1. No category

URSA SLOVENIJA, d.o.o.
Povhova 2
8000 Novo mesto
Tel: 07 39 18 337
E-mail: [email protected]
Žepni priroènik
VSE O IZOLACIJI
www.ursa.si
www.pureone.si
Žepni priroènik
VSE O IZOLACIJI
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
© URSA Insulation, S.A. Madrid (Spain) 2009
Vse intelektualne in materialne pravice pridržane. Kakršnokoli elektronsko ali fizično kopiranje, ponatis,
spreminjanje ali distribucija te publikacije, delno ali v celoti, ni dovoljeno brez predhodnega pisnega privoljenja.
C
04 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
Namen tega priročnika
Osnovni principi
Globalna energetska slika
Evropa: energetska učinkovitost zgradb
Vloga izolacije
Izolacija in trajnostni razvoj
Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji
8
9
18
30
37
47
51
Kaj je izolacija?
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
Namen poglavja
Osnovni principi izoliranja objektov
Izolacija: kontekst in tipi izolacije
Uporaba v gradbeništvu
Označevanje s CE oznako
62
63
97
116
128
Zakaj steklena volna?
3.1
3.2
3.3
3.4
Namen poglavja
Zakaj URSA priporoča uporabo steklene volne
Glavni razlogi
Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni
136
137
138
155
Zakaj XPS?
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
Namen poglavja
Zakaj URSA priporoča uporabo XPS
Glavni razlogi
Načini uporabe
Pogosti zmotni predsodki o XPS
174
175
180
195
200
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
M
Y
CM
MY
Vsebina
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
Namen poglavja
Osnovna načela izoliranja objektov
Globalna energetska slika
Evropa: Energetska učinkovitost zgradb
Vloga izolacije
Izolacija in trajnostni razvoj
Pogosti zmotni predsodki o izolaciji
CY CMY
K
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
08 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Namen tega priročnika
Kaj bi morali zvedeti v tem poglavju?
• Trend energetske porabe in njegov učinek na okolje.
• Delež zgradb pri skupni energetski porabi.
• Potencial izolacije pri izboljšanju energetske učinkovitosti objekta.
• Kako ovreči splošne zmotne predsodke o izolaciji in …
• ... končno, kako ovrednotiti potrebo po izolaciji objekta:
Izolacija je najcenejši način
za izboljšanje energetske
učinkovitosti objekta!
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela
Spoznavamo osnovna načela izoliranja
Energetski viri, energetska učinkovitost, energetski prihranki, primarna energija, obnovljiva energija, izpusti CO 2 ..
Kaj ti izrazi pravzaprav pomenijo?
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Osnovna načel a • 0 9
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
10 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Vrste energetskih virov
Obnovljivi energetski viri imajo lastnost regeneriranja in jih ni mogoče
izčrpati (sonce, veter, biomasa in geotermalna energija).
Sončna energija
Vetrna energija
Geotermalna energija
Biomasa
Neobnovljivi energetski viri prihajajo iz zemlje v trdnem, tekočem ali
plinastem stanju. Ti energetski viri nimajo regenerativnih lastnosti in so
izrabljivi oziroma narava potrebuje veliko časa, da jih nadomesti. Te
energetske vire na splošno delimo v dve vrsti:
• Fosilna goriva (nafta, premog in plini)
• Nuklearna energija
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Neobnovljivi energetski viri
Fosilna goriva so ogljikovodiki, predvsem premog in nafta (kurilno
olje ali naravni plini), nastali iz fosilnih ostankov odmrlih rastlin in
živali, sto in sto milijonov let izpostavljenih vročini in tlaku zemeljske
skorje. V naravi ni mogoče najti elementov, ki bi v sebi združevali
tolikšno količino energije in jih je mogoče tako zlahka kuriti.
Nafta
Premog
Nuklearne energetske vire
pridobivamo s cepljenjem jeder
obogatenega urana, ki ga v
njegovi prvotni obliki najdemo
v naravi.
Naravni plini
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Osnovna načel a • 1 1
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
12 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Energetska poraba in izpusti CO 2
Trg energije
Ponudba
Povpraševanje
Neobnovljivi viri (92%)
Fosilna goriva (94%)
Nuklearna energ. (6%)
Obnovljivi viri (8%)
Vire izpustov CO 2 zaradi kurjenja s fosilnimi gorivi delimo po
naslednjih kategorijah:
Premog
• Trda goriva (npr. premog): 29%
Kurilno olje
• Tekoča goriva (npr. nafta): 39%
Naravni plin
• Plinasta goriva (npr. naravni plin): 26%
Vir: Uprava za energetsko informiranje
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Ogljikov cikel vključuje potrošnjo ogljikovega dioksida zaradi fotosinteze
rastlin in konzumiranja živalskih organizmov, njegovo sproščanje v
atmosfero z izdihovanjem in razpadanjem organskih materialov. Človeške dejavnosti, kot je denimo kurjenje fosilnih goriv, znatno prispevajo k
izpustom ogljikovega dioksida v atmosfero.
Sončna
svetloba
Izpusti industrije
in transporta
l
CO2 cike
Fotosinteza
Dihanje rastlin
Organski ogljik
Razpadanje organizmov
Dihanje
živali
Mrtvi organizmi
in odpadne snovi
Fosili in fosilna goriva
Dihanje
korenin
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Osnovna načel a • 1 3
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
14 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Ogljikov dioksid: Pogosto ga poimenujemo kar z njegovo kemijsko formulo,CO2 . Ogljikov dioksid je naravno je prisoten v naši atmosferi v majhnih
količinah, vendar pa je kurjenje fosilnih goriv in izsekovanje gozdnih
površin znatno povečalo njegovo vsebnost v našem ozračju.
Ogljikov dioksid je zaradi svoje sposobnosti zadrževanja določenih valovnih dolžin infrardečega sevanja sončne svetlobe pomemben toplogredni
plin. Je tudi ključen dejavnik procesa fotosinteze pri rastlinah. Povečanje
vsebnosti CO 2 znatno prispeva k globalnemu segrevanju in zviševanju
temperatur na našem planetu.
Povečanje količine CO 2 v ozračju je že povzročilo znatne klimatske spremembe. Številni znanstveniki pripisujejo povprečno zvišanje temperatur
našega planeta za 0.6 ºC v preteklem stoletju prav povečanju vsebnosti
CO 2 v našem ozračju.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
CO2 in učinek tople grede
Učinek tople grede je naravni pojav , ki zadržuje toploto sonca in
vzdržuje potrebno temperaturo zemeljskega površja na nivoju, ki je
potreben za obstoj življenja na našem planetu.
UČINEK TOPLE GREDE
Sonce
Nekaj sončnega sevanja se odbije od
planeta in njegove
atmosfere.
Sevanje sonca
prehaja skozi
atmosfero.
ERA
OSF
ATM
Večino sevanja
absorbira zemeljsko
površje, ki se zato
segreva.
Nekaj infrardečega sevanja prodre skozi atmosfero,
nekaj pa ga absorbirajo
in v vseh smereh oddajajo
molekule toplogrednih
plinov. Posledica tega je
segrevanje zemeljskega
površja in nižjih plasti
atmosfere.
Infrardeče sevanje se
odbija od zemeljskega
površja, vendar ga
zadrži sloj CO 2 v
ozračju.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Osnov na načela • 1 5
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
16 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Svetlobna energija našega sonca seva z zemeljskega površja v obliki
toplote. Večina se odbije v vesolje, nekaj pa jo ulovijo toplogredni plini
v naši atmosferi. Ti plini vzdržujejo toplotno ravnotežje našega planeta.
Po zaslugi teh plinov je naš planet za približno 33 stopinj toplejši, kot bi
bil brez njih.
• Učinek tople grede pa se je v zadnjih desetletjih v primerjavi s stanjem
iz predindustrijske dobe znatno povečal. Dokazano je, da so to povečanje povzročile človeške dejavnosti, še posebej kurjenje fosilnih goriv in
krčenje gozdnih površin.
• Poglavitna posledica tega je pojav, ki ga imenujemo globalno
segrevanje, zaradi katerega povprečne temperature zemeljskega
površja počasi, toda vztrajno naraščajo.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Energetska učinkovitost in energetski prihranki
Energetska učinkovitost je zmanjšanje porabe energije (in seveda
posledično, prihranek denarja), ne da bi pri tem zmanjševali udobje
in kvaliteto življenja, obenem pa varovanje našega okolja ter ohranjanje trajnosti naših energetskih virov.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Osnovna načel a • 1 7
4w
Energetski prihranek predstavlja tisto količino energije, ki jo, v primerjavi
s prejšnjim načinom, po uvedbi učinkovitih energetskih ukrepov za isto
udobje in isto kvaliteto življenja, porabimo manj.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
18 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Globalna energetska slika
Kakšen je trenutni svetovni
energetski položaj?
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energets ka sl ika • 1 9
Razporeditev bogastva in poraba energije
$45,000
$40,000
Japonska
ZDA
B DP/na osebo
$35,000
$30,000
VB
$25,000
$20,000
Francija
Avstralija
Italija
Španija
$15,000
KOreja
$10,000
Argentina
$5,000
$-
Kanada
Nemčija
Brazilija
Savdska Arabija
Skupno povprečje
Južna Afrika
Rusija
Kitajska
0
2
4
6
8
10
kWh letno/na osebo
Poraba energije na osebo v odvisnosti od BDP na osebo. Graf prikazuje več kot 90% svetovne populacije. Slika kaže, da je poraba
energije v močni odvisnosti od bogastva družbe.
Vir: Ključni svetovni statisični podatki 2008, Mednarodna agencija za energijo
12
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
20 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Vsaka regija bo v prihodnosti porabila še več energije
Države v razvoju bodo v prihodnosti še posebej povečevale porabo
energije. Naraščajoče globalno povpraševanje po energiji (v milijardah sodčkov nafte letno).
+36%
11.9
+13%
+23%
8.7
15.9
14.0
25.7
20.9
+131%
FSU
+61%
Evropa
26.8
6.3
3.9
+4%
11.6
Severna Amerika
3.9
4.0
Srednji vzhod
Kitajska
+105%
+66%
4.1
2.5
Japonska
5.7
2.8
+75%
+64%
12.7
Indija
Afrika
6.6
7.3
4.0
Latinska Amerika
Ostalo Azijsko-pacifiško
območje
2005
Svet skupaj:
2005
79.7
2030
Rast 50%
Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.
2030
% = SPREMEMBA
119.8
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Ekonomska rast po regijah v naslednjih desetletjih
Svetovna rast BDP po regijah (2005 glede na 2030, v mlrd dolarjev).
+191%
+75%
10.4
20.1
+89%
+368%
3.6
36.0
11.4
24.8
FSU
+169%
13.1
Evropa
4.2
1.6
Srednji vzhod
+30%
+307%
Severna Amerika
16.5
+200%
Japonska
Kitajska
4.1
6.9
4.5
3.4
7.7
2.3
+162%
Indija
Afrika
+188%
9.3
17.7
3.5
6.1
Latinska Amerika
Druga Azijsko-pacifička
območja
2005
Svet skupaj:
2005
56.8
2030
2030
Rast 164%
Vir: Mednarodna energetska slika 2008. Uprava za energetsko informiranje.
% = SPREMEMBA
150.2
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energets ka sl ika • 2 1
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
22 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Svetovno povpraševanje po energiji se bo močno dvignilo
Poraba energije se bo v svetovnem obsegu še nadalje povečevala, še
posebej poraba fosilnih neobnovljivih virov.
18,000
Drugo
Obnovljivi viri
Nuklearna
energija
Biomasa
16,000
14,000
M lrd. ton
12,000
Plin
10,000
8,000
Premog
6,000
4,000
2,000
Kurilno olje
0
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
V naslednjega četrt stoletja se bo povpraševanje po energiji, predvsem po trdih fosilnih gorivih povečalo za več kot polovico!
Vir: Globalna energetska slika. IEA, 2008
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Bližamo se vrhuncu energetske porabe...
Če se bo poraba povečevala v skladu s sedanjim trendom, bodo svetovne zaloge nafte zadoščale le za malce več kot 40 let...
30
25
20
Srednji vzhod
15
Drugi
10
Rusija
5
Evropa
ZDA (brez Aljaske)
0
1930
1940
1950
1960
1970
1980
1990
2000
2010
2020
2030
2040
2050
Težka goriva
Polarna območja
Rezerve v globokih oceanih
Utekočinjen plin
Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energets ka sl ika • 2 3
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
24 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Svetovne zaloge nafte se nahajajo na nestabilnih območjih
Poraba nafte je največja v območjih, kjer je malo zalog tega vira.
10%
1%
29%
6%
6%
19%
Evropa
17%
31%
7%
9% 13%
3%
30%
Srednji vzhod
Afrika
8%
5%
FSU
61%
Severna Amerika
9%
16%
6%
3% 10%
Azijsko-pacifiško
območje
Južna in Srednja
Amerika
Svetovne zaloge nafte: 1,238.0 mlrd sodčkov
Proizvodnja na svetovni ravni: 81.53 mio sodčkov / dnevno
Poraba na svetovni ravni: 85.22 mio sodčkov / dnevno
Dnevna poraba nafte je že presegla njeno proizvodnjo, kar povzroča
neravnotežje in visok dvig cen tega energenta.
Vir: BP Globalni energetski statistični pregled, Junij 2008
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Naftne rezerve in izpusti CO2 ter klimatske spremembe
Povečana poraba energije povzroča zmanjševanje naftnih rezerv
in skokovit dvig izpustov CO 2
120
CO2 izpusti glede na naftne rezerve
360
80
350
340
60
330
40
320
20
0
CO2 izpusti v ppm
Naftne rezerve v %
380
370
100
310
1900
1925
1950
1975
Naftne rezerve (%)
300
2000
CO 2 izpusti
... in visoke koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju povzročajo dvig povprečne temperature na našem planetu
380
0.3
355
0.0
330
-0.3
305
-0.6
1880
1900
1920
1940
1960
Svetovne temperature
Vir: AEREN (Združenje za raziskave energetskih virov), 2006
1980
Ogljikov dioksid
280
2000
CO2 (na milijon delcev)
Temp. v stopinjah Celzija
Svetovne temperature in ogljikov dioksid
0.6
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energets ka sl ika • 2 5
C
M
Y
CM
26 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Posledice klimatskih sprememb
Poplave
Topljenje ledu na tečajih
Požari
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izsuševanje
Izumiranje živalskih vrst
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energets ka sl ika • 2 7
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
28 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Zvišanje temperatur in sprememba količine padavin
Glavne posledice klimatskih sprememb v Evropi do leta 2020:
Temperature
Sprememba v povprečni letni temperaturi (ºC)
Padavine
Sprememba v letnem obsegu (%)
Vir: Evvropska Komisija. Moč primera: Razvoj politike o klimatskih spremembah v EU do leta 2020
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Učinki povišanja temperatur
Temperat urne spremebe glede na predindustrijsko dobo
0ºC
1ºC
2ºC
3ºC
4ºC
5ºC
Zmanjševanje dostopnosti vode in izsuševanje
1- voda
Stotine milijonov ljudi izpostavljene pomanjkanju vode
do 30% živalskih
vrst grozi izumrtje
2- ekosistem
Znatno izumiranje vrst
na našem planetu
Vsesplošno izumiranje koral
Beljenje večine koral
Negativni lokalni vplivi na kmetijstvo in ribolov
3- hrana
Zmanjšana proizvodnja nekaterih
žit na nižjih nadmorskih višinah
Zmanjšana proizvodnja vseh
vrst žit na nižjih nadmorskih višinah
Naraščajoča škoda zaradi poplav in vremenskih katastrof
4- obale
Obalne poplave prizadevajo milijone ljudi
Povečevanje podhranjenosti, diareje, kardio-respiratornih in infekcijskih bolezni
5- zdravje
Povečana umrljivost zaradi polpav, vročinskih udarov in izsuševanja
0.76 ºC
2001 - 2005
povprečje
Učinki, ki se povečujejo ob zviševanju temperature
Učinki, ki se nanašajo na specifično temperaturo
Povišanje temperatur za 2ºC glede na predindustrijsko obdobje
predstavlja prag tolerance naših naravnih in ekonomskih sistemov
Vir: Povzeto po IPCC FAR, Sintetično poročilo, str. 11
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Globalna energetsk a sli ka • 2 9
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
30 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Evropa: energetska učinkovitost zgradb
Raba energije: Prepričanja in realnost
Kaj ljudje menijo o svoji porabi energije? (Nemčija)
Prepričanja
Realnost
Avto
14%
31%
Sanitarna voda
18%
8%
Ogrevanje
25%
53%
Električna oprema
39%
8%
Ne vem
3%
n.a.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Raba energije: vloga objektov
Energetska učinkovitost zgradb - status
32%
energije v EU
porabimo v transportu
28%
energije v EU
porabimo v industriji
40%
energije v EU
porabimo v zgradbah
2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na ogrevanje in hlajenje
2/3 porabljene energije v zgradbah odpade na majhne objekte < 1000m 2
Vir: EURIMA
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Ev ropa: Energetska učinkovitost zgradb • 3 1
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
32 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Potencial energetskih prihrankov v EU
Analiza po sektorjih kaže, da zgradbe (komercialni in stanovanjski objekti)
predstavljajo večji potencial za energetske prihranke kot transport ali
industrija.
Predvidena poraba energije
2005 – 2020 (m ton)
Potencial energetskih prihrankov
do 2020 - najboljši scenarij (m ton)
523.5
15%
523.5
455
17%
427
365
427
15%
320
367.4
367.4
21%
16%
5%
108.5
62.6
Zgradbe
2005
Transport
Industrija
izhodišče za 2020
Zgradbe
Transport
izhodišče za 2020
Zgradbe = največji porabnik energije —>
Zgradbe = največji potencial za prihranke
Vir: Evropska Komisija “Moč primera: Razvoj politike klimatskih sprememb v EU do leta 2020”
16.5
Industrija
Prihranki
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Evropa je sprejela zakonodajo o energetski učinkovitosti
objektov …
Direktiva o energetski učinkovitosti objektov (EPBD) predstavlja
ključno zakonodajno komponento za aktivnosti energetske učinkovitosti v Evropski Uniji. Le-ta v svojem jedru vzpostavlja štiri
glavne predpogoje, ki jih bodo morale prevzeti vse države članice:
Izračun
Vzpostavitev metodologije izračuna skupne energetske
učinkovitosti zgradb in ne samo njenih posameznih
delov.
EP
zahteve
Vzpostavitev minimalnih standardov za nove in obstoječe zgradbe.
Certifikati
Pregled
Energetski certifikat zgradbe.
Pregled in ocenitev ustreznosti ogrevalnih in hladilnih
inštalacij objekta.
V tem trenutku je v postopku sprejema pri evropskih inštitucijah tudi
dopolnjena in posodobljena verzija Direktive EPBD.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Evropa: energetska učink ovi tos t z gradb • 3 3
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
34 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Kljub vsemu pa obstoječa zakonodaja pokriva le 29%
mogočega potenciala energetske učinkovitosti zgradb.
Trenutno veljavna zakonodaja EU pokriva 29% potenciala za izboljšanje
energetske učinkovitosti zgradb, saj so iz zahtev trenutne Direktive glede
adaptacij izvzeti manjši stanovanjski objekti.
40%
32%
29%
Nepokrito območje
28%
Industrija
Transport
Zgradbe
Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb se nanaša le na 29% vse
skupne površine oziroma na 26% izpustov CO 2 , ki nastajajo zaradi
ogrevanja prostorov.
Vir: Eurima
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Učinek popolne uvedbe posodobljene Direktive EPBD
Dopolnitev Direktive EPBD vključuje zahteve po energetski učinkovitosti renoviranih objektov pod 1000 m 2 .
Primerna uvedba razširjene Direktive EPBD bi Evropi lahko prinesla:
• prihranek 25 milijard Evrov letno do leta 2020,
• zmanjšanje izpustov CO 2 za vsaj 160 millijonov ton letno,
• ekonomsko konkurenčnost,
• ustvarjanje novih delovnih mest (280,000 do 450,000) in
• zmanjšanje energetske odvisnosti.
Potencial zmanjšanja izpustov z Direktivo EPBD je bistveno večji,
kot znaša skupna evropska zaveza k Kiotskemu sporazumu. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov po Kiotskem sporazumu se
ocenjuje na približno 340 milijon ton CO 2 (v letih 2008 do 2012).
Vir: www.eurima.org
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
Ev ropa: energetska uči nkov itost zgradb • 3 5
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
36 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Rezultati uvajanja strožjih predpisov o energetski
učinkovitosti
Razvoj predpisov o energetski učinkovitosti novih zgradb lahko najbolje
opišemo z nemškim primerom.
Splošni trend je postopno zmanjševanje energetske porabe v zgradbah. V
letih po uvedbi nove zakonodaje opazimo močan padec povpraševanja po
energiji. Pri tem povpraševanju vedno prednjači energija za ogrevanje prostorov, kamor je usmerjeno vsaj 75% novih predpisov.
Prav zato je vloga izolacije tako pomembna!
Energetsko povpraševanje
[kWh/(m2/y)]
Nemčija
350
300
Predpisi o toplotni izolaciji 1977
250
Predpisi o toplotni izolaciji 1984
200
Predpisi o toplotni izolaciji 1994
150
Predpisi o energetski učinkovitosti
2002/2004/2007
100
2009
2012
50
0
1970
1975
1980
1985
1990
1995
2000
2005
2010
2015
© Dlpl. ing. Horst-P.Sohetter.-Köhler
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Vl oga i zolac ije • 3 7
Vloga izolacije
Izolacija zgradb, skriti potencial energetskih prihrankov
Večino vse energije v EU porabimo v zgradbah...
… na drugi strani pa prav zgradbe predstavljajo največji potencial za
energetske prihranke.
524
455
469
415
40.0% 39.7%
39.0% 39.0%
… ogrevanje in hlajenje predstavljata 64%
energetske porabe v zgradbah. Z različnimi
energetsko učinkovitimi ukrepi bi lahko prihranili vsaj polovico te energije!
9%
23%
64%
M / ton
2005
2020 osnovna predpost.
2020 energ. varčen scen.
2020 najboljši scenarij
% skupnega povp.
2005
2020 osnovna predpost.
2020 energ. var. scen.
2020 najboljši scenarij
5%
Ogrevanje/hlajenje
San. voda
Osvetlitev
Ostalo
Izolacija ima največji potencial za energetske prihranke v Evropi!
Vir: DG TREN, 2005; Eurima, 2006
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
38 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Izolacija objektov je najcenejši način za zmanjšanje
porabe energije in izpustov škodljivih snovi
Izmed vseh mogočih alternativ za povečanje energetske učinkovitosti
objektov prav izolacija predstavlja najcenejši in najučinkovitejši način,
oziroma najmanjši strošek za največji mogoč prihranek energije!
Izolacija
Izolacija (zmerno območje)
Zamenjava
Zunanje
stene
Votle
stene
Notranje
stene
Strehe
Tla
Okna
Kotli
Stroški zmanjšanja
(neodvisno) [ € /tCO2]
9
-187
-
-185
-79
300
15
Stroški zmanjšanja
(združeno) [€ /tCO2]
-131
-187
-159
-
-
-46
-217
0.2
-4.3
-
-4.2
-1.8
6.9
0.3
18
4
-
4
12
38
14
Strošek prihranjene energ.
(neodvisno) [cent/kWh]
Amortizacija
(neodvisno) [a]
Poleg vsega pa je strošek prihranjene tone CO 2 najnižji prav ob uporabi izolacije.
Primer: Če neodvisno zamenjate okna na vašem objektu, boste za vsako tono CO 2 , ki jo boste s tem prihranili
okolju v naslednjih 30 letih plačevali po 300 Evrov letno. Če v obstoječe obnavljanje objekta vključite še okna (dodaten, združen ukrep) boste z vgradnjo novih oken prihranili dodatnih 46 Evrov na tono CO 2 . Za vsak kW prihranjene energije boste plačali 6.9 centa in tako bo amortizacija stroška neodvisne menjave trajala 38 let.
V primeru izolacije strehe finančni učinek prihranka energije znaša 4.2 centa, amortizacijska doba pa le 4 leta!
Neodvisen ukrep: vključuje vse stroške tega energetsko varčnega ukrepa.
Dodaten ali združen ukrep: Objekt tako in tako obnavljamo, zato je upoštevan le direkten strošek dodatnega energetsko varčnega ukrepa.
Vir: Ecofys, 2005-2006
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
V loga izol aci j e • 3 9
1 €, ki ga vložimo v izolacijo, se nam povrne sedemkratno!
Izolacija je stroškovno najučinkovitejši način za povečanje energetske
učinkovitosti zgradbe!
Tu je konkreten primer iz raziskave, ki jo je opravil Ecofys, okoljsko
svetovalno podjetje leta 2006:
• Streho enostanovanjske družinske hiše v zmernem klimatskem
okolju izoliramo s stroškom 30 € / m2.
• Zaradi izolacije strehe bomo prihranili 7.5 € na m 2 strehe letno.
Posledično se bo strošek investicije torej povrnil v štirih letih.
• V času trajanja življenjske dobe naše strehe bomo tako prihranili
226 € / m2, kar pomeni, da se nam bo vsak evro, vložen v strešno
izolacijo, povrnil sedemkrat!
Za 1 €, ki ga vložimo v strešno izolacijo, se nam povrne 7 €!
Vir: Ecofys VI, 2006
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
40 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
(milijard letno)
Letni strošek kapitala napram letnemu prihranku
energije (EU-25)
50
45.49
40
30
24.28
20
18.00
9.71
10
7.10
2.89
0
2010
2006
Letni strošek
Vir: Ecofys VI, 2006
2015
Finančni učinek letnega prihranka energije
K
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Vloga iz olaci je • 4 1
Izolacija je najcenejši in
najučinkovitejši način za
povečanje energetske
učinkovitosti zgradb!
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
Zgradbe potrebujejo velikanske količine energije...
... izolacija predstavlja rešitev problema...
... a vendar, kateri način izoliranja zgradb je
najučinkovitejši?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
42 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Načelo “Trias Energetica” nam kaže, kako se moramo
spopasti s prekomerno energetsko porabo na splošno
Trije koraki za doseganje načela Trias Energetica so:
• Najprej zmanjšajmo povpraševanje po energiji z uvedbo
energetsko učinkovitih
ukrepov.
• Kot drugo, uporabljajmo
energijo iz obnovljivih virov
namesto fosilnih goriv.
• Tretjič, fosilna goriva poizvajajmo
in uporabljajmo kar najmanj in kar
se da učinkovito.
Energetska
učinkovitost
Obnovljivi
viri
Fosilna
goriva
Trias Energetica je način upravljanja z energijo za dosego energetskih
prihrankov, zmanjšanje energetske odvisnosti in uporabo okolju prijaznih
tehnologij, ne da bi pri tem zmanjšali udobje in kvaliteto bivanja.
Uporaba tega načela pri zgradbah z drugimi besedami pomeni, da
dobra izolacija predstavlja predpogoj za trajnostni razvoj zgradb!
Vir: Globalni energetski pregled. IEA, 2008
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Vloga iz olaci je • 4 3
Koncept Trias Energetica se je s primerom pasivne
hiše spremenil v resničnost
Pasivno hišo na splošno lahko definiramo kot hišo brez tradicionalnega
ogrevalnega sistema in brez sistema aktivnega hlajenja. To pomeni zelo
dobro izolacijo in mehanski prezračevalni sistem z učinkovito rekuperacijo
energije. Take hiše imenujemo tudi hiše z ničelno porabo energije ali
hiše brez potrebe po ogrevanju (Evropska Komisija).
• Pasivne hiše imajo zelo majhne toplotne
izgube. Ta koncept minimizira stroške
njihovega obratovanja in povečuje udobje bivanja ob enakem strošku izdelave.
• To v resnici pomeni, da se stroški, ki
smo jih prihranili, ker nam ni treba kupiti
dragega ogrevalnega ali hladilnega sistema kompenzirajo s stroški vgrajenih
visokokvalitetnih materialov.
Super izolirana pasivna hiša
• Še več kot to! Ob bistveno manjši porabi energije v svoji življenjski
dobi, pa pasivna hiša ne prispeva le k ohranjanju človekovega okolja
ampak tudi k znatno nižjim stroškom uporabe
Zasnova pasivne hiše je osredotočena predvsem na popolnoma
izoliran in neprepusten ovoj hiše in učinkovito rekuperacijo.
Vir: Evropske pasivne hiše (www.passivhaus.de)
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
44 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Popolnoma izoliran ovoj zelo nizko energetske zgradbe
Običajna hiša (brez izolacije)
Vrzeli pri vratih 15 %
Nizko energetska zgradba
Streha 25%
Ključna mesta, na katerih
je treba upoštevati pravila
preprečevanja toplotnih mostov
Stene 35%
Okna 10%
Izolacijski
Zrakotesni
ovoj
ovoj
Tla 15%
Energijske zahteve: običajno > 250 kWh/m2 a
Energijske zahteve < 15 kWh/m 2 a
Pri nizkoenergetskem objektu je poraba energije v primerjavi s
standardno hišo manjša za približno 85%!
Vir: www.solihull.gov.uk
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
V loga izol aci j e • 4 5
Energetske potrebe pasivnih hiš v primerjavi z ostalimi
zgradbami
Kvaliteta zgradb z ozirom na njihove energetske zahteve
Energetske zahteve KWh (m2 /letno)
250
200
50
150
50
100
160
40
80
50
35
50
15
15
5
10
15
po letu 1995
po letu 2002
Pasivna hiša
35
0
15
15
pred 1978
Sanitarna
voda
Vir: www.passivhaus.de
po letu 1984
Ogrevanje
Prezračevanje
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
46 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Izolacija nosi izjemen potencial za boj proti klimatskim
spremembam, energetski odvisnosti in ustvarjanju
konkurenčnosti
Problem
Vpliv na okolje
Naraščajoči stroški
Energetska odvisnost
Rešitev
Zmanjšanje izpustov CO 2
Evropska zaveza v Kiotu
Manjša poraba energije
Povečana energetska učikovitost zmanjšuje odvisnost od
uvoza energentov
Potencial izolacije
Popolna uvedba EPBD lahko
prinese večje rezultate kot
smo se zavezali v Kiotskem
sporazumu. Zmanjšanje izpustov CO2 za vsaj 160 milijonov t.
Z izolacijo lahko prihranimo
3.3 milijonov sodčkov nafte
dnevno, oziroma 25 milijard
letno do leta 2020.
Manjša poraba = manjša
energetska odvisnost
40% vse energije porabimo v
zgradbah
naložba v izolacijo
( 1 investiran EUR = 7 EUR)
Ekonomska konkurenčnost
Denar, prihranjen za energijo
lahko namenimo na druga
področja ekonomije
Vir: IEA/AIE Mednarodna agencija za energijo; Raziskava Ecofys; Eurima
Ustvarjanje 280,000 do
450,000 novih delovnih mest
Amortizacijska doba investicije
v izolacijo zgradbe z mineralno
volno je 4-8 let
(raziskava Ecofys).
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija in traj nostni razvoj • 4 7
Izolacija in trajnostni razvoj
Kaj je trajnostni razvoj?
Trajnostni razvoj pomeni razvoj v okviru sedanjih potreb, ne da bi
pri tem ogrožali možnost prihodnjih generacij za izpolnjevanje
njihovih potreb.*
Trije stebri trajnostnega razvoja
Okolje
Ljudje
Ekonomija
Trajnostni razvoj predstavlja delovanje v vseh treh dimenzijah in iskanje
dolgoročnih razvojnih rešitev, ki istočasno omogočajo ekonomsko rast in
zaščito okolja ter nam obenem nudijo pogoje za izpolnjevanje naših
socialnih potreb.
* Vir: “Naša skupna prihodnost”, Poročilo Svetovne Komisije za okolje in razvoj, Združeni narodi, 1987.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
48 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Kako izgleda naša prihodnost?
Naš planet ima omejen potencial, da v teku, denimo, enega leta regenerira vire, ki smo jih porabili in istočasno absorbira naše odpadke.
Trenutno narava za to delo potrebuje eno leto in štiri mesece. V praksi
torej prekomerno izkoriščamo naše naravne vire in jih s tem odvzemamo oziroma dobesedno krademo prihodnjim generacijam.
Po zmernih scenarijih Združenih narodov naj bi ob trenutnih trendih
do sredine 2030 let porabili letno toliko virov, da bo planet potreboval
dve leti za njihovo regeneracijo . To pa pomeni, da bomo v tem času
potrebovali kar dva planeta, če bomo želeli ohraniti svoj stil življenja.
Vir: Global Footprint Network
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija in trajnostni razvoj • 4 9
Kakšen je torej naš cilj?
Spodnji diagram prikazuje soodvisnost med indeksom človeškega
razvoja (HDI) in ekološkim odtisom posameznika v različnih državah.
Ekološki odtis posameznika predstavlja potrebno površino zemlje za
zadovoljitev potreb populacije.
Večina afriških držav, na primer, se nahaja na levi strani praga visokega človeškega razvoja (HDI 0,8), medtem ko je večina Evropskih
na njegovi desni. Kljub temu pa lahko opazimo, da večji indeksi HDI
puščajo za sabo tudi precej večje ekološke odtise posameznika. Več
kot 3,5 milijarde ljudi ali približno 50% populacije živi pod pragom
visokega človeškega razvoja.
Naš cilj je vsakomur zagotoviti visok indeks človeškega razvoja,
obenem pa tudi vzdržen ekološki odtis posameznika, ki znaša
1.8 ha na osebo.
14
Afrika
Azijsko - pacifiško območje
Evropa ostali
Latinska Amerika
Srednji vzhod / Centralna Azija
Evropa EU
Severna Amerika
Ekološki odtis posameznika
(v ha zemlje na osebo)
12
10
8
6
4
2
0
CILJ
0.2
0.3
0.4
0.5
0.6
1
0.7
0.8
0.9
UN - Indeks človeškega razvoja (HDI)
Prag visokega človeškega razvoja, povzeto po UNDP
Svetovna povprečna dostopna kapaciteta na osebo (brez upoštevanja divjih živalskih vrst)
Vse države tega sveta se morajo nadalje razvijati, vendar pa morajo
ob tem upoštevati tudi naravne omejitve našega planeta
Vir: Global Footprint Network
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
50 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Trajnostni razvoj predstavlja jedro delovanja podjetja URSA
Trajnostni razvoj
proizvodi
URSA
URSA kot
podjetje
• Samo izoliranje
zunanjih sten
zgradbe nam prihrani toliko izpuCO 2 , da je učinek isti, kot da bi
posadili 212 dreves.*
• Potencial za
zaposlovanje v
gradbeništvu
• Izboljšana
kvaliteta bivanja
• Večja kvaliteta
življenja nasploh
• Energetska učinkovitost prinaša
prihranek energije
• Optimalni stroški
izvedbe
• Izboljšana ekonomska konkurenčnost zaradi
manjše energetske
odvisnosti.
Okolje
Ljudje
Ekonomija
• Stroga politika
zaščite pred
onesnaževanjem
okolja
• Visok odstotek
uporabe recikliranih materialov
• Nenehen
razvoj in usposabljanje osebja
• Družbeno socialna odgovornost
podjetja (CSR)
• Investiranje
v lokalne
ekonomije
Vir: Ta kalkulacija je zasnovana na podatkih iz http://www.ecologyfund.com/ecology/info_pol_bg.html.
Hiša se nahaja v Franciji. Velikost fasade je: 4 stene, dolžine 15 metrov, ki so visoke 3 metre. Uporabljen
izolacijski proizvod je panel iz steklene volne z vrednostjo lambda 0.032 W/mk.
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepri čanja o izol aci j i • 5 1
Pogosta zmotna prepričanja o izolaciji
Najpogostejša zmotna prepričanja
ali nepotrebne skrbi v zvezi z
izolacijo in kako jih ovržemo
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
52 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Stroški in doba vračila investicije za izolacijo
1. Izolacija je predraga. Če zamenjam moj ogrevalni
kotel, bom prihranil bistveno več energije, saj lahko
takoj vidim, da je poraba bistveno nižja že od prvega
dneva dalje.
napačno
• Raziskave kažejo, da pravilno izvedena izolacija objekta prihrani več
denarja in izpustov ogljikovodikov kot katerikoli drug varčevalni ukrep.
• Proizvodi URSA GLASSWOOL, na primer, prihranijo 243 več primarne
energije, kot je je bilo porabljene za njihovo proizvodnjo, transport in
razgraditev. *
• Vsak evro, ki ga vložimo v izolacijo, se lahko povrne do sedemkratno.**
• Primer iz Nemčije: objekt (120m 2 ) —> prihrani 379,767 kwh v 50 letih;
če je cena litra kurilnega olja 0.6 centov = (379,767/10) * 0.6
= € 22787 v 50 letih —> oziroma € 455 letno*.
* Raziskava Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvodov iz steklene volne za strešno izolacijo, upoštevajoč
življenjski cikel proizvoda in rokovanje ter namestitev.
** Vir: Eurima
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepri čanja o izol aci j ii • 5 3
Izolacija in kondenziranje
1. Dodatna izolacija objekta lahko povzroči težave,
saj se zaradi nje lahko začne ustvarjati kondenz, kar
znatno poslabša kvaliteto zraka v prostorih.
napačno
• Med izolacijo in prezračevanjem je velika razlika. Prezračevanje
uravnava pretok zraka, izolacija pa na pretok toplotne energije.
• Pravilno izolacijo vedno izvedemo tako, da zagotovimo tudi primeren nivo prezračevanja, ki omogoča kroženje zraka v objektu.
• Zrako-tesnost in prezračevanje nista nasprotna pojma ampak se
med seboj dopolnjujeta. Ovoj zgradbe mora biti zračno zatesnjen,
da preprečimo odtekanje energije iz objekta, pri tem pa moramo
namestiti še primerno prezračevanje, ki zagotavlja ustrezno izmenjavo zraka.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
54 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Toplotna in zvočna izolacija
1. Z enim materialom ne moremo hkrati zagotoviti toplotne
in zvočne izolacije.
napačno
• Obstajajo materiali, ki v sebi združujejo obe lastnosti, kot je, denimo
steklena volna. To je izolacijski material, ki nas lahko zaščiti pred mrazom
ali vročino, obenem pa tudi pred nezaželjenim hrupom.
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepri čanja o izol aci j i • 5 5
Izolacija ali obnovljivi viri energije
1. Izolacija ni tako pomembna kot dejstvo, da uporabljamo čiste in/ali obnovljive energetske vire.
napačno
• Izolacija in obnovljivi viri nikakor nista nasprotna pojma. Kljub temu
pa moramo objekt najprej izolirati (glej načelo Trias energetica).
• Izolacija omogoča resnično učinkovito uporabo obnovljivih energetskih
virov. Ker preprečuje nepotrebno uhajanje energije, potrebujemo za
enak učinek bistveno manjše količine energetskih virov.
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
56 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Stopnja izoliranosti objekta
1. Že majhna količina izolacije na moji strehi zadošča,
vse ostalo pa lahko kompenziram z ostalimi različnimi
energetsko učinkovitimi rešitvami v moji hiši.
napačno
• Raziskave kažejo, da zaželjen ekonomski učinek dobimo šele z
visoko stopnjo izoliranosti objekta. Ta je seveda odvisna od
specifičnih klimatskih razmer.
• V zmernih klimatskih pogojih se toplotna izolacija vedno izplača.
Ekonomski optimum dosežemo že z U-vrednostmi med 0.32 in
0.14 W/m 2 K (…). Primerljiva rešitev je tudi izolacija objekta v
vročem klimatskem pasu. Ekonomski optimum lahko tu dosežemo z U-vrednostmi med 0.50 in 0.20 W/m 2 K. (...). V severni
Evropi pa je izolacija strehe ekonomična ob optimalni debelini
izolacije med 10 in 20 cm, ki zagotavlja U-vrednosti od 0.12 do
0.22 W/m 2 K.*
* Ecofys, 2005
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanj a o i zolac iji • 5 7
Izolacija in tople klimatske razmere
1. V moji deželi ni potrebno izolirati hiš, saj pri nas
nikoli ni mrzlo.
napačno
• Kljub temu..., izolacija se še kako izplača...
• V mnogih državah je poraba energije v poletnem času višja kot v
zimskem (hlajenje je namreč energetsko zahtevnejše in dražje, kot
ogrevanje). Toplotna izolacija zaščiti objekt pred mrazom in vročino.
• Primer: Pri enostanovanjski hiši v Sevilli, ki je bila brez izolacije
in smo naknadno izolirali streho in fasado, smo zato prihranili 75%
energije, ki je bila prej potrebna za hlajenje, da lahko objekt vzdržujemo na temperaturi 25 stopinj Celzija.
• Izolacija nas torej ščiti tudi pred pregrevanjem v poletnem času.
* Vir: Ecofys VIII
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
C
58 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
Izolirajte svojo hišo, prihranite denar
in pomagajte okolju!
• Samo z izoliranjem strehe vaše hiše s stekleno volno, lahko
letno prihranite do 550 litrov kurilnega olja!
• Ta energetski prihranek pa poleg tega za okolje predstavlja
eno tono prihranjenih izpustov CO 2 v življenjski dobi strehe!
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Ste lastnik hiše
Ali ste vedeli da ....?
Vam izolacija pomaga:
• prihraniti vaš denar in istočasno
• varovati naše okolje in planet
Zakaj sploh potrebujemo izolacijo?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Kaj je izolacija?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
2.1
2.2
2.3
2.4
2.5
Namen poglavja
Osnovna načela izoliranja objektov
Izolacija: kontekst in tipi izolacije
Uporaba v gradbeništvu
Označevanje s CE oznako
Kaj je izolacija?
Vsebina
C
M
62 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Namen poglavja
Osnove izolacije
V tem delu boste spoznali ključna načela
...toplotne izolacije
• Prenos toplote
• Toplotna izolacija
• Toplotna prevodnost
• Toplotna upornost
• Toplotna prehodnost
…zvočne izolacije
• Absorpcija zvoka
• Zvočna izolacija
• Prehajanje zvoka
…in požarne lastnosti izolacijskih materialov
• Odzivnost na ogenj
• Ognjeodpornost
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izoli ranj a obj ektov • 6 3
Osnovna načela izoliranja objektov
Prenos toplote
Prenos toplote je prenos toplotne energije iz toplejšega na hladnejše
telo.
• Prevajanje – prenos toplote skozi
trde / tekoče materiale z direktno
povezavo njihovih delcev. Ta
proces izenači njihovo temperaturo.
Prenos toplote preko trdnih materialov, ki ne prepuščajo žarčenja, se
odvija le s prevajanjem toplote.
Vroče
Mrzlo
Pretok toplote
L
Prerez območja = A
Hladilno navitje
• Odboj – prenos toplote skozi premikajoče tekočine (tekočine in plini).
Dogaja se s premikanjem delcev
med območji z različnimi temperaturami.
Primeri: ogrevanje posode z vodo na plamenu,
vroč zrak v prostoru se dviga, ohlaja in nato pada.
• Sevanje – prenos toplote s pomočjo
elektromagnetnih valov ali premikanjem osnovnih atomskih delcev
Primeri: Sonce, ki prenaša svojo toploto z elektromagnetnimi valovi; enak princip prenosa toplote uporabljamo v
mikrovalovnih pečicah.
R
Zemlja
Sonce
Kaj je izolacija?
Prenos toplote se v praksi izvaja na naslednje načine:
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
64 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Prenos toplote in toplotna izolacija [1/2]
Toplotna izolacija = zmanjšanje prenosa toplote.
Običajni izolacijski materiali delujejo na principu ulovitve zraka, kar
zmanjša odbojno in prevodno funkcijo prenosa toplote*.
To zmanjšanje je odvisno od:
• Stopnje do katere smo odstranili pretok zraka (velike celice ujetega
zraka imajo svoje interne odbojne tokove, zato so primernejše manjše zračne celice).
• Prisotnosti kar najmanj trdnega materiala, ki obkroža ujeti zrak (velike količine zraka so boljše, saj to zmanjšuje toplotne mostove v materialu). Zato imajo vsi učinkoviti izolacijski materiali majhno gostoto.
* Radiacijskim (sevalnim) prenosom se izognemo z odbijanjem na celičnem nivoju.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izoli ranj a obj ektov • 6 5
Prenos toplote in toplotna izolacija [2/2]
Stopnja, do katere so lastnosti nekega materiala primerne za uporabo v izolaciji:
• Stabilnost pri delovnih temperaturah.
• Življenjska doba (zaradi toplotnega stresa, vodoodpornosti ali
odpornosti na mikrobiološko razgradnjo).
Splošni izolacijski materiali so vlaknasti (npr. steklena volna),
celičasti (npr. plastične pene), ali zrnati (npr. perlit)
Vlaknena struktura steklene volne
Celična struktura
XPS
Zrnata struktura
perlita
Kaj je izolacija?
• Mehanske lastnosti (npr. tlačna odpornost, stisljivost).
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
66 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Kako merimo prenos toplote?
Toplotna prevodnost / Vrednost Lambda
Izračun prenosa toplote je zelo zapleten, zato za njegov izračun
uporabimo toplotno prevodnost materialov .
• Toplotna prevodnost je sposobnost materiala, da prevaja toploto.
• Toplotno prevodnost merimo kot količino toplote v W na uro, ki
preide skozi 1 meter debelo plast s površino 1 m 2 , kadar je razlika
v temperaturi na obeh straneh materiala ena stopinja Kelvina. To
lastnost predstavljamo z grško črko λ (lambda) in jo lahko izračunamo z uporabo naslednje formule:
W/mK
Kjer je:
W = količina toplote na uro.
m = debelina.
K = razlika v temperaturi
merjena v stopinjah Kelvina
enota Kelvin: je enota temperature na osnovi Celzijeve lestvice, ki se pričenja pri absolutni ničli (-273,15 º C)
– najnižja možna temperatura; K = °C + 273.15
Nižja kot je vrednost λ , boljša je kvaliteta izolacijskega materiala.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izol iranja zgradb • 6 7
Kako lahko interpretiramo vrednost lambda?
Splošni
gradbeni
materiali
Material
Lambda
Jeklo (ogljik)
36-54
Armirani beton
(beton/kamen
2400 kg/m3)
1.70-1.80
Stena iz klinkerja
1.05-1.15
Silikatna stena
1.00-1.10
Steklo
Beton (ekspandirana glina
1400 kg/m3)
Voda
Izolacijski
materiali
Zrak
0.8-1.10
0.72-.0.80
0.6
Penjeno steklo
0.05-0.07
Steklena volna
0.030-0.045
Kamena volna
0.032-0.045
EPS
0.032-0.045
XPS
0.029-0.040
PUR/PIR
0.022-0.035
Aerogeli
0.003-0.010
Zrak
0.026
Vrednost lambda pri tipičnih izolacijskih materialih je okrog
λ = 0.03 - 0.06 W/m K .
Kaj je izolacija?
Če želimo razumeti pomen razpona vrednosti lambda pri različnih
materialih, bo najbolje, da si ogledamo naslednjo tabelo:
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
68 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Omejitev prenosa toplote v materialih: toplotna upornost
Toplotna upornost je sposobnost materiala, da se upre pretoku toplote
skozi sebe.
• Toplotno upornost običajno označujemo kot vrednost R.
• R-vrednost je odvisna od materialove vrednosti lambda in njegove debeline.
• R-vrednost lahko izračunamo po naslednji formuli:
R = d / λ [m2 K/W]
kjer je:
d= debelina materiala (v metrih)
Ker je R=d/λ, bo večja debelina in/ali
manjša vrednost lambda rezultirala v
večji vrednosti R.
Večja kot je vrednost R, boljša je izolacija!
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izol iranja objektov • 6 9
Omejevanje prenosa toplote v delih zgradb: toplotna
prehodnost
Toplotna prehodnost: U - vrednost
• U-vrednost lahko izračunamo po formuli:
U = 1/RT [W/m2 K]
kjer je:
R T predstavlja R vrednost, ki jo dobimo s seštevkom posameznih R vrednosti vseh elementov komponente.
Nižja kot je U-vrednost, boljša je izolacija!
Kaj je izolacija?
• Koeficient prehodnosti toplote predstavlja količino toplote, ki
preide skozi komponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaradi
temperaturnih razlik na obeh straneh te komponente.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
70 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Toplotna prehodnost / U-vrednost
Zahteve oziroma priporočila za U-vrednosti se lahko razlikujejo, v
odvisnosti od tipa zgradbe, njegove starosti, itd. Iz tega razloga so
podane le vrednosti "visoko" in "nizko" za posamezno komponento
(stena, streha in tla). Te predstavljajo ekstreme podanih U-vrednosti.
Obstoječe zahteve za U-vrednost [W/m 2 K]
Stena
Mesto
Streha
Tla
Država
nizko
visoko
nizko
visoko
nizko
Bruselj
BE
0.6
0.6
0.4
0.4
0.9
visoko
1.2
Praga
CZ
0.3
0.38
0.24
0.3
0.3
0.45
0.4
Berlin
DE
0.3
0.3
0.2
0.2
0.4
Kopenhagen
DK
0.2
0.4
0.15
0.25
0.12
0.3
Madrid
ES
0.66
0.66
0.38
0.38
0.66
0.66
Pariz
FR
0.36
0.36
0.2
0.2
0.27
0.27
Atene
GR
0.7
0.7
0.5
0.5
1.9
1.9
Budimpešta
HU
0.45
0.45
0.25
0.25
0.5
0.5
Dublin
IR
0.27
0.37
0.16
0.25
0.25
0.37
Rim
IT
0.5
0.5
0.46
0.46
0.46
0.46
Amsterdam
NL
0.37
0.37
0.37
0.37
0.37
0.37
Varšava
PL
0.3
0.5
0.3
0.3
0.6
0.6
Lizbona
PT
0.5
0.7
0.4
0.5
-
-
Stockholm
SE
0.18
0.18
0.13
0.13
0.15
0.15
London
UK
0.25
0.35
0.13
0.2
0.2
0.25
Vir: EURIMA, informacija iz aprila 2007
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zolac ije objek tov • 7 1
Toplotni mostovi
Tipični učinki toplotnih mostov so:
Toplotne
izgube
• Zmanjšane temperature površine v
notranjosti objekta; v najslabših
primerih se to odraža tudi v visoki
vlažnosti delov konstrukcije
• Znatno povečane toplotne izgube.
Kako se lahko izognemo
toplotnim mostovom?
• To izvedemo z vgraditvijo dodatne
izolacijske komponente, da s tem
ustvarimo toplotno zaporo.
Ključna mesta, kjer je treba
upoštevati pravila za izogibanje
toplotnim mostovom
Izolacijski
ovoj
Zrakotesni
ovoj
Kaj je izolacija?
Toplotni most se ustvari, kadar
pridejo v stik materiali, ki so slabi
izolatorji (npr. zunanji zrak, opečna
stena in beton), in s tem omogočijo
toploti pretok skozi ustvarjeno pot.
C
M
Y
CM
72 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Povzetek: glavni toplotni parametri
Naziv
Simbol
Zaključek
Toplotna
prevodnost
Lambda
vrednost λ
Nižja, kot je λ
vrednost, boljša
je izolacijska
kvaliteta
materiala
Toplotna
upornost
R-vrednost
Toplotna
prehodnost
U-vrednost
Višja, kot je R
vrednost, boljša
je izolacija
Nižja, kot je U
vrednost, boljša
je izolacija
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izoli ranj a obj ektov • 73
Povzetek: Toplotna izolacija
• Toplotna izolacija temelji na izogibanju prenosu toplote po principu
ujetja zraka za zmanjšanje odbojnih, prevodnih in sevalnih
zmožnosti prenosa toplote.
• Toplotna prevodnost (λ) je sposobnost snovi za prevajanje toplote.
Nižja, kot je λ vrednost, boljša je izolacijska kvaliteta materiala.
• Toplotna upornost (R-vrednost) je sposobnost snovi, da se upre
pretoku toplote skozi sebe. Odvisna je od debeline in λ vrednosti.
Višja, kot je R vrednost, boljša je izolacija.
• Toplotna prehodnost (U-vrednost): količina toplote, ki gre skozi
komponento zgradbe (npr. zunanjo steno) zaradi temperaturnih
razlik na obeh straneh. Povezana je z R-vrednostjo.
Nižja, kot je U vrednost, boljša je izolacija.
• Toplotni most: je prehod, ki se ustvari, kadar pridejo v stik snovi, ki
so slabi izolatorji (npr. zunanji zrak, opečna stena in beton) in s
tem omogočijo pretok toplote. Toplotnim mostovom se lahko izognemo le z dodatnimi izolacijskimi ukrepi.
Kaj je izolacija?
• Prenos toplote je prenos toplote s toplejšega na hladnejše telo.
Obstajajo trije načini prenosa toplote: prevajanje, odboj in
sevanje.
C
M
74 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Namen poglavja
Osnove izolacije
V tem delu boste spoznali ključna načela
...toplotne izolacije
• Prenos toplote
• Toplotna izolacija
• Toplotna prevodnost
• Toplotna upornost
• Toplotna prehodnost
…zvočne izolacije
• Absorpcija zvoka
• Zvočna izolacija
• Prehajanje zvoka
…in požarne lastnosti izolacijskih materialov
• Odzivnost na ogenj
• Ognjeodpornost
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela iz oliranja objek tov • 75
Osnove zvočne izolacije: zaščita pred hrupom
Onesnaženje s hrupom v zgradbah je odvisno od prisotnosti virov
motečega hrupa. Motnje lahko povzročajo:
• Zunanji viri (recimo promet),
Gledano s področja zaščite pred hrupom, v zgradbah obstajata dva
tipa prostorov:
• Prostori, ki oddajajo hrup ali hrupna okolja (npr. kuhinja, dnevna
soba, glasbena soba, itd.)
• Prostori, ki sprejemajo hrup ali počivalna okolja (npr. spalnice, itd.)
VIBRACIJE IN HRUP
RASTLINJAKA
HRUP LETAL
HRUP VREMENA
IN DEŽJA
HRUP VENTILACIJSKIH CEVI
HRUPNI
HODNIKI
VSTOP IN IZSTOP
HRUPA SKOZI CEVI
HRUP SKOZI
STENE IN VRATA
HRUP OTROŠKEGA
IGRIŠČA
HRUP SKOZI
ODPRTA OKNA
HRUP VENTILACIJE
HRUP VODOVODA
VIBRACIJE IN HRUP
PROMETA
Kaj je izolacija?
• Notranji viri (npr. aktivnosti v drugi sobi, storitvene dejavnosti, itd.)
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
76 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Nivo hrupa in udobje
Tabela nivojev hrupa L s pritiski ter intenzivnostjo zvoka
Nivo zvočnega
tlaka Lp dBSPL
Zvočni tlak p
N/m 2 = Pa
Intenzivnost zvoka I
W/m 2
Reaktivno letalo, na 50 m
140
200
100
Primer
Prag bolečine
130
63.2
10
Prag neudobja
120
20
1
Motorna žaga, na 1 m razdalje
110
6.3
0.1
Disko, 1 m od zvočnikov
100
2
0.01
Dieselski kamion, na 10 m
90
0.63
0.001
pločnik prometne ceste, na 5 m
80
0.2
0.0001
Sesalec na razdalji 1m
70
0.063
0.00001
Pogovor, na razdalji 1 m
60
0.02
0.000001
Povprečno domovanje
50
0.0063
0.0000001
Tiha knjižnica
40
0.002
0.00000001
Tišina splanice v noči
30
0.00063
0.000000001
Ozadje v TV studiu
20
0.0002
0.0000000001
Šelestenje lista
10
0.000063
0.00000000001
Prag slišnosti
0
0.00002
0.000000000001
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zolac ije objek tov • 77
• Nivo zvočnega tlaka (SPL) ali nivo zvoka Lp je logaritmična meritev
rms(*) zvočnega tlaka zvoka glede na referenčno vrednost.
Merimo ga v decibelih (dB).
• Zvočni tlak je odstopanje tlaka od tlaka lokalnega okolja, ki ga ustvari
zvočni val. Enota za zvočni tlak je paskal (simbol Pa). Kalibracijo
pogosto izvajamo tako, da je 1 paskal enak 94 dBSPL.
• Intenziteta zvoka je akustična ali zvočna moč v (W) na enoto
območja. SI-enota za intenzivnost zvoka
.
je W/m 2 .
• Zvočna moč je stopnja energije - energije zvoka na enoto časa (enote
(J/s, W in SI) prihajajoča iz zvočnega vira.
• Lestvica dB je logaritemska; človeško uho zaznava zmanjšanje zvoka
za 10dB kot polovično zmanjšanje hrupa - torej se nam hrup 40 dB
subjektivno zdi le pol tako močan kot hrup pri 50 dB.
Opomba: RMS ali povprečje kvadrata (root mean square, okrajšano kot RMS ali rms), je statistična meritev
magnitude spreminjajočih količin. To nam pride še posebej prav kadar so nihanja pozitivna in negativna,
npr. pri zvočnih valovih.
Kaj je izolacija?
• Decibeli (dB): meritev nivoja zvočnega tlaka v decibelih, kjer
je 0 dBSPL referenca za prag slišnosti.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
78 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Širjenje zvoka
V odnosu na zvok v zgradbah obstajata dva tipa širjenja zvoka:
Zvok, ki se prenaša po zraku: nanaša se na širjenje zvoka, ki ga
povzroča struktura, ki vibrira pod vplivom zraka: govor ljudi, glasba, itd.
Ta vključuje tudi prenašanje v sosednje prostore in odboje (odbijanje
zvoka) v istem prostoru.
zvok, ki se
prenaša
po zraku
Zvok udarca: dogaja se kadar je vir zvoka dinamična sila, ki deluje direktno
na konstrukcijo: padli predmeti, premikanje stolov, sprehajanje oseb v
nadstropjih, sanitarna oprema, pritrjena na zidove in tla, zvočniki pritrjeni
na stene, ipd.
zvok udarca
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zolac ije objek ta • 79
Osnove zvočne izolacije: absorpcija zvoka
Absorpcija: Ko zvočni val zadane ob površino prostora, se bo del tega
zvoka odbil. Preostanek bo absorbirala površina.
• Akustične parametre nekega prostora (to je nivo zvoka, odbojni čas)
lahko izboljšamo, če uporabimo akustično absorpcijske materiale.
• To je pomembno pri spuščenih stropovih, plavajočih tleh, stenah in
kinodvoranah, avditorijih, snemalnih studjih, itd.
Kaj je izolacija?
Akustična absorpcija je sposobnost materiala da zmanjša (absorbira)
akustično energijo (zvok) in njegov prenos na druge površine.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
80 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Akustična uravnava prostora
Izboljšanje kvalitete slišnosti.
Zmanjšanje nivoja hrupa v hrupnih prostorih.
Odbiti zvok
Absorbirani zvok
Akustično-absorpcijski koeficient = α Sabine
α=
absorbirana energija
obstoječa energija
if
α = 0 brez absorpcije
α = 1 popolna absorpcija
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izol aci j e zgradb • 81
Zmožnost absorpcije zvoka pri materialih iz steklene
volne je odvisna od različnih parametrov
• frekvence
• gostote
• eventualne zunanje lupine (kaširane obloge)
Kaj je izolacija?
• napolnjenosti
• kompaktnosti (ali gostote)
Primer akustično absorpcijske krivulje
1.2
Koeficient
1
0.8
0.6
0.4
0.2
0
100
125
160
200
250
315
400
500
630
800
1000 1250 1600 2000 2500 3150 4000 5000
Frekvenca v Hz
Akustično absorpcijo uporabljamo za uravnavo odbojnega časa zvoka v prostoru (in ne za zvočno izolacijo
med prostori).
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
82 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Dinamična togost in upor zračnemu toku
Sposobnost materiala za zvočno izolacijo določata dve latnosti:
dinamična togost in upor zračnemu toku.
• Dinamična togost: ta karakteristika se nanaša na sposobnost materiala,
da prenaša zvočne valove [s’=EqyN/d) in MN/m3 ]. Povezana je z elastičnostjo materiala, zato so gostejši (ali bolj togi) materiali boljši prevodniki zvoka (npr. če potrkamo na lesena vrata, se to sliši precej glasneje, kot če potrkamo na panel iz steklene volne).
• Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku [v KPa·s/m 2 ] nam kaže, kako
absorptiven je material in sicer z meritvijo, koliko zraka lahko steče
skozi nek material pri danem pretoku zraka. Povezan je s poroznostjo
ali odprtostjo celic in gostoto.
• Lahka steklena volna v rolah ima idealne lastnosti * >5 KPa·s/m 2
• Na splošno pa debelejša izolacija pomeni boljše zvočno-izolativne lastnosti.
Opomba: Pri idealni izolaciji bi ta vrednost morala biti med 5 in 10 KPa·s/m2. Povečevanje kompaktnosti nad
potrebno mejo, da dosežemo rs – vrednosti, višje kot 5 kPa.s / m2, ne izboljšuje izolativnih lastnosti dvolistne
konstrukcije. Pri vrednostih nad 10 KPa·s/m2 pa se prenos zvoka vrši, kot da bi šlo za trdo telo (preveč gosto),
v primerih z vrednostmi pod 5 KPa·s/m2, pa ima material premalo absorpcijskih lastnosti.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovni principi izol aci j e obj ektov • 83
Akustična izolacija: načelo masa-vzmet-masa
Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnem
tlaku med enim prostorom (oddajnikom) in
sosednjim prostorom (sprejemnikom).
Kaj je izolacija?
• V moderni arhitekturi to najlažje dosežemo
z uporabo načela masa-vzmet-masa, kjer
je elastičen material nameščen med dva
trdna materiala, kar oslabi zvočne vibracije
in s tem prenos zvoka med dvemi prostori.
• Na oslabitev zvočnega prenosa (ali indeks
redukcije zvoka) vplivajo številni faktorji
zgradbe, najpomembnejši med njimi so:
Tip prečnih nosilcev,
ki jih uporabljamo
pri gradnji
Količina in tip mineralne
volne v sami konstrukciji
Pazljivo delo in
posvečanje detaljem
C
M
Y
CM
84 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Osnove zvočne izolacije: zvočni mostovi
Zvočni most: je akustična prevodnost
skozi izvotlino, luknjo ali trden spoj.
V votlini brez mase se proizvaja zvok
(denimo pri kitari).
Če želimo v zgradbi doseči dobro zvočno
izolacijo, moramo preprečiti vse nezaželjene prenose zvoka. Prenos zvoka se
lahko zgodi na dva načina:
Puščanje: prenos zvoka skozi prezračevalne kanale, skupne inštalacijske cevi
TV napeljav, električnih inštalacij, itd.
Temu se lahko izognemo z dobrim načrtovanjem in izvedbo.
Bočni prenos: je način prenosa zvoka
med dvema prostoroma, ki se lahko
dogaja preko vmesnega bočnega elementa,
kot je recimo zunanja stena ali strop.
Temu se lahko ognemo s pravilno
inštalacijo in upoštevanjem navodil
proizvajalca.
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zol acij e obj ektov • 8 5
Povzetek: Zvočna izolacija [1]
Lastnosti, ki določajo sposobnost materiala za zvočno izolacijo:
• Upor zračnemu toku: Upor zračnemu toku pove, kako absorptiven je
material z ocenitvijo, koliko zraka lahko preide skozenj ob danem
zračnem pretoku. Povezan je s poroznostjo odprtih celic in
debelino.
Debelejša kot je izolacija, boljše so njene zvočno izolativne
lastnosti.
Kaj je izolacija?
• Dinamična togost: ta lastnost se nanaša na sposobnost materiala,
da prenaša zvočne valove. Povezana je z elastičnostjo materiala.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
86 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Povzetek: Zvočna izolacija [2]
Zvočna izolacija v zgradbi je razlika v zvočnem tlaku med enim
prostorom (oddajnikom) in sosednjim prostorom (sprejemnikom).
Masa-vzmet-masa je načelo, po katerem namestimo elastičen
material med dva trdna materiala in tako oslabimo zvočne vibracije,
s tem pa prenos zvoka med dvema prostoroma.
Akustični mostovi so mesta zvočne prevodnosti skozi izvotline, luknje
ali kakršnekoli trdne spoje. Votlina brez mase proizvaja zvok. Obstata dva tipa nezaželjenega prenosa zvoka:
• Puščanje: prenos zvoka skozi ventilacijske kanale, inštalacijske
cevi, itd.
• Bočni prenos: prenos zvoka med dvema prostoroma, ki se izvaja
preko vmesnega bočnega gradbenega elementa, kot je, denimo,
zunanja stena ali strop.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izol aci j e obj ektov • 87
Namen poglavja
Osnove izolacije
Po tem delu boste spoznali ključna načela
toplotne izolacije ...
• Prenos toplote
• Toplotna prevodnost
• Toplotna upornost
• Toplotna prehodnost
…zvočne izolacije
• Absorpcija zvoka
• Zvočna izolacija
• Prehajanje zvoka
…in požarne lastnosti izolacijskih materialov
• Odzivnost na ogenj
• Ognjeodpornost
Kaj je izolacija?
• Toplotna izolacija
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
88 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Ogenj: definicija
Ogenj je kemijska reakcija, ki vključuje hitro oksidacijo ali gorenje goriva.
Ogenj se pojavi le, kadar so v pravilnih pogojih in razmerju prisotni trije
elementi. Gorenje se prične, kadar bodisi gorljiv in/ali vnetljiv material ob
primerni količini kisika ali drugega oksidanta izpostavimo zadostni vročini. Te lastnosti na splošno imenujemo požarni trikotnik.
• Gorivo: katerikoli vnetljivi material - bodisi trden, tekoč ali uplinjen.
• Toplota: energija, ki je potrebna, da poveča temperaturo goriva do
točke vžiga.
• Kisik: Zrak, ki ga dihamo, vsebuje približno 21 % kisika. Ogenj za gorenje potrebuje le približno 16 % kisika v zraku.
Skica: Požarni trikotnik
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela iz olaci je objektov • 89
Razlika med gorenjem in topljenjem
Topljenje je proces, ki povzroči, da se neka snov spremeni iz trdne
v tekočo snov. Interna energija trdne snovi se poveča (običajno z
uporabo toplote) na specifično temperaturo (ki jo imenujemo tališče),
pri kateri se ob tlaku ene atmosfere (tlak) spremeni v tekoče stanje.
Tališče kristalne trdne snovi je temperaturno območje, pri katerem
se le-ta spremeni iz trdnega v tekoče stanje.
Primeri: 1,535ºC - tališče železa, 1,510ºC - tališče običajnega gradbenega jekla.
Gorenje je kemična reakcija, ki spreminja sestavo materiala, medtem ko
sprememba agregatnega stanja, kot je denimo topljenje, nikoli ne
spremeni sestave materiala.
Tališče je v večini primerov uporabe izolacije v gradbeništvu nepomembna protipožarna lastnost, kjer je pomembna predvsem
odpornost neke gradbene komponente na ogenj, ne pa tudi
njena odzivnost na ogenj.
Kaj je izolacija?
Gorenje je oksidacijski proces izgorevanja, kar pomeni da gorivo (karkoli
pač gori) in kisik (običajno iz ozračja) reagirata in se spremenita v produkta oksidacije, toploto in svetlobo.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
90 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – definiticija –
Odzivnost na ogenj je lastnost materiala, ki se uporablja, kadar želimo
opisati, kako se material odziva, kadar ga izpostavimo ognju.
To lastnost merimo s standardiziranimi testi, s katerimi ocenjujemo
odzivnost materialov na ogenj po naslednjih elementih:
• stopnja sproščanja vročine,
• stopnja širitve plamena,
• stopnja nastajanja dima, toksičnih plinov in
• stopnja nastajanja gorečih kapljic / delcev
Te parametre preverimo bodisi s testom negorljivosti, testom gorenja
enega materiala ali testom vnetljivosti. Uporaba tega ali onega testa
je odvisna od klasifikacije materiala v skladu s poenotenim sistemom
testiranja (Evropski požarni razredi).
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela izol iranja zgradb • 9 1
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – Evropski požarni razredi – [1/3]
Gradbene materiale delimo v razrede v odvisnosti od tega, kako
na njih vpliva vžig plamena, širitev ognja in nastanek dima.
Razred
Opis
Požarni
scenarij
Toplotni
udar
A1
Ne prispeva k
ognju
Močan požar v
prostoru
Vsaj 60 kw/m
A2
Ne prispeva k
ognju
Močan požar v
prostoru
Vsaj 60 kw/m 2
B
Zelo malo
prispeva k
ognju
Majhen požar
v prostoru
40 KW/m 2 na
območju
Mavčne plošče z različnimi
(tankimi) površinskimi oblogami.
C
Zelo malo
prispeva k
ognju
Majhen požar
v prostoru
40 kW/m 2 na
območju
Fenolne pene in mavčne plošče z
različnimi površinskimi oblogami
(debelejšimi kot v razredu B).
D
Znatno
prispeva k
ognju
Le gorenje
ognja v prostoru
40 kW/m 2 na
območju
Lesni izdelki z debelino manjšo, kot
10 mm in gostoto, manjšo kot
400 Kg/m 3 (odvisno od namena).
E
Znaten
prispevek
Majhen udar
plamena
Višina plamena
20 mm.
Vlaknene plošče z nizko gostoto,
plastični izolacijski materiali.
F
Ni zahtev po
požarnih last.
2
Proizvodi iz stekla in steklene volne,
naravnega kamna in kamene volne,
betona, opek, keramike, jekla in
številnih ostalih kovinskih materialov.
Materiali, podobni tistim v razredu
A1, ki imajo tudi majhno vsebnost
organskih snovi.
Nepreizkušeni materiali (ni zahtev po
kakršnihkoli protipožarnih lastnostih)
Kaj je izolacija?
Primer materiala
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
92 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – Evropski požarni razredi – [2/3]
Dim in padajoče kapljice:
V sistemu evropske požarne klasifikacije se izolacijski proizvodi uvrstijo
v enega od sedmih razredov po odzivnosti na ogenj. Podatek o dimu in
sproščanju padajočih kapljic je dodan v pripisu (npr. A2 s1 d0).
Evropski razredi
A1
A2
B
C
D
E
F
Dim
Padajoče kapljice
Sproščanje dima
Nivo sproščanja
padajočih delcev/kapljic
s1
s2
s3
Malo ali nič dima
Precej dima
Znatne količine dima
d0
d1
d2
Brez
Nekaj
Znatno
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zolac ije objek tov • 93
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – Evropski požarni razredi – [3/3]
A1
Nevnetljivo
A2
Nevnetljivo
Daljša izpostavljenost manjšemu plamenu; objekt se
ne vname z omejitvijo trajanja izpostavljenosti
plamenu.
Daljša izpostavljenost manjšemu plamenu; objekt se
ne vname z omejitvijo trajanja izpostavljenosti
plamenu.
Prenaša kratko izpostavljenost manjšim plamenom z
omejitvijo trajanja izpostavljenosti plamenu in
gorenju.
B
C
D
E
Kratka izpostavljenost ognju
z omejitvijo izpostavljenosti
plamenu
F
Ni podanih lastnosti
Sproščanje dima s1, s2, s3
Padajoče kapljice d0-d1-d2
Test ni potreben
Test ni potreben
s1
Malo ali nič
dima
d0
V 10 minutah
ni kapljic
s2
Precej
d1
Nekaj gorečih
kapljic prej kot
v 10 sekundah
s3
Znatno
d2
Znatno
E
Ni testa
E
Ni podatka
ali d2
Evropski požarni razredi A2, B, C in D se dopolnijo še z označbo sproščanja dima in padajočih gorečih delcev - kapljic.
Evropski razred E ima lahko dodatno pripisan pojav d2.
Kaj je izolacija?
Energetski prispevek k ognju A-B-C-D-E-F
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
94 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – materiali URSA –
Steklena volna
XPS
Evropski požarni razred A1 & A2s1d0
Evropski požarni razred E
Steklena volna lahko dosega najvišji možen evropski požarni
razred: A (A1 & A2 s1 d0); XPS je klasificiran v razredu E
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Osnovna načela i zolac ije objek tov • 95
Kamena volna
EPS
Evropski požarni razred A1
Evropski požarni razred E
Kamena volna lahko doseže požarni razred A, EPS pa je klasificiran v evropskih razredih E in F
Kaj je izolacija?
Požarne lastnosti izolacijskih materialov:
Odzivnost na ogenj – kamena volna in EPS –
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
96 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Požarne lastnosti gradbenih materialov:
Ognjeodpornost
Ognjeodpornost je karakteristika gradbenih materialov.
Tipična oznaka za ognjeodpornost je – REI – razred
• R - Zmožnost obremenitve. To je minimalni čas (npr. 30 min), v
katerem lahko konstrukcija zdrži določeno požarno obremenitev.
• E – Integriteta - je minimalni čas (nap. 30 min), v katerm konstrukcija
preprečuje prehod požara.
• I - Izolacija – to je minimalni čas, ki ga potrebuje hladna stran konstrukcije, da doseže določeno temperaturo, običajno 140 ° C.
REI faktor se meri in podaja v minutah: 15, 30, 45, 60, 90, 120, 180,
240.
Požarni razred gradbenega materiala (npr. suhomontažne konstrukcije),
ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak od števila mavčnih plošč in natančnosti izdelave. pri stekleni in kameni volni ni nikakršnih razlik pri ognjeodpornosti. Za enake sisteme - običajne gradbene
elemente - imata oba izolacijska materiala enak faktor REI.
Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno, imajo visoke
faktorje REI – npr. REI 120 – Tako steklena kot mineralna volna
lahko pri teh komponentah dosegata enak REI.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst in tipi iz olaci je • 97
Izolacija: kontekst in tipi izolacije
Izolacija: kontekst in tipi izolacije: namen poglavja
V tem delu boste spoznali...
• konkurenčne prednosti izolacije v kontekstu energetske učinkovitosti
Direktive o gradbeništvu ...
• Mineralna volna
• Plastične pene
• ostalo
… in materiale v:
• stekleni volni, kameni volni
• XPS, EPS, PUR/PIR
• Perlitu, vermikulitu, penjenem steklu, itd
Kaj je izolacija?
… kot tudi različne kategorije izolacijskih materialov…
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
98 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Konkurenčne prednosti izolacije: energetska
učinkovitost zgradb
40% vsega evropskega povpraševanja po energiji je
porabljeno v zgradbah.
Kaj izgubljamo brez izolacije
Vrzeli okrog vrat 15 %
Streha 25%
V okviru sedanje evropske
zakonodaje obstajajo različne
možnosti za izboljšanje splošne
energetske učinkovitosti zgradb
(Direktiva o energetski učinkovitosti zgradb).
Neodvisne raziskave kažejo, da
je izolacija najcenejši način za
izboljšanje energetske učinkovitosti naših zgradb.
Vir: Ecofys, 2005
Stene 35%
Okna 10%
Tla 15%
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 99
Trg energije
Povpraševanje
Neobnovljivi viri (92%)
Transport (32%)
Obnovljivi viri (8%)
Industrija (28%)
Zgradbe (40%)
Energetska učinkovitost zgradb
Okna
Osvetlitev
Ogrevanje in hlajenje
Senčenje
Izolacija
Mineralna volna
Plastične pene
Vir: Mednarodna agencija za energijo. Uprava za energetsko informiranje
Ostalo
Kaj je izolacija?
Ponudba
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
100 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Konkurenčno okolje: Nove tehnologije oken
Okna, ki jih vgrajujejo v sodobne stavbe, morajo zaradi novih zahtev
izdelovati tako, da dosegajo nižje U-vrednosti v celotnem področju,
vključno z okvirjem. Taka okna običajno vsebujejo trislojno izolirano
zasteklitev (z dobrim koeficientom izkoristka sončne energije), polnjena so z argonskim ali kriptonovim plinom, z zračnimi tesnili in posebej
razvitimi okvirji, ki preprečujejo toplotne mostove.
Energetsko učinkovitost obstoječih oken lahko izboljšamo z:
• Dodajanjem tretjega stekla (zmanjšuje prehod zraka in prenos toplote)
• Tesnjenjem (Zmanjšuje prehajanje zraka okrog oken)
• Uporabo okenskih premazov (Zmanjšuje izgube in/ali toplotni izkoristek)
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst in tipi iz olaci je • 10 1
Konkurenčno okolje: HVAC (ogrevanje, prezračevanje in
klimatizacija)
Ogrevanje z vodo je mnoga leta predstavljalo standarden način
ogrevanja objektov, danes pa postajajo bolj priljubljeni sistemi
ogrevanja s prisilnim zrakom. Najbolj učinkovit način ogrevanja
danes predstavlja geotermalno ogrevanje.
• V sistemih ogrevanja s prisilnim zrakom pa termostati upravljajo
sekcijske zapore v ventilacijskem sistemu in selektivno blokirajo
pretok zraka.
POVRATNI
ZRAČNI VOD
GLAVNI VOD
TLAČNA POSODA
KURIŠČE
ZRAČNI FILTER
VENTILATOR
Energetsko učinkovitost v sistemih centralnega ogrevanja ali hlajenja lahko še bolj izboljšamo z namestitvijo conskega ogrevanja in
hlajenja, ki ga regulira več termostatov.
Kaj je izolacija?
• V sistemih ogrevanja z vodo termostati upravljajo mešalne ventile.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
102 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Konkurenčno okolje: Osvetljevanje in električne naprave
Uporaba naprav za osvetljevanje in drugih
električnih naprav (kot so pisarniška oprema, gospodinjski aparati, itd.) enako kot pri
ogrevanju in hlajenju predstavlja znatno
in naraščajočo porabo energije v zgradbah.
Energijsko varčne žarnice: porabijo do 80%
manj elektrike, kot standardna žarnica, pa
vendar proizvedejo enako količino toplote.
Kompaktne flourescentne svetilke (CFL)
svetlobne diode (LED): porabijo manj
energije, kot so jo potrebovale standardne
električne žarnice za enako količino svetlobe in imajo 6 do 10 krat daljšo življenjsko
dobo.
Pri zadnji generaciji hladilnikov se uvaja
energijski razred A+, v katerem so naprave,
ki porabijo znatno manj energije.
4w
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 103
Konkurenčno okolje: ostale alternative
Domotics je način uporabe računalniške in robotske tehnologije
za krmiljenje gospodinjskih naprav.
Kaj je izolacija?
Sistemi senčenja (zasenčevalne stene) se uporabljajo za zmanjševanje ali povečevanje toplotnih prispevkov direktnega solarnega sevanja in s tem zmanjšujejo potrebe po ogrevanju in hlajenju.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
104 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Izolacija
Izolacija zgradbe ščiti notranji ovoj zgradbe in njene notranje elemente
pred toplotnimi iz zvočnimi izgubami.
Izolacija ima največji potencial za zmanjševanje energetske odvisnosti
in izpustov CO2 .
Energija, ki jo prihranimo z uporabo izolacije, daleč presega količino energije, ki jo porabimo za njeno izdelavo in namestitev.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 105
Mineralna volna
Mineralna volna je anorganska snov, ki se uporablja predvsem za
izolacijo.
• Beseda mineralna volna pomeni vlakna, narejena iz mineralov.
Izjemne lastnosti proizvodov iz mineralne volne omogočajo enkratno
kombinacijo toplotne in zvočne izolacije, združene z izrednimi protipožarnimi lastnostmi.
Kaj je izolacija?
• Obe, steklena in kamena volna torej spadata k mineralnim volnam.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
106 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Steklena volna – predstavitev materiala
Steklena volna je mineralna volna:
• Narejena je iz milijonov steklenih vlaken, ki so med seboj zvezana
z vezivom. Zračni žepki, ujeti v vlaknih preprečujejo prenos toplote.
Detajl strukture
vlaken steklene volne
Stekleno volno proizvajamo s fibrizacijo:
• Proizvodnja steklene volne se prične s tem, da kremenčev pesek,
reciklirano steklo in potrebne aditive v peči stopimo v stekleno talino.
• Nato v fibrizacijskem procesu z veliko hitrostjo razdelimo staljeno steklo v milijone vlaken, ki jih nato poškropimo z raztopino veziva in
formiramo na tekočem traku.
• Tak polizdelek nato na traku transportiramo skozi sušilno pečico in
zatem razrežemo v željene dimenzije.
• V nekaterih primerih na površino steklene volne kaširamo tudi dodatne
kaširne materiale - obloge.
Tehtnica
Sprejem surovin
Mikser
Silos
Fibrizacija
Talilna komora
Talilna peč
Rekuperator
Proces proizvodnje steklene volne
Pakiranje na palete
M
Y
CM
MY
CY CMY
Kaj je izolacija?
Zvijanje
Trdilno - sušilna komora
C
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 107
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
108 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Plastične pene (EPS, XPS, PUR..)
Poznamo štiri glavne tipe trdih plastičnih pen, ki se na splošno uporabljajo
za izolacijo v gradbeništvu in industriji: ekstrudirani polisteren (XPS),
ekspandirani polisteren (EPS), poliuretan (PUR), in poliizocianuratna
pena (PIR).
XPS: ekstrudirani polisteren je cenjen zaradi
dolge življenjske dobe in izjemne odpornosti
na elementarne sile narave - čas, voda, mraz,
toplota in tlak.
XPS
EPS: Izolacija iz ekspandiranega polisterena
(stiroporja) ima osnovne lastnosti za preprečevanje prenosa toplote. Predstavlja cenejšo
in manj kvalitetno izbiro izolacije.
EPS
PUR: PUR in PIR se uporablja za toplotno
izolacijo v gradbeništvu v obliki trdih panelov ali pa jo nanašamo s spreji direktno na
mestu aplikacije.
PUR
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 10 9
Ekstrudirani polisteren [XPS] – predstavitev materiala
XPS je penjena plastika:
Detajl celične strukture XPS
XPS proizvajamo s postopkom ekstrudiranja:
• S procesom ekstrudiranja na temperaturi in tlaku stopimo plastiko.
• V to talino nato vbrizgamo utekočinjen plin pod tlakom.
• Ko primešani plastični plin izhaja iz snovi in prehaja v običajen
atmosferski tlak, se iz tekočine spremeni v paro in tako zapeni
plastično maso.
Kaj je izolacija?
• Vsebuje milijone zaprtih celic, ki
vsebujejo zrak in tako zmanjšujejo prenos toplote.
Ekstrudiranje:
topljenje plastike
s temperaturo in
tlakom
Surovine
Preprečevalec
ognja in barve
Tekoči trak
Pakiranje in paletiranje
Tekoči trak
M
Pred-razrez
Penjenje:
s pomočjo spremembe
tlaka in ohlajevanjem
Surovine - reciklirani materiali
Surovine - kristalizirani polisteren
Proces proizvodnje ekstrudiranega polisterena - XPS
C
Y
CM
MY
110 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 11 1
Ostali izolacijski materiali
Izolacije, pridobljene iz organskih snovi:
• Ovčja volna
• Celuloza
• Konopljini omoti
• Plošče iz lesnih vlaken
• Pernata izolacija
• Pluta
• Slama (uporablja se tudi za notranje pregradne stene)
Izolacija pridobljena iz anorganskih snovi:
• Penjeno steklo
• Perlit
• Eksfolirani vermikulit
• Spojine z ekspandirano glino
Kaj je izolacija?
• Laneni omoti in role
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
112 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Ostali izolacijski materiali: “zelena izolacija”
Z ekonomskega in okoljevarstvenega vidika so vsi izolacijski materiali
dobri in primerni. V času svoje življenjske dobe namreč prihranijo mnogo več energije, kot smo je potrebovali za njihovo proizvodnjo, transport in namestitev.
Nekateri proizvajalci organskih izolacijskih materialov izjavljajo, da so
ti materiali okolju prijaznejši kot anorganske snovi.
Vendar pa analiza proizvoda v življenjskem ciklu takih proizvodov kaže,
da ne obstaja znatna razlika v vplivu organskih ali anorganskih materialov na okolje.
Tako imenovani “bio” izolacijski materiali so podvrženi naravnim omejitvam, ki so posledica njihovega organskega izvora. Pogosto privlačijo
parazite, so vnetljivi in zelo občutljivi na vlago.
Da bi prebrodili te ovire, se proizvajalci pogosto zatekajo k dodajanju
kemičnih snovi, kot so biocidi (pesticidi, fungicidi in baktericidi). V nekaterih primerih so te dodane kemične primesi klasificirane kot nevarne substance.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst in tipi iz olaci je • 113
Ostali izolacijski materiali: super-izolativni materiali
Ključ do učinkovite izolacije je toplotna prevodnost - nižja, kot je
le-ta, boljša je izolacija - in super-izolacijske materiale cenimo prav po
njihovi izjemno nizki toplotni prevodnosti.
Materiali
HV
(visoki vakum)
SV
(mehki vakum)
Mikro-fiberglas
•
Fini perlit
•
LCI (Slojevita kompozitna izolacija)
•
•
Vakumski paneli
•
•
Aerogeli
•
•
NV
(brez vakuma)
Kaj je izolacija?
• Vakumski sistemi* znatno znižujejo toplotno prevodnost, saj odsotnost snovi preprečuje prenos toplote.
•
* Vakum je prostornina, ki je v bistvu brez kakršnekoli snovi, zato je njegov plinski tlak znatno nižji od standardnega
atmosferskega pritiska.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
114 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Ostala izolacija: multi-slojne odbojne folije (MRF)
MRF folije so zasnovane za izolacijo pred
toplotnim sevanjem, ki je eden od treh načinov prenosa toplote. To je lahko zelo
zelo uporabno v vesolju, kjer ni odboja in
prevajanja toplote zaradi izjemnih vakumskih pogojev.
V običajni uporabi v zgradbah pa lahko
tako izolacijo uporabimo le pri namestitvi
ob zračne vrzeli, s pogojem, da preprečimo morebitno prašenje. Tudi v teh primerih je rezultat sistema,
R vrednost (MRF+zračna vrzel), precej slabši, kot trdijo proizvajalci.
Na nekaterih tržiščih so MRF folije postale precejšen hit, še posebej
med uporabniki brez strokovnega znanja... Kakorkoli:
1. Izjave proizvajalcev o učinkovitosti folij MRF so z uradnimi raziskavami preverili na številnih tržiščih. Priznani testni postopki,
opravljeni na terenu ali v laboratorijih ** kažejo, da je toplotna
izolativnost folije MRF + zračne vrzeli le cca 1.75 m 2·K/W, kar ne
zadosti predpisom o toplotnih izolacijah. Enak učinek dobimo z
200 mm steklene volne z R-vrednostjo 5 m 2 ·K/W.
2. Če tako izolacijo primerjamo s preizkušenimi klasičnimi metodami
(npr. mineralne volne), je skupni strošek v življenjski dobi izolacije
precej višji pri folijah MRF.
* Referenca: Fraunhofer Institut Bauphysik IBP report št. ES /01/2008; Fraunhofer Institut Bauphysik IBP report
št. ES /02/2008; CSTB Primerjalne meritve porabe energije dveh celic v zunanjem okolju, 13 junij 2007.
** Referenca: idem.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Izolacija: kontekst i n ti pi i zol acij e • 115
Izolacijski materiali, pregled lastnosti
Imamo številne ključne lastnosti izolacijskih materialov.
V spodnji tabeli najdete pregled nekaterih najpomembnejših in
relativno učinkovitost različnih izolacijskih materialov:
Steklena
volna
Kamena
volna
XPS
Toplotna upornost
•
•
Odzivnost na ogenj
•
•
Odpornost na
stiskanje
•
Vodoodpornost
•
Enostavnost uporabe
in namestitve
PUR
MRF
•
Akustična izolacija
Stisljivost
EPS
Kaj je izolacija?
Materiali
•
n.a.
•
•
Najboljši v razredu
Dobra učinkovitost
Srednja učinkovitost
Slaba učinkovitost
C
M
Y
CM
116 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v gradbeništvu
Uporaba v gradbeništvu: namen poglavja
V tem delu vas bomo seznanili z…
• Uporabo na področju gradbeništva.
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeništv u • 11 7
Uporaba v stanovanjskih zgradbah
1
3
7
Kaj je izolacija?
2
6
5
4
8
11
9 10
12 13
URSA GLASSWOOL
URSA XPS
1 Skupna strešna izolacija
2 Izolacija napuščev
3 Stropi
4 Notranje in zunanje stene
5 Tla
6 Ravne obrnjene strehe
7 Izolacija balkonov in teras
8 Izolacija toplotnih mostov
9 Izolacija kleti in temeljev
10 Zunanje stene v stiku z zemljo
11 Tla
12 Tla kleti v stiku z zemljo
13 Temeljne plošče
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
118 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v nestanovanjskih poslovnih zgradbah
11
5
6
1
2
3
4
8
12
9 10
7
URSA GLASSWOOL URSA XPS
1 Prezračevane fasade
2 Notranje predelne
suhomontažne stene
3 Zvočna izolacija
stropov
4 Tla
5 A / C sistemi
6 Strehe - parkirišča
7 Zunanje stene v kontaktu z zemljo
8 Industrijski tlaki
9 Kletni tlaki v stiku
z zemljo
10 Temeljne plošče
11 Zelene strehe
URSA TECH
12 Cevovodi
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeništv u • 11 9
Uporaba v industrijskih zgradbah
6
3
4
Kaj je izolacija?
1
2
5
URSA GLASSWOOL
URSA XPS
1 Industrijske fasade 4 Ravne strehe s
2 Votle stene
peščenim nasipom
3 Trapezoidne
5 Industrijski tlaki
jeklene strehe
1
URSA SECO
6 Ravne strehe s
peščenim ločilnim
slojem
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
120 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v gradbeništvu I (Izolacija poševnih streh)
Zidana ali betonska streha:
1. Nenosilna izolacija med strešnimi
nosilci s podporno konstrukcijo.
2. Izolacija, ki ločuje podporno
konstrukcijo in zunanjo kritino.
Kovinska streha:
3. Izolacija med dvema slojema pločevine.
4. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce in
zunanjo kritino.
5. Izolacija spuščenih industrijskih stropov.
Lesena streha:
6. Nenosilna izolacija med strešnimi nosilci
s podporno konstrukcijo.
7. Izolacija, ki ločuje strešne nosilce in
zunanjo kritino (npr. izvedba z letvami).
8. Izolacija med strešnimi nosilci.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeni štvu • 12 1
Uporaba v gradbeništvu II [ravne strehe]
Zidane ali betonske strehe:
10. Klasična izolacija s
po strešno membrano.
Kovinske strehe:
11. Izolacija na kovinski površini
pod strešno membrano.
Lesene strehe:
12. Izolacija med strešnimi nosilci
ali tramovi.
Kaj je izolacija?
9. Obrnjena izolacija nad
strešno membrano za strešne
vrtove in parkirišča.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
122 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v gradbeništvu III [Zunanje stene]
Zidane ali betonske stene:
13. Zidana ali betonska stena z zunanjo izolacijo, prekrito z ometom.
14. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo s konstrukcijo, ki nosi
lahko notranjo zaščitno oblogo (npr. notranjo keramiko), izvedena
lahko tudi s kovinskimi ali lesenimi nosilci.
15. Zidana ali betonska stena z notranjo izolacijo, ki nosi lahko zaščitno
oblogo, delno podprta z nosilci.
16. Prezračevane fasade - izolacija med prezračevano plastjo zraka in
obzidavo.
17. Neprezračevane fasade - izolacija med nosilnim zidom in obzidavo.
18. Zidana ali betonska stena - izolacija med prezračevano plastjo zraka
in obešeno fasadno oblogo.
19. Izolacija med dvema zgradbama
20. Kleti ali podhodi in dvorane v direktnem stiku z zemljo, interna izolacija z ali brez obloge.
Kovinske stene:
21. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo, izolacija med
stebri.
22. Kovinska konstrukcija iz stebrov, pokritih z oblogo iz plošč, kjer
izolacijo nosijo plošče.
Laesene stene:
23. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z zunanjo izolacijo in ometom, ki
jo nosijo nosilci lesene konstrukcije.
24. Konstrukcija iz lesenih nosilcev, izolacija notranje strani z ometom.
25. Konstrukcija iz lesenih nosilcev z oblogo iz plošč, kjer izolacijo
nosijo plošče.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeni štvu • 1 23
Upraba v gradbeništvu IV [Notranje stene]
26. Zidana ali betonska konstrukcija, izolacija nosi lahko
oblogo ali omet ali izvedba z
nosilno konstrukcijo z nosilci,
ki nosijo izolacijo in oblogo.
27. Izolacija med dvema enotama
v isti zgradbi.
Suhomontažne stene:
28. Kovinska ali lesena stenska
konstrukcija z lahko oblogo,
izolacija nameščena med
obema stenama.
Kaj je izolacija?
Zidane ali betonske stene:
C
M
Y
CM
MY
124 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v gradbeništvu V [Tlaki / stropovi]
Zidana ali betonska konstrukcija:
29. Izolacija pod nosilno konstrukcijo tlakov.
Lesena konstrukcija:
30. Izolacija nad podporno konstrukcijo ali med nosilci.
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeništv u • 1 25
Uporaba v gradbeništvu VI [Stropi]
Zidana ali betonska konstrukcija:
32. Spuščeni stropovi, direktno
ali indirektno podprti z
nosilno podkonstrukcijo, pritrjeno na osnovno konstrukcijo
(plošča, streha, tramovi in stene) z nastavljivimi nosilci.
Kaj je izolacija?
31. Izolacija pod konstrukcijo.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
126 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Uporaba v gradbeništvu VII [Temelji - preimeter]
Vertikalno:
33. Stene pod zemljo, zunanja izolacija za vodoodporno membrano z mehansko zaščito.
34. Stene pod zemljo, zunanja izolacija v direktnem stiku z
zemljo.
Horizontalno:
35. Beton, izolacija pod ploščo v
direktnem stiku z zemljo.
36. Beton, izolacija podprta s
ploščo, nad vodoodporno
membrano, pod nosilno talno
konstrukcijo.
37. Beton, izolacija pod ploščo in
nad vodoodporno membrano.
38. Izolacija za zaščito proti zamrzovanju v ali na zemlji.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Uporaba v gradbeni štvu • 1 27
Uporaba v gradbeništvu VIII [Klima]
Kanali iz steklene volne:
39. Konstrukcija kanala.
40. Zunanja izolacija kanala.
41. Notranja izolacija kanala.
Kaj je izolacija?
Kovinski kanali:
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
128 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Označevanje z oznako CE
Namen poglavja
V tem delu boste spoznali nekaj dejstev in ozadje označevanja
z oznako CE
• Osnovne zahteve za gradbene proizvode, navedene v
Direktivi o gradbenih proizvodih.
• Harmonizirani evropski standardi in vloga oznake CE.
• Razlika med oznako CE in nacionalnimi prostovoljnimi certifikati.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Označevanj e s CE oznako • 1 29
Direktiva o gradbenih proizvodih
Države članice so dolžne zagotoviti, da bodo na trg prišli le taki gradbeni proizvodi, ki ustrezajo temu namenu, to je, da bodo imeli take
lastnosti, da bodo objekti, v katere bodo ti proizvodi vgrajeni, nameščeni oziroma vključeni, v primeru pravilne vgradnje in izvedbe
ustrezali osnovnim zahtevam takih objektov v Direktivi.
Osnovne zahteve Direktive predpisujejo osnovne pogoje za zaščito
varnosti in zdravja v šestih poglavjih:
•
•
•
•
•
Mehanska odpornost in stabilnost
Požarna varnost
Higienske, zdravstvene in okoljske zahteve
Varnost pri uporabi
Zaščita pred hrupom
• Energetska učinkovitost in toplotna izolacija
* Evropska Komisija predlaga zamenjavo sedaj veljavne Direktive o gradbenih proizvodih (89/106/EEC) z novimi
Predpisi o gradbenih proizvodih. Cilj novih predpisov je razjasniti zahteve sedanje Direktive, poenostaviti procese
in izboljšati kredibilnost označevanja s CE oznako z uvedbo strožjih meril za organe, vključene v proces testiranja
in certificiranja.
Predlog vsebuje: 1. nove Osnovne zahteve za trajnostno izrabo naravnih virov; 2. popravek sedanjega osnovnega
predpisa o ”Higienskih, zdravstevenih in okoljskih zahtevah“ za gradnjo objektov in ostala gradbena dela. Predpis
bo imel direkten vpliv na lokalne zakonodaje držav članic, za razliko od Direktive, ki od posameznih držav članic
zahteva prenos in vključitev svojih zahtev v posamezne nacionalne zakonodaje. Novi predpis bo postal pravno zavezujoč enkrat v sredini leta 2011.
Kaj je izolacija?
CPD* ali Direktiva o gradbenih proizvodih definira "gradbeni proizvod" kot katerikoli proizvod, ki je bil proizveden z namenom trajne
vgradnje v zgradb, upoštevajoč pri tem tako graditev objektov, kot
tudi ostala gradbena dela.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
130 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Predstavitev oznake CE
Zakaj označevanje z oznako CE?
• Da bi poenostavili pretok blaga v evropski skupnosti je, evropska
komisija uvedla harmonizirane standarde za številne proizvode, ki
jih lahko vsakdo trži na vseh tržiščih EU brez nacionalnih omejitev.
• Standardi toplotno izolacijskih proizvodov predpisujejo ustrezne lastnosti teh proizvodov. Vzpostavljene so referenčne testne metode in oznake ter nivoji zahtevanih lastnosti, v obliki mejnih vrednosti, še največkrat
pa v obliki klasifikacije po razredih.
Označevanje s CE oznako je način za zagotovitev, da bodo lastnosti
proizvoda v celotni EU testirane in deklarirane na enak način.
Standardi toplotno izolacijskih materialov
Steklena volna
• Za izdelke iz mineralne volne, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo
zgradb, se uporablja Evropski standard EN13162
XPS
• Za izdelke iz ekstrudiranega polisterena, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo zgradb, se uporablja Evropski standard EN13164.
Evropski nivo
Lokalne oblasti
CY CMY
Kaj je izolacija?
Nacionalna
združenja
Evropski
proizvajalci
(Eurima, EXiba, itd. )
Evropska
združenja
Indust rija
MY
Uporaba : DIT (ES)
AVIS Technique (FR)
Zulassung (DE)
Priglašeni organi
in/ali...
EOTA
Priglašeni
organi in/ali ...
Izdajatelj
certifikata
mandat
CM
Prostovoljni certifikati
proizvodov
ACERM I, KOM O...
Evropske tehnične
odobritve
ETA
Oznaka CE
Cert if ikati
Evropska Komisija
Y
Nacionalne tehnične
specifikacije
ETAG
(CUAP)
Evropske tehnične
smernice za
odobritve
Poenoteni
st andardi
CEN (TC )
Evropski
komite za standardiziranje
EOTA
Evropska
organizacija za
tehnične odobritve
Norme
St andardizacijski
organi
Direktiva o gradbenih proizvodih
(Prostovoljno)
(Prostovoljno)
(obvezno)
Pregled sistema standardizacije in certificiranja v EU
M
Lokalni nivo
C
K
Žepni priročni k o izol aci j ah • 1 31
C
132 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
Z uvedbo steklene volne v svoj program
boste zaslužili več denarja na m 2 skladišča
• zaradi svoje visoke stisljivosti steklena volna:
- zahteva manj prostora v skladišču,
- omogoča manjše transportne stroške za
količino materiala, ki zadošča za izolacijo
enake površine fasade
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
C Y C MY
K
Kaj je izolacija?
Ste inštalater...
...ali ste vedeli, da...
vam steklena volna pomaga:
• prihraniti prostor v vašem skladišču in
• prinaša večji zaslužek na kvadratni meter vaše zaloge?
Zakaj uporabiti stekleno volno?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Vsebina
Namen poglavja
Zakaj URSA priporoča stekleno volno?
Glavni razlogi
Pogosta zmotna prepričanja o stekleni volni
Zakaj steklena volna?
3.1
3.2
3.3
3.4
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
136 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Namen poglavja
Kaj bi morali vedeti po tem delu priročnika?
• Zakaj URSA priporoča stekleno volno?
• Štirje glavni razlogi za priporočilo
• Kako ovreči najpogostejše ''zmotne predsodke'' o stekleni volni?
Zakaj naj za izolacijo objekta
izberemo prav stekleno volno?
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj URSA priporoča uporabo s teklene vol ne • 13 7
Zakaj URSA priporoča uporabo
steklene volne
V prid stekleni volni govorijo številni razlogi in ob njihovem poznavanju postane le-ta zagotovo najboljša izbira za izolacijo objekta.
Na naslednjih straneh vam bomo pojasnili, zakaj URSA priporoča
uporabo steklene volne.
Zakaj steklena volna?
Steklene volna je najučinkovitejši in uporabniku najprijaznejši
material za toplotno in zvočno izolacijo objekta za predviden
namen uporabe*, gledano s stroškovnega ali okoljskega vidika.
Ciljna področja uporabe: poševne strehe, notranji zidovi, zunanji zidovi.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
138 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Glavni razlogi
Razlogi za uporabo steklene volne kot materiala za izolacijo
Steklena volna
nudi najboljše
razmerje med
ceno in učinkovitostjo (2)*
Steklena volna
je idealen
material za
zvočno
izolacijo
Steklena volna Steklena volna
ima izjemno
nudi najnižje
okoljsko
stroške logistike
bilanco (CO2)
in namestitve
(1) (2)*
(1) (2)*
* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: "Analiza proizvodov iz steklene volne pri izolaciji
poševnih streh z upoštevanjem življenjskega cikla, manipulacije in namestitve."
(1) Na osnovi raziskave
(2) za primerne načine uporabe
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glav ni razlogi • 13 9
Steklena volna ponuja najboljše razmerje med ceno in
učinkovitostjo izolacijskega materiala
Obstajajo različni pogledi na ceno in strošek
Proizvajalčev vidik
strošek / cena na kg
strošek / cena na m 3
Vidik končnega uporabnika
strošek / cena na m 2
Zakaj steklena volna?
Distributerjev vidik
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
140 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Vloga debeline in faktorja lambda v odnosu na stroške,
gledano z vidika končnega uporabnika
Debelina izolacije je običajno odvisna od predpisov in gradbenih pravil.
Ta izražajo zahteve za toplotno izolacijo objekta z R in U vrednostmi.
Osnovna parametra za doseganje zahtevane R-vrednosti sta lambda
in debelina. Boljša (nižja), kot je lambda vrednost, manjšo debelino
izolacije potrebujemo.
Primer izolacije s PUR materialom:
lambda 0.025 in zahtevana
R-vrednost 5
1 m3 s 5
200mm ploščami
1 m3 z 8
125mm ploščami
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
6
7
8
Debelina = * R => 0.040*5 =
0.200 (m) => 5 plošč
Debelina = * R => 0.025*5 =
0.125 (m) => 8 plošč
1 0 0 0 mm = 2 0 0 * 5
Primer izolacije iz steklene volne:
lambda 0.04 in zahtevana
R-vrednost 5
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 1 41
Steklena volna nudi najboljše razmerje med ceno in
učinkovitostjo toplotne izolacije
Pri končni ceni za uporabnika se vedno upošteva vrednost lambda.
Steklena volna je najboljša izbira za svoje predvidene namene uporabe.
Proizvod iz Proizvod iz XPS CO XPS HR
2
steklene v. kamene v.
Povprečna prodajna cena v € na m 2
Lambda
EPS
PUR
3.9
4.9
15
14
6.75
13
0.040
0.040
0.034
0.029
0.035
0.025
R=5 debelina v mm
200
200
170
145
175
125
Izračunana cena v € na m 3
19.5
24.5
88.2
96.6
38.6
104.0
% dražje od steklene volne
n.a
26%
352%
395%
98%
433%
Ilustrativno
Primer:
Preračun iz debeline v € /m 3 : 3.9*(1000/200)
Prikaz na osnovi povprečnih cen. Model izračuna. V nekaterih primerih izračunane debeline na tržišču ni mogoče
nabaviti.
Zakaj steklena volna?
Debelina = λ * R => 0.040*5 = 0,200 (m)
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
142 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Steklena volna je idealen material za zvočno izolacijo
Številne podrobnosti določajo učinkovitost nekega sistema toplotne
izolacije:
• Izolacijski material moramo izbrati po njegovi strukturi, ki je ključnega
pomena za zvočno-izolativne lastnosti. Idealni materiali imajo elastično
strukturo.
• Sposobnost izolacije, da popolnoma zapolni preazen prostor, ima
pozitiven vpliv na izolacijske lastnosti sistema.
• Pravilna namestitev izolacije na mestih, kjer po pravilu nastajajo
zvočni mostovi.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glav ni razlogi • 14 3
Zvočna izolacija in gostota
• Elastičnost in struktura steklene volne zagotavljata absorpcijo in
učinek vzmeti ali razpršilca. Večja, kot je togost materiala, slabše
so njegove zvočno-izolativne lastnosti. Zato plastične pene niso
dobri zvočni izolatorji.
• Večja gostota ne prispeva k boljši zvočni izolaciji. Kamena volna
z visoko gostoto ni popolnoma elastična in zato v primerjavi s
stekleno volno ne omogoča dodatnih zvočno izolativnih prednosti.
Spodnji graf prikazuje zvočno reduktivni potencial dveh materialov,
vgrajenih v istem sistemu. Skupna povprečna redukcija zvoka pri
stekleni volni je 59 dB. To pomeni, da ima za 12% boljši rezultat,
kot kamena volna, ki dosega 52 dB.
59
60
51
50
40
40
51
52
40
30
20
Kamena volna
10
0
Steklena volna
mavčna plošča mavčna plošča+keramika
opečna stena
Številke testov
Številke testov
Številke testov
LGAI 97779
AC3-D12-02-XIV
Labein 90.4432.0-III-CT-08/33
LGAI 97821
AC3-D12-02-XIX
Labein PO 0906-III-CM PDOBLE
Zakaj steklena volna?
Zvočno reduktivni potencial
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
144 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Detalj izolacije predelne stene
Običajno se ob izvedbi zvočne izolacije pojavi problem, ko v stenah
naletimo na ovire.
• Če uporabljamo mineralno volno visoke gostote, jo moramo na takih
mestih zaradi relativne togosti materiala obrezati, sicer se lahko v
sistemu pojavijo zvočni mostovi.
• V nasprotju s tem pa stekleno volno zaradi njene elastičnosti zlahka
namestimo ob oviro. To minimizira možnost nastanka zvočnih mostov,
preko katerih bi uhajal zvok.
Steklena volna je enostavna za delo. V primerjavi z drugimi materiali
jo precej lažje pravilno namestimo, kar zagotavlja boljše zvočno-izolativne lastnosti sistema.
• Steklena volna lahko zapolni prazen prostor kot noben drug izolacijski
material. Zaradi svoje elastičnosti se širi in sama prilagaja dimenzijam
praznega prostora.
Steklena volna se razširi in popolnoma zapolni prazen prostor,
kar zagotavlja dobro zvočno izolacijo.
Kadar prazen prostor ni popolnoma zapolnjena z izolacijo, bodo
špranje omogočale prenos zvoka.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 1 45
Ognjeodpornost v predelnih stenah
Poleg svojih izjemnih zvočno-izolativnih lastnosti pa nam uporaba
steklene volne v predelnih stenah zagotavlja še dodatno prednost
ustrezanja najstrožjim protipožarnim predpisom.
Testni rezultati kažejo, da ima steklena volna v predelnih stenah
enake protipožarne lastnosti kot kamena volna. *
Ob uporabi kamene ali steklene volne v sistemih predelnih sten
lahko dosežemo enake - najvišje uvrstitve po REI klasifikaciji.
Zakaj steklena volna?
REI 120
Vir: Testna referenca je APPLUS, št. 5042796
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
146 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco (ozirajoč se na
izpuste CO2 )
Ocena izdelka v celotni življenjski dobi (LCA) je proces ocenitve
učinkov proizvoda na okolje v celotnem obdobju njegove življenjske
dobe. Uporabljamo jo za ugotavljanje okoljskega vpliva bodisi proizvoda ali pa funkcije njegove namembnosti. LCA običajno imenujemo
tudi analiza izdelka od "zibelke do groba“.
Ključni elementi analize LCA so:
(1) identifikacija in določitev okoljskih vplivov, ki se pojavijo;
npr. porabljena energija in surovine, ustvarjeni izpusti škodljivih snovi in nastali odpadki;
(2) ovrednotenje potencialnega okoljskega vpliva teh bremen;
(3) ocenitev možnosti za zmanjšanje zaznanih okoljskih vplivov.
Analiza ''od zibelke do groba'' oziroma LCA analiza proizvoda, upošteva
vse dejavnike - od pridobivanja materialov in energije do vračanja teh
materialov v naravo, ko izdelek končno zavržemo.
Proizvodnja
Logistika
Namestitev
Vir: Evropska okoljska agencija EEA
Uporaba zgradbe
Zavrženje
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 14 7
URSA je naročila neodvisno raziskavo za ocenitev
prihrankov, ki jih prinaša steklena volna
Da bi ovrednotila prihranke, ki jih prinaša steklena volna, je URSA
naročila izdelavo neodvisne raziskave v inštitutu Forschungszentrum
Karlsruhe, Nemčija. Cilj raziskave je bil ocenitev funkcionalne enote
steklene volne, nameščene v referenčnem okolju v času trajanja
njene življenjske dobe.
• Funkcionalna enota je definirana kot kvadratni meter izolacije z
R-vrednostjo 5, ki je bila uporabljena za izolacijo poševne strehe.
• Analiza primerja porabo energije in izpuste CO2 , nastale ob proizvodnji ene funkcionalne enote, s prihranki, ki smo jih ustvarili z
Pridobivanje
surovin
Proizvodnja
Logistika
LCA
Namestitev
Zakaj steklena volna?
njeno namestitvijo.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
148 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Steklena volna ima najboljšo okoljsko bilanco, gledano
z vidika ustvarjenih izpustov CO 2
Glavni razlogi za tak izjemen rezultat so:
steklena volna
Steklena volna potrebuje zelo majhno maso za
eno funkcionalno enoto.
Stisljivost steklene volne omogoča znatne
prihranke energije v logistični verigi.
URSA za proizvodnjo steklene volne uporablja
50% recikliranega stekla.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glavni raz logi • 14 9
Steklena volna ima izjemno okoljsko bilanco, saj se v njenem življenjskem ciklu v okolje sprosti le malo CO 2 .
V Franciji, denimo, steklena volna prihrani 243 krat več energije, kot
jo je bilo potrebno porabiti za njeno izdelavo, transport in namestitev.
Ekološka bilanca družbe URSA: energija
Pridobivanje Proizvodnja
surovin
Logistika
Namestitev
LCA
* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne
strehe, upoštevajoč njegovo celotno življenjsko dobo, manipulacijo in namestitev.
Zakaj steklena volna?
-1 = +243
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
150 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Glavni rezultati neodvisne raziskave
Izsledki raziskave proizvoda iz steklene volne:
1 porabljena enota energije = 243 enot prihranjene energije
1 enota izpusta CO 2 v okolje = 121 prihranjenih enot izpustov CO2
Povračilna doba vložene energije = 1.47 mesecev
Povračilna doba vloženih izpustov CO2 = 4.96 mesecev
* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza proizvoda iz steklene volne za izolacijo poševne
strehe z upoštevanjem njegove življenjske dobe in manipulacije ter namestitve.
* Delež proizvodnega procesa pri skupni porabi energije je 98%.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glav ni razlogi • 15 1
Steklena volna ima najnižje stroške logistike in
namestitve
Ko pogledamo celotno dobavno verigo, nam to pokaže še mnogo več
dodatnih prednosti steklene volne.
Proizvod GW Drug proizvod* drug proti GW
Skladišče izolacijskega materiala (eno nadstropje)
378 m2
180 m2
52.4% **manj m2
Čas, potreben za prenos na delovno mesto
19.38 min
77.54 min
300.1%
Čas, potreben za namestitev
125.02 min
183.49 min
46.8%
Skupni stroški namestitve
80.04 m
135.7 m
69.5%
Stroški specifičnega dela
0.73 m/m2
1.23 m/m2
68.5%
• Referenčni inštalacijski pogoji: Shranjevalne police: 7.5 m 2, role
steklene volne 21; druge role 84; čas za rolo 1.08 min.; cena ure
dela ob namestitvi = 35 €.
* "drug proizvod" je nestisljiva mineralna volna.
** Z ozirom na dimenzijo m2 = 1.32m 2 na rolo za drug proizvod; steklena volna = 5.4 m 2 na rolo.
Zakaj steklena volna?
• Referenčni skladiščni pogoji: Poševna streha 2x6 x10; m 2 =120 m2 ,
izolacija med strešnimi nosilci, širina: nosilci 60mm, izolacija 600mm.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
152 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Časovno-primerjalna študija
URSA je naročila neodvisno raziskavo za primerjavo porabljenega časa
ob izoliranju iste površine z različnimi materiali.
Izbrani materiali so bili:
• Visoko komprimirane role steklene volne
• Nekomprimirane role iz mineralne volne
• Nekomprimirane plošče iz mineralne volne
Da bi dobili resnično primerljive rezultate, so izbrali dva povsem identična objekta v Avstriji. Obe hiši sta imeli enako površino strehe
(79.6 m 2 ), izolacija katere je bila predmet raziskave.
Študija je pokazala na znatne prednosti rol steklene volne družbe
URSA v primerjavi z drugima proizvodoma iz mineralne volne.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glavni raz logi • 15 3
Rezultati raziskave
V testnem primeru je trajalo 278 minut,
da je ekipa v poševno streho namestila panele nestisljive mineralne volne.
Namestitev rol iz steklene volne na enako poševno streho je trajala le 145 minut. To kaže na nedvomno prednost
rol steklene volne v primerjavi s paneli
iz nestisljive mineralne volne.
Iz tega izhaja, da smo ob uporabi rol
Tudi primerjava z rolami nestisljive mineralne volne pokaže znaten
prihranek časa, kar 32%. Za isto površino smo z rolami steklene volne namreč porabili 67 minut manj.
.
Role steklene volne druge role
Čas (min)
drugi paneli
145
212
278
n/a
32%
48%
% prihranjenega časa
s stekleno volno
Zakaj steklena volna?
steklene volne v primerjavi s paneli nestisljive mineralne volne dosegli 48%
prihranek časa.
C
154 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Zaključek
Glavni razlogi za te znatne prednosti
steklene volne so:
• role steklene volne so precej bolj stisljive, kot nestisljive role ali paneli iz
druge mineralne volne.
Posledično potrebujemo manj rol steklene volne za izolacijo enake površine.
To seveda pomeni manj materiala, ki
ga je treba prenesti na ostrešje. Poleg
tega je steklena volna tudi precej lažja.
• Če nestisljivo mineralno volno želimo
pravilno namestiti, jo moramo pred
razrezom natančno izmeriti, kar zahteva precej časa.
• Samoprilagodljiva visokostisljiva steklena volna ne zahteva tako natančnih meritev, kar ob montaži
prihrani veliko časa.
.
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stekl eni volni • 1 55
Pogosta zmotna prepričanja o stekleni
volni
Požarne lastnosti
1. Kamena volna je boljša, ker ne gori.
napačno
• Gledano s stališča lastnosti odzivnosti na ogenj ni nikakršne razlike
med stekleno in kameno volno; oba materiala sta nevnetljiva (A1).
• Dodajanje enostranskih oblog to lastnost pri obeh materialih poslabšuje v enaki meri.
napačno
• Ognjeodpornost ni lastnost posameznega materiala ampak gradbene
komponente ali inštalacijskega sistema.
• Te gradbene komponente so klasificirane v razredih REI30, REI60
in REI90 ne glede na uporabo kamene ali steklene volne, zato ni
nikakršnih razlik pri uporabi tega ali onega materiala.
Zakaj steklena volna?
2. Kamena volna ima boljšo ognjeodpornost.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
156 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Tališče
1. Temperatura tališča je pri kameni volni višja.
res je, vendar je to nepomembno pri vseh področjih
uporabe steklene volne!
Zgradba se zruši, preden se toplotna izolacija stopi!
• Upoštevati moramo namreč jasno razliko med protipožarnimi lastnostmi in ognjeodpornostjo materiala.
• Protipožarni materiali se uporabljajo za zaščito strukturnih elemementov zgradbe (kovinski stebri, itd.) in za tehnične namene, (kotli,
visoko-temperaturni cevovodi, itd.).
• Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, pa ognjeodpornost ni
ključni koncept, poleg tega je to karakteristika gradbene komponente,ne pa izolacijskega materiala!
• Na teh področjih uporabe torej izolacijski material ne ščiti strukture
zgradbe pred ognjem oziroma požarom...
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stek leni vol ni • 15 7
Odzivnost na ogenj, ognjeodpornost in tališče
Tališče trdne snovi je temperaturna točka, pri kateri se agregatno
stanje take snovi spremeni iz trdnega v tekoče.
Odzivnost na ogenj je lastnost materialov, ki se uporablja za opis,
kako se materiali ob neposredni izpostavljenosti plamenu odzivajo.
Ognjeodpornost je lastnost gradbenih komponent: požarni razred
gradbene komponente (npr. suhomontažne stenske konstrukcije),
ni odvisen od tipa uporabljene mineralne volne, ampak predvsem
od števila mavčnih plošč in natančnosti izdelave.
Pri glavnih področjih uporabe steklene volne, je ognjeodpornost ključnega pomena. Med stekleno in kameno volno na tem področju ni
znatnih razlik.
Pri izolaciji in energetskih prihrankih pa protipožarne lastnosti nikakor
niso odločilnega pomena.
Zakaj steklena volna?
Gradbene komponente, ki uporabljajo mineralno volno dokazano
dosegajo visoke požarne razrede REI – npr. REI 120! Take vrednosti dosegata obe, tako steklena, kot tudi kamena volna .
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
158 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Gostota in teža
1. Kamena volna je boljša, ker ima večjo gostoto.
napačno
• Gostota za izolacijske lastnosti materiala ni pomemben dejavnik.
Kadar primerjamo izolacijske vrednosti materialov, moramo gledati predvsem vrednosti lambda in toplotno upornost materiala.
• Visoka teža ni sinonim za učinkovitost. V resnici so vsi visokotehnološki materiali in naprave vedno lažji (poglejmo samo, npr.
avtomobile v formuli 1)! Kamena volna mora biti približno dvakrat
težja, da doseže enake izolativne lastnosti kot steklena volna.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stek leni vol ni • 15 9
Kamena volna mora za enake izolativne lastnosti
imeti bistveno večjo gostoto
Večja teža še ne pomeni tudi boljše izolativnosti.
Uporaba steklene volne
v gradbeništvu
0,05
Uporaba kamene volne
v tehnične namene
Lambda
0,045
0,04
Kamena volna
0,035
0,03
0
50
100
150
200
kg
Kamena volna za enako vrednost lambda potrebuje dvojno gostoto!
Raziskava švedskega Nacionalnega inštituta za testiranje in raziskave materialov: Toplotno izolativni
materiali (B. Jonsson), 1995
Zakaj steklena volna?
Steklena volna kg/m 3
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
160 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Gostota / teža in trajnost
1. Visoka gostota kamene volne ji omogoča daljšo
življenjsko dobo.
napačno
• Ob pravilni namestitvi materialov gostota in trajnost nista medsebojno povezani lastnosti.
• Ob normalnih pogojih bosta oba materiala, tako kamena, kot tudi
steklena volna trajala približno 50 let.
Gostota / teža in požarne lastnosti
1. Visoka gostota kamene volne pripomore k večji
nevnetljivosti v primerjavi s stekleno volno.
napačno
• Nevnetljivost kamene in steklene volne izvira iz njunega
anorganskega izvora.
• Gostota materiala pri nevnetljivosti ne igra nobene vloge.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stekl eni volni • 16 1
Toplotna in zvočna izolacija
1. Lastnosti toplotne in zvočne izolacije ni mogoče
združiti v enem materialu.
napačno
Zakaj steklena volna?
• Prav mogoče je, da ima en sam material obe lastnosti. Tako je,
denimo, steklena volna izolacijski material, ki nas ščiti pred
mrazom ali toploto ter nezaželjenim hrupom.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
162 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Toplotna in zvočna izolacija
2. Kamena volna ima boljše zvočno izolativne lastnosti.
napačno
• Za enak Rs / upornost pretoku zraka, kamena volna potrebuje višjo
gostoto, saj je bolj toga. Prav zato je njena elastična absorbtivnost
nižja. To praktično pomeni, da morate za enak učinek plačati več.
Model dinamične elastičnosti/togosti
0,1
Upornost pretoku zraka
100
Rs kPa.s/m2
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
EgyN/d
M N/m2
100
0
10
1 10
GW
SW
EPS
GW
Gostota kg/m3
SW
100
Kamena volna je vedno bolj toga kot steklena volna zato omogoča
manj elestičnega dušenja. Za enak Rs tako potrebujemo bistveno
višjo gostoto kamene volne.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stekl eni volni • 1 63
Voda / para
1. Steklena volna absorbira več vode kot kamena volna.
napačno
• Nobeden izmed teh dveh materialov ni hidrofilen, kar pomeni, da
ne absorbirata vode.
• Poleg tega pa steklena volna, izdelana v družbi URSA vsebuje
nekatere dodatke, ki jo naredijo vodoodbojno (hidofobno). To je
uporabno na področjih, kjer je zahtevana ta karakteristika (npr.
prezračevane fasade, votle stene, itd.).
napačno
• Oba materiala iz mineralne volne imata enak nivo difuzije vodnih
par, označen s simbolom μ .
• Zato pri obeh materialih v primerih uporabe, kjer je to zahtevano,
potrebujete sloj, ki omogoča parno zaporo (ovoj zgradbe).
Zakaj steklena volna?
2. Pri stekleni volni potrebujemo parno zaporo
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
164 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Stabilnost materiala
1. Kamena volna je boljša, ker je stabilnejša.
napačno
• Če v primeru nepravilne namestitve ali uporabe vlaga pride v
izolacijo, je mogoče, da se le-ta zruši sama vase.
• Ob pravilnem rokovanju in inštalaciji se ne bo porušil nobeden
izmed opazovanih materialov (kamena ali steklena volna).
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stek leni vol ni • 1 65
Rokovanje
1. Kameno volno je lažje namestiti.
napačno
• Stekleno volno zlahka režemo, saj ne potrebujemo natančnih
mer.
• Steklena volna se vpenja in tesno prilega med vse neravnine.
• Vlakna steklene volne se ob rokovanju na gradbišču ne zlomijo.
• Steklena volna zahteva manj truda za prenos na mesto namestitve.
Zakaj steklena volna?
• Ob namestitvi steklene volne imamo bistveno manj odpadka kot ob
namestitvi panelov iz kamene volne.
Steklena volna
Kamena volna
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
166 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Tlačna upornost
1. Steklena volna nima tlačne trdnosti.
resnično, vendar nepomembno…
• Tlačna trdnost je pri glavnih področjih namena uporabe
steklene volne brez kakršnegakoli pomena (poševne strehe,
notranje in zunanje stene).
• Kadar kljub temu želite namestiti material z izjemno tlačno
trdnostjo, je idealna izbira URSA XPS.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stek leni vol ni • 1 67
Energija / okolje
1. Za proizvodnjo steklene volne porabimo preveč
energije in ustvarimo preveč izpustov CO2 .
napačno
• Če analiziramo eno funkcionalno enoto, (definirano kot kvadratni
meter z določeno toplotno upornostjo) s testom ocenitve izdelka
v njegovi celotni življenjski dobi, postane očitno, da ima steklena
volna pozitiven okoljski učinek.
• Če primerjamo učinkovitost in okoljsko bilanco, moramo upoštevati
funkcionalno enoto. Primerjave na osnovi kg proizvoda nikakor niso
pravilne in tudi ne ustrezajo veljavni zakonodaji.
Okoljska bilanca
izpusti CO 2
Eko bilanca URSA: CO2
-1 = +121
* Raziskava inštituta Forschungszentrum Karlsruhe: Analiza izolacijskega proizvoda iz steklene volne za izolacijo
poševne strehe z upoštevanjem življenjske dobe izdelka ter stroška manipulacije in namestitve.
Zakaj steklena volna?
• Na splošno gledano, steklena volna prihrani veliko več energije,
kot jo je bilo treba vložiti v njeno proizvodnjo (243x).*
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
168 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Energija / okolje
2. Kamena volna je bolj “ekološka”, ker je narejena iz
bazalta.
napačno
• Tudi steklena volna je mineralna volna in njena glavna surovina je
kremenčev pesek, ki je naraven material, ki ga na našem planetu
najdemo v najobilnejših količinah.
Kvaliteta zraka v prostorih
1. Kamena volna je boljša kot steklena volna zaradi
manjše vsebnosti formaldehida.
napačno
• Nekatere skupine proizvodov pri obeh mineralnih volnah vsebujejo
majhne količine formaldehida, ki pa dokazano ne vplivajo negativno na kvaliteto zraka v prostorih.
Vir: Tehnični listi URSA.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosta zmotna prepričanja o stekl eni volni • 1 69
Zdravje
1. Kamena volna je bolj “zdrava”, saj ne povzroča
raka.
napačno
• Obe mineralni volni podlegata isti DIrektivi in sta deklarirani kot zdravju neškodljivi (nekancerogeni snovi), saj sta obe biotopni.
Evropska Direktiva 97/69/CE uvršča biotopne mineralne volne med
nekancerogene snovi.
IARC ne uvršča biotopnih mineralnih voln med kancerogene snovi.
Poleg tega, izolacija iz mineralne volne ustreza Opombi Q iz Direktive o nevarnih substancah -› ni kancerogena.
EVROPSKI ODBOR ZA CERTIFICIRANJE
PROIZVODOV IZ MINERALNE VOLNE
Obe mineralni volni podlegata isti Evropski Direktivi.
Biotopne mineralne volne niso kancerogene.
Zakaj steklena volna?
Biotopna narava snovi je potrjena z zaščitno znamko EUCEB.
C
170 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
Steklena volna vam omogoča precej
hitrejše in učinkovitejše delo
• Zaradi svoje izjemne stisljivosti vam steklena volna olajša
prenašanje, merjenje, razrez in namestitev.
• V primerjavi z drugimi konkurenčnimi materiali bo inštalacijski čas pri stekleni volni krajši za približno 40%.
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
C Y C MY
K
Ste izvajalec del ...
Ali ste vedeli da ... ?
Vam steklena volna pomaga k bistveno
večji donosnosti vašega posla?
Zakaj steklena volna?
Zakaj XPS?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Vsebina
Namen poglavja
Zakaj URSA priporoča uporabo XPS
Glavni razlogi
Načini uporabe
Pogosti zmotni predsodki o XPS
Zakaj XPS?
4.1
4.2
4.3
4.4
4.5
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
174 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Namen poglavja
Kaj boste izvedeli v tem delu priročnika?
• Zakaj URSA priporoča uporabo XPS.
• Trije glavni razlogi za priporočilo.
• Izjemna primernost XPS za izolacijo obrnjenih ravnih streh in
temeljev (perimetra zgradbe).
• Pogosti “zmotni predsodki“ o XPS.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj priporočamo XPS • 1 75
Zakaj priporočamo XPS
Zakaj XPS?
Zakaj naj bi bil prav XPS naša
izbira izolacijskega materiala?
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
176 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Zakaj URSA priporoča uporabo XPS
XPS je izjemen proizvod. Niti en izolacijski material se ne more primerjati
z XPS po njegovih mehanskih lastnostih.
Na naslednjih straneh boste ugotovili da ...
Je XPS izolacijski material, ki ekskluzivno združuje visoko toplotno
izolativnost, izjemno tlačno odpornost, neverjetno vodoodpornost
ter cikel zamrzovanja/odmzovanja in seveda, enostavno vgradnjo.
... in zato je URSA XPS idealen prizvod za tehnično zahtevne primere
uporabe, kot so temelji (perimeter) in obrnjene ravne strehe.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj priporočamo XPS • 17 7
Kaj je XPS?
Struktura XPS
100% zaprta
celična struktura
XPS
Karakteristike XPS
• Zelo dobra toplotna izolacija
• Izjemna odpornost na vdor vlage
• Zelo nizka prepustnost vodne pare
• Izjemna odpornost na ponavljajoče se cikle zamrzovanja/odmrzovanja
• Zelo visoka tlačna trdnost
• Enostavna uporaba in namestitev
• Preizkušeno dolga življenjska doba
Zakaj XPS?
• Korozijska odpornost
C
178 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
...EPS in PUR?
EPS
Pretežno
zaprta celična
struktura z
zračnimi žepi
• Dobra toplotna izolacija
• Dobra odpornost
• Enostavnost uporabe in namestitve
PUR
Več kot 90%
zaprta celična
struktura PUR
• Zelo dobra toplotna izolacija
• Korozijska odpornost
• Enostavnost uporabe in namestitve
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Zakaj priporočamo XP S • 17 9
Glavne prednosti XPS
TOPLOTNA
IZOLACIJA
VODOODPORNOST
MEHANSKE LASTNOSTI
Glavne prednosti XPS napram drugim pogostim izolacijskim materialom
XPS ponuja
XPS ima izjemne
najboljšo
toplotno-izolacijske
učinkovitost v
lastnosti
pogledu absorpcije
vode in ciklov
zamrzovanja/
odmrzovanja*
* Opomba: izmed vseh ostalih pogosto uporabljanih izolacijskih materialov.
Zakaj XPS?
XPS ima
neprimerljivo
tlačno
trdnost
C
180 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Glavni razlogi
Mehanske lastnosti
Tlačna trdnost in natezna trdnost
sta pomembni lastnosti gradbenih
materialov. Označujeta omejitve materiala pri dolgo in kratkoročnih
obremenitvah.
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 1 81
Tlačna trdnost
Tlačna trdnost (imenovana tudi tlačna napetost) označuje kapaciteto XPS, da vzdrži kratkotrajno tlačno obremenitev z 10%
deformacijo.
• Deformacija pomeni zmanjšanje debeline proizvoda
• Ta kapaciteta materiala je izražena v kpa
• 1 kpa = 0.01 kg/cm2 = 100 kg/m 2
CS (10/Y)
URSA XPS NW
250
URSA XPS HR
300
URSA XPS N III
300
URSA XPS NV
500
URSA XPS NVII
700
URSA XPS ima tolikšno tlačno trdnost, ki mu omogoča, da zlahka
zdrži več ton pritiska/m 2 .
Vir: Tehnični listi URSA.
Zakaj XPS?
XPS ima plastične lastnosti na neravnih ali nehomogenih površinah.
To pomeni, da ni nagnjen k ostrim zlomom. Lokalne obremenitve torej
absorbira z lokalnimi deformacijami.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
182 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Primerjava tlačne trdnosti različnih materialov
Tlačna trdnost materiala (maks)
v kpa
URSA XPS
700
EPSh (hidrofoben)
350
PUR
175
EPS
190
MW
120
Penjeno steklo
1200
Izmed vseh običajnih izolacijskih materialov ima XPS najvišjo
tlačno trdnost
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 1 83
Tlačna razteznost
Natezna trdnost ali razteznost, “CC(i1/i2/y)s” označuje kapaciteto
XPS za odpor trajnim ali dolgotrajnim tlačnim obremenitvam:
• i1 = začetna deformacija v %
• i2 = deformacija po y letih v %
• y = leta
• s = stalni tlak obremenitve v kpa
CC (2/1.5/50)
URSA XPS NIII
125
URSA XPS HR
125
URSA XPS NV
175
URSA XPS NVII
250
Primer: CC(2/1.5/50)125 = V času uporabe 50 let in pod konstantno
tlačno obremenitvijo 125 kpa, se ta pena ne bo stisnila za več kot 2%
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
Zakaj XPS?
in bo imela raztezno (razlezno) deformacijo manj kot 1.5 %.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
184 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Voda in zamrzovanje/odmrzovanje. Vlaga v zgradbah in
učinkovitost izolacije
Vlaga v zgradbah: Del zgradbe lahko postane izpostavljen vlagi
zaradi kondenzacije, absorbiranja vlage iz zemlje ali puščanja.
Poleg tega vsi materiali prihajajo v stik z vodnimi parami v zraku
in na ta način absorbirajo določeno količino vlage. V času gradnje
je konstrukcija lahko izpostavljena velikim količinam vode, ki jo
imenujemo tudi gradbena vlaga.
Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materiala.
Ob 10 - 20 krat večjem faktorju lambda, kot ga ima večina izolacij,
voda lahko dvigne vrednost lambda in zniža njeno dolgoročno izolacijsko učinkovitost. Zato je pri določenih namenih uporabe izbira
vodoodpornega izolacijskega materiala ključnega pomena.
Manjša kot je absorpcija vlage, manj toplotno-izolativnih lastnosti
bo izgubil izolacijski material.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glavni raz logi • 1 85
Vodoodpornost in XPS
Vodoodpornost: Ključna lastnost, ki vpliva na dolgotrajno učinkovitost
izolacijskega materiala je njegova lastnost, da se upira vdoru vlage.
Zakaj XPS?
Zaprta celična struktura in pomanjkanje praznin v XPS omogočajo
tej peni, da se upira vdoru vlage bistveno bolje, kot katerikoli drug
tip izolacijskega materiala.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
186 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Absorpcija vode I/II
Vodovpojnost ali absorpcija vode WL(T) ob potopitvi: Kapaciteta XPS,
da je v direktnem dolgoročnem stiku z vodo in pri tem ohranja svoje
izolativne lastnosti. Indikator v spodnji tabeli kaže odstotek absorbirane vode po 28 dneh.
URSA XPS NW
WL(T)0,7
URSA XPS NIII
WL(T)0,7
URSA XPS NV
WL(T)0,7
URSA XPS NVII
WL(T)0,7
URSA XPS HR
WL(T)0,7
Test s potopitvijo: XPS testiramo v vodni kopeli s temperaturo 23 °C.
Trajanje testa je 28 dni. XPS ne absorbira več kot 0.7 Vol.-% vode.
Oznaka CE za absorpcijo vode ob potopitvi v skladu s standardom
EN 13164 je WL(T)0.7.
Vir: Tehnični listi URSA.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glav ni razlogi • 18 7
XPS v primerjavi z EPS: vpliv absorpcije vode na
toplotno prevodnost
0.044
0.043
absorpcija vode
0.042
EPS
0.040
0.039
0.038
0.037
maksimalna absorpcija
0.036
voed EPSh
0.035
0.034
maksimalna absorpcija
0.033
vode XPS
0.032
0.031
0.030
0.0%
1.0%
2.0%
3.0%
4.0%
Absorpcija vode (%)
EPS
EPSh
XPS
ISO 10456 Gradbeni materiali in proizvodi —Hidrotermične lastnosti — Tabelaričen prikaz izhodiščnih
vrednosti in postopki za ugotavljanje deklariranih in izhodiščnih termičnih vrednosti
Zakaj XPS?
Toplotna prevodnost W/m/k
0.041
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
188 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Absorpcija vode pri različnih materialih
Absorpcija vode pri materialu (maks vrednosti)
v%
URSA XPS
0,7
EPSh
2
PUR
2-3
EPS
3-5
Penjeno steklo
0
Z vodovpojnostjo manj kot 0.7%, XPS ponuja daleč najboljšo
vrednost med najpogosteje uporabljenimi izolacijskimi materiali.
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 18 9
Absorpcija vode II/II
Absorpcija vode WD(V) z difuzijo: Kapaciteta XPS, da se dolgoročno
upira absorpciji vode z difuzijo.
• Ta lastnost izraža količino vode, ki jo proizvod absorbira, če je izpostavljen visoki vlažnosti (blizu 100% na eni strani plošče) in dolgoročno izpostavljen pritisku vodnih par. Ta test opravljamo za vsako
stran plošče posebej.
• Vrednost je izražena v %.
URSA XPS NW
-
URSA XPS N III
WD(V)3
URSA XPS NV
WD(V)3
URSA XPS NVII
WD(V)3
URSA XPS HR
WD(V)3
Vir: Tehnični listi URSA.
Zakaj XPS?
Zaprta celična struktura pene XPS praktično popolnoma onemogoča kapilarno absorpcijo vode.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
190 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Absorpcija vode z difuzijo pri različnih materialih
Absorpcija vode z difuzijo po materialih (maks. vrednosti)
vn %
URSA XPS
<3
EPSh
<5
PUR
<8
EPS
5-20
Penjeno steklo
0
XPS ima v pogledu absorpcije vode z difuzijo bistveno boljše lastnosti kot EPSh, EPS in PUR.
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Glavni raz logi • 1 91
Prenos vodne pare
Prenos vodne pare/propustnost: Koeficient μ nam prikazuje odpornost
materiala na prenos vodne pare.
• Ta lastnost je povezana s propustnostjo zračnega sloja z enako debelino; Zrak ima μ = 1.
• Nižja kot je vrednost, bolj odprt (prepusten) je material za vodno paro.
Prenos vodne pare po materialih (maks. vrednost)
v
μ
URSA XPS
80-250
PUR
30-100
EPS
20-100
Penjeno steklo
-
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
Zakaj XPS?
XPS ima zelo visoko upornost prenosu vodne pare. Za namene uporabe v gradbeništvu, XPS ne potrebuje dodatne parne zapore.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
192 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
XPS in cikli zamrzovanja / odmrzovanja
Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Opisuje trajnost XPS v ekstremnih
vremenskih pogojih.
• Zamrzovanje / odmrzovanje je zamrzovanje materiala, ki mu sledi
odmrzovanje (voda se spremeni v led in nazaj iz leda v vodo)
• XPS dosega nivo 2, kar pomeni zmanjšanje tlačne trdnosti za < 10%
in zvečanje vodovpojnosti za < 1% po 300 ciklih zamrzovanja /
odmrzovanja.
URSA XPS NIII
FT2
URSA XPS NV
FT2
URSA XPS NVII
FT2
URSA XPS HR
FT2
URSA XPS je temperaturno odporen in zadrži obliko. Deluje v
temperaturnem obsegu od –50 °C do +75°C
Vir: Tehnični listi URSA.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Gl avni razl ogi • 19 3
Vpliv zamrzovanja / odmrzovanja glede na absorpcijo
vode in tlačno trdnost
Zamrzovanje / odmrzovanje (FT): Materiali so lahko izpostavljeni
različnim ciklom zamrzovanja / odmrzovanja. To ima lahko vpliv
na nekatere ključne lastnosti materiala.
Vodovpojnost po ciklih odmrzovanja/
zamrzovanja po materialih v %
URSA XPS
Sprememba v tlačni trdnosti po
ciklih odmrzovanja / zamrzovanja v %
<1
<10
EPSh
<10
<20
PUR
<15
<20
EPS
10-20
<20
Penjeno st.
0
0
* FPX: informacija o izolaciji perimetra.
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
Zakaj XPS?
XPS ima boljše lastnosti kot EPSh, EPS in PUR glede na obnašanje pri izpostavljenosti ciklom zamrzovanja / odmrzovanja.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
194 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Toplotne lastnosti - XPS ima izjemne toplotno-izolacijske
lastnosti
Toplotna prevodnost: Toplotna prevodnost, izražena v λ, označuje
sposobnost materiala, da prevaja toploto.
Nižja kot je λ vrednost, boljša je izolativnost materiala.
Toplotna prevodnost različnih izolacijskih materialov
0.08
Toplotna prevodnost
0.07
0.06
0.070
0.05
0.04
0.038
0.03
0.035
0.02
0.022
0.01
0.00
0.029
0.040
0.032
0.045
0.037
0.030
0.045
0.032
GW
SW
0.045
0.045
0.010
0.003
Aerogeli
PUR/PIR
URSA XPS
EPSh
EPS
Penjeno steklo
URSA XPS ima izjemne toplotno-izolativne lastnosti. Poleg tega,
ta material svoje lastnosti obdrži tudi, če je izpostavljen ekstremnim
pogojem: tlačnemu pritisku, vlagi in temperaturi.
Vir: Tehnični listi proizvajalcev.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Načini uporabe XPS • 19 5
Nameni uporabe
Izolacija ravne in obrnjene ravne strehe
Učinkovitost in trajnost ravnih streh je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s položajem izolacije v njeni konstrukciji.
Če je izolacija nameščena pod strukturno ploščo (hladno-strešna konstrukcija), bo struktura ostala hladna, zato obstaja znatno tveganje za
kondenzacijo; iz tega razloga takih strešnih konstrukcij ne priporočajo.
Pri izolaciji nad strukturno ploščo in pod vodoodpornim slojem (toplostrešna konstrukcija) je tveganje za kondenzacijo znatno zmanjšano,
ker pa je vodoodporni sloj toplotno izoliran od ostale strešne konstrukcije, je izpostavljen velikim temperaturnim spremembam in zato posledičnemu tveganju za prehitro staranje sistema.
S konceptom obrnjene strehe smo premagali ta problem z namestitvijo toplotne izolacije nad vodoodporni sloj, vzdržujoč ga tako
na enakomernih temperaturah blizu temperature notranjosti zgradbe in ga tako zaščitili pred uničujočimi vplivi UV sevanja in
mehanskimi poškodbami.
streha
hidroizolacijski
sistem
balast pesek
filtrirni sloj
toplotna
izolacija
(ekstrudirani
polisteren)
Zakaj XPS?
tlakovci na
nosilnih podlogah
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
196 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Primeri uporabe URSA XPS pri obrnjenih strehah
Obrnjene strehe
Nepohodna streha (balast)
Pohodna streha
Zelena streha / Strešni vrt
Parkirna ploščad
K
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Nači ni uporabe X P S • 19 7
Zahteve za izolacijo obrnjenih strehe
Izolacija za obrnjeno streho mora:
• biti dober toplotni izolator
• imeti dobro tlačno trdnost
• ne sme absorbirati vode
• ne smejo je prizadeti pogosti
cikli zamrzovanja / odmrzovanja
• prenašati mora breme prometa
• dolgoročno ščititi hidroizolativni
sloj
• biti nerazgradljiva
na kratko
Zakaj XPS?
Le XPS ustreza vsem tem kriterijem
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
198 • Žepni priročnik o izolacijah
Izolacija temeljev = perimeter
Izolacija, ki prihaja v stik z zemljo,
je izpostavljena ekstremnim
pogojem:
• Dolgotranjna izpostavljenost vodi
• Visoka vlažnost prsti
• Zamrzovanje / odmrzovanje
• kisla prst, rast plesni in gljivic
• Razgradnja ali korozija
Ti okoljski faktorji lahko znatno zmanjšajo učinkovitost izolacije.
XPS se ne odziva na vpliv prsti in vode in zato ne izgublja svojih
izolativnih lastnosti ob taki izpostavljenosti.
XPS je idealen za izolacijo temeljev
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Načini uporabe XPS • 19 9
XPS je izolacijski material, ki v sebi ekskluzivno združuje lastnosti dobre toplotne izolacije, izjemno tlačno
trdnost, odlično vodoodpornost in odpornost na pogoste
cikle zamrzovanja/odmrzovanja ter enostavno uporabo.
Glavne prednosti XPS
XPS ima izjemno
XPS ima med
XPS ima
tlačno trdnost, vsemi izolacijskimi
zelo dobre
s katero se ne
materiali najboljše toplotno-izolativne
more primerjati
lastnosti glede
lastnosti
noben izmed
absorpcije vode in
ostalih izolacijskih
odpornosti na
pogoste cikle
materialov
zamrzovanja /
odmrzovanja
Zakaj XPS?
Le XPS izpolnjuje vse te zahteve istočasno. Prav zato je URSA
XPS idealen material za izolacijo obrnjenih ravnih streh, temeljev in tudi tal, izpostavljenih velikim pritiskom.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
200 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
Pogosti zmotni predsodki o XPS
XPS in EPS
1. EPS je cenejši kot XPS, pa vendar ima enake
lastnosti in učinkovitost.
napačno
• XPS ima boljše karakteristike v pogledu tlačne trdnosti, vodovpojnosti in odpornosti na pogoste cikle zamrzovanja/odmrzovanja,
poleg tega pa omogoča še dobre toplotno-izolativne lastnosti.
• Za tehnično zahtevne namene uporabe, kot je izolacija temeljev ali
obrnjenih ravnih streh, je XPS idealna in cenovno ugodna rešitev,
glede na prednosti, ki jih ponuja.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosti zmotni predsodk i o X PS • 20 1
XPS in okolje
1. XPS ni okolju prijazen material.
napačno
• XPS nima negativnega vpliva na okolje.
• Predvsem, XPS je 100% reciklažen material.
• Poleg tega pa energijo, porabljeno ob proizvodnji materiala in
ustvarjene izpuste CO 2 , daleč presegajo (za več kot 100 krat)
prihranki energije in škodljivih izpustov v okolje, ki jih v svoji
življenjski dobi ustvari nameščeni XPS proizvod.
* Vir: PlasticsEurope.
Zakaj XPS?
• Za primer, v novi zgradbi, izolirani s 16-18 cm debelim slojem XPS
pene, lahko vsako leto prihranimo 343 kWh/m 2. V starejših hišah
nam lahko sloj 10-16 cm, pritrjen med podstrešje in škarnike,
letno prihrani med 94 in103 kWh/m
. 2.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
202 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
XPS in okolje
2. XPS ni reciklažen material.
napačno
• XPS je izdelan iz polisterenske smole, ki je termoplastičen material.
To pa pomeni, da ga je mogoče stopiti in ponovno uporabiti v proizvodnem procesu za izdelavo nove XPS izolacije.
• Dejstvo je, da obrati za proizvodnjo XPS ne ustvarijo praktično nobenega odpadka ali odpadnega materiala. Vzrok temu je, da praktično
100% industrijskih odpadnih plošč XPS lahko zmeljejo, stopijo v polistirenske smole ter ponovno uporabijo v proizvodnem procesu.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosti zmotni predsodk i o X PS • 20 3
XPS in okolje
3. za proizvodnjo XPS uporabljajo toplogredne pline.
Resnično, vendar le okoljsko nevtralne pline
• XPS ne vsebuje najnevarnejših plinov CFC ali HCFC; v večini primerov je vbrizgani plin CO 2 .
Zakaj XPS?
• Kot smo že rekli, pa prihranki CO 2 v času življenjske dobe XPS
plošče daleč presegajo izpuste CO2 , ustvarjene v času njene
proizvodnje in namestitve.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
204 • Žepni pr ir očnik o izolacijah
XPS in zvočna izolacija
1. material XPS je boljši zvočni kot pa toplotni
izolator.
napačno
• XPS ima izjemne lastnosti, ki jih lahko uporabimo na različnih področjih
uporabe. Vendar pa XPS ni zvočno izolacijski material. Dejstvo pa je, da
na svojih ciljnih področjih uporabe XPS ne potrebuje zvočnoizolativnih lastnosti.
• V primeru, da želite namestiti dobro zvočno izolacijo, vam priporočamo uporabo steklene volne URSA GLASSWOOL® , ki ima izjemne
zvočno-izolativne lastnosti.
XPS in protipožarne lastnosti
1. XPS prispeva k širjenju požara
napačno
• Pravilno nameščene XPS plošče ne vplivajo na protipožarne lastnosti gradbenih komponent.
• URSA XPS je ognjeodporen in njegove protipožarne lastnosti
ustrezajo vsem veljavnim predpisom in zakonodaji s tega področja.
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Pogosti zmotni preds odki o XP S • 20 5
XPS in voda
1. Če potrebujem vodoodporen izolacijski material, ni
nujno, da uporabim XPS. Zadošča lahko tudi EPS.
napačno
• Vlaga je sovražnik številka ena kateregakoli izolacijskega materiala. Ob 10 do 20 krat večjemu faktorju lambda, kot ga imajo ostale izolacije, lahko voda ta faktor dvigne in tako zniža njegovo dolgoročno izolacijsko učinkovitost. Prav zato je ključnega pomena,
da izberemo resnično vodoodporen izolacijski material.
• Zaprta celična struktura pene XPS praktično onemogoča kapilarno
absorpcijo vode. Vodovpojnost materiala EPS je v primerjavi z
materialom URSA XPS vsaj 4 do 7 krat večja.
XPS in zdravje ter zaščita pri delu
1. Ni zdravo delati z XPS
• XPS ustreza vsem zahtevam za zdravje in zaščito delavcev pri delu
med namestitvijo. Delavcem ni treba nositi nobene posebne zaščitne
opreme, saj pri delu ob inštalaciji izolacijskega materiala na gradbišču niso izpostavljeni nikakršnemu zdravstvenemu ali varnostnemu
tveganju.
Zakaj XPS?
napačno
C
M
Y
CM
MY
CY CMY
K
Čisto senzacionalno