKO IN STEREOTIPNO V SLOVENSKEM POGLEDU NA
ZGODOVINO
Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 33. zborovanje ZZDS v Kranju.
Na zborovanje sem se prijavil s prispevkom: Jezikovne in druge primerjave
Sodelovanje mi je bilo zavrnjeno, saj prispevek ne ustreza razpisnim kriterijem!
Formalno prijavljeni referat res ne ustreza razpisnim pogojem, citiram:
»Referenti naj bi predstavili mite in stereotipe, ki se namesto spoznanj zgodovinarjev uveljavljajo v širši
javnosti, pojasnili naj bi vzroke in posledice mitizacije zgodovine ter nakazali tudi odgovor zgodovinske
stroke na izkrivljanje in enostransko ocenjevanje preteklosti.«
Prijavljeni referat bi predstavil mite in stereotipe, ki se namesto dokazanih dejstev uveljavljajo v
naši zgodovinski stroki! Razumljivo je, da tak referat ni bil zaželen na posvetovanju
zgodovinarjev, vendar njihovo posvetovanje pod navedenim delovnim naslovom, ob zavračanju
nasprotnih referatov, izgubi vsak smisel.
Onemogočena razprava
Za uvodnimi predavanji bi morala slediti splošna razprava, ki bi morala odgovoriti na vodilno
temo zborovanja, pa ni bila niti predvidena. Zato sem jo podal pisno vodstvu zborovanja, prof.
dr. Petru Štihu in javnim glasilom. Žal ni bilo nobenega odgovora, kar lahko kaže na nevljudnost,
verjetneje pa na zmotnost uradne zgodovinske znanosti, ki si ne upa nastopiti z javnim
soočanjem dejstev.
Korenine zahodnih in južnih Slovanov
Jezikovne korenine Slovanov potekajo iz skupnega prajezika indo-evropskih kultur. Imamo
več kasnejših slovanskih žarišč: v Mali Aziji - paflagonski Veneti in Frigijci, v Podonavskem
bazenu - kultura Vinče in Lepenskega vira, v Jadranskem bazenu - Jadranski Veneti, ter
Lužiška kultura Venetov ob Venetskem [Baltskem] zalivu.
Združitev zgodovinskih pričevanj, jezikovnih in genetskih značilnosti, zemljepisnih imen, ki
večinoma izvirajo od staroselcev in arheoloških odkritij, nam omogoča vpogled v čedalje
starejše čase.
Študija podaja primerno območno in jezikovno delitev in Slovenci
smo uvrščeni v zahodno skupino.
Zahodni Slovani od zahoda: Furlani, Retoromani - Ladinci, Benečani, Sorbi,
Korošci, Čehi, Slovenci, Poljaki, Slovaki.
Južni Slovani od juga:
Makedonci, Črnogorci, Bosanci, Bolgari, Srbi in Hrvati.
Vzhodni Slovani od severa: Rusi, Belorusi, Ukrajinci in Moldavci.
Baltoslovani in Balti:
Litvanci, Latvijci.
Primerjava 39 starih in sedanjih jezikov
Besede slovenskega knjiţnega jezika, ki izvirajo iz soglasniških skupin v Atestinskih tablicah, so
prevedene in zbrane v prilogah 1 do 7. Upoštevani jeziki: slovenščina, slovaščina, srbščina, bolgarščina,
češčina, poljščina, ruščina, makedonščina, ukrajinščina, sorbščina Z, sorbščina S, beloruščina, rezijanščina,
litvanščina, angleščina, nemščina, danščina, švedščina, irščina, italijanščina, francoščina, katalonščina,
španščina, portugalščina, romunščina, latinščina, albanščina, sanskrt, vede, latvijščina, furlanščina,
baskovščina, finščina, madţarščina, klasična in moderna grščina, romščina, hindi in pandţabi.
Jeziki z najboljšimi povezavami v skupinah so: Slovenščina, Katalonščina in Danščina
Slovanski jeziki
Slovenščina
Slovaščina
Bolgarščina
Ruščina
Srbščina
Ukrajinščina
Makedonščina 286
Češčina
Beloruščina
Dolnja Sorbščina
Poljščina
Zgornja Sorbščina
Rezijanščina
Litvanščina
Latvijščina
326
318
308
321
310
310
243
291
285
279
253
249
158
126
74
276
271
265
262
262
251
Romunščina
242
235
231
219
200
133
107
62
Romanski jeziki
Katalonščina
Italijanščina
Francoščina
Španščina
Portugalščina 145
Furlanščina
119
Latinščina
Latvijščina
Germanski jeziki
Danščina
Nemščina
Švedščina
Angleščina
168
167
164
161
99
135
81
118
47
114
113
111
111
79
78
76
65
28
28
28
22
96
78
34
Izjemnost slovenščine
Slovanski jeziki imajo najboljše povezave s staroindijskimi jeziki veda med njimi pa izstopa
slovenščina s 13 povezavami, ki ji slede slovaščina in srbohrvaščina z 10 ter bolgarščina,
makedonščina in rezijanščina z 9 povezavami.
Pri sanskrtu zopet izstopa slovenščina z 6 povezavami, ki ji slede makedonščina in
srbohrvaščina s 5 ter rezijanščina s 4 povezavami.
Zanimiva je neznatna povezava nemšine, kar zavrača ime indogermanski jeziki, ki ga nemci
še vedno uporabljajo.
SLO
NEM
KAT
LAT
GRŠ
IRŠ
FIN
BAS
VED
SAN
HIN
Slovenščina
56
1
1
1
0
0
1
2
13
6
4
Nemščina
1
56
5
5
1
3
1
2
1
1
1
Katalonščina
1
5
56
22
3
6
0
7
3
2
3
Latinščina
1
5
22
56
3
2
1
3
4
3
2
Grščina
0
1
3
3
56
1
1
0
2
2
1
Irščina
0
3
6
2
1
56
0
2
0
0
0
Finščina
1
1
0
1
1
0
56
0
0
0
0
Baskovščina
2
2
7
3
0
2
0
56
1
1
0
Veda
13
1
3
4
2
0
0
1
56
31
17
Sanskrt
6
1
2
3
2
0
0
1
31
56
22
Hindi
4
1
3
2
1
0
0
0
17
22
56
Kelti na Slovenskem, mit ali resnica
Trditve o prihodu »Keltov« na naše ozemlje, odpirajo cel kup zgodovinskih,
poselitvenih, narodnih, arheoloških, jezikovnih, verskih, vojaških, kulturnih,
tehnoloških in drugih vprašanj, ki jih je treba preveriti in zavzeti le nesporna in z
dokazi podprta stališča.
V našem znanstvenem okolju se pojem Kelti žal mnogokrat uporablja v nasprotju
z znanimi dejstvi in znanstveno etiko. Le redko se poudarja pravilno uporabo
imena Kelti, ki lahko predstavlja le delovno ime za različne kulturne, vojaške,
verske in tehnološke pojave, ne pa za narodne ali jezikovne skupine.
Še največ dokazov je, da so bili Kelti pretežno srednjeevropske slovanske etnije
tistega časa in romanske skupine v jugozahodni Evropi.
Obseg podatkov o Keltih je dovolj obsežen in postavlja realen okvir za pravilno
uporabo imena Kelti, ki lahko predstavlja le nadvlado vojaške elite, ki pa ni imela
skoraj nobenega vpliva na staroselce niti v genetskem niti v jezikovnem pomenu.
Keltski - noriški novci Slovenije
Tipologija konjičkov
Izjemna najdba noriških novcev v Ljubljanici v
bližini Blatne Brezovice nam daje pogled v
starejše obdobje, saj zajema tudi rimski
denarij iz leta 147 pr. Kr., kar pomika noriške
novce že v 2. stoletje pr. Kr.
Najdba je iz iste dobe, kar dokazujeta skupno
najdišče in enakomerna patina na vseh
najdenih novcih.
Veliki noriški novci imajo na eni strani glavo
bojevnika, podobno kot na venetskih situlah
na drugi pa konja v galopu. Tako glava kot konj
sta usmerjena levo tako kot venetska pisava.
Znani smo kot rejci konj že od Homerja.
Lucijan Vuga v knjigi Megalitski jeziki navaja 12 točk vodilnega britanskega
železnodobnega arheologa, profesorja univerzie v Sheffieldu Johna Collinsa
1. Ne vemo kako so antični avtorji definirali Kelte, zato je treba razumeti kontekst in stališča vsakega avtorja posebej.
2. Oznake Kelti in Galci so bile v rabi za skupine ljudstev od Španije do Male Azije, toda nikoli niso bili uporabljeni za
prebivalce Britanskih otokov, razen v najsplošnejšem pomenu za vse prebivalce zahodne Evrope.
3. Termin »Keltski« za opis jezikovne skupine je inovacija iz 18. stoletja in jo gre pripisati napaki, da je moderna
bretonščina preţiveti preostanek jezika starih Keltov, ki so ţiveli v Galiji, v resnici pa gre za novejši vnos iz Britanije.
4. Opredelitev za Kelta, če so predniki govorili keltščino, je izum 18. stoletja in ne velja za prebivalce Britanije in Irske.
5. »Keltska umetnost« je določena na Irskem sredi 19. stoletja na osnovi zmote, da so Kelti prebivalci Britanije in Irske.
6. Izvor te umetnosti je ugotovljen v severni Franciji, juţni Nemčiji in na Češkem, toda izvorno območje je bilo veliko
širše in je zajemalo večino Francije, Nemčije, Češke, Švice, del Avstrije in celo del severne Italije ter juţne Britanije.
7. En vidik zgodovinskih in jezikovnih podatkov skuša najti izvor Keltov v jugozahodni Nemčiji, drugi, ki je prav tako
moţen in morda celo verjetnejša, pe poskuša zajeti osrednjo in zahodno Francijo.
8. V poznem 19. stoletju je privzeto, da arheološke kulture lahko določimo s pomočjo oblačenja, umetnosti, pogrebnih
obredov, tipov hiš, lončevine itd, ter da se te kulture ujemajo z ljudstvi; te opredelitve pogosto svojevoljne in napačne.
9. Ţelezno kulturno dobo predstavljata, zgodnejša »Hallstatt« in kasnejša »La Tene«. Slednja korelira s Kelti iz 5. st. pr.
Kr. na zgornji Donavi. Ker lahko dokaţemo kontinuiteto je sprejeto,»hallstattska kultura« predstavlja izvor Keltov.
10. Uporabljajoč koncepte 19. stoletja je bilo sprejeto, da so Kelti rasna skupina, katerih izvor in širjenje je mogoče
določiti iz arheoloških podatkov. Te zamisli je razvil Gustav Kossinna in so jih uporabili nacisti pri konceptu germansko
gospodujoče rase. Interpretacije širjenja Germanov in Keltov uporabljajo identično metodologijo in so nesprejemljive.
11. Kolonialistične teorije, da razvoj vzpodbudijo zunanji vplivi in da se »domorodci spridijo, vodi do uvoznih vidikov
kulturnih sprememb – za Britanijo je to pomenilo, da so za nove ideje v preteklosti bili potrebni prišleki s celine.
12. Za rase so si zamislili značilnosti kot je religija, druţbena ureditev, jezik itd. To vodi zamisli, da različne izvore v
različnih območjih in različnih časih lahko zlepimo skupaj za določitev »keltske kulture«, to je koncept o »brezčasnih
Keltih«, to je ideja, ki še vedno prevladuje v večini knjig o Keltih.
Nemška „znanost“ in splošno priznavanje
Poučno je, da »strokovnjaki« Germanov ne prištevajo h Keltom, saj si jih je
izmislil nemški jezikoslovec in zgodovinar Johann Leonhard Parrot, ki je v
svojem delu o Slovanih menil, da so se v Evropi kot prej neznan narod pojavili
šele ob koncu 5. stoletja. Zaman ga boste iskali na spletu, saj se ga sramujejo.
Na to delo se je, sicer v pismu, nemudoma odzval P. J. Šafařík:
»Ko si je /Parrot/ enkrat zabil v betico Kelte, je z njimi napolnil celo Evropo in
je vse jezike spremenil v keltščino. Brodil je skoraj po vseh evropskih in azijskih
jezikih, toda o slovanščini noče niti slišati. Tisočkrat poudarja, da se po
slovanščini menda ni niti vredno ozreti, in zavestno trdi, da so Slovani mlad in
orientalski narod, ki se je bog ve od kod pritepel v Evropo in ki pred 5.
stoletjem sploh ni obstajal, ne v Evropi ne nikjer drugje; njihov jezik da ne
more biti priznan za jezik, niti ni znano, kateri je bil njihov izvirni jezik etc.
etc«.
Očitne laži, ki se jih znanstveniki sramujejo, so splošno
znanstveno priznane, kljub nasprotnim dokazom.
Študije predantičnih napisov
Izjemnost slovenščine za razumevanje starih napisov
Stari napisi so pisani v narečjih in slovenščina jih ima toliko kot vsi ostali slovanski jeziki skupaj,
zato je učinkovito orodje pri razumevanju teh prastarih napisov. Sedanja slovenščina je živ
kulturni spomenik in boljše orodje kot praslovanščina, kar postavlja sedanje pojmovanje
praslovanščine pod resen vprašaj!
Ustrezna osnova za razumevanje
Če ima jezikoslovec nalogo razvozlati nerazumljiv napis, bo najprej ugotavljal znane korene iz
predpostavljenega jezika za razumevanje. Pri tem so mu posamezne besedne oblike in
končnice v pomoč le tedaj, če mu pri delitvi zveznega besedila dajejo znane besede. Slovnične
podrobnosti je smiselno podrobneje opredeliti šele po ustreznem razumevanju starih napisov.
Vprašanje strokovnosti
Nestrokovnost zahodnoevropskih venetologov. Vsak strokovnjak bo pri svojem delu uporabil
ustrezno orodje in v jezikoslovju je orodje jezik. Izbira jezika za razumevanje še nerazumljenih
napisov je zato temeljno vprašanje strokovnosti. V nekoč venetskih ozemljih pa sta ohranjena
le dva prvobitna jezika in to latinski in slovenski.
Kljub popolnemu nerazumevanju napisov venetologi vztrajajo pri latinščini, kar kaže njihovo
nestrokovnost in zamolčevanje resnice.
Razumevanje neznanih napisov
Primeri običajnega razumevanja in primerjava
z razumevanjem „strokovnjakov“
Predšolski otrok ve, da mora prositi starše, ki znajo brati, da mu preberejo pisano
sporočilo.
Jezikoslovci bi kot znanstveniki morali poznati in upoštevati dosedanja slovenska
razumevanja predantičnih napisov, pa tega nočejo.
Gimnazijec ve, da mora pismo v nerazumljivem jeziku prevesti v jezik razumevanja in
zato potrebuje ustrezen slovar.
Jezikoslovci, ki že več generacij proučujejo predantične napise, niso do sedaj razumeli
nobenega venetskega, retijskega, galskega, starotrakijskega, starofrigijskega in
mesapskega napisa, pa kljub temu vztrajajo pri napačnem slovarju in celo temelje na
končnicah po katerih so urejeni odzadnji slovarji, ki so za razumevanje vsebine
neuporabni.
Narečja in pomeni
Stari napisi so pisani v narečjih, ki imajo svoje značilnosti, ki jih je
treba upoštevati pri njihovem razumevanju.
Narečja in govorni sklopi
knj. pisno: pri moji duši; knjiţni govor: primojiduši; narečno: prmejduš ali celo prmejš
knjiţno pisno: ali ni to višek; knjiţni govor: alinitovišek; narečno alnitovišk
knjiţno pisno: ki si ne upa; knjiţni govor: kisineupa; narečno: kəsneupa.
Pri navedenih zvezno pisanih besedilih se štirje črkovni sklopi razdelijo na 15 besed, kar je
pri prebiranju takih zapisov moţno šele z razumevanjem vsebine.
Pomeni razvidni šele iz ostalega besedila
Polet je lahko
Odsev je lahko
smučarski, letalski, metavski itd,
delovni, ustvarjalni, mladostni itd,
razvojni, gospodarski, industrijski itd.
luči, predmeta, sonca itd,
barvni, svetlobni, zakriti itd,
misli, čustev, javnega mnenja, duhovne krize itd.
Sposobnost oblikovanja novih besed
Zanimiva je primerjava romanskih, germanskih in slovanskih jezikov po njihovi zmoţnosti
oblikovanja novih besed, ki izvirajo iz novejšega časa višjega standarda stanovanjskih
objektov in nekaterih drugih besed.
Primeri
jedilnica
dining room
salle à manger
Speisezimmer
spalnica
bedroom
chambre à coucher
Schlafzimmer
kopalnica
bathroom
salle de bains
Bad
shramba
pantry
garde-manger
Speisekammer
smuk, spust
downhill
descente
Abfahrt
ali pomanjševalnic:
mizica
small table
petite table
Tischchen
stolček
low stool
tabouret
Stühlchen
noţek
small knife
petit couteau
Taschenmesser
ţlička
small spoon
petite cuiller
Löffelchen
kozarček
small glass
petit verre
Gläschen
Romanski jeziki so pri oblikovanju novih besed skromni. Germanski jeziki so uspešnejši,
vendar se pri pomanjševalnicah vedno pojavlja enaka končnica. Oblikujejo sestavljene
besede, ki le opisujejo pravi pomen, medtem ko ga slovanske besede neposredno izražajo.
Primer skrajšane analize napisa Es 40
vho.u.χo.n.ta.i.vho.u.χo.n.tnazona.s.tore.i.tiia.i. prečrkovanje jezikoslovcev
Fougontai Fougontna donasto Reitiai
razumevanja z imeni
VIOUGONTAIVIOUGONTNADONASTOREITIIAI
zvezni napis
Analiza po zaporedju črk
V VI VIO VIOU VIOUG VIOUGON VIOUGONT VIOUGOTA
itd
možnih je več različic, ki jih ne komentiram, zato prehajamo na drugo črko
I IO IOU IOUG IOUGON IOUGONT IOUGOTA IOUGONTAI
itd
možnih je več različic, ki jih ne komentiram, zato prehajamo na tretjo črko
O OU OUG OUGON OUGONT OUGOTA OUGONTAI
itd
Prva delitev
osvojimo VI OUGON in znane bedede DONASTO, REITI IAI zato dobimo:
VI OUGON T TA TAI VI OUGON T TN TNA DONASTO
različice: T AI
tu aja ali TA I
ta je
izberem eno besedo
različice: T NA
tu nina ali TN A
temi aja izberem eno besedo
Končna delitev in pomen
VI OUGON TAI VI OUGON TNA DONASTO REITI IAI
V ogenj ta v ogenj tam donašam Reiti aja.
TAI
TNA
Atestinske tablice
Tablica Es 23
Tablica iz brona velikost
190x165 mm ima 11
vrst.
Prve štiri podajajo
soglasniške
skupine
TRTN, KRKN itd, peta
vrsta abecedo, šesta
vrsta votivni napis,
spodnje
vrste
pa
objokovalni del OEKA s
spremenljivo
zadnjo
črko.
Celotna vsebina je
razumljiva slovencem
zahodnoevropskim
jezikoslovcem pa ne.
Slovansko razumljive soglasniške skupine
Števila navedenih korenov
Koren Sloven. Hrvašč.
VRV
31
4
TRT
13
17
KRK
2
31
MRM
6
14
DRD
7
0
ŠRŠ
SRŠ 15 SRŠ 1
BRB
30
21
ZRZ
ZREZ 3
0
PRP
(9)
14
GRG
11
13
Skupaj 118
115
Angl.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Nemš.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Fran.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ital.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Gršč.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Latin.
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Navedeni koreni so živi v slovanskih jezikih, v drugih navedenih sodobnih romanskih in
germanskih, ter v antičnih jezikih latinščini in grščini pa nimajo nobenega pomena.
Razumevanje votivnih delov
Es 23
Es 24
Se 25
Es 26
Es 27
Es 28
Es 29
Es 30
Es 31
Es 32
Es 33
MEGO DONASTO E B VIABAITOŠA PORAI OPIO ROBOS
Jaz donašam ne bi vojvoda silni opit robavs.
MEGO DONASTO VAN TO MOI DONKE OKARAN MN S REITI IAI
Iaz donašam nebu ta moj dar okaran meni z Reito aja.
MEGO DONASTO VOLTIIO MNO SII U VAN TSARII UN S ŠAINATEI REITI IAI
Jaz donašam dušo mojo sij u nebo čaraj in s sijočo Reito ajaj.
MEGO DAR S DONASTO REITI AI
Jaz dar si donašam Reiti ajaj.
VDAN VOLTI ON MNO S DONASTO KE LAGAN ŠAINATEI REITI IAI OP VOLTIIO LENO
Vdan duši on moji si donašal ko lahek sijoči Reiti aja ob duši mirno.
MEGO LEME TOR VIRA TEREI DONASTO BOI II OS VOLTIIOM MNOI
Jaz prah potujem verujem torej darujem boj je ostal duši moji.
MEGO DONASTO Jaz donašam.
IUI TI NA DOTO REITI AI
Joj ti na tej Reiti ajaš.
VDAN DONASTO ?
BI I IAK OS REITI IAI
?
IO
Vdan donašam
?
bi in jak ostal Reiti aja
?
joj.
VDAN DONASTO VIREM A VIREM A IST NA REITI IAI OP VOLTI IO LENO
Vdan donašam verujem da verujem da isti na Reiti aja ob duši joj mirno.
TU IE ROT TN S REITI IAI
Tu je grob teman s Reiti ajaš.
Vsi votivni deli so razumljivi v slovenščini
Objokovalni deli atestinskih tablic
Zapis
Slovnična oblika
Pomen
oekav
pridevnik
objokav
oekad1
množinski samostalnik
objokad
oekai ji
velelnik, samostalnik
objokaj, objokanci
oekat
nedoločnik
objokati
oekak2
samostalnik
objokak
oekal
deležnik
objokal
oekam
glagol
objokam
oekan
pridevnik
objokan
oekap3
neznana oblika (morda samostal.)
objokap
oekaš
glagol
objokaš
oekar4
samostalnik
objokar
oekas - z glagol, samostalnik
objokas - objokaz
oekac
samostalnik
objokac
oekab
samostalnik
.
objokab
oekag h
aorist
objokag, objokah
oekaa e, o
deležnik
objokana, ne, no
Vse objokovalne besede so razumljive v slovenščini.
Najstarejši venetski napis
Najstarejši venetski napis Es 120 je na dobro
ohranjeni bronasti posodi, ki so jo našli leta
1937 pri delih za odtočni kanal v kraju Lozzo.
Zaradi njegove starosti in relativne dolgosti je
med venetologi vzbudil veliko zanimanje in več
poskusov branja, ki pa dosegajo le desetino
razumevanje v slovenščini.
Avtor
Lejeune
Lejeune
Untermann
Pros&Pall&Fog
Bor
Amb&Tom&Ser
Vodopivec
Vodopivec
Oznaka
1a
1b
2
3
4
5
6a
6b
Prep. črke Delež
Prep. besede Delež
Štev. besed
4/50
8,0%
1/111
9,1%
7
7/50
14,0%
2/111
18,2%
7
4/50
8,0%
1/111
9,1%
6
4/50
8,0%
1/111
9,1%
7
33/50
66,0%
12/14
85,7%
14
45/50
90,0%
17/18
94,4%
18
48/50
96,0%
11/11
100,0%
11
46/50
92,0%
18/18
100,0%
18
Najdaljši venetski napis
Najdaljši venetski napis so
našli leta 1970 in je na tanki
bronasti plošči 23,5 x 29,0 cm,
ki ni v celoti ohranjena in
datira okoli 400 pr. Kr.
Najdaljši venetski napis ima
319 črk in 100 besed.
Napis teče od zunanjega roba
proti sredini, kar verjetno
pomeni prehod v onstransko
življenje.
Tak smisel navedenega načina
napisa potrjuje tudi njegovo
razumevanje.
Razumevanje po vrstah
DOM KUTE TI IARI TORE SVAGSON TI ? I MOI S TO TI KLE NEI BARO TE
Dom grob ti mlad potuješ zvagan ti
? in moj si to ti tu nisem varoval te.
PO REG NOSE KVOI BOS MOLTEVE BOS EI VITO X VERIE OSTI IARI TOR BOS DA
NEI V NATTAPLANAM
Po rek nosi kaj boš molitve boš je vitek kes veruj ostani mlad potuj boš da ni v natapljanju.
IE TAII ON VAL GA M TOOMMNI OPET ONEL OKVIL LOS TOUKAI PERI KON
VONINKOM PROI VOS E
Je ta on val ga mi temni zopet odnesel ujel sem tukaj pri konjih vodnikom prej ves je.
VI MERKETA T LOKVU TEI TE KOMEI TI IEI K VAN VENEV II SPAI VEROKEN ON
Vi merkate to lokev tej tebi komaj ti aja k nebu venel je spal verujoč on.
OP REK E REŠ TOIE MOLTEVE BOS EI POI I KRIV IN EA X T IAI
Ob rek je rajši tvoje molitve ves je potem je kriv in je kes tu aja.
OSTO TI KE LUT MOLTEV NI TAILO K VOK E R MEN OŠO L MOLO
Ostal ti kot ljud molitev ni delo ko bog je res men šlo le malo.
Vsebina preide od vzroka in krivde pri izgubi mlajše osebe k darovanjskemu
pomenu molitve pri pomenu in načinu prehoda v večno življenje.
Nerazumevanje jezikoslovcev
Ana Marinetti razlaga napis le z 10 besedami nepovezane vsebine in trdi, da
napis ni običajen da manjkajo običajne strukture in imenske oblike itd.
Resnica je drugačna, saj tako dolgega napisa ni mogoče pojasnjevat s poljubnimi
imeni kot so to počeli dosedaj. Podrobne primejave z drugimi venetskimi napisi
in besednjaki priznanih jezikoslovcev so pokazale zelo veliko podobnost.
Če bi Marinettijeva naredila ustrezno analizo, bi lahko ugotovila, da od 31 imen v
besednjaku Pellegrinija in Prosdocimija v najdaljšem venetskem napisu podobne
besede ne ustrezajo predvidenim imenom.
Ker zahodnoevropski jezikoslovci vedno primerjajo posamezne privzete besede
obravnavanih napisov z besedami v drugih venetskih napisih, je v tem primeru
odstopanje od običajne obravnave venetskih napisov preveč očitno. Analiza, ki bi
dokazala, da je dosedanje branje venetskih napisov z imeni neustrezno, pač ne
sme biti objavljena!
Slovensko razumevanje daje smiselno vsebino s 100 besedami, medtem ko
razumevanje jezikoslovcev daje s prikrojevanjem prečrkovanja le 10 nepovezanih
besed.
Napis na Vojvodskem prestolu
Edinstveno ustoličevanje slovenskih vojvod je dobro poznano v svetu zaradi slavnih mož, ki
so o njem pisali že v 15. in 16. stol. To sta bila Enej Silvij Piccolomini ali papež Pij II., v delu
De Europa in Jean Bodin v zbirki: Six livres de la Republique.
Na Vojvodskem prestolu se je skozi zgodovino odločalo o javnih zadevah in sodilo, medtem
ko je bil knežji kamen namenjen le za ustoličevanje.
Napis bran v obeh smereh pomeni
SUDONIJ UHDU
UKNUJI NODUS
Obsodi hudo!
Pokaži nedolžnost!
Občudujemo poštenost tedanjega sojenja, saj je bila z napisom podana zahteva sodniku, da
zadevo obravnava pošteno in pri tem obsodi zlo ter pokaže nedolžnost.
Prav tako občudujemo iznajdljivost naših prednikov pri zapisovanju napisa berljivega v
obeh smereh – obsodbi hudega in prikazu nedolžnosti, ki sta enako pomembni.
Napisa Stara sušica in Vintarjevec
Napis iz Stare sušice je apnenčastem
peščenjaku 32x19,5x7,5cm. Prednja stran
ima vrezanega bojevnika na konju s
kopjem, na vrhu pa napis.
Razumevanje
S LEVA, kar pomeni Z levo (roko).
Razumevanje se sklada s sliko jezdeca, ki
ima kopje v levici.
Zopet potrditev konjereje.
V gradišču nad Vintarjevcem je bil najden
tudi del peščenca, na katerem so črke
venetskega izvora. Črke so slabo vidne,
vendar je možno nekatere nedvoumno ali
verjetno ugotoviti.
Razumevanje
Verjetno prečrkovanje z dodano črko I bi
bilo VAI O RA(I) s pomenom: zavedaj se
raja.
Napisi na ptujskih oljenkah
Napis na oljenki iz groba 437: PAVPERIS.
CENA. PANE. VINV. RADIC. V sredini napisa
je košara v kateri so vidni: vrč, kruh in
redkev. Oljenka je verjetno iz severne
Italije, starost pa od druge polovice 1.
stoletja do sredine 2. stoletja po Kr.
Razumevanje
DA VPERI S GENA PANE VINV RADIC
Daj uberi si žena kruh, vinu, radič.
Očitno gre za slovenski napis, ostanek
venetščine, ki je bila živa še v prvem in
drugem stoletju po Kr.
Beseda PANE je lahko venetska, saj se
trikrat pojavlja v teh napisih kot PAN, v
slovanski obliki brez končnega E.
Napis se prepričljivo sklada z reliefom in
priča o tedanjem slovenskem jeziku.
Napisi Grad, Posočje in Gradič
Bronasta situla iz Gradu pri Reki je vsebovala ostanke
pepela ženskih kosti in je sedaj shranjena v Narodnem
muzeju Slovenije pod oznako P 21840.
Na podlagi primerjav bi bila iz 4. do 3. stoletja pr. Kr.
Razumevanje
L OKE NONE KR IMAU AH
Le oči none kar imel ah.
Situla iz Posočja je podobna situli iz doline Cadore in situli
iz Cembre, ki spadata v 4. stoletje pr. Kr.
Razumevanje
T OMO VEA To ded ve ali TO MO VEA To moj ve.
Ploščica iz Gradičaje je iz druge polovice 1. stoletja pr. Kr.
Različna prečrkovanja ne dajejo dobre osnove za
razumevanje. Če bi bilo prečrkovanje LICI bi to verjetno
pomenilo večpomenski darovanjski namen.
Razumevanje
LICI
lici
Noriška napisa
Napis Grafenstein je na dveh delih opeke velikosti okoli
27x13 cm in ga uvrščajo v 2. stoletje po Kr.
Razumevanje
MOGE ESI PEILAU E T NE SARAES OLLO SOVILO ONAI OTAKO
OLLO SO T ILU GNI SI
Mogel si pejlal je tu ne zares uljé
zavilo onaj oteko ulji so tu ilu ginil si.
Prvi del govori o ozdravljenju tvorov, ki pa je neuspešno, saj se v
drugem delu soočijo z zgodnjo smrtjo.
Napis Ptuj pisan v ptujskem črkopisu, na lončku iz groba št. 8 v
Spodnji Hajdini je iz 2. do 3. stoletja po Kr.
Razumevanje
(I)AR TE BUH ZBRO G HUI Mladi te bog zbral glej huje.
Prevod ima štiri znane besede in je ustrezen.
Oba napisa potrjujeta Slovence v času rimskega imperija.
Retijski napisi Magree
Razumljeno je 21 od 23 napisov na jelenovih rogovih, ki imajo v
večini lovske vsebine, pa tudi povsem posvetne.
Primerjava branj napisa na meču iz Verone
Bronasti “okrasni meč” iz Verone iz 5. stoletja pr. Kr. je izginil, kopija pa se nahaja v muzeju
Manaschalchi – Enrico v Veroni, v okviru venetskih in retijskih najdb.
Razumevanje
RANIŠ U RIKU REMIESHI I I TI RASUVAKH
IK VELI SUNES
raniš u riku Rimljana in i ti razsuvaš (ga) ik veli suneš
(31, 10)
Prevodi
Prepoznane črke Prepoznane besede
G. Tomezzoli
10/42 = 23,8 %
7/13 = 53,8 %
V. A. Čudinov
14/40 = 35,0 %
8/12 = 66,7 %
A. Ambrozic
18/41 = 43,9 %
9/12 = 75,0 %
A. Perdih 29/43 = 67,4 %
9/10 = 90,0 %
avtor
31/41 = 75,6 %
10/11 = 90,9 %
Analiza kaže nedoslednost dosedanjih prečrkovanj, pri prevodih pa odstopata prevoda A.
Perdiha in avtorja, ki najbolj presegata pogoje delovne hipoteze in zato podajata ustrezno
razumljeno vsebino, do sedaj nerazumljenega napisa.
Retijski napisi na skali v Steinbergu
Napisi na skali v Steinbergu pri Rofanu v Bavarskih Alpah, blizu nemške meje na višini okoli
1500 m so izjemni, saj so na skrajnem severnem robu retijskega območja. So ţe na območju
pokrajine Vindelicije in bi lahko predstavljali vindelicijske napise. Obravnavano je 9 napisov,
ki imajo 137 črk. Novejše prečrkovanje Schumacherja je precej izboljšano.
Skupni prevod najverjetnejših različic
ST-1 Kar storil si tu naj bo novo.
What you have done here let new be.
ST-2 Lovil si kar si tu storil je novo.
You hunt and what you have done here is new.
ST-3 Kar si mi storil je novo.
What you have done to me is new.
ST-4 Ata, leţati vam je novo.
Father, to be lying for you is new.
ST-5 Si tu gospod, a je tam pekel ali raj?
You are here, Sir, but is there hell or heaven?
ST-6 Ljubim vaju, ostanita joj ata in babi. I love you, remain father and nana oh.
ST-7 Ki se.
Who oneself.
ST-8 Jaz risal sem tukaj.
I was drawing here.
ST-9 Le tja upaj. Only there hope.
Napis bi bil lahko ţe vindelicijski.
Primerjava prečrkovanj in prevodov
napisa pauli št. 39
Avtor
Prečrkovanje
delitev
Slov. prevod Angleški prevod
C. Pauli
KOLIVETU
J. Wathmough
KOLZIETU KOLZI ETU
J. Rhys
KOLIUETU
KOLI UETU božje drevce holy tree
I. TomažičKOLIIIETUKOLII IE TU količenje je tu propping is here
G. Tomezzoli
KOLYSETU
KOLYS E TU ostrina je tu
pungency is here
Predstavljenih je 19 dodatnih možnosti razumevanja na osnovi prastare besede kolo
(sončno, lončarsko, prevozno), ki so istosmiselna in potrjujejo razumevanje v slovenskem
jeziku.
Retijski napis Pustertal
Napis na bronastem traku so našli v Lothenu pri St. Lorenzu v dolini Puster. Na
prednji strani sta jelen in jelenček v pikčasti tehniki kot je poznana iz situl, na hrbtni
strani pa je kar okoli 40 znakov dolg in dobro viden napis.
Razumevanje
IG GA UN BEL TURIE S KALA HE PRUŠI A HIL NU AN KLUN TURU S
Če ga ven bolj porineš se premakne tja proži in zavije not in zaklenil vrata si.
Prečrkovanje in delitev zveznega besedila je pokazala, da gre za navodilo za
uporabo, saj gre prav gotovo za dragocen in uporaben predmet.
Galski napisi
Razvidna so
številna imena
Venetov še
posebej v Bretanji
in Angliji in prav ta
imena, poleg
zemljepisnih imen,
pričajo o našem
staroselstvu v
zahodni Evropi.
Ob Rokavskem
prelivu je ime
Morini s pomenom
mornarji.
Nekaj Galskih napisov
Razumljenih je 20 napisov s področja sedanje Francije in 3 iz severne Italije, ki jih prištevajo
med galske-keltske napise. So v venetski, latinski ali grški pisavi.
Nekateri napisi so že na prvi pogled razumljivi vsakemu Slovencu in prav za zadnjega
potrebuje le par sekund, da dojame njegovo vsebino. Tistim »znanstvenikomm«, ki še
vedno zagovarjajo pozno priselitev Slovencev na sedanja in zahodnoevropska, sedaj
potujčena ozemlja in kljub tako prepričljivim dokazom vztrajajo na imperialističnih
velenemških konstruktih 19. stoletja, pač ni pomoči!
Zadnji napis na čaši
Ουενικου μεδου
Jezikoslovci napis prevajajo: »Friendly through mead« – prijateljsko z medico.
To je doslej najbolj smiseln prevod od vseh navedenih besedil jezikoslovcev.
Moj prevod
OJENIKOJ MEDOJ O JE NI KO J MEDOJ O je ni kot je medica.
Značilne besede so: O, JE, NI, KOJ, MEDOJ, katerih pomen je razviden iz podanega prevoda.
Ko Slovenec vidi ta napis, rabi le par sekund, da ga popolnoma razume, zato je podani
prevod popolnoma zanesljiv.
Etruščanski napisi
Etruščani so postavili temelje evropske
antične kulture in so po starosti, pisavi,
stavbarstvu in izrazni umetnosto
prednjačili pred grško kulturo.
Zaradi vojaško sposobnih Latinov, je
njihova kultura napredovala počasneje
kot grška, ki je prevzela vodilno mesto
in se kosala z Rimom, ki je bil center
moči rimskega imperija.
Rimljani so ob koncu 3. stoletja pr. Kr.
uničevali etruščanske knjige in sledi
njihove kulture (T. Livij, XXV, 1. 12).
Tako so sebi pripisali antično kulturo in
zgodovino, Etruščane pa so iz
kulturnega in zgodovinskega spomina
izbrisali.
Primerjava branj pyrgijskih zlatih ploščic
Dobro ohranjene so tri zlate Pyrgijske ploščice velikosti 19/9cm, 19/9 cm in !3/9 cm,
izkopane 1964 v najdišču Pyrgi, ki je bilo glavno pristanišče za etruščansko mesto
Cerveteri, iz 5. stoletja pred Kristusom. Dve ploščici sta z etruščanskim in ena s
feničanskim zapisom. Shranjene so v Rimu v Museo di Villa Giulia.
Primerjava uporabe različnih črk po značilnih skupinah izgovorjave.
Največ primerjav kaže ujemanje z venetščino, manj s slovenščino in najmanj z
latinščino. Upoštevanje deležev posameznih skupin, ki daje boljšo primerjavo, pa
kaže, da je ujemanje z venetščino dvakrat boljše kot z latinščino, s slovenščino pa že
skoraj trikrat boljše kot z latinščino.
Točkovanje
Samoglasniki
Zvočniki
Zven. sogl.
Nezv. sogl.
Skupaj
Delež
Slovenščina
49,4
22,8
5,6
22,2
100
Venetščina
2
0
0
2
4
Latinščina
1
1
2
1
5
0
2
1
0
3
Slovenščina Venetščina
Latinščina
98,8
49,4
0
0
22,8
45,6
0
11,2
5,6
44,4
22,2
0
143,2
105,6
51,2
Razumevanje etruščanskih Pyrgijskih napisov
Tudi ta tempelj je kot hram oznanil utehe Junoni ali Astarti, ko je imel
svoj meč tu naš veliki obrednik, sel slovenji, ko je tu rokoval.
Strelna stavba ta je stala ob utrjenem morskem zalivu, ko je rasel nas.
Ko je preminil, kurbir tedaj zajame italski zaliv in zasede nas.
Od te rane sta živelj in selo italska.
Kakor zveri so tudi ta nebeški hram vedi opustošili in jako polomili.
Nato je obrednik veliki naš po pomoč klical,
je gnala ga močna volja Junone, da je zločince v
kali zmlel, minil in zahvaljujoč pomoči porazil težavno.
Tu je zapisan najstarejši naziv za Slovence.
Število prepoznanih besed v prevodih brez imen po avtorjih in deleži z upoštevanjem
najverjetnejšega števila 93 besed
Avtor
1/1 2/1 3/1 4/1 5/1 6/1 7/1 8/1 9/1 10/1 1/2 2/2 3/2 Število Delež
Mario
1
0
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
2
2,15
Facchetti
3
2
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6
6,45
Schmitz
2
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2
2,15
Bor
7
4
2
4
1
6
2
5
4
4
4
5
4
52
55,91
Vodopivec
8
7
5
5
2
6
3
7
7
5
5
8
6
74
79,57
skupaj
8
9
8
7
6
7
4
9
7
5
6 10
7
93
100
Primerjava razumevanj
Primeri ustrezne delitve besednih sklopov zveznega besedila:
I-TA
I-KAK
E-MIA-SA OUVA-STA-MERESKA
TE-ZIAME
AL-ZASE-NAC
A-T-RANE-S
AK-NA-ZVER-S-I-TA-NIM
Opozoriti moram na natančnejšo delitev besedila v knjigi G. M. Facchetti, kjer C. Tartaglini
razlikuje in označuje ločila, vrstice in delitev zveznega besedila na besede, pa kljub
zvestemu sledenju napisa uspe razumeti le 6,45 % vsebine.
80
deleži v %
60
črke
besede
40
20
0
Mario
Facchetti
Schmitz
Bor
Vodopivec
Štiri velika predantična
kraljestva: Egiptovsko,
Asirsko-Hitanijsko,
Babilonsko in Hetitsko
Hetiti so podjarmili Hate, njihovo
kraljestvo pa je kmalu propadlo zaradi
notranjih razprtij. V državici Hati so
našli starofrigijske napise razumljive
na sovanskih osnovah.
Severozahodno od državice Hati so
živeli Paflagonski Veneti, ki jih omenja
Homer v Iliadi, ki zajema čas okoli 1200
pr. Kr.
Razvidna je neprekinjena poselitev s
slovanskim prebivalstvom in šele
perzijska osvajanja prekinejo njihovo
jezikovno dediščino.
Starofrigijski napisi Pterije na kamnih
Obravnavano je 8 napisov, prikažem pa le prvega P-01
Napis so našli na kamnitem bloku na steni neke hiše v Höyüku, po značilnih črkovnih
elementih bi lahko bil starejši od 7. stoletja pr. Kr.
Jezikoslovci
.? .] e [- -] u [- - -] ovoiman [.? .|
Brixhe in Lejeune [1] podajata primerjave z drugimi
napisi, ne pa delitve zveznega napisa, niti njegovega razumevanja.
Drugi znak je dvojen, saj ima značilnosti dveh črk in sicer S in E ali P in E, kar je verjetneje,
vendar obdržim obe različici. Znak za prvim O bi lahko bil IS, vendar je bistveno bolj podoben
črki D, zato jo kot najverjetnejšo tako tudi prečrkujem.
15 5
ESEPUIODOVOIMAN
Povprečna dolžina besed je 15/5=3,00 črke.
E SE PUIO DOVOI MAN
R1
E PE PUIO DOVO IMA N
Je se opil dovolj meni.
Je preveč pil dovolj ima naj.
Obe različici sta dobro razumljivi in istosmiselni.
Starotrakijski napisi
Dva napisa bosta obravnavana posebej, tu pa bodo prikazani trije napisi.
Zlati prstan na katerem sta jezdec na konju in napis v mešanici frigijskih, grških in
venetskih črk so našli v pogrebni gomili pri Duvanliju v okrožju Plovdiv v Bolgariji.
Uvrščajo ga v drugo polovico 5. stol. pr. Kr.
MY SI H-----DE LE MEZH NAI
Moj si hej-----jezdi le mezga naj.
Napis v mešanici frigijskih, latinskih, grških in venetskih črk na srebrni skledi so našli
v pokopni gomili pri Aleksandrovu v Bolgariji in je sedaj v narodnem muzeju v Sofiji.
Skledo in napis uvrščajo jo v drugo polovico 5. stol. pr. Kr.
KOT JO SEG GEI ST ON
Kot jo seže glej sit on.
Štiri enake napise so našli pri izkopavanjih v različnem času pri Duvanliju v okrožju
Plovdiv v Bolgariji na srebrni skledi in treh drugih najdbah. Napise uvrščajo v konec
5. stol in začetek 4. stol pr. Kr.
DA DALE ME
DA DALE ME
DA DAL E ME
DA DAL E ME
Da deli me!
Da dali me.
Da dal je me.
Da dal je meni.
Vsi napiso so dobro razumljivi v slovenščini, različice pa so istosmiselne.
Primerjava napisa na prstanu iz Ezerova
Prstan iz Ezerova je iz pokopne gomile na območju Pǎrženaka blizu vasi Ezerovo v okrožju
Plovdiv v Bolgariji. V grobu so bili pokopni dodatki: poleg zlatega prstana tudi zlati diadem –
načelek, zlata žlička, bronasta posoda, bronasto zrcalo itd. Prstan tehta 31,30 g, napis pa je
na elipsasti ploščici 17x20 mm debeline 4-5 mm. Grob je bil uvrščen v 5. stoletje pr. Kr.
ROLI STEN EAS NEREN EATIL TEA NISKOA RAZEA DOM EAN TI LEZI P TAMI IERAZ IL TA
18 besed, 0 imen
Rovi sten jaz veren jadil tja nisko razja dom jan ti leži po tami je raz ilo ta.
Rovi sten, jaz veren sem žaloval tam nizko od doma, in ti ležiš v temi od ila tu.
Slovenščina kot izrazito arhaični jezik z mnogimi narečji, v katerem so se najbolje ohranile
značilnosti pred-antičnih slovanskih zapisov, se je izkazala kot odlično orodje tudi za
razumevanje starih trakijskih oziroma starobolgarskih napisov.
Avtor
Dechev
Georgiev
Ambrozic
Serafimov
Vartic
Vodopivec
Prep. besede
3
4
20
11
10
18
Prep. črke
7
8
48
31
17
51
Delež prep. 61 črk
11,48%
13,11%
78,69%
50,82%
27,87%
83,61%
Delež prep. besed
3/10 = 30,00 %
4/12 = 33,33 %
20/21 = 95,24 %
11/14 = 78,57 %
10/22 = 45,45 %
18/18 = 100 %
Primerjava branj napisa iz Kjolmena
Napis na skrilavcu velikosti 148x68x7-11,5 cm so našli leta 1965 nad grobom pri Kjolmenu v
okrožju Preslav v Bolgariji in je sedaj v arheološkem muzeju v Sofiji. Črke napisa so velikosti
od 2,5 do 6 cm. Napis je dobro ohranjen, časovno pa ga uvrščajo v 6. stol. pr. Kr.
E BAT ROZ E SASN EN E TESA ICEKOA N BLABAECN NYASN LETE DNY EDNE NI DA KA TROSO
Je brat rez je zasnul en je tesal izsekal (ploščo) in blažen nejasna leta dni ene ni da kar troši.
Napis je najden nad grobom, zato se podana vsebina napisa sklada s pokopnimi nameni in z
mestom najdbe.
Avtor
Georgijev
Ambrozic
Dimitrov
Vodopivec
Avtor
Ambrozic
Vodopivec
Črke
56
57
60
61
Izpuščene
5
5, 1 dodana
1
0
Prep. besede
20
18
Napačne
2
1
5
0
Prep. črke
48
51
Zamenjane
2
2
0
0
Izračun
9/56
9/57
6/60
0/61
Delež prep. 61 črk
78,69 %
83,61 %
Delež
16,07%
15,79%
10,00%
0,00%
Brez »o«
7,14%
7,02%
10,00%
0,00%
Delež prep. besed
20/21 = 95,24 %
18/18 = 100 %
Staroegiptovski napis v venetski pisavi
Najdba najstarejšega napisa z venetskimi črkami iz dobe faraonov, starosti od 1740 do 1680
pr. Kr., odpira mnoga jezikovna vprašanja in potrjuje nekatera znana dejstva pri
razumevanju staroegiptovskih napisov.
Champollion je na osnovi Youngovega dela in znanja koptskega jezika razbral hieroglife
predvsem na osnovi grškega besedila na kamnu iz Rosette. Staroegiptovski napisi pa so
pisani v drugem jeziku in ob predpostavki, da se pisava v teku časov ni bistveno spremenila
se odpira široka izbira najboljšega jezika za razumevanje starejših egipčanskih napisov.
V 164. poglavju 4. knjige Velikega Janezovega Evangelija, "Ključ za razumevanje duhovnih
spisov" je pričevanje: "Če pa hočeš vsaj naravni pomen Pisma razumeti bolje, kot si ga
doslej, se moraš dobro seznaniti z jezikom Ilirov (Slovanov), ki je po korenski zasnovi
najbolj podoben staroegiptovskemu jeziku, ta pa je skoraj enak prahebrejskemu.
Razlagi besed Jeruzalem in Melkisedek, ki ju je 12 letni deček Jezus pojasnil v Templju, ko
je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in spraševal ter pojasnjeval.
Je (je) ru (ruha-kraj bivanja) za (za) lem (lehem-velikega kralja)
Me (maj-mojega) lki (l’chi ali lichi-lica ali luči) sedek (sedež)
Kar preveč je sodobno slovensko razumljivega v navedenih starodavnih hebrejskih
besedah, ki jih celo tedanji tempeljski pismouki niso več razumeli, da bi z neodgovorno
lahkoto zavračali očitni praizvor našega lepega slovenskega jezika.
Staroegiptovski ali kanaanski ali venetski napis
Tell el-Dab’a
V delti reke Nil, v območju Tell el-Dab'a, so našli izkopanine več faraonskih dinastij od 1980
do 1710 pr. Kr. V antičnem mestu Avaris je bilo veliko Kanaancev, ki izdelovali različne
okrasne, pa tudi praktične predmete za vsakdanjo rabo in seveda orožje za vzdrževanje
usposobljene vojske za obrambo vladajoče elitne dinastije.
Med izkopaninami je precej apnenčastih kamnitih
kalupov za vlivanje kovinskih izdelkov. Zanimiva je najdba
apnenčastega kamna s štirimi vdolbinami, ki ima v
drugem kalupu napis z venetskimi črkami.
Kalup nima končne oblike in bi vlitek morali prekovati,
zato bi se napis izgubil. Svojo vrednost obdrži le, če ga ni
treba obdelovati, zato gre za ingot, ki je uporaben v
nadaljnih postopkih mešanja in vlivanja različnih
kovinskih zlitin.
Zvezni napis se prečrkuje in deli v besede:
E CINT T UPU IE
Je cin ta uporaben je.
Beseda cin je pomembna za slovensko etimologijo kovin,
saj so ljudje ubesedili to kar so videli slišali in razumeli in
zvok cin-cin je značilen za eno prvih uporabnih kovin.
Staroslovenski rokopisi
UL
Ulrich von Liechenstein: buge waz primi gralva Venus
OW
Pesmi Oswalda Wolkensteina, ki so dvojezične:
na moi sercce/ne dirs dobro/mille schenna/pur zchatti graiss/draga Griet/twoia Bog de
primi/jassem toge/na te stroio/na dobri si sluzba/Kacu moreß/ne men dilaß/en jaßem
dyal/troge moy g(riet)/Io te prosso/ na tee, troge/pomag menne/sellenem tlok
CRR
Celovški rokopis SR
Stiški rokopis
KR
Kranjski rokopis
VR
Videmski rokopis ŠLR
Škofjeloški rokopis NP
Načrt za pridigo
SGR
Starogorski rokopis ČR
Černjejski rokopis AR
Aueršpergov rokopis
ANL
Pesem Ain newes lied von den kraynerischen bauern, ki vsebuje tudi slovenski
odpev, ki se šestkrat ponavlja: Stara prauda / leukup leukup woga gmaina
WP
Praunsperger v »Turinski knjigi« navaja stavek: Wog owary Napaßtj.
N. Mikhailov - Rus, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine, rokopisna doba slovenskega
jezika - od XIV. stol. do leta 1550, Trst, Mladika, Knjižnica Dušana Černeta, 2001.
Zanimivo je, da je moral Rus zbrati krajše staroslovenske rokopise.
Jezikovni temelji starejše slovenske etnogeneze
V knjigi so analize ter katalogi in slovarji venetskih, retijskih in starofrigijskih
napisov, ki predstavljajo predantično predslovansko govorjeno in pisano besedo in
so razumljivi v slovenščini.
Več kot 74% venetskih napisov dosega odlično prečrkovanje in več kot 75%
napisov dosega odlične in prav dobre prevode. Več kot 82% retijskih napisov
dosega odlično in prav dobro prečrkovanje in skoraj 57% napisov dosega odlične
in prav dobre prevode. Skoraj 72% starofrigijskih napisov dosega odlično in prav
dobro prečrkovanje in več kot 72% napisov dosega odlične in prav dobre prevode.
Rezultati pričajo o uspešno zaključenem delu prečrkovanj, prevajanj in
besednjakov in nedvoumno pričajo o Venetih, Retijcih in Starih Frigijcih kot naših
slovanskih in slovenskih jezikovnih prednikih.
Statistična primerjava črk in besed
Narejene so številne analize jezikovnih značilnosti v besedilih
primerjalnih jezikov, ki kažejo pomembne razlike glede na
različno izbiro jezika razumevanje pred-antičnih napisov.
Poleg deležev uporabe posameznih črk, so primerjane tudi
povprečne dolžine besed, zlasti pa deleži besed, ki se prično ali
končajo na določeno črko.
Pogostostna analiza jezikovnih značilnosti odkriva tako dobro kot
slabo soglasje z jezikom razumevanja.
Prav vse analize zavračajo latinščino in potrjujejo slovenščino kot
ustrezen jezik razumevanja.
Primerjava različnih besed z začetno črko
deleži v %
Primerjava različnih besed z začetno črko kaže bistvene razlike pri delitvi na besede
pri latinščini – A, C, P in zlasti V, kjer gre za prikrojevanje končnic.
28
VEN
26
FRI
24
VEN_V
22
VEN_L
20
FRI_S
18
SLO
16
LAT
14
12
10
8
6
4
2
0
A
B
C
D
E
G
H
I
K
L
M
N
O
različne besede z začetno črko
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Primerjava različnih besed s končno črko
Primerjava različnih besed s končno črko kaže bistvene razlike pri delitvi na besede pri
latinščini - E, M, N, O in T, zlasti pa pri S, kjer gre za prikrojevanje.
30
28
VEN
26
FRI
24
VEN_V
22
VEN_L
deleži v %
20
FRI_S
18
SLO
16
LAT
14
12
10
8
6
4
2
0
A
B
C
D
E
G
H
I
K
L
M
N
O
različne besede s končno črko
P
R
S
Š
T
U
V
Z
Stopnja narečnosti venetskih, retijskih in
starofrigijskih napisov
Primerjava narečnosti je izvedena na besedah, ki so zbrane v Slovarjih
venetskega retijskega in starofrigijskega jezika.
Upoštevane so le besede iz običajne smeri branja, ki je praviloma
podana z usmerjenostjo črkovnih znakov.
Zajete besede predstavljajo takratni govor in se delijo v skupine, ki
omogočajo ugotavljanje povprečne narečnosti.
Izločilna skupina: imena, neslov. in nezn. slovenske besede
Skupina okrajšav: besede okrajšane na koncu besed
Knjižna skupina: besede slovenskega knjižnega jezika
Narečna skupina: besede slovenskih narečij
Jezikoslovci ob nerazumevanju tega sploh ne morejo narediti.
Analiza narečnosti različnih besed
Delež narečnosti različnih besed je pri vseh skupinah napisov (VENKOR) več kot 60%, delež slovenskih knjižnih besed, po katerih bi
ugotavljali slovnične oblike, pa je manj kot 25%.
Zanimiva je čistost jezika, saj so slovenske knjižne in narečne oblike
najpogostejše pri retijskem jeziku v deležu 90,85%, manjša čistost je
pri starofrigijskem jeziku z deležem 85,35%, najmanjša čistost pa je pri
korigiranem venetskem jeziku z deležem 84,34%.
Delež slovenskih besed je bistveno večji od zahteve 30 %.
RAZLIČNE
BESEDE
VEN
RET
FRI
VEN-KOR
NE-S
OKR
137
71
29
24
48
38
68
71
Števila
Deleži v %
SK
SN
VSE
NE-S
OKR
SK
SN
SLO
VSE
196
553
957
14,32
7,42
20,48
57,78 78,27
100
93
433
579
5,01
4,15
16,06
74,78 90,85
100
146
355
587
8,18
6,47
24,87
60,48 85,35
100
196
553
888
7,66
8,00
22,07
62,27 84,35
100
Najštevilčnejše slovenske knjižne in narečne besede
Venetske
knjižne
IOI – 71
KOS – 35
VAN – 30
IAR – 18
ŠAINATEI – 14
TEI – 14
TER – 12
TOLER – 9
VDAN – 6
VSE – 5
narečne
IAI – 40
NAI – 22
VIREM – 18
OSTI – 17
LON – 15
ZOTO – 13
OUGON – 11
NEI – 11
NOS – 11
TAI – 11
Retijske
knjižne narečne
ITI – 8
NUA – 6
IAI – 6
RISNA – 5
IUI – 6
LAVI – 5
REDI – 3 AVI – 5
ATI – 3 ESI – 4
VINU – 2 IAVE – 3
NAGE – 2 STRI – 3
LIPI – 2 LAS 3ZNA – 2 RAI – 3
NAGI – 2 GAR – 3
Starofrigijske
knjižne narečne
ATA – 15 ATE – 9
BABA – 8 TOJ – 9
ATI – 7 MEKA – 7
VAN – 6 VOS – 6
AIS – 5 MAN – 6
NAV – 5 VEI – 5
SIT – 4
NOGAV – 4
DOIKA–3 MATAR – 4
LAS – 3 DUMA – 3
IOI – 3
BEJA – 3
Knjižne besede imajo večjo začetno pogostost predvsem zaradi številnih narečnih
oblik besed istega pomena.
Začetna pogostost pa hitreje upada in se prevesi k narečnim oblikam, pri venetskih
besedah pri 8. najpogostejši besedi, pri retijskih že pri 4. in pri starofrigijskih pri 5.
najpogostejši besedi.
Samostojno razumljive slovenske knjižne besede
Venetske
Retijske
Starofrigijske
KOS, VAN, IAR, ŠAINATEI, TOLER, VDAN in VSE
ITI, REDI, VINU, NAGE, LIPI, ZNA in NAGI
ATA, BABI, ATI, VAN, NAV, SIT, DOIKA in LAS
Nekatere teh besed se pojavljajo celo pri besednjakih jezikoslovcev.
Ob deležu slovenskih besed preko 84 % in pri samostojno razumljivih številnih
slovenskih knjižnih besedah je nerazumljivo vztrajanje naših jezikoslovcev pri
zavračanju razumevanja navedenih predantinih napisov v slovenščini.
Prav slovenščina kot jezikoni muzej z najbolje ohranjenim predantičnim
slovanskim govorom in najbolj razčlenjenim narečnim govorom predstavlja
edinstveno orodje za razumevanje napisov v navedenih predantičnih jezikih.
Razumevanje venetskih napisov
Venetske napise M.
Lejeune časovno deli na
štiri časovna obdobja.
arhaične 550 do 475
stare 474 do 300
novejše 300 do 150
venetsko latinske
150 do 100.
Kriteriji ocenjevanja verjetnosti prečrkovanj in
prevodov
Znanstvena obravnava zahteva ustrezne hipoteze in kriterije.
Delovni hipotezi
Ocenjena verjetnost deleža berljivosti črk in ocenjena verjetnost deleža ustrezno
dodanih črk v posameznem napisu dajeta skupno verjetnost prečrkovanja napisa.
Ocenjena verjetnost prebranih besed in ocenjena verjetnost vsebine prebranega
napisa v posameznem prevodu dajeta skupno verjetnost prevoda napisa.
Ocena
Odlično
prav dobro
Dobro
zadostno
nezadostno
Verjetnost prečrkovanj
> 0,85
> 0,70
> 0,55
> 0,40
< 0,40
Verjetnost prevodov
> 0,80
> 0,60
> 0,40
> 0,20
< 0,20
Jezikovne analize
Izvršene so številne analize uporabe črk, pripravljen je seznam
pogostejših besed in njihova obrazložitev glede na pomen posameznih
skupin besed.
Prikazujem primerjane dolžine povedi po številu besed .
15
12
VEN
deleži v %
SLO1
SLO2
9
6
3
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
število besed v povedi
11
12
13
14
15
16
17
18
19
Verjetnost prečrkovanj in prevodov
venetskih napisov
Ocena
prečrkovanj
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Ocena
prevodov
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Kriterij
(%)
> 85
> 70
> 55
> 40
< 40
Kriterij
(%)
> 80
> 60
> 40
> 20
< 20
Napisi
štev.
313
85
18
5
0
421
Napisi
štev.
199
120
90
12
0
421
Delež
(%)
74,35
20,19
4,28
1,19
0,00
100
Delež
(%)
47,27
28,50
21,38
2,85
0,00
100
Besede
štev.
1938
406
62
20
0
2426
Besede
štev.
1044
801
541
40
0
2426
Delež
(%)
79,88
16,74
2,56
0,82
0,00
100
Črke
štev.
6226
1337
229
87
0
7879
Delež
(%)
79,02
16,97
2,91
1,10
0,00
100
Delež
(%)
43,03
33,02
22,30
1,65
0,00
100
Črke
štev.
3751
2474
1567
87
0
7879
Delež
(%)
47,61
31,40
19,89
1,10
0,00
100
Katalog venetskih napisov, besed in prevodov
Osnova za katalog so raziskave venetologov [1-22], ki so obdelali
popis in prečrkovanje. Pomembna pa so razumevanja raziskovalcev
na slovanskih osnovah [24-37].
Venetska abeceda – Es23 A E V D I T K L M P N J R z C U
B G O
A E V D I T K L M P N Š R Z C U B G O
Dopolnitev napisov:
Navadni napisi
Pon. in obj. napisi
Črke napisa
7115
903
Dodali venetologi
389
74
Statistika
Prebrani napisi
Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi
Neprebrani novejši napisi v latinici
Objokovalni napisi: OEKA
Ponavljalni napisi: VIR VIN VIL VI/
Vsi napisi
Napisi berljivi v obeh smereh
Dodal avtor
369
625
Napisi
421
28
110
12
9
580
184
Vse črke skupaj
7873
1602
Besede
2426
192
311
2929
709
Črke
7879
63
1288
961
641
10832
1956
Oznake v katalogu / Marks in Catalogue
Katalog je zelo obširen, zato so uporabljene ustrezne oznake, ki
krajšajo potrebno besedilo, saj je katalog dvojezičen.
R/V
N/B
S/P
I/N
PK
PoK
Različica/Variant
Nazaj/Backwards
označeno poševno/marked in italic
Slika/Picture
Imena/Names
Pred Kristusom/Before Christ BC
Po Kristusu
AD
Latin - Anno Domini
In the year of our Lord
Literatura primer Es1/ Literature example Es1
[1:52, 6:247]
Literatura 1 str. 52, Literatura 6 str. 247
Literature 1, nb. 52, Literature 6, nb.247
Primer obravnave napisa Es 1
Es1
Venetologi
IUIJoSEVIENEGITLOVOGV
egovoltigeneivesoś
ego Voltigenei vesoš
M. Bor
[24:342]
Avtor
1
1, 1
S/P [1:52, 2, 6:331]
[3:214]
[1:52, 6:247]
I/N
EGO VOLTI GENEI VE SONI
Njegova veličina ženi v snu.
His grandeur to wife in dream.
1
1, 1
EGOVOLTIGENEIVESOŠIUI
EGO VOLTI GENE I VES OŠ IUI 0
0
Njej duši žene in vsa odšla joj.
21
Njej, duši žene, ki je vsa odšla joj.
To the soul of wife which entire went oh.
0, 0
21
Števila podajajo verjetnosti, ustreznost delitev pri vrsticah in števila črk ter besed.
7
Slovar venetskega jezika
Vocabulary of venetic language
Slovar zajema besede iz vseh znanih venetskih napisov in obsega: dejanski zapis,
prevod v narečno ali knjiţno slovenščino, obrazloţitev besed glede na sedanjo rabo
in preoblikovanje, prevod v angleščino, oznako napisa in dodatno pojasnilo.
Kratice/Abbreviations
SK Slovensko knjiţno Literary Slovenian
SN Slovensko narečno Dialectal Slovenian
HK Hrvaško knjiţno Literary Croatian
PL Pleteršnikov slovar Pleteršnik's dictionary
RD Rusko narečno
Dialectical Russian
Stcsl Starocerkvenoslovansko Old church Slavic
[5]
[6]
[7]
[8]
Kratice/Abbreviations
okr
okrajšava
abbreviation
preg
preglas
mutation
prem
premet
toss
sin
sopomenka
synonym
prpr
preglas in premet mutation and toss
* ponavljalni del At. tab. repetition part of At. tab.
Venetsko/Venetic Slovensko/Slovene Angleško/English Venetski napisi/Venetic inscriptions Pojasnilo/Comment
B
b, bi, bo – okr, SN, SK
would, will
Es23, Es43, Es117, Es117, Pa27, Tr1, Is3, Gt16,
Gt17, Gt17, EsN
BA
bo – preg, SK
will
Es100
BAR
bar, vsaj – SN, SK
at least
Pa3
BAREN
baren varen – preg, SN, SK safe
Pa3
Zbir retijskih napisov, delitev, prevod in slovar
Razprostranjenost venetskih, retijskih in lepontskih napisov
Obravnava in pregled napisov
Znane besede omogočajo začetno delitev zveznega besedila, ki se z
znanjem iz drugih napisov stalno dopolnjuje. Tako postajajo zvezna
besedila čedalje bolj smotrno razdeljena in njihovi prevodi čedalje
bolj razumljivi in zanesljivi.
Besede
daljše besede
krajše besede
Razumljivost
razumljive
razumljive
razumljive
razumljive
slabše razumljive
nerazumljive
Številčnost
številne
manj številne
številne
manj številne
Pregled napisov
Prebrani napisi
Ne prečrkovani napis
Neprebrani, prekratki in pomanjkljivi napisi
Vsi napisi
Vse črk
Napisi berljivi v obeh smereh
Napisi
219
8
5
232
105
Ocena
odlično
prav dobro
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
Besede
799
0
305
Črke
2301
0
11
2312
762
Pogoste besede
Pogoste besede omogočajo
ustrezno delitev zveznega
besedila in njegovo dobro
razumevanje.
V primerjavi z venetskimi
besedami je pogostost manjša
in
bolj
usmerjena
v
vsakodnevno življenje.
Najpogostejše besede so: TI, ki
se pojavlja 31 krat, TU, ki se
pojavlja 24 krat in SI, ki se
pojavlja 17 krat.
Zapisane besede
ai, aia, aiu, iai, na, nina, ležati
an, anu, en, in, ian iun
ata, atanu, ate, ati, atta, atti, atu, pa
au, auv, iiui, iui, ui, uiu
auil, ave, avi, avil, avvi, iave, iavi, iavile
bel, beli, belu
esi, iesi, si, se, su
ga, ge, gi, gu
guuni, uen, un, ve, vn, vuv
he, ke, kue, kve, ta, tam, tia
hua, ka, kua, kuaj
ie, ii, iie
is, ist, isti
Prevodi
ajati, ležati
en, in
ata
au, joj
javi
bel, belo
si, se, so
ga
ven
ke, tam
kaj, kar
je
isti
Posamezna števila
5, 2, 1, 11, 5, 2, 1
8, 2, 4, 5, 1, 1
2, 1, 1, 3, 2, 1, 1, 3
3, 1, 1, 6, 1, 4
1, 1, 5, 1, 1, 3, 2, 1
2, 1, 1
4, 2, 17, 8, 6
11, 4, 1, 1
1, 1, 1, 1, 2, 1
1, 9, 1, 1, 1, 2, 2
1, 3, 2, 1
9, 16, 1
7, 2, 1
idii, idie, iti, itu, oš, oša, ošu, ša, šo, šu
iu, iv, žiei, žiiu
ki
la, le, li, neli
gl, gli, lai, lea, lei, vieval, vis, viš
na
nat, natari, not, nt, nti, nu
ne, ni, nies, nit
nua, nuale, nue
nuale
pi, pianu, pie, pieiiis, pii, pila, pit, piti, pitie,
pitiei, piva, pupi
rai, rei, ria, rie, riu
ris, risa, risna
iag, iagu, lavi, reite, reitemu, rital, ritan, ritau,
ritie, ritiei, ritiem
sia, siale, sii
sau, svi, use, ves, vsi
ta, tai, tei, temu, ti, tii
ti, tii, tua, vi
ta, tam tia, tu, tuk, tuki
uka, uku
um, ume, umel, umene, umenega, umeti,
umni
nadin, up, upi, upe
ues, vai, vede, vei, zna
vil, vili, vilike, viliske
velganu, veli
šel
živ, živi
ki
le
glej, vidiš
na
notri
ne, ni
nov, nova
ničen
1, 1, 13, 1, 1, 1, 1, 2, 1, 1
2, 4, 1, 1
5
7, 11, 7, 1
1, 1, 2, 1, 1, 1, 3, 1
7
2, 1, 1, 1, 1, 3
4, 10, 1, 2
6, 5, 1
5
Skupaj
27
21
14
16
15
4
37
17
7
17
7
26
10
23
8
5
26
11
7
9
15
12
5
pij, pijan, pitje 3, 2, 1, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 1, 2, 2
raj
3, 1, 1, 2, 1
ris, risati
4, 1, 5
20
8
10
jaga, lovi, riti
sije
ves, vse
ta
ti, to, vi
tu, tja, tam
oko
um, umen,
umeti
upaj
ve, zna
vila
veliko
14
5
7
21
40
32
4
1, 1, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1
4, 1, 2
1, 1, 2, 1, 2
6, 1, 3, 1, 6, 4
31, 1, 1, 6
2, 2, 2, 24, 1, 1
1, 3
2, 2, 1, 1, 1, 1, 1
1, 1, 4, 1
1, 3, 1, 1, 2
1, 1, 1, 1
1, 1
9
7
8
4
2
Verjetnosti prečrkovanja in prevodov
Več kot 82% retijskih napisov dosega odlično in prav dobro prečrkovanje in več kot
56% napisov dosega odlične in prav dobre prevode, kar omogoča uspešno
zaključeno delo prečrkovanja, branja, prevajanja in besednjaka.
Ocena
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Ocena
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Kriterij
(%)
> 85
> 70
> 55
> 40
< 40
Kriterij
(%)
> 80
> 60
> 40
> 20
< 20
Napisi
štev.
140
41
19
15
4
219
Napisi
štev.
49
74
64
31
1
219
Delež
(%)
63,93
18,72
8,68
6,85
1,83
100
Delež
(%)
22,37
33,79
29,22
14,16
0,46
100
Besede
štev.
545
169
54
27
4
799
Delež
(%)
68,21
21,15
6,76
3,38
0,50
100,00
Črke
štev.
1598
483
136
75
9
2301
Besede
štev.
144
314
267
72
2
799
Delež
(%)
18,02
39,30
33,42
9,01
0,25
100
Črke
štev.
483,00
957,00
714,00
139,00
8,00
2301
Delež
(%)
69,45
20,99
5,91
3,26
0,39
100
Delež
(%)
20,99
41,59
31,03
6,04
0,35
100
Zbir starofrigijskih napisov, delitev, prevod in besednjak
Starofrigijski napisi so v osrednjem območju Male Azije, saj so našli napise v Frigiji in
Bitiniji ter vzhodnih najdiščih Gordion, Bogazkoy, Höyuk in Tyana.
Značilne starofrigijske črke
Frigijske črke so podobne venetskim, razlikujejo pa se črke D, G, J in U.
A
B
D
E
G
I
J
K
L
M
N
O
P
R
S
T
U
V
A
B
D
E
G
I
J
K
L
M
N
O
P
R
S
T
U
V
A
B
D
E
G
a
b
d
F
&
a
b
d
F
C
f
ć
H
c
g
%
f
i
K
č
J
h
k
k
j
M
N
O
P
R
Q
T
U
V
m
n
o
p
r
q
W
u
v
m
n
o
p
r
s
W
u
v
l
l
c
H
g
e
e
h
Z
t
z
w
Q
w
C
Č
*
Z
X
š
t
S
đ
q
&
s
Ć
Primerjava besed, ki imajo posvetni pomen
V venetskih napisih so redke besede s posvetnim pomenon, zato primerjam
starofrigijske z retijskimi napisi.
pi, pio, pit, pijana, puio s pomenom pij in pijan se pojavijo 6 x, besede gastoi, gastoj s pomenom gostov
pa 2 x, torej skupno 8 xt; v retijskih pa 20 x ali 207/219x20/8 = 2,36 x manj.
avu, iav s pomenom javi se pojavijo le 2 x, v retijskih pa kar 15 x ali 207/219x15/2 = 7,09 x manj.
uk, uke s pomenom uk 5 xt, besede: modrov, modrovia, um, uman, umen, umik s pomenom umen se
pojavijo 7 x, besede: be, vai, ve, vei, veia, vij, vem, vesta, voi s pomenom ve, vej se pojavijo 19 x torej
skupno kar 31 x, v retijskih pa 17 x ali 207/219x17/31 = 0,52 ali 1,93 x več.
iv, ive, ivi s pomenom živ in živi se pojavijo 5 x, v retijskih pa 8 x ali 207/219x8/5 = 1,51 x manj.
se, seam, sei, seie, seji, sia, sie, sieie, sadi, sadim, sajil, sojali s pomenom seje, sadi se pojavijo 13 x,
besede: or, ori, rate, ratam, urati s pomenom orati se pojavijo x, skupno 18 x; v retijskih besedilih takih
besed ni, prevladujejo pa besede lova, ki se pojavljajo 14 x ali 207/219x14/18= 0,74 ali 1,36 x več v
starofrigijskih napisih.
Tudi ta pregled potrjuje, da je vsebina starofrigijskih napisov tudi iz vsakdanjega
življenja, zato nam napisi odkrivajo mnoge običaje, načine dela in življenja. Besed
pitja, javljanja in življenja je v starofrigijskih napisih manj, besed umnosti in
dejavnosti pa več kot v retijskih napisih.
Primerjava vseh in
različnih besed po
številu črk
Bistveno odstopanje pri eno
črkovnih
besedah
je
pogojeno z okrajšavami.
Pri slovenščini so pogoste
dve črkovne besede, ki so v
narečjih enočrkovne.
35
30
delež V
delež R
25
delež F
deleži v %
Primerjava različnih besed
najbolj odstopa, saj je
venetskih,
retijskih
in
starofrigijskih
različnih
besed zaradi podobnosti
napisov malo.
20
delež S2
15
10
5
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
različne besede po številu črk
10
11
12
Primerjava najpogostejših besed
Medtem ko najpogostejše vsaj dvečrkovne slovenske besede niso razumljive brez
stavčnih povezav z ostalimi besedami, je pri venetskih besedilih samostojno
razumljivih kar 8 besed, pri retijskih le 2 besedi, pri starofrigijskih pa že 3 besede.
Pomembna razlika se pokaže če upoštevamo tudi enočrkovne besede, saj jih je
zaradi okrajšav in narečnega zapisa bistveno več kot pa v knjižnem jeziku, ki ga
prestavlja slovenski vzorec.
Deleži se v tem primeru povečajo saj se pri slovenščini pojavi ena, pri venetskih
napisih tri, pri retijskih in starofrigijskih pa kar pet enočrkovnih besed.
Pri enočrkovnih besedah je poleg črke podan tudi njihov pomen.
SLO
VEN
RET
FRI
SLO
VEN
RET
FRI
je/5,63
ioi/2,93
ti/3,47
os/3,58
je/5,63
ioi/2,93
ti/3,47
s-s/5,65
in/3,31
ti/1,94
tu/2,57
ti/1,96
in/3,31
ti/1,94
e-je/2,70
e-je/4,27
se/2,65
iai/1,69
si/1,54
ata/1,73
se/2,65
t-tu/1,94
i-in/2,70
os/3,58
da/1,56
ego/1,69
ii-je/1,28
si/1,73
v/1,86
i-je/1,73
tu/2,57
ti/1,96
na/1,24
vi/1,57
ga/1,28
mi/1,27
da/1,56
i-in/1,73
i-je/2,57
t-tu/1,96
so/1,19
donasto/1,48
le/1,56
da/1,15
na/1,24
iai/1,69
t-tu/2,05
ata/1,73
pa/0.91
mego/1,48
ke/1,03
na/1,15
so/1,19
ego/1,69
l-le/1,80
si/1,73
ne/0,90
kos/1,44
iti/1,03
ie/1,15
pa/0.91
vi/1,57
si/1,54
t-ta/1,50
ki/0,84
Reiti/1,36
ie/1,03
toj/1,04
bi/0,80
van/1,24
iai/0,77
ak/1,04
ne/0,90
donasto/1,48
ga/1,28
a-toda/1,50
ki/0,84
mego/1,48
ii-je/1,28
mi/1,27
Primerjava verjetnosti prečrkovanj
Odlično in prav dobro oceno je dobilo skoraj 72 % prečrkovanih
starofrigijskih napisov.
Slabše je prečrkovanje
starofrigijskih besedil v
primerjavi z retijskimi, saj
je
delež
odličnega
prečrkovanja manjši, zato
pa je delež prav dobrega,
dobrega in zadostnega
večji.
Slaba berljivost je zaradi
kratkih
napisov
na
keramiki, ki imajo tudi
največ neobičajnih znakov.
Ocena
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Kriterij
(%)
> 85
> 70
> 55
> 40
< 40
Napisi
štev.
Delež
(%)
Besede
štev.
Delež
(%)
Črke
štev.
Delež
(%)
84
40,58
437
50,40
1303
53,45
65
31,40
264
30,45
741
30,39
31
14,98
87
10,03
199
8,16
27
13,04
79
9,11
195
8,00
0
0,00
0
0,00
0
0,00
207
100
867
100
2438
100
Primerjava verjetnosti prevodov
Odlično in prav dobro oceno je dobilo več kot 72 % prevedenih
napisov.
Razumevanje
starofrigijskih besedil je
nekoliko
slabše
od
venetskih in boljše od
retijskih besedil.
Ocena
odlično
prav dobro
dobro
zadostno
nezadostno
SKUPAJ
Napisi
štev.
Delež
(%)
Besede
štev.
Delež
(%)
Črke
štev.
Delež
(%)
80
38,65
440
50,75
1335
54,76
70
33,82
289
33,33
786
32,24
39
18,84
91
10,50
210
8,61
18
8,70
47
5,42
107
4,39
0
0,00
0
0,00
0
0,00
207
100
867
100
2438
100
60
Rezultati prečrkovanj in
prevajanj so dobri in
potrjujejo uspešno delo.
50
VEN
40
deleži v %
Možne so izboljšave, ki se
bodo pojavile z novimi,
besedili in z boljšim
razumevanjem že znanih
napisov.
Kriterij
(%)
> 80
> 60
> 40
> 20
< 20
RET
FRI
30
20
10
0
>80
>60
>40
>20
razredi verjetnosti prevodov
<20
Medosebni odnosi v predantičnih
slovanskih družbah
jezik
VEN
RET
FRI
oče
18
14
42
sin
12
3
1
drugi
3
2
2
mama
17
2
25
nona
10
1
12
druge
3
1
5
moški
33
19
45
ženske
30
4
42
vsi
63
23
87
oče
29%
61%
48%
moški
52%
83%
52%
Pri Venetih sta poudarjena oče in sin skupaj 30 ter mama in nona skupaj 27,
razmerje moških je podobno kot pri ženskah in je le nekaj večje od 50%. Značilnost
venetskih napisov je ženska enakopravnost.
Pri Retih je razmerje bistveno drugačno, saj je poudarjen predvsem oče, ki že
zajema 61%, pri moških pa se delež poveča na 83%, kar je verjetno povezano z
lovsko naravnanostjo teh napisov.
Pri Starofrigih je razmerje pri očetu malo pod 50 %, pri moških pa se le nekoliko
poveča, saj sta pogosta izraza tudi za nono in za dekle. Rezultat izkazuje enako
razmerje med spoloma kot pri Venetih in s tem žensko enakopravnost.
Zgodovinsko izpričana ženska enakopravnost se je potrdila pri Venetih in pri Starih
Frigih, pri Retih pa ne.
Zaključek
Knjigi ne oznanjata enoveljavne resnice, saj je v popolnosti ne
najdemo niti v najpomembnejših znanstvenih delih, ampak kažeta
različne možnosti raziskovanja in razumevanja naše sedanjosti in
preteklosti.
Naj vzpodbudita vaše lastno raziskovanje našega narodnega in
kulturnega okolja, saj je dolžnost vsakega mislečega človeka, da se z
vztrajnim raziskovanjem resnici o svojem izvoru čimbolj približa.
Če sta knjigi k vašim prizadevanjem za lepoto in ohranjanje
slovenskega jezika in za iskanje slovenskih korenin, ob razločevanju
mnenj in dejstev, pri iskanju in spoznavanju resnice kaj pripomogla,
je njuna vsebina upravičena.