povezava na zbornik
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Sekcija za preventivno medicino 5. SLOVENSKI KONGRES PREVENTIVNE MEDICINE JAVNO ZDRAVJE - PRILOŽNOST ZA SPREMINJAJOČO SE DRUŽBO PUBLIC HEALTH - OPPORTUNITY FOR CHANGING SOCIETY Portorož, 15. - 17. 11. 2012 ZBORNIK IZVLECKOV KONGRESA V www.spm.si 5. slovenski kongres preventivne medicine Javno zdravje – priložnost za spreminjajočo se družbo 15. - 17. november 2012, Portorož V ZBORNIK IZVLECKOV Založnik in organizator: Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva Dunajska 162, 1000 Ljubljana http://www.spm.si Urednici: Alenka Kraigher in Alenka Trop Skaza Organizacijski odbor: Alenka Kraigher, Tatjana Berger, Boris Kopilović, Tatja Kostnapfel, Marjan Ivanuša, Saša Nikolič, Simona Uršič, Evgen Janet Strokovni odbor: Alenka Kraigher (predsednica), Tit Albreht, Branislava Belovič, Metoda Dodič Fikfak, Ivan Eržen, Irena Grmek Košnik, Marjan Ivanuša, Vesna Kerstin Petrič, Rok Kosem, Milan Krek, Lucija Perharič, Maja Primic Žakelj, Alenka Trop Skaza, Marko Vudarg Recenzenti povzetkov in zbornika: Ivan Eržen (recenzent zbornika), Vesna Kestin Petrič, Tit Albreht, Marjan Ivanuša, Maja Primic Žakelj, Alenka Kraigher, Irena Grmek Košnik, Alenka Trop Skaza, Branislava Belovič, Metoda Dodič Fikfak, Lucija Perharič, Marko Vudrag, Tatja Kostnapfel, Milan Krek, Peter Otorepec, Mateja Rok Simon, Polonca Truden Dobrin Oblikovanje: Fuzija sanj, Klemen Mišič s.p. Ljubljana, 2013 Dostopno na: http://www.spm.si/gradiva/zborniki CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 616-084(082)(0.034.2) SLOVENSKI kongres preventivne medicine (5 ; 2012 ; Portorož) Javno zdravje - priložnost za spreminjajočo se družbo [Elektronski vir] : zbornik izvlečkov / 5. slovenski kongres preventivne medicine, Portorož, 15.-17. november 2012 ; organizator Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva; urednici Alenka Kraigher in Alenka Trop Skaza. - El. knjiga. - Ljubljana : Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva, 2013 ISBN 978-961-6456-76-0 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Kraigher, Alenka, 1950- 3. Slovensko zdravniško društvo. Sekcija za preventivno medicino 265091328 Dostopno na: http://www.spm.si/gradiva/zborniki 4 www.spm.si ZBORNIKU NA POT poštovane kolegice in kolegi, spoštovani strokovnjaki na področju javnega zdravja pred vami je zbornik povzetkov 5. slovenskega kongresa preventivne medicine. Kongres, na katerem je sodelovalo preko 300 udeležencev, med njimi tudi priznani strokovnjaki iz tujine, je potekal v poznojesenskem vzdušju sončnega Portoroža. S Javno zdravje je znanost in umetnost varovanja in krepitve zdravja prebivalstva skozi izobraževanje, promocijo zdravega načina življenja in preprečevanje nastanka in širjenja bolezni. Okviri, ki jih postavljajo ustanove, so za javno zdravje pretesni. Nujno je interdisciplinarno in medinstitucionalno sodelovanje, stalna izmenjava stališč, predlaganje usmeritev in strokovnih podlag za delovanje. Namen srečevanja na kongresih preventivne medicine je povezovanje strokovnjakov na področju javnega zdravja s skupnim ciljem krepitve strokovnosti, raziskovanja in izobraževanja. Kongres daje priložnost, da predstavimo dosežke svojega dela, izsledke preučevanj in napredek pri varovanju in krepitvi zdravja ljudi. Tudi na 5. Slovenskem kongresu preventivne medicine smo na široko odprli vrata strokovnjakom različnih specialnosti, ne le medicinske, da predstavijo svoje delo in prispevajo k živahni debati. Z izobraževalnimi delavnicami, ki so se odvijale dan pred otvoritvijo kongresa, smo ponudili priložnost za krepitev znanja in veščin ter spodbudili uporabo novih orodij in strateških pristopov na področju javnega zdravja. Na kongresu je bila tudi priložnost za razpravo o potrebnih spremembah na področju javnega zdravja v Sloveniji, ki v časih spreminjajoče se družbe potrebuje dolgoročno opredelitev prioritet in stabilno strukturo. V poudarkih kongresa se je jasno pokazalo, kako nujno bo v prihodnje treba več vlagati v zdravje, krepiti kadrovske kapacitete in sistem hitreje prilagajati novim potrebam. Gotovo je kongres ponudil tudi podlage za oblikovanje strategije na področju javnega zdravja v Sloveniji in močno upam, da bo pripomogel k boljšemu prepoznavanju pomembnosti javnega zdravja ter vzpostavitvi ustrezne kadrovske zasedbe in stabilno financiranje v bodoče. Alenka Kraigher, Predsednica Sekcije za preventivno medicino 5 KAZALO (Kliknite na naslov za hiter dostop do prispevka.) PLENARNA PREDAVANJA (VABLJENA) 10 Božidar Voljč Javno zdravje – priložnost za spreminjajočo se družbo 12 Alenka Kraigher S cepljenjem proti nalezljivim boleznim 13 Ivan Eržen, Pia Vračko Strategija RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem in vloga javnega zdravja pri njenem uresničevanju SKLOPI Družba in zdravje 16 Barbara Mihevc Ponikvar, Sonja Tomšič Smo ob rojstvu vsi enaki? 17 Tatjana Kofol Bric, Aleš Korošec, Darja Lavtar, Barbara Mihevc Ponikvar, Petra Nadrag, Mateja Rok Simon, Jožica Šelb Šemerl, Sonja Tomšič Socialno-ekonomske neenakosti v umrljivosti žensk 18 Helena Jeriček Klanšček, Nina Scagnetti, Helena Koprivnikar, Maja Zorko, Vesna Pucelj, Maja Bajt, Tina Zupanič, Tadeja Hočevar Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih mladostnikov v Sloveniji 19 Sonja Tomšič, Tatjana Kofol Bric, Aleš Korošec, Jožica Maučec Zakotnik, Barbara Artnik, Maja Bajt, Alenka Borovničar, Janet Klara Djomba, Cirila Hlastan Ribič, Helena Jeriček Klanšček, Nevenka Kelšin, Helena Koprivnikar, Matic Kranjc, Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič, Kristina Orožen, Sonja Paulin, Jožica Šelb Šemerl, Ana Šerona, Lijana Zaletel-Kragelj Trendi dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije z vidika socialno-ekonomskih neenakosti 20 Jerneja Farkaš-Lainščak, Lijana Zaletel-Kragelj Povezanost med zaznavanjem lastnega zdravja in družbenimi sloji pri odraslih prebivalcih Slovenije 21 Tit Albreht Alternativne možnosti za bodoči razvoj pravičnega in uravnoteženega zdravstvenega sistema v Sloveniji 22 Ada Hočevar Grom Delovanje strokovne skupine na področju javnega zdravja 23 Elisabeth Fosse, Tatjana Krajnc-Nikolić Vpliv politik, namenjenih družinam in otrokom, na socialni gradient v zdravju - ; situacija v Sloveniji 24 Tatjana Krajnc-Nikolić, Branislava Belović Horizontalni prenos »bottom-up« pristopa za pripravo strateških regijskih načrtov 25 Marta Ciraj, Pia Vračko, Nataša Kozamernik Zdravje in trajnostni razvoj - prispevek Slovenije h konferenci združenih narodov Rio+20 26 Marko Vudrag Globalizacija in urbanizacija kot vir negativnega zdravja Krepitev in varovanje zdravja in zdravje delavcev 27 Zalka Drglin Materinstvo in nevidna rana: ; Izkušnja spolne zlorabe v otroštvu kot izziv (bodočim) materam in zdravstvenim strokovnjakom 28 Jerneja Farkaš-Lainščak, Zlatko Fras, Jožica Maučec Zakotnik, Lijana Zaletel-Kragelj Zaznavanje lastnega zdravja ter dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja: ali obstaja povezava? 29 Maja Primic Žakelj, Urška Ivanuš, Tina Žagar Neodzivnice DP ZORA so bolj ogrožene z rakom materničnega vratu 30 Barbara Mihevc Ponikvar Bolniški stalež v nosečnosti 31 Simona Uršič, Ana Benedičič, Betka Verbovšek Varno s soncem 32 Nuša Konec Juričić, Ksenija Lekić 10 Let javnozdravstvenega pristopa h krepitvi duševnega zdravja na Celjskem – primer iz prakse zavoda za zdravstveno varstvo Celje 33 Nataša Dernovšček Hafner Kronične bolezni – izziv za delovno okolje; predstavitev projekta PHWork 34 Nina Scagnetti, Barbara Artnik, Helena Jeriček Klanšček Skrb za ustno zdravje slovenskih mladostnikov v letih 2002 – 2010 35 Martina Drevenšek, Uroš Skalerič Model referenčne preventivne ambulante v odraslem zobozdravstvu 36 Tit Albreht, Ivan Eržen, Lijana Zaletel-Kragelj, Mircha Poldrugovac Strateške osnove raziskovanja na področju javnega zdravja 2013-2017 37 Ivan Eržen Seznam znanj in kompetenc specialista javnega zdravja 6 www.spm.si Nazaj na kazalo Bolezni odvisnosti – alkohol in droge 38 Romana Štokelj, Darja Lavtar Anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah (Slovenija, 2011-2012) 39 Andreja Drev Nove psihoaktivnih snovi - izzivi in odzivi 40 Marjan Bilban Alkohol in varnost cestnega prometa 41 Sandra Radoš, Igor Švab, Mirko Markič Sprejemanje ukrepov alkoholne politike s strani različnih akterjev 42 Jožica Šelb Šemerl, Nataša Delfar Umrljivost in vzroki smrti zdravljenih uporabnikov drog v Sloveniji v obdobju 2004 - 2010 43 Dušan Nolimal, Sean Ivan Nolimal Razvoj kazalca povpraševanja po zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog v Evropi in Sloveniji: nekateri metodološki pomisleki, prednosti in omejitve 44 Maja Zorko, Tadeja Hočevar, Maja Bajt, Katja Kovše, Tina Zupanič, Helena Jeriček Klanšček Pitje alkoholnih pijač med slovenskimi mladostniki – trendi in neenakosti 45 Milan Krek Dvajset let dela na področju obvladovanja posledic uporabe prepovedanih drog v Sloveniji Krepitev in varovanje zdravja - prehrana 46 Cirila Hlastan Ribič, Janet Klara Djomba, Lijana Zaletel-Kragelj, Urška Blaznik, Ana Šerona, Matic Kranjc, Jožica Maučec Zakotnik Prehranjevalne navade odraslih prebivalcev Slovenije od leta 2001 do leta 2008 47 Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Matej Gregorič, Urška Blaznik, Pavel Polak, Vida Fajdiga Turk, Cirila Hlastan Ribič, Rok Poličnik, Bojan Radej Vrednotenje implementacije nacionalnega programa prehranske politike 2005-10 ; (NPPP 2005-10) 48 Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Linden Farrer, Yoline Kuipers, Tina Lesnik Šolska shema sadja in medsektorsko sodelovanje 49 Nina Scagnetti, Mojca Gabrijelčič Blenkuš, Matej Gregorič, Tina Lesnik Stališča različnih deležnikov v zvezi s trženjem živil in pijač otrokom 50 Urška Blaznik, Cirila Hlastan Ribič Prehranski vnos aditivov za živila pri prebivalcih Slovenije Krepitev in varovanje zdravja - promocija zdravja 51 Jerneja Farkaš-Lainščak, Mitja Košnik Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah – prvi koraki 52 Janet Klara Djomba, Lijana Zaletel-Kragelj Socialna podpora za telesno dejavnost pri udeležencih zdravstveno-vzgojne delavnice »Telesna dejavnost« 53 Tanja Urdih Lazar Integracija pristopov na področju zdravja pri delu Nalezljive bolezni in cepljenje 54 Milan Čižman, Metka Paragi, Silva Pečar Čad, Tom Bajec Invazivne pnevmokokne okužbe v Sloveniji – poraba antibiotikov in odpornost nanje 55 Metka Paragi, Milan Čižman, Tamara Kastrin, Verica Mioč, Manica Mueller Premru, Dušan Novak, Alenka Štorman, Tatjana Harlander, Jerneja Fišer, Ingrid Berce, Bojan Drinovec, Iztok Štrumbelj, Irena Piltaver, Helena Ribič Možnosti uporabe pnevmokoknih cepiv pri odraslih 56 Margareta Seher-Zupančič Okužbe dihal pri dojenčkih in malih otrocih - kaj bi lahko izboljšali? 57 Mitja Vrdelja Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok - predstavitev gradiv 58 Katarina ProsencTrilar, Nataša Berginc, Maja Sočan Laboratorijska podpora javnemu zdravju – ali za spremljanje gripe zadostuje podatek diagnostičnih laboratorijev? 59 Veronika Učakar, Mario Poljak, Irena Klavs Prevalenca in razporeditev visokorizičnih humanih virusov papiloma (HPV) med slovenskimi ženskami 60 Alenka Trop Skaza, Lucija Beškovnik, Alenka Štorman, Darja Keše, Simona Uršič Izbruh legionarske bolezni v negovali instituciji 61 Zoran Simonović, Karl Turk Novosti v potovalni medicini in prikaz osnutka slovenskih smernic za predpis antimalarične kemoprofilakse 62 Alenka Trop Skaza Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za samoplačniško cepljenje 63 Evgen Janet Vplivi na odločanje za cepljenje 7 Okolje in zdravje 64 Simona Uršič, Ivan Eržen, Andrej Uršič, Tanja Bolte, Matevž Gobec, Živa Eržen UFIREG - Evropski raziskovalni projekt za preučevanje vpliva ultrafinih delcev na zdravje 65 Peter Otorepec, Katarina Bitenc, Irena Jeraj Vpliv onesnaženega zraka na obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja v Ljubljani 66 Andreja Kukec, Jerneja Farkaš-Lainščak, Lijana Zaletel-Kragelj Vpliv kakovosti zunanjega zraka v Zasavju na obiske otrok v primarnem zdravstvenem varstvu zaradi bolezni dihal 67 Agnes Šömen Joksić,, Bojana Bažec, Irena Majcan Kopilović, Mateja Šturm Ocena vplivov na zdravje zaradi ozona in PM10 v zdravstveni regiji Koper 68 Benjamin Lukan, Uroš Lešnik Reševanje problematike delcev PM10 v zunanjem zraku v Mariboru 69 Mateja Dovjak, Andreja Kukec, Aleš Krainer Preventiva bioloških in kemičnih dejavnikov tveganja v bolnišničnem okolju 70 Matej Ivartnik, Marjana Simetinger, Helena Pavlič, Neda Hudopisk Inovativni pristopi za promocijo zdravja – »zloženka« 71 Tina Žagar, Maja Primic Žakelj, Vesna Zadnik Zemljevidi raka, narejeni z metodo lokalno ocenjenega standardiziranega količnika incidence 72 Metoda Dodič Fikfak, Alenka Franko Spremljanje incidence malignega mezotelioma z uporabo GIS 73 Alenka Franko, Vita Dolžan, Metoda Dodič Fikfak Vpliv genov in azbesta na pojav azbestoze 74 Vesna Zadnik, Urška Ivanuš, Maja Primic Žakelj Pojavljanje raka na območju upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju; 75 Lucija Perharič, Pavel Pollak, Branko Družina, Slavko Lapajne, Nadja Škrk, Darko Mehikić, Lovro Stanovnik Varnost živil iz ajde – primer dobrega sodelovanja med inštitucijami 76 Bonia Miljavac, Irena Veninšek Perpar, Jožica Goričanec, Majda Pohar, Marjana Simetinger, Metka Horvat, Mojca Vivoda, Nataša Šimac, Nina Pirnat, Simona Uršič, Valerija Benko, Vesna Hrženjak, Vladimira Lampič, Zdenka Trojner Breg Higienska priporočila za varnost živil za potrošnike 77 Tatja Kostnapfel Rihtar, Tatjana Berger, Marko Vudrag Doseganje boljšega zdravja v zasavski regiji skozi podrobnejšo analizo okolja in zdravja Bolezni odvisnosti 78 Jasna Čuk Rupnik Tobak in alkohol - nevarnost za paciente in njihove starše 79 Mojca Juričič Izpostavljenost mladostnikov, starih 13 do 15 let, tobačnemu dimu - GYTS Slovenija 80 Ines Kvaternik, Tadeja Kodele Model odziva skupnosti na področju preprečevanja uporabe drog in alkohola v šolskem okolju 81 Alenka Hafner Projekt “Motnje hranjenja – kdo in kakšno pomoč nudi v Ljubljani”; 82 Olivera Stanojević Jerković, Marko Kolšek, Danica Rotar Pavlič Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava 83 Sonja Tomšič, Barbara Mihevc Ponikvar, Tanja Blejec, Zdenka Guzej, Irma Renar Skrb za duševno zdravje nosečnic in mladih mamic v Sloveniji 84 Marina Sučić Vuković, Živa Žerjal Kazalniki duševnega zdravja pri mladostnikih zdravstvene regije Koper 85 Tatja Kostnapfel Tvegano vedenje uživalcev prepovedanih drog na potovanju PLAKATI 87 Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič, Jožica Šelb Šemerl Podatki zdravstvene statistike o obravnavah duševnih in vedenjskih motenj, predvsem zaradi psihoaktivnih snovi 88 Anica Fujs, Jadranka Jovanović, Tatjana Krajnc-Nikolić »Otroci za varnost v prometu« - uresničevanje multisektorskega sodelovanja na regijski ravni 89 Jasmina Papić, Mihaela Törnar, Ana Fujs, Branislava Belović Vključenost romske ženske v družbeno okolje lastne skupnosti 90 Dušan Nolimal, Sean Ivan Nolimal Povezovanje raziskovanja in politik: kaj smo se naučili in prihodnji izzivi za javno zdravje 91 Jan Peloza Program brez izgovora 92 Irena Makivić, Janko Kersnik Joga: način krepitve in varovanja zdravja 93 Tatjana Pokrajac, Milan Čižman, Bojana Beovič, Polonca Truden-Dobrin Korelacija med indeksom teže primerov bolezni, posameznimi boleznimi in porabo antibiotikov v slovenskih bolnišnicah 94 Jadranka Jovanović, Zdenka Verban Buzeti, Silvana Lendvaj »DIŠIŠ MI PO POMLADI« - program spodbujanja nekajenja pri mladostnikih 8 www.spm.si Nazaj na kazalo 95 Marjetka Hovnik Keršmanc Alkohol - pomemben javno zdravstveni problem tudi v gorenjski regiji 96 Ema Mesarič, Gordana Toth, Mojca Kolinger , Cecilija Sušec Pristop k povečanju zmogljivosti skupnosti na področju telesne dejavnosti 97 Vesna Pucelj, Maja Bajt Vzgoja za zdravje za starše predšolskih otrok 98 Zdenka Verban Buzeti, Jadranka Jovanović, Ivana Žilavec »Khetaun ži sastipe - Skupaj do zdravja« - program spodbujanja zdravega načina življenja romskega prebivalstva preko medijev 99 Alenka Hafner, Marjetka Hovnik Keršmanc, Rok Poličnik, Tanja Torkar, Simonca Kiphut, Marija Ješe, Slavka Kavčič Projekt krepitve zdravja “EU regija – zdrava regija ” v gorenjski regiji 100 Marija Trkov, Eva Grilc, Alenka Andlovic, Ingrid Berce, Tjaša Žohar Čretnik Mateja Ravnik, Bojan Drinovec, Nadja Orešič, Metka Paragi Laboratorijsko in epidemiološko spremljane patogenih sevov Escherichia coli, ki povzročajo črevesne okužbe, v Sloveniji v letih 2010 in 2011 101 Eva Grilc, Maja Sočan Breme akutne driske v Sloveniji: presečna populacijska raziskava 2011 102 Lucija Beškovnik, Alenka Trop Skaza, Tatjana Frelih, Alenka Pelko, Amadeja Lemež Jeseničnik, Mateja Šraml Blaževič, Sonja Boček Cepljenje zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B v celjski zdravstveni regiji 103 Maja Šubelj, Maja Sočan Epidemiološke in klinične značilnosti importirane malarije v Sloveniji, 2001-2011 104 Ondina Jordan Markočič Karakteristike potnikov, ki so obiskali potniško ambulanto zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana v letih od 2007 do 2011 105 Irena Grmek Košnik, Andreja Krt Lah, Nataša Selan, Veronika Meglic, Izidor Dobnik, Urška Milič, Monika Ribnikar Akcija cepljenja na Gorenjskem - pravočasno poskrbim, da za KME ne zbolim! 106 Sanja Vuzem, Zoran Simonović, Karl Turk Izbruhi gripe v sezoni 2011/2012 v domovih za starejše v mariborski regiji 107 Ana Hojs , Peter Otorepec, Nina Pirnat Razvoj in uporaba zdravstveno okoljskih kazalnikov 108 Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec, Nina Mašat Prisotnost talija v tleh in vrtninah na območju Celja 109 Mateja Bolčič Tavčar, Tanja Fatur, Lucija Perharič Vpliv fitofarmacevtskih sredstev na zdravje otrok zaradi škropljenja sadovnjaka v bližini vrtca 110 Marija Maja Rems-Novak, Andreja Kukec, Milan Krek, Lijana Zaletel-Kragelj Vpliv onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom na pogostost obiskov zaradi simptomov astme na primarni ravni zdravstvenega varstva 111 Ivanka Gale, Aleš Petrovič Uporaba rib v pedikuri - tveganje za zdravje 112 Dušan Harlander, Bonia Miljavac Posledice vpliva polikloriranih bifenilov na okolje v beli krajini z oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi uživanja doma pridelanih živil (jajca, mleko, perutnina) in rib iz rek Krupe in Lahinje 9 Nazaj na kazalo PLENARNA PREDAVANJA 10 www.spm.si Nazaj na kazalo Božidar Voljč Javno zdravje – priložnost za spreminjajočo se družbo Povzetek Demografske in socialne spremembe vplivajo na dolžnosti javnega zdravja. S podaljševanjem življenja se na eni strani povečuje čas življenja brez bolezni, na drugi pa podaljšano starost spremlja epidemija kroničnih nenalezljivih bolezni, odvisnost, revščina in nasilje. Razlike se v sedanjih kriznih razmerah večajo, kar ogroža doseženo stopnjo javnega zdravja. To ne spreminja družbene vloge preventive, ampak njene aktivnosti in cilje, med katerimi v današnjem času izstopa potreba po bolj zdravem načinu življenja, višji zdravstveni kulturi in opozarjanju na nepravične razlike v zdravju. Poseben izziv pa predstavlja smisel naraščajoče dolgoživosti. Summary Demographic and social changes influence duties of the public health. Longevity is prolonging the healthy period of live span, but at the same time increases prevalence of chronic non-communicable diseases, level of dependence, poverty and violence. Financial crisis raises social inequalities in health and jeopardizes the achieved level of public health. Such situations do not change the societal role of preventive medicine, however, they do influence its activities and goals. Recently, the need for a healthy and active lifestyle, higher health culture and vigilance for health inequalities are most prominent. The sense of progressing longevity represents a distinctive topic. *** Spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje! V odnosu med zdravjem in družbo je priložnost vedno obojestranska, saj moramo za javno zdravje imeti najprej družbo, ki nanj vpliva s svojo strukturo in lastnostmi. Družbe imajo svoje življenje, svojo dinamiko in svoje spremembe. Na globalni ravni jih v zadnjih desetletjih določajo hitra rast svetovnega prebivalstva, urbanizacija (WHO 2007), ekonomski vzponi in padci, politični pretresi in podobno. Slovenija s svojo državnostjo in članstvom v EU ni postala le bolj aktiven član sveta, ampak je povečala tudi odgovornost za svojo usodo. V dvajsetih letih smo doživeli veliko sprememb, dobrih in slabih, tudi na področju zdravja in zdravstva. V zadnjem času na podobo našega javnega zdravja v veliki meri vplivajo ekonomska kriza in spreminjajoča se demografska razmerja. Dovolite mi, da se v nadaljevanju omejim predvsem na vpliv, ki ga imajo na javno zdravje in naloge preventive spremembe na omenjenih dveh področjih. V Sloveniji je bilo pred dvajsetimi leti 26 ljudi, ki so prekoračili sto let, v letu 2011 jih je bilo že 220. Samo v zadnjih desetih letih se je njihovo število povečalo za trikrat. Pričakovana življenjska doba se je od leta 1991 v povprečju podaljšala za dobrih 5,5 let, kar pomeni, da se je vsak dan podaljšala za 6,68 ur oziroma je bila vsak dan daljša za slabo tretjino dneva (SURS 2011). Večine današnjih stoletnikov po psihofizičnih sposobnostih ni mogoče primerjati z njihovimi vrstniki pred štiridesetimi ali petdesetimi leti. Nekateri med njimi so še povsem samostojni, s svojimi stališči se pojavljajo v javnosti in so družbeno in intelektualno polno aktivni. Pisatelj Boris Pahor ima v stotem letu življenja še veliko načrtov, nekatere gospe, ki so že pred leti prekoračile osemdeseto leto, se redno udeležujejo maratonov in na cilju niso med zadnjimi (Voljč 2011). Vse to je bilo v zvezi s stoletniki oziroma visoko starostjo še pred dvajsetimi leti nekaj nepojmljivega, danes pa nas sili k drugačnim pogledom na fiziologijo staranja in sposobnosti človeškega organizma. Videti je, da so naša telesa z možgani vred narejena za daljše obdobje kot smo še pred nedavnim mislili. Življenje se še vedno podaljšuje, na vprašanje, do kod bomo z njim prišli, ni dokončnega odgovora. Demografska struktura slovenske družbe se z vsemi posledicami hitro spreminja, slovenska politika, tudi zdravstvena, pa teh sprememb ne dohaja. Ob podaljševanju pričakovane življenjske dobe so prav stoletniki primeren vsebinski kazalnik družbenih sprememb, ki jo spremljajo. Današnje generacije starejših so ne le bolj dolgožive, ampak tudi bolj zdrave in socialno aktivne. Obdobje zdravega življenja je daljše, bolezen in odvisnost se s pojmom »zgostitve obdobja bolezni« pomikata v višjo starost (Fries 2005). Ob hkratnem naraščanju števila starejših, ki ga posredno povečuje tudi nizka rodnost (SURS 2008), se pojavlja nova kategorija prebivalcev, ki je doslej ni bilo še nikoli; številni zdravi, aktivni in samostojni starostniki v vedno večjem številu trkajo na vrata družbe in terjajo svoj prostor v njej. Imajo veliko življenjskih in poklicnih izkušenj, kar jim priznavajo vsi, vendar je videti, da družba še ne ve, kaj naj bi z njimi (AGE Platform Europe 2011). Povsod po svetu pa spremenjena generacijska razmerja spremlja porast kroničnih nenalezljivih bolezni, ki predstavljajo pandemijo našega časa. V Evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije je z njimi povezanih kar 86% vseh smrti in večina vseh zdravstvenih ter socialnih izdatkov (WHO 2008). Vendar pa danes o njih vemo več kot prej in tudi bolniki s kroničnimi stanji lahko ob zdravem in aktivnem načinu življenja dosežejo visoko starost. Aktivno in zdravo staranje z boleznijo ali brez nje postaja izziv, ki ga je Evropa sprejela in ki ga prav letos, v letu aktivnega staranja in medgeneracijskega sožitja, ves čas poudarjamo. Pojem starosti in staranja postaja bolj razsežen, aktivno in zdravo staranje naj bi od otroštva dalje postalo cilj vseh generacij. Priče smo velikim premikom v pojmovanju družbe in zdravja njenih generacij. Pravica do zdravja še nikoli ni bila v tolikšni meri tudi politični pojem, aktivno in zdravo življenje pa še nikoli višji politični cilj. Cilj Evropske unije je, da se obdobje zdravega življenja do leta 2020 podaljša za dve leti, hkrati pa naj bi postala tudi starosti prijazno okolje (European Commission 2012). Kar je prijazno starosti, je prijazno vsem. Ob vsem tem napredku je danes podoba družbe in starosti na žalost vse bolj bipolarna. Na eni strani zdravi, aktivni, samostojni, ekonomsko neodvisni državljani, na drugi strani pa z nezaposlenostjo in revščino med nami naraščajo ranljivost, izoliranost, odvisnost, Nazaj na kazalo 11 neenakost v zdravju in dostopnost do storitev. Temnejšo polovico življenja spremljata še diskriminacija in vse vrste nasilja. Tudi obraz istih bolezni je na obeh koncih drugačen. Če je na eni strani kronična bolezen izziv za zdrav način življenja, kaže na drugi strani še vedno svojo pravo naravo. Videti je, da visoke politične obljube s cilji vred ob prelomu tisočletja ne pomagajo kaj prida (United Nations 2000). Ekonomisti in ministri za finance vedno bolj stiskajo ljudi in računajo proračunske prihranke, ne zanimajo pa jih socialne posledice. Slovenska družba danes stoji, naša pridnost je zlorabljena, če bomo še naprej omejevali kupno moč, bomo z rušenjem Slovenije pripravljali razmere za revolucijo. Čas je, da socialno-zdravstveni del družbe in vlade dobi več besede, moč kapitala bi bilo treba omejiti. Zaposlenost in dostojno življenje ljudi sta pomembnejša od dobičkov, ki se porazgubijo po zasebnih bančnih računih. Ekonomska kriza nas tudi na področju javnega zdravja potiska nazaj, njenega konca pa ne morejo več napovedati niti tisti, ki so jo povzročili. Narava javnega zdravja je zelo krhka, podpirati jo morajo dobro delujoči sistemi, sicer se neverjetno hitro zruši, povratek pa je težak in dolgotrajen, kar nas je naučil primer Rusije v zgodnjih devetdesetih letih. Javno zdravje je v vsakem primeru priložnost za družbo, vprašanje je le, kaj družbi pomeni in ali politika sploh dojema razsežnosti zdravja? V vsem tem vrenju dobrih in slabih sprememb ostajajo naloge preventivne medicine enake; spreminjata se le njihova vsebina in rang. Vrednot in načel preventive ni mogoče spreminjati, vrednota zdravja ima v sebi moralno načelo družbe. Zdravstvene grožnje bo še naprej potrebno proučevati in na njih opozarjati, dejavniki tveganja bodo še naprej prežali na naša življenja in cepljenja bodo še naprej eden od temeljev zdravstvene varnosti družbe. Če nam kriza poleg BDP ne bo znižala še zdravja, bo večina naše pozornosti usmerjena v zdravo življenje, zdravstveno kulturo in pismenost, nepravične razlike v zdravju, posledicam neusklajenega predpisovanja in rabe zdravil in podobno. Zdravstvena kultura, zlasti poznavanje narave, dejavnikov tveganja in njihovih posledic, naj bi postala del osnovne izobrazbe, zdravstvena zavest pa del naših vsakodnevnih ravnanj in odločanj (Ministrstvo za zdravje 2012). V tem okviru zdravo in aktivno življenje s kroničnimi boleznimi predstavlja poseben zdravstveni in sociološki izziv, ker odpira bolj prijazno in perspektivno življenje z boleznijo. Javno zdravje je res priložnost za spreminjajočo se družbo, kakor je naslov letošnjega kongres preventivne medicine, vendar je spreminjajoča se družba morda še večja priložnost za javno zdravje. Lahko v zvezi z današnjimi razmerami izrečemo kakšno pripombo na nazorska stališča zdravstva, pa ne le našega? Morda to, da se še vedno raziskujejo in prikazujejo predvsem negativne plati zdravja in bolezni, ki sta pravzaprav brat in sestra; v zvezi s starostjo se predvsem poudarja odvisnost, potreba po negi in podobno; dejavniki tveganja so povezani predvsem z grozečimi svarili; ni organiziranega pristopa k potrošnji zdravil; da v Sloveniji nimamo geriatrov in podobno. Čeprav se družba pred našimi očmi hitro spreminja, v zdravstvu težko spreminjamo miselne vzorce, zato je manj raziskav o pozitivnih potencialih starosti, pozitivnem socialnem vplivu dejavnikov tveganja in njihovih možnih praktičnih posledicah. To je eden od vzrokov zakaj Evropska komisija kar naprej poudarja potrebo po inovativnih pristopih in rešitvah. Smo na točki demografskega in družbenega obrata, ki zahteva tudi naš miselni obrat, če želimo biti še naprej uspešni. Dobro zdravje je navsezadnje lepa, svetla in razveseljujoča stvar. Taki so tudi cilji preventive, ki jo je na primarni ravni potrebno iz knjig in učenih glav nagnati med ljudi, ker je njim tudi namenjena in jim zato pripada. Aktivno in zdravo staranje v vseh življenjskih obdobjih je izziv družbi, v veliki meri pa tudi zdravstvu, kako bo to storilo? Kolegice in kolegi, dolgoživost ni le triumf zdravstva in znanosti, ampak tudi demokracije, načina življenja, ki ga živimo, naše izobraženosti, zadovoljstva z življenjem in še česa. Z dolgoživostjo ni pridobila samo starost. Z njo sta se podaljšali tudi mladost in srednja leta. Tako se bosta do leta 2020 v Evropi porazdelili tudi tisti dve leti zdravega življenja, če jih bomo dosegli. S podaljševanjem življenja pridobivamo vsi, aktivna in zdrava starost pa naj bi življenju v starosti dala nov smisel. Je res tako in kakšen je ta smisel? Če ima odraščanje globok smisel, če ga imajo šolanje, družina, otroci in poklicno življenje, kakšen pa je smisel aktivne in zdrave starosti? Je to predvsem zniževanje zdravstvenih in socialnih stroškov, dolga starost pa je sama sebi namen? Kako živeti življenje brez poklicnih dolžnosti, ki so nam bile z upokojitvijo odvzete? Kakšen smisel ima življenje tja prek sto let in več, saj človek tudi v starosti ne more živeti le za konjičke, izlete in prosti čas na eni in v revščini, osami in strahu na drugi strani. Dolga aktivna in zdrava starost naj predstavlja nadgradnjo zdravemu življenju v predhodnih življenjskih obdobjih, vendar jo je treba osmisliti z novimi družbeno koristnimi vsebinami in se na njih pripravljati še preden ostarimo. Prav v iskanju tega smisla vidim ta čas največji medgeneracijski in javno-zdravstveni izziv. Viri • • • • • • • • • • • World Health Organization. Age-friendly cities – a Guide. Geneva: World Health Organization; 2007. Statistični urad Republike Slovenije. Mednarodni dan starejših. Ljubljana: SURS; 2011. Dosegljivo na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4221 (11.11.2012). Voljč B. Tek mi pomeni sprostitev, svobodo in užitek. Kakovostna starost 2011; 14: 2. Fries JF. The compression of morbidity. The Milbank Quarterly 2005; 83: 801-23. Dosegljivo na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1468-0009.2005.00401.x/abstract (11.11.2012) Shadow report on older peolple’s fundamental rights. Brussels: AGE Platform Europe; 2011 Statistični urad Republike Slovenije. (2008) Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje. Ljubljana: SURS; 2008. Dosegljivo na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1982 (11.11.2012) Singh D. How can chronic disease management programmes operate across care settings and providers? World Health Organization on behalf of the European Observatory on Health Systems and Policies. Copenhagen: World Health Organization; 2008. European Commission) Active and healthy ageing: concrete action plans for a better life of older Europeans. Brussels: 2012. Dosegljivo na: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-12-385_eu.htm?locale=en (11.11.2012) Millenium Development Goals: New York; United Nations 2000. Dosegljivo na: http://en.wikipadia.org/wiki/Millenium_Development_Goals (15.11.2012) Ministrstvo za zdravje (2012) Javno zdravje – naloge Direktorata za javno zdravje. http://www.mz.gov.si/si/delovna-podrocja/javno_zdravje/ (12.12.2012) 12 www.spm.si Nazaj na kazalo Alenka Kraigher1 S cepljenjem proti nalezljivim boleznim Nalezljive bolezni že stoletja pestijo človeštvo, saj se lahko pojavljajo v razsežnostih epidemij in pandemij in povzročajo strah, preplah, nemoč, opustošenje in gmotno škodo. Stoletja ponavljajoče se epidemije kuge, kolere, koz in gripe so opustošile mesta, zdesetkale prebivalstvo na vseh kontinentih, iztrebile celotna plemena, celo ogrožale obstoj človeka in spreminjale potek zgodovine. Pomen nalezljivih bolezni je viden v vseh porah družbe. Imele so velik vpliv na poezijo, prozo, glasbo in gledališče. Cepljenje je najuspešnješi ukrep zoper nalezljive bolezni, saj se je zaradi cepljenja izrazito znižala incidenca mnogih nalezljivih bolezni. Cepljenje pa je obenem tudi žrtev svojega uspeha - ker se nekatere bolezni sedaj le redko pojavljajo, se pozablja korist cepljenja, redki neželeni učinki pa so sedaj bolj vidni. Slednje uporabljajo nasprotniki cepljenja kot argument za prenehanje cepljenja. Ustavno sodišče je leta 2004 v svoji odločbi zapisalo, da cepljenje v širšem smislu prispeva k ohranjanju zdravja posameznika in članov širše skupnosti. Vsak posameznik je dolžan skrbeti za svoje lastno zdravje, kar vključuje tudi dolžnost sodelovanja pri preventivnih ukrepih, ki so določeni tako v korist posameznika, kot v splošno korist. Korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki utegne nastati posameznikom zaradi stranskih pojavov tega ukrepa. V 24. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah pa je poudarjena posebna skrb za zdravje otroka in njegova pravica do najvišje dosegljive ravni zdravja. S cepljenjem, ki je vrednota in pravica, se srečujemo celo življenje. Vsak človek, ne glede na starost, mora imeti enake možnosti in pravico do cepljenja, saj zaradi svetovne soodvisnosti obstaja možnost hitrega in nekontroliranega širjenja nalezljivih bolezni celo v obliki epidemij in pandemij, pojava novih bolezni in celo namernega razširjanja z bioterorizmom. Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti, zato je potreben nenehen in pridobivanje zaupanja. Vprašajmo se, ali naredimo dovolj za prepoznavnost pomena cepljenja. Pred nalezljivimi boleznimi se še dolgo ne bomo počutili varne, mnogo pa lahko stori vsak, če z modrostjo uporabi možnosti, ki jih ponuja pravočasno cepljenje. Communicable Diseases and Vaccination Communicable diseases have been afflicting mankind for centuries - as they may occur in dimensions of epidemics and pandemics, they cause fear, panic, helplessness, devastation and material damage. For centuries, plague, cholera, smallpox and influenza have ravaged cites, decimated the population on all continents, exterminated whole tribes, threatened human existence and changed the course of history. The importance of communicable diseases can be seen in all pores of society. They had a great impact on poetry, prose, music and theatre. Vaccination has proven to be the best measure against communicable diseases – vide spread vaccination resulted in significant reduction of incidence of many diseases. However, vaccination is also a victim of its own success, because some diseases are so rare in modern times public became oblivious to benefits from vaccination and the rare side effects now appear to be far more obvious. The vaccination opponents use this as argument for the cessation of routine vaccination. In 2004, the Slovenian Constitutional Court held that vaccination contributes broadly to the welfare and health of the individual as well as the broader community. Each individual is required to take care of their own health, including the duty to participate in preventive measures, which are enforced for the benefit of the individual, and more importantly in case of vaccination, in the general interest. The benefit brought to individuals and the community as a whole by vaccination is beyond any possible damage which may be incurred by individuals due to this measure. We must not forget about the United Nations’ Convention on the Rights of the Child that emphasizes special concern for health of the child and his right to the highest attainable standard of health. We face vaccination, which has become a value and a right, through are entire lives. Any person, regardless of age, must have the same opportunities and the right to vaccination, especially because of global interdependence, potential rapid and uncontrolled spread of infectious diseases, even in form of epidemics and pandemics, the emergence of new diseases and possible intentional spread by bioterrorism. Vaccination is one of the greatest successes in the history of medicine and also the greatest hope for the future of medicine - and it is in need of constant dialogue and confidence. Let us ask ourselves whether we do enough for the recognition of importance of vaccination. We will not feel safe from communicable diseases in the near future; nevertheless, much can be done by each and every one of us by timely vaccination. 1 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Nazaj na kazalo 13 Ivan Eržen,1 Pia Vračko1 Strategija RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem in vloga javnega zdravja pri njenem uresničevanju “Slovenija je konec leta 2011 sprejela Strategija RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem do leta 2020. Strategija je rezultat dolgoletnih aktivnosti na mednarodnem področju, kjer je bil že leta 2004 v Budimpešti sprejeta odločitev, da morajo države sprejeti ukrepe za zaščito zdravja otrok v povezavi z okoljem. Zavedajoč se pomena zdravja mladostnikov, je Slovenija tudi njih vključila v strateške cilje in tako omogočila, da se specifični problemi, s katerimi se soočajo mladi v povezavi z okoljem, začnejo razreševati. Ključni strateški cilji so: • Zagotoviti dovolj zdrave pitno vodo in ustrezno ravnaje z odpadnimi vodami; • Zmanjšati razširjenost debelosti in poškodb s povečanjem varnosti okolja ter izboljšanjem telesne dejavnosti in prehrane; • Preprečevanje bolezni z izboljšanjem kakovosti zraka zunaj in v zaprtih prostorih; • Preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti; • Aktivnosti na drugih pomembnih področjih, ki vplivajo na zdravje v povezavi z okoljem. Javno zdravje ima pri uresničevanju strateških ciljev še posebej pomembno vlogo. Odločevavcem in drugim sodelavcem mora zagotoviti ustrezne strokovne osnove za izvajanje aktivnosti, ki bodo pripomogle k uresničevanju ciljev kot jih opredeljuje strategija. Prva naloga, ki se je je potrebno lotiti takoj pa je priprava akcijskih načrtov za uresničevanje posameznih strateških ciljev. Na tem področju ima javno zdravje dvojno vlogo- vlogo koordinatorja med resorji in vlogo pripravljavca posameznih aktivnosti. Oboje predstavlja izjemno priložnost za razvoj javnega zdravja v Sloveniji.” Strategy Of Republic Of Slovenia For The Health Of Children And Adolescents In Relation To The Environment And The Role Of Public Health In Its Implementations “At the end of the year 2011Slovenia has adopted a Strategy for the health of children and adolescents in relation to the environment by the year 2020. The strategy is the result a longtime effort in the interantional and national field. It was already in 2004 in Budapest decided that the countries must take steps forward to protect children’s health which might be impaired due to the environment. In Slovenia we are aware of the importance of the health of adolescents. That is why beside children the adolescents were included in the strategy. Key strategic objectives are: • to provide enough healthy drinking water and adequate waste water management; • to reduce the prevalence of obesity and injuries by increasing the safety of the environment and improving physical activity and nutrition; • to prevent diseases by improving the quality of the air outside and indoors; • to prevent diseases due to chemical, biological and physical harm and • to deal with other important issues that affects health in conjunction with the environment. In achieving the strategic objectives plays public health especially important role. To the stakeholders and to experts form other area public health experts should provide an adequate professional basis for the implementation of the activities, which will contribute to the achievement of the objectives as defined by the strategy. The first task, which is necessary to address immediately is the preparation of action plans for the implementation of the strategic objectives. Public health has a double role-the role of coordinator between the sectors and the role of preparer of individual activities. Both represents a tremendous opportunity for the development of public health in Slovenia.“ 1 Inštitut za varovanje zdravja 14 www.spm.si 15Nazajwww.spm.si na kazalo 15 V IZVLECKI 16 www.spm.si Nazaj na kazalo Barbara Mihevc Ponikvar1, Sonja Tomšič1 Smo ob rojstvu vsi enaki? Uvod: raziskave kažejo, da so socialno-ekonomski dejavniki pomembne determinante zdravja, ki vplivajo tudi na zdravje mater in njihovih dojenčkov. Metode: analizirali smo podatke iz dveh nacionalnih zdravstvenih registrov in sicer Perinatalnega informacijskega sistema Republike Slovenije in Baze umrlih za obdobje 2004 - 2008. Kot indikator socialno-ekonomskega položaja smo uporabili materino izobrazbo. Rezultati: nosečnice z najnižjo izobrazbo in s poklicno izobrazbo so imele prisotnih več dejavnikov tveganja (debelost, kajenje v nosečnosti) v primerjavi z najbolj izobraženimi ženskami. Prav tako so imele nosečnice z najnižjo izobrazbo večje tveganje, da v nosečnosti niso bile na pregledu pri ginekologu in niso opravile presejalnih testov. Tveganje za prezgodnji porod je bilo pri ženskah iz najnižje izobrazbene skupine v povprečju 30 % višje kot pri najbolj izobraženih ženskah, tveganje za rojstvo donošenega otroka z nizko porodno težo pa je bilo v povprečju 2,2 krat višje. Ženske v najnižji izobrazbeni skupini so imele tudi 76 % višje tveganje za rojstvo mrtvorojenega otroka, medtem ko so imeli njihovi živorojeni otroci 2,6 krat višje tveganje za smrt v prvem letu življenja kot otroci najbolj izobraženih mamic. Zaključek: naša analiza je pokazala, da so tudi v Sloveniji prisotne pomembne razlike v zdravju mater in njihovih dojenčkov, ki so povezane s socialno ekonomskim položajem matere. Are we all born equal? Backround: research shows that socioeconomic factors are important determinants of health and also affect the health of mothers and their babies. Methods: data from the national health registries ‘Perinatal Information System of Slovenia’ and ‘Deceased persons report’ for the period 2004-2008 was analysed. As a socioeconomic indicator we used education of the mother, Results: with pregnant women from the lowest educational group and with vocational education there were more risk factors (obesity, smoking during pregnancy) present compared to the highest educational group. Pregnant women from the lowest educational group also had higher risk of not being examined and included in screening tests during pregnancy. For women from the lowest educational group the risk of preterm delivery was on average 30% higher than for women in the highest educational group and the risk of having a full-term child with low birth weight was on average 2.2 times higher. Women from the lowest educational group also had a 74% greater risk of having a stillborn child and their life born children had a 2.6 times greater risk of death within the first year of life compared to mothers from the highest educational group. Conclusion: Analysis showed that significant differences in the health of mothers and their babies related to the mother’s socioeconomic status are also present in Slovenia. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS. Nazaj na kazalo 17 Tatjana Kofol Bric1, Aleš Korošec1, Darja Lavtar1, Barbara Mihevc Ponikvar1, Petra Nadrag1, Mateja Rok Simon1, Jožica Šelb Šemerl1, Sonja Tomšič1 Socialno-ekonomske neenakosti v umrljivosti žensk Namen Pomembne neenakosti v izidih zdravja v različnih socialno-ekonomskih skupinah prebivalcev predstavljajo v zadnjih desetletjih izziv za raziskovalce in politike. Medtem ko je celotna umrljivost upadla v vseh skupinah, so relativne razlike v umrljivosti med nižjimi in višjimi socialnimi sloji ostale nespremenjene ali so se celo povečale. Metode Vzpostavili smo metodologijo povezovanja podatkov o vzrokih smrti s podatki o izobrazbi umrlih oseb. Pridobljene podatke smo uporabili za analizo razlik v umrljivosti žensk glede na doseženo izobrazbo po specifičnih vzrokih smrti. Izračunavali smo pričakovano trajanje življenja in starostno standardizirano umrljivost po skupinah vzrokov smrti. V analizo smo vključili podatke o vseh umrlih ženskah v Sloveniji v obdobju 2005 do 2010, ki smo jih v 98,8 % primerov povezali z njihovo individualno doseženo izobrazbo. Rezultati Postavili smo osnovno metodologijo za redno spremljanje neenakosti v umrljivosti po izobrazbi. Izračunana vrzel v pričakovanem trajanju življenja pri starosti 30 let med nizko in visoko izobraženimi ženskami v Sloveniji je znašala 5,5 let. Pri večini vzrokov smrti imajo nizko izobražene ženske večje tveganje za smrt kot visoko izobražene. V prezgodnji umrljivosti do 65 leta (razmerje stopnje umrljivosti med nizko in visoko izobraženimi = 1,78; 95 % CI 1,65 -1,93; p<0,001) so neenakosti večje kot v umrljivosti do 84 leta starosti (razmerje stopnje umrljivosti med nizko in visoko izobraženimi = 1,65; 95 % CI 1,57 -1,73; p<0,001). Največje tveganje za prezgodnjo smrt nizko izobraženih v primerjavi z visoko izobraženimi smo našli pri vzrokih smrti, neposredno pripisljivih alkoholu (razmerje stopnje umrljivosti med nizko in visoko izobraženimi = 7,34; 95 % CI 4,96 -12,27; p<0,001). Zaključek Ugotovljene razlike v umrljivosti med različnimi izobrazbenimi skupinami so priložnost za ukrepanje in izboljšanje zdravja celotne populacije. Soco-Economic Inequalities in Women’s Mortality Background Substantial inequalities in the health outcomes between different population groups based on socio-economic status (SES) have been posing challenges for researchers and policy makers over the past decades. While overall levels of mortality have declined in all groups, relative mortality differences between high and low SES groups have remained unchanged or have even increased. Methods We have established a methodology for linking the data on causes of death with data on education of deceased persons. Acquired data were used to analyze differences in the mortality of women in relation to educational attainment for specific causes of death. We calculated life expectancy and age-standardized mortality by groups of death causes. Data on all deceased women in Slovenia in the period between 2005 and 2010 were analyzed and were in 98,8 % of cases successfully linked with individual educational attainment. Results We set the basic methodology for regular monitoring of inequalities in mortality. The calculated gap in life expectancy at age 30 between women with low and high educational attainment in Slovenia stood at 5.5 years. Women with low educational attainment are exposed to higher risk of death from the majority of causes than women with high educational attainment. Inequalities in premature mortality before the age of 65 (rate ratio between low and high educated = 1,78; 95 % CI 1,65 -1,93; p<0,001) are greater than in mortality to 84 years of age (rate ratio between low and high educated = 1,65; 95 % CI 1,57 -1,73; p<0,001). The highest risk of premature death in women with low educational attainment compared to women with high educational attainment was established in causes directly attributable to alcohol (rate ratio between low and high educated = 7,34; 95 % CI 4,96 -12,27; p<0,001). Conclusions The observed differences in mortality between different educational groups are the opportunity to take actions and improve the health of the entire population. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS. 18 www.spm.si Nazaj na kazalo Helena Jeriček Klanšček1, Nina Scagnetti1, Helena Koprivnikar1, Maja Zorko1, Vesna Pucelj1, Maja Bajt1, Tina Zupanič1, Tadeja Hočevar1 Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih mladostnikov v Sloveniji Namen: v analizi slovenskih podatkov smo preverjali, ali obstajajo preprečljive in nepravične razlike v zdravju mladostnikov, glede na spol, starostne skupine kot tudi med skupinami mladostnikov iz družin z različnim socialno-ekonomskim položajem. Metode: raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Na reprezentativnem vzorcu slovenskih všolanih enajst-, trinajst- in petnajstletnikov smo izvedli anketo s standardiziranim mednarodnim vprašalnikom, pred tem pa še pilotno raziskavo. Uporabili smo hi-kvadrat test in multivariatno logistično regresijo. Rezultati: rezultati kažejo, da se vedenje mladostnikov v zvezi z zdravjem pomembno razlikuje glede na spol, starost in socio-ekonomski položaj. Mladostniki iz revnejših družin, z nezaposlenimi starši in tisti, ki imajo slabšo socialno mrežo, slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo manj zdrav način življenja. Tisti iz družin s povprečnim blagostanjem imajo 2,51-krat višje obete za to, da svoje zdravje ocenjujejo kot vsaj dobro (95% IZ je od 1,84 do 3,42), tisti iz najboljše situiranih družin pa imajo 1,69-krat višje obete, da svoje zdrave ocenjujejo dobro, kot tisti iz slabše situiranih družin (95% IZ je od 1,22 do 2,32). Mladostniki, ki imajo boljši šolski uspeh ali obiskujejo zahtevnejše šolske programe, imajo 1,83-krat višje obete za boljšo oceno svojega zdravja kot tisti, ki imajo slabši šolski uspeh oz. obiskujejo manj zahtevne šolske programe (95% IZ je od 1,47 do 2,28). Mladostniki iz revnejših družin so poročali tudi o nižjem zadovoljstvu z življenjem in rednem doživljanju več različnih psihosomatskih simptomov kot njihovi vrstniki iz bolje situiranih družin. Mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem imajo tudi slabše duševno zdravje, manj zdrave prehranske navade, redkeje so telesno dejavni, pogosteje so na dietah, pogosteje redno kadijo tobak, pijejo alkoholne pijače in so trpinčeni kot pa mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem. Zaključek: med 11-, 13- in 15-letniki z različnim socialnim položajem obstajajo razlike v zdravju, ki jih vsaj deloma lahko preprečimo ali omilimo z univerzalnimi programi za krepitev zdravja in s specifičnimi programi za posebej ranljive skupine. Background: analysing Slovene data we have investigated whether there exist gender, age and socio-economic background related differences in health of young people which are both preventable and unjust. Inequalities in Young People’s Health and Health Behaviours in Slovenia Methods: study is based on quantitative research method, namely, we conducted a survey among a representative sample of Slovene schoolchildren aged 11-, 13- and 15 years based on a standardized international questionnaire, preceded by a pilot survey. We used hi-square test and multivariate logistic regression. Results: results show significant differences between young people respective of their gender, age and socio-economic status. Young people who come from lower income families, have unemployed parents or a weaker social network estimate their health as weaker and have a less healthy lifestyle. Young people coming from families with average well-being have compared to those coming from families with lower income 2,51-fold higher odds to estimate their health at least as good (95 % CI from 1,84 to 3,42) and those coming from families with the highest socio-economic status have 1,69-fold higher odds to estimate their health as good. Young people, who are performing better in school or are attending academically more demanding programs, have 1,83-fold higher odds for a better estimation of their health compared to those performing worse or attending less demanding programs (95 % CI from 1,47 to 2,28). Young people from families with lower income were also reporting lower life satisfaction and were reporting psychosomatic symptoms more often than their peers from wealthier families. In addition, young people from families with a lower socioeconomic position have weaker mental health, less healthy eating habits, are less often physically active, more often on diets, smoke tobacco regularly, drink alcohol and are bullied more often than young people from families with higher socioeconomic status. Conclusions: among 11-, 13- and 15-year-olds coming from different socio-economic backgrounds health related differences that can be at least partly prevented or mitigated by universal health promotion programs and specific programs targeting particularly vulnerable groups do exist. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS. Nazaj na kazalo 19 Sonja Tomšič1, Tatjana Kofol Bric1, Aleš Korošec1, Jožica Maučec Zakotnik1, Barbara Artnik2, Maja Bajt1, Alenka Borovničar1, Janet Klara Djomba1, 2, Cirila Hlastan Ribič1, Helena Jeriček Klanšček1, Nevenka Kelšin1, Helena Koprivnikar1, Matic Kranjc1, Barbara Lovrečič1, Mercedes Lovrečič1, Kristina Orožen1, Sonja Paulin1, Jožica Šelb Šemerl1, Ana Šerona1, Lijana Zaletel-Kragelj2 Trendi dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije z vidika socialno-ekonomskih neenakosti Namen: analizirati trende izbranih dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni s poudarkom na socialno-ekonomskih neenakostih. Metode: analizirali smo podatke ankete »Z zdravjem povezan vedenjski slog«, izvedene med odraslimi prebivalci Slovenije v letih 2001, 2004 in 2008. Uporabili smo podatke o prehranskih navadah, gibanju, uživanju alkohola, kajenju, stresu, skrbi za zobovje, splošnem zdravstvenem stanju, srčno-žilnih obolenjih, sladkorni bolezni, KOPB, astmi in kostno-mišičnih obolenjih. Za analizo smo uporabili Cochrane-Armitage test za trend. Rezultati: rezultati kažejo na nezdravo prehranjevanje. Med drugim, Slovenci neredno uživamo zajtrk, uživamo prevelike količine škodljivih maščob in soli, ne uživamo dovolj sadja, predvsem pa zelenjave, kar se je v opazovanem obdobju še poslabšalo. Narašča število čezmerno prehranjenih in debelih oseb, predvsem moških, pri čemer izstopajo predstavniki nižjih slojev. Okrog 10 % anketiranih čezmerno pije alkohol, več kot 40 % se jih visoko tvegano opija, vendar opažamo spodbuden trend upadanja. Zabeležili smo ugodne trende v deležu kadilcev, povprečnem številu pokajenih cigaret na dan in izpostavljenosti tobačnemu dimu; prikazale so se neenakosti v kajenju glede na izobrazbo. Povečal se je delež oseb s tveganim stresnim vedenjem, narašča pa tudi delež oseb, ki ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot dobro. Kar tretjina odraslih v zadnjem letu ni obiskala zobozdravnika, kar je povezano tudi s socialno-ekonomskim položajem. Kaže se naraščajoč trend povišanega krvnega tlaka, pri čemer je pojavnost najvišja v najnižjem sloju. V letu 2008 je 4,5 % anketiranih poročalo, da imajo sladkorno bolezen. Pogostnost se je povečala med moškimi v starosti 55 do 64 let. Rezultati kažejo, da se je pogostnost KOPB povečala, tako pri moških kot pri ženskah. Bolečine in bolezni kostno-mišičnega sistema so najpogostejša samoporočana težava; viden je trend naraščanja bolečin v križu, vratu, ramenih in drugih sklepih. Zaključki: trendi nekaterih dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni med odraslimi prebivalci so v opazovanem obdobju ugodni, žal pa ne vsi. Pri številnih proučevanih kazalnikih ugotavljamo povezanost s socialno-ekonomskimi dejavniki. Trends in determinants of health and chronic non-communicable diseases in adult population of Slovenia – focusing on socioeconomic inequalities Aim: to analyse trends in selected determinants of health and chronic non-communicable diseases focusing on socioeconomic inequalities. Methods: data from CINDI Health Monitor surveys carried out among adult population of Slovenia in the years 2001, 2004, and 2008 was used. We analysed data on nutrition, physical activity, alcohol use, smoking, stress burden, dental care, self-rated health, cardio-vascular diseases, diabetes, chronic obstructive pulmonary disease, asthma and musculoskeletal diseases. Cochrane-Armitage test for trend was used. Results: results show unhealthy diet. We noticed irregular consumption of breakfast, rather large consumption of unhealthy fats and salt, and not enough consumption of fruit and especially vegetables where a worrisome downward trend is present. There is a growing trend of overweight and obese people, especially among men and in the lower socioeconomic groups. Around 10 % of adults reported excess consumption of alcohol, and more than 40 % binge drinking. In the observed period, a favourable downward trend was noticed. Favourable downward trends were also noticed in prevalence of smoking, number of cigarettes smoked, and exposure to tobacco smoke. Among different educational classes, inequalities in smoking were demonstrated. Prevalence of stress burden is increasing, meanwhile an increase in good self-rated health was observed. One third of adult population did not visit a dentist in the previous year, with different patterns in different socioeconomic groups. In the observed period, prevalence of hypertension was increasing, with the highest prevalence of hypertension in the lowest socioeconomic strata. 4,5% of adults reported diabetes in the year 2008 - increase in the prevalence of diabetes was observed among men in the age group of 55 - 64 years. There was an increase in prevalence of chronic obstructive pulmonary disease in both sexes. Musculoskeletal problems and diseases are the most prevalent self reported conditions, and an increasing trend of back, neck, shoulder pain and pain in other joints was noticed. Conclusions: trends of some, but not all, determinants of health and chronic non-communicable diseases are going in the wanted direction. In many of the included indicators, socioeconomic inequalities were demonstrated. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 20 www.spm.si Nazaj na kazalo Jerneja Farkaš-Lainščak1, Lijana Zaletel-Kragelj1,2 Povezanost med zaznavanjem lastnega zdravja in družbenimi sloji pri odraslih prebivalcih Slovenije Namen. Na zaznavanje lastnega zdravja vplivajo številne socialno-ekonomske determinante. Namen naše raziskave je bil oceniti povezanost med zaznavanjem lastnega zdravja in družbenimi razredi pri odraslih prebivalcih Slovenije. Metode. Raziskava temelji na slovenski podatkovni bazi Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor, ki jo praviloma vsako tretje leto dopolnimo z rezultati nove presečne pregledne raziskave. Leta 2008 je bilo vrnjenih 7,633 (49.0%) od 15,591 poslanih vprašalnikov. Določili smo pogostost zaznavanja lastnega zdravja kot slabega. Za določitev povezanosti med zaznavanjem lastnega zdravja kot slabega in družbenimi razredi smo uporabili logistično regresijo. Rezultati. Na vprašanje o zaznavanju lastnega zdravja je odgovorilo 7,302 anketirancev, od katerih jih je 701 (9.6%) svoje zdravje zaznalo kot slabo. Opazili smo jasen padec pogostosti zaznavanja lastnega zdravja kot slabega s 34.2% v spodnjem na 3.1% v višjem srednjem/višjem družbenem razredu. V neprilagojenem modelu logistične regresije je bila povezava med zaznavanjem lastnega zdravja in družbenim razredom značilna v vseh družbenih razredih. V modelu, ki je bil prilagojen na moteče spremenljivke, so anketiranci iz spodnjega družbenega razreda v primerjavi z anketiranci iz višjega družbenega razreda šestkrat pogosteje zaznali lastno zdravje kot slabo (RO 6.10, 95% IZ 3.34-11.16; p<0.001). Zaključek. Med družbenimi razredi smo potrdili velike razlike v zaznavanju lastnega zdravja kot slabega. Najpogosteje so lastno zdravje kot slabo zaznavali anketiranci iz spodnjega družbenega razreda. V to skupino bo potrebno usmeriti multisektorske programe zmanjševanja neenakosti v zdravju. Association Between Self-Rated Health And Social Classes In Slovene Adult Population Background. Self-rated health can be influenced by several socioeconomic determinants. The aim of this study was to evaluate the association between self-rated health and social classes in Slovene adult population. Methods. The study was based on the Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor database, which is updated approximately every three years by a cross-sectional survey. During the year 2008 7,633/15,591 (49.0%) of handed out self-administered questionnaires were retrieved. Prevalence per 100 population of poor self-rated health was determined. Logistic regression was used to determine unadjusted and adjusted estimates of association between poor self-rated health and social class. Results. The question on self-rated health was answered by 7,302 participants and 701 (9.6%) reported to be of poor self-rated health. A clear decrease in prevalence of poor self-rated health from 34.2% in lower to 3.1% in upper-middle/upper social class was observed. In an unadjusted model the association between poor self-rated health and social class was significant across all social classes. After adjustment for potential confounders, the odds remained the highest for those in the lower social class who rated their health as poor more than six times as frequent as those in upper-middle/upper social class (OR 6.10, 95% CI 3.34-11.16; p<0.001). Conclusions. Our study confirmed large differences in the prevalence of poor self-rated health across social classes. Participants from lower social class reported poor health most often and should therefore be the focus of multisectoral interventional programs on reducing health inequalities. 1 2 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Nazaj na kazalo 21 Tit Albreht1 Alternativne možnosti za bodoči razvoj pravičnega in uravnoteženega zdravstvenega sistema v Sloveniji Slovenija je temeljito spremenila svoj zdravstveni sistem v letu 1992. Od takrat dalje so se dogajale številne spremembe - nekatere so bile del postopnega spreminjanja sistema, druge spet posledica širšega konteksta, v katerem deluje zdravstveni sistem. V prispevku razpravljamo o tem, kako bi se lahko zdravstveni sistem v Sloveniji razvijal v prihodnosti. Pri tem smo upoštevali dosedanji razvoj, pozitivne in negativne izkušnje tega razvoja in smernice v nekaterih evropskih državah. Upoštevali smo predvsem tiste države, ki so uspešno reformirale svoj zdravstveni sistem in ohranile visoko stopnjo solidarnosti. V širšem kontekstu, ki zajema tudi mednarodno finančno in ekonomsko krizo, je potrebna še posebna pozornost pri preusmerjanju sistema. Ključno je ohranjanje solidarnosti in družbene pravičnosti zdravstvenega sistema, tudi ob zaostrenih finančnih pogojih. V prispevku razpravljamo o pogostih predlogih za različne oblike privatizacije in utemeljujemo, zakaj je škodljiva, če ni vodena premišljeno in z relativno omejenimi cilji. Poleg tega, navajamo pozitivne plati zdravstvenega sistema, ki zagotavlja visoko raven družbene pravičnosti, ki edina lahko zmanjšuje razlike, ki nastajajo zaradi družbenih determinant (brezposelnosti, socialne izključenosti, starosti, odvisnosti), saj te negativno vplivajo na zdravje. Država mora vsekakor tudi v prihodnosti zagotavljati pogoje za pravičen zdravstveni sistem, ki bo dostopen in ki bo omogočal izboljšanje in povrnitev zdravja. V zaključku in sklepnih mislih navajamo predloge za bodoči zdravstveni sistem - višja stopnja solidarnosti, razširitev osnove za pobiranje prispevkov, ki morajo temeljiti predvsem na solidarnosti, temelj v javnem financiranju in izvajanju zdravstvene službe ob večji odgovornosti za pogodbeno prevzete obveznosti in za kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev s strani izvajalcev. Alternative Options For The Future Development Of An Equitable And Balanced Health Care System In Slovenia Slovenia has thoroughly transformed its health system in 1992. Since then, a number of further changes have taken place – some as a part of further transformations and reforms, others as a consequence of a broader context in which a health system functions. The present paper discusses the topic of further development of the health system in Slovenia. We considered the past development, it’s positive and negative experiences and guidelines from some European countries, especially those which have successfully reformed their health systems and, in doing so, kept a high level of solidarity. In a broader context, which includes also the international financial and economic crisis, a special attention to the reorientation of the system is necessary. The key issue is maintaining a high level of solidarity and equity in the health system, even in austere financial conditions. In the paper we discuss the frequent proposals for different types of privatization and establish why it is harmful if not carried out in a very well thought through manner and with a relatively limited scope. Apart from that, we state the positive sides of a health system that ensures a high level of social fairness, which is the only way to reduce the differences based on social determinants (such as unemployment, social exclusion, age, dependencies and addictions), all negatively affecting health. It is the responsibility of the State to continue securing the conditions for an accessible health system and which will offer improvement and regain of health at same time. In conclusions and our final thoughts, we offer proposals for the future health system: a higher level of solidarity, broadening the base for health contributions, which have to be predominantly based on solidarity, a system based predominantly on public financing and public delivery of services, including a higher level of provider responsibility for contractual commitments and quality based delivery of health services. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 22 www.spm.si Nazaj na kazalo Ada Hočevar Grom1 Delovanje strokovne skupine na področju javnega zdravja Namen Predstavitev delovanja strokovne skupine v javnem zdravju na primeru Projekta za izvajanje nalog s področja prepovedanih drog po pogodbi med Inštitutom za varovanje zdravja RS (IVZ) in Evropskim centrom za spremljanje drog in odvisnosti od drog (EMCDDA). Metode Za uspešno izvajanje nalog ali projektov v javnem zdravju je ključna uspešna strokovna skupina. Dobre strokovne skupine ne dobimo s tem, da zberemo kompetentne strokovnjake, ampak jo ustvarjamo skozi sodelovanje in skupno delo. Zato je zelo pomembno, da skupina sodeluje že v fazi načrtovanja in da pri tem uporablja elemente projektnega vodenja. Za projekt s področja prepovedanih drog po pogodbi z EMCDDA je bila leta 2009 na IVZ imenovana nova strokovna skupina za izvajanje teh nalog, ki se je dela lotila po metodologiji vodenja projektov. Zaradi večplastnega načina dela je potrebna ustrezna fleksibilna organizacijska struktura, ki omogoča dober pretok informacij, sprotno delo na projektu v skladu z zadanimi nalogami ter pravočasno izvajanje nalog vsakega posameznega člana delovne skupine. Gre za dinamičen projekt (sistem), ki se stalno dopolnjuje in nadgrajuje z novimi funkcionalnostmi in moduli glede na potrebe naročnika, uporabnikov in članov skupine. Rezultati Po treh letih delovanja skupine beležimo dobre rezultate dela, zato menimo, da je delo skupine primer dobre prakse na področju javnega zdravja. Zaključek Tudi v javnem zdravju se vedno pogosteje uporabljajo novi pristopi pri delu, ki se odražajo v boljših rezultatih dela in večjem zadovoljstvu sodelavcev. Team Work In Public Health Background This paper discusses good practice of team work in public health in the field of drugs, on the example of the contract between National Institute of Public Health (NIPH) and European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA). Methods For achieving good results, we need successful working groups in public health. Gathering competent professionals is not a guarantee for a good team. A good work group is created through collaboration and joint efforts. It is very important that the group participates in the planning phase and that project management elements are used. In 2009, a new expert group was appointed by the National Institute of public health to carry out these tasks regarding the EMCDDA contract. Work was undertaken following the project management methodology. The multi-layer work flow requires a flexible organisation structure enabling good information flow, achievement of set goals and group and individual respect of the time line. It is a dynamic system constantly updated and upgraded with new functions and modules according to the needs of the contractor, users and team members. Results After three years of operation, the group achieved good working results, making the group an example of good practice in the field of public health. Conclusion In public health, new approaches to work are used more often. The trend is reflected in better results and a higher level of satisfaction among experts. 1 Inštitut za raovanje zdravja Nazaj na kazalo 23 Elisabeth Fosse1, Tatjana Krajnc-Nikolić2 Vpliv politik, namenjenih družinam in otrokom, na socialni gradient v zdravju situacija v Sloveniji Namen: splošni socialni in ekonomski pogoji vplivajo na ustvarjanje neenakosti v zdravju med družbenimi skupinami. Politična opcija na oblasti in oblika sistema blaginje odločilno vplivata na splošne pogoje v družbi. Prikazan bo položaj Slovenije v študiji primera vpliva političnega konteksta in aktualnih politik na zdravstveni gradient družin in otrok v štirih državah: Združenem Kraljestvu, Nizozemskem, Švedskem in Sloveniji. Metode: v študiji primera je bila opravljena analiza nacionalnih političnih in strateških dokumentov, izvedeni so bili intervjuji z oblikovalci politik in strokovnjaki na področju izobraževanja, javnega zdravja in socialnih politik. Statistična analiza je bila narejena na osnovi podatkov iz European Social Survey. Rezultati: v raziskavi je Slovenija država z najnižjim bruto domačim proizvodom in najnižjim deležem izdatkov za zdravstvo. Kljub temu, je Slovenija, poleg Švedske, država z najmanjšimi neenakostmi med družinami. Slovenija ima nižjo umrljivost otrok in višje preživetje otrok do 5. leta starosti kot Združeno Kraljestvo in Nizozemska. Slovenija, podobno kot Švedska, kombinira univerzalne in ciljane ukrepe, namenjene družinam in otrokom, ki dolgoročno zmanjšujejo socialni gradient. Primeri v Sloveniji so: porodniški dopust, subvencije za predšolsko vzgojo in šolstvo ter socialni transferji. Zaključek: med štirimi državami, vključenimi v študijo, je Slovenija najrevnejša. Kljub temu kaže manjše neenakosti med družbenimi skupinami in boljše izbrane zdravstvene kazalce kot Združeno Kraljestvo. Slovenija, podobno kot Švedska, ima proporcionalno univerzalne politike in ukrepe, ki podpirajo družine in otroke. Te politike dolgoročno znižujejo socialni gradient v zdravju in izboljšujejo zdravje in blaginjo družin in otrok v vseh družbenih skupinah. The Impact Of Policies Aimed At Families And Children On Social Gradient In Health - The Situation In Slovenia Background: general social and economic conditions impact the creation of health inequalities among social groups. Political option in power and the form of welfare system have a decisive influence on general conditions in society. We will present the status of Slovenia in the case study of the influence of political context and present policies on gradient in health of families and children in four countries: UK, Netherlands, Sweden and Slovenia. Methods: the case study involved an analysis of national and strategic documents and interviews with policymakers and experts in the field of education, public health and social policies. Statistical analysis was made on the basis of data from European Social Survey. Results: in the study, Slovenia has the lowest GDP and the lowest percentage of health expenditure. Nonetheless, Slovenia next to Sweden has the lowest inequalities among families. In comparison with UK and Netherlands, Slovenia has a lower infant mortality and higher child survival by the age of 5 years. Like Sweden, Slovenia is combining universal and targeted measures aimed at families and children which lower the social gradient in the long run. Such examples from Slovenia are: maternity leave, subventions for preschool care and education and social transfers. Conclusions: among the four countries, Slovenia is the poorest. However, it shows smaller inequalities among social groups and better chosen health indicators than UK. Slovenia, like Sweden, has proportionally universal policies and measures, which support families and children. These policies lower the social gradient in health and improve health and wellbeing of families and children in all social groups. 1 2 University of Bergen. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 24 www.spm.si Nazaj na kazalo Tatjana Krajnc-Nikolić1, Branislava Belović1 Horizontalni prenos »bottom-up« pristopa za pripravo strateških regijskih načrtov Namen priprave regijskih strateških dokumentov za zmanjševanje neenakosti v zdravju je bil trojen: s pomočjo krepitve zdravja zmanjšati neenakosti v zdravju, določiti okvir in smernice delovanja na prednostnih nalogah v regiji ter izgradnja kapacitete v regiji. Metode: uporabljen je bil »bottom-up« pristop, ki je v Sloveniji razvit in implementiran v Pomurju. Vse aktivnosti so planirali in izvedli regijski strokovnjaki javnega zdravja. V sodelovanju z deležniki iz okolja so potrebe in želje prebivalstva, ki so jih zaznali, vgradili med strateške cilje. Kapaciteta regijskih strokovnjakov javnega zdravja se je gradila istočasno s pripravo dokumenta. Za celovito analizo situacije in določanje dolgoročnih strateških ciljev smo uporabili dostopne statistične podatke, fokusne skupine z deležniki iz okolja in SWOT analizo. Sestavni del pristopa predstavlja pilotna implementacija izbranega strateškega cilja. Rezultati: pripravljeni so strateški dokumenti zmanjševanja neenakosti v zdravju s pomočjo krepitve zdravja za vsako od 9 regij v Sloveniji. Vsi dokumenti imajo skupne cilje in regijsko specifične cilje, kar omogoča poenoten pristop do obravnave javnozdravstvenih problemov ob upoštevanju regijskih specifičnosti (javnozdravstvene problematike, razpoložljivih virov, družbenega in kulturnega ozadja). Kapaciteta strokovnjakov in kapaciteta posameznega zavoda znotraj regije se je zvišala. Zaključek: pristop strateškega planiranja na regijski ravni z vključevanjem deležnikov iz okolja se je izkazal kot učinkovit za zmanjševanje neenakosti v zdravju. Ta pristop je mogoče prenesti tudi v druge regije. Upoštevane so značilnosti okolja in virov, poenoteni so javnozdravstveni cilji in zvišana je kapaciteta javnozdravstvene mreže. Horizontal Transfer Of »Bottom-Up« Approach To Making Regional Strategic Plans Background: the aim of preparing a regional strategic document for tackling health inequalities was threefold - to tackle health inequalities by means of health promotion, to define the framework and guidelines for priorities and to increase the capacity in the region. Methods: we used the »bottom-up« approach that was developed and implemented in Pomurje region. All activities were planned and performed by regional public health experts. The health needs of the population have been identified in cooperation with different regional stakeholders. The public health capacity has been increased simultaneously with the preparation of the document. Available statistical data, focus groups with stakeholders from the environment and SWOT analysis have been used for a comprehensive analysis and identification of long term strategic goals. Pilot implementation of one strategic goal is a part of the approach. Results: strategic documents for tackling health inequalities by means of health promotion have been made for all 9 regions in Slovenia. All documents have common and regionally specific goals, enabling a unified approach to public health problems respecting regional attributes (public health problems, available resources, social and cultural background). The capacity of experts, the capacity of network among public health institutes and each institutes’ network within a region have increased. Conclusions: strategic planning and involvement of regional stakeholders for tackling health inequalities has proven to be successful and possible to transfer onto other regions. The attributes of the environment and available resources have been respected, common public health goals have been identified and the capacity of public health network has increased. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Nazaj na kazalo 25 Marta Ciraj1, Pia Vračko2, Nataša Kozamernik1 Zdravje in trajnostni razvoj - prispevek Slovenije h konferenci združenih narodov Rio+20 Junija 2012 je v Rio de Janeiru potekala svetovna konferenca Združenih narodov (v nadaljevanju: ZN) o trajnostnem razvoju Rio+20. Priprave na konferenco in usklajevanje stališč je potekalo po vsem svetu že od sredine 2011. Slovenija se je aktivno vključila v pogajanja preko Ministrstva za zunanje zadeve, v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (v nadaljevanju: SZO) pa je Slovenija pomembno pripomogla tudi k temu, da je zdravje prebivalstva umeščeno kot ključni dejavnik trajnostnega razvoja. Na 1. zasedanju Evropske delovne skupine za okolje in zdravje (v nadaljevanju: EHTF) oktobra 2011 na Bledu je delegacija Slovenije podala pobudo za pripravo prispevka EHTF za Rio+20. Namen pobude je bil, da se varovanje zdravja prebivalstva izpostavi kot ključni gradnik in kot merilo trajnostnega razvoja s ciljem, da svetovni voditelji prepoznajo temeljno potrebo po ukrepanju v zvezi s socialnimi in okoljskimi determinantami zdravja za ustvarjanje vključujoče, pravične, ekonomsko produktivne in zdrave družbe. Tako je nastala t.i. Blejska izjava, ki pa zaradi kratkih časovnih rokov znotraj EU ni bila pravočasno usklajena za vključitev v prvi osnutek dokumenta ‘The Future We Want’. Vsebina Blejske izjave je bila ponovno obujena na 2. zasedanju Evropskega ministrskega sveta za okolje in zdravje (v nadaljevanju, EHMB) februarja 2012 v Bonnu, ko so ministri v povezavi z Rio+20 izrazili zaskrbljenost, da je v obstoječem osnutku dokumenta ‘The Future We Want’ zdravje ljudi premalo poudarjeno . Slovenija je v sodelovanju s SZO EURO pripravila in uskladila izjavo EHMB za Rio+20, saj jo je EHMB zaprosil, da z namenom opozoriti na pomen zdravja ljudi v okviru trajnostnega razvoja nadaljuje delo. V sodelovanje se je vključila tudi generalna direktorica SZO EURO Szuszanna Jakab, ki je izjavo EHMB uskladila z EU Predsedstvom in usklajeno izjavo poslala na Sekretariat ZN za Konferenco ZN o trajnostnem razvoju, pa tudi vsem državam članicam SZO EURO skupaj z vabilom, da v okviru svojih držav zagovarjajo uvrstitev glavnih sporočil izjave v dokument Rio+20. Konkretni predlogi in pripombe na osnutek dokumenta ‘The Future We Want’, ki so bili podani, so bili poslani v obravnavo skupaj z izjavo. Vse države EU je o tem obvestilo Predsedstvo. EHMB je priporočil, da bi se to stališče uporabljalo pri pripravi stališča EU v zvezi z Rio+20. Rezultat je stališče EU, ki je zelo blizu tej izjavi, in sicer je bilo s strani EU predlagano, da se v dokument Rio+20 vključi novo poglavje o zdravju, ki bi vsebovalo večino bistvenih elementov, ki so bili predlagani v Blejski izjavi in v izjavi EHMB. Končni dokument konference Rio+20 podrobno obravnava z zdravjem povezana področja trajnostnega razvoja in poudarja pomembnost univerzalne dostopnosti do zdravstvenih storitev, zdravstvene preventive in promocije. Sklenjeno je, da se za implementacijo zavez konference Rio+20 ustanovi univerzalni medvladni politični forum na visoki politični ravni in se začnejo medvladna pogajanja v okviru Generalne skupščine Združenih narodov. Health And Sustainable Development - Contribution Of Slovenia To The Un Conference Rio+20 The United Nations Global Conference on Sustainable Development Rio+20 took place in Rio de Janeiro in June 2012. Preparations for the conference and coordination of positions were held throughout the world since mid-2011. Slovenia was actively involved in negotiations through the Ministry of Foreign Affairs and in cooperation with the World Health Organization (WHO) Slovenia significantly contributed to embed the health of the population as a key factor for sustainable development. At the 1st meeting of the European Environment and Health Task Force (EHTF), in October 2011 in Bled, Slovenia, the Slovene delegation took the initiative to prepare EHTF contribution for Rio+20. The aim of this initiative was to highlight health as a precondition for, and an indicator of sustainable development, with the goal that the global leaders recognize the fundamental need to act on the social and environmental determinants of health to create inclusive, equitable, economically productive and healthy societies. The result was the so-called Bled Declaration. Due to tight deadlines, this declaration could not be harmonized within the EU in time to be submitted to the ‘Zero draft’ of the Rio+20 outcome document ‘The Future We Want’. However, the content of Bled Declaration was again revived at the 2nd meeting of the European Environment and Health Ministerial Board (EHMB), in February 2012 in Bonn, Germany, where concerns were expressed that health was hardly mentioned in the first draft of the ‘The Future We Want’ document. To draw attention to the importance of human health within the framework of sustainable development, EHMB members asked Slovenia to continue with the initiative to contribute to Rio+20, and in collaboration with WHO EURO the EHMB statement for Rio+20 was prepared and coordinated. The Director-General of WHO EURO Szuszanna Jakab herself engaged in the initiative by harmonizing the statement with the EU Presidency, and sending it to the UN Conference on Sustainable Development Secretariat, as well as to all EU Member States, inviting them to advocate for the inclusion of the main messages of the statement in the document Rio+20 within their countries. Also, amendments to the draft document “The Future We Want” were proposed and transmitted together with the statement. All EU countries have been informed by the Presidency, recommending that this position be used in preparing the EU position for the Rio+20. The resulting EU position for the Rio+20 is very close to the above mentioned statement, namely, it was proposed by the EU the Rio+20 outcome document ‘The Future We Want’ includes a whole new chapter on health, which contains most of the essential elements that have been proposed in the Bled Declaration and the EHMB statement. The final outcome document covers in detail health-related development issues, and emphasizes the importance of universal health coverage and protection and promotion of human health. To implement the commitments, the Rio+20 Conference decided to establish a universal intergovernmental High Level Political Forum (HLPF) and to launch an intergovernmental negotiation process under the UN General Assembly. 1 2 Ministrstvo za zdravje RS Inštitut za varovanje zdravja RS 26 www.spm.si Nazaj na kazalo Marko Vudrag1 Globalizacija in urbanizacija kot vir negativnega zdravja Namen: razprava o etiki okolja in zdravstvenih implikacijah okoljskih zablod, ki generirajo neenakosti v zdravju, je zamrla. Prispevek skuša razgaliti hipokrizijo zagotavljanja trajnostnega razvoja, ob tem, da prav ljudje določamo, kaj je za okolje najbolj sprejemljivo. Prispevek obravnava globalno krizo kot konflikt interesov v družbi. Metode dela: kritična deskriptivna analiza populacijskih trendov in predlogi za rešitve. 7 milijard ljudi je že leta 1997 pridelalo večji »družbeni proizvod sveta« od zmogljivosti planeta. V družbi so se razrasli nevidni kapitalski centri moči, mehanizmi in institucije, ki nam narekujejo življenjski tempo. Obsežna kapitalistična globalizacija, militarizacija in nebrzdano razraščanje finančnega sektorja so povzročili velike demografske in okoljske spremembe. V predmestjih velemest hitro narašča kategorija svetovnega prebivalstva, ki ne uživa nobenih formalnih prednosti urbanih sredin, kar vodi v revščino, prostitucijo, suženjstvo, prodajo otrok, … Rezultati: zavezujoči svetovni dokumenti, veljavni več kot 20 let (–na primer Evropska listina o okolju in zdravju (Frankfurt, 1989) in Helsinška deklaracija o ukrepih na področju okolja in zdravja v Evropi (Helsinki, 1994), narekujejo potrebo po novem konceptu, ki naj glede na globalno povezanost nujno upošteva dejstva iz vsega sveta, zlasti glede: • negotovih socio-ekonomsko-političnih sprememb, • velikih naravnih in okoljskih sprememb in • nepredvidljivih demografskih in zdravstvenih sprememb. • Mandat za to naj dobita tako zdravstveni kot tudi okoljski sektor, ki sta zavezana k: • ugotavljanju izpostavljenosti okolja in ljudi nevarnim dejavnikom, • interpretiranju podatkov o lastnostih dejavnikov in • ocenjevanju tveganja za nastanek negativnih posledic za ljudi in okolje. Zaključek: sodelovanje javnih služb in pristojnih organov je pogoj za učinkovito ukrepanje. K trajnostnemu razvoju okolja in zdravja prispeva medsektorski pristop skozi »politično razumevanje«. Globalization And Urbanization As A Source Of Negative Health Objective: debate on environmental ethics and health implications of environmental misconcepts that generate health inequities has faded out. This paper aims to disclose the hypocrisy of ensuring sustainable development knowing that human race determines what is best for the environment. The global crisis is looked upon as a social conflict of interests. Methods: critical descriptive analysis of population trends was used and possible solutions were suggested. Since 1997, the population of over 7 billion has produced GNP that exceeds the planet’s capacities. Invisible centres of power, money and decision making have become more powerful than ever tailoring our lives. The growing globalization, militarization and uncontrolled growth of financial sector have a huge influence on demographic and environmental changes. There is a fast-growing population living in the suburbs of megapolises that is marginalized and deprivileged, forced to live in poverty, prostitution, slavery, … Results: evaluation of different documents that have been abiding for over 20 years (among others The Declaration of Helsinki and European - Frankfurt Charter) demand the need for a new concept taking into consideration the following facts: • uncertain socio-economic-political changes, • significant natural and environmental changes, and • unpredictable demographic and health changes. • Ministries of Health and Environment should be given the mandate to implement the new concept, as their primary focus is: • determination of exposure to risk factors, • interpretation of risk factors data, and • assessment of possible risk of negative consequences for people and environment. Conclusions: Collaboration of different public institutions is of utmost importance for an effective step forward. Only sensible political decisions can contribute to the quality of environment and health and maintain sustainable development. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Nazaj na kazalo 27 Zalka Drglin1 Materinstvo in nevidna rana: Izkušnja spolne zlorabe v otroštvu kot izziv (bodočim) materam in zdravstvenim strokovnjakom Namen: v prispevku predstavljamo nekatere teoretične izsledke o zagotavljanju individualizirane obporodne skrbi v okviru problematike ranljivih skupin kot odgovore na aktualna vprašanj. Gre za vprašanja: • kaj potrebujejo ženske, ki okrevajo po spolni zlorabi? • kako ženske doživljajo nosečnost, porod, dojenje in materinstvo? • kako jim lahko zagotovimo spoštljivo obravnavo, ki bo okrepila celjenje? Na podlagi ugotovitev predstavljamo možnosti prenosa teoretičnih rešitev v prakso. Metode: pregled in sinteza sodobnih znanstvenih in strokovnih ugotovitev o nekaterih pomembnejših možnih vplivih izkušnje spolne zlorabe v otroštvu na doživljanje nosečnosti, poroda, dojenja, materinstva, in na telesno in duševno zdravje žensk; prikaz in analiza nekaterih pomembnejših značilnosti pristopa v obporodni zdravstveni skrbi, ki temelji na celostnem razumevanju zdravja in opolnomočenju žensk. Rezultati: prikazujemo informativno brošuro avtorice tega prispevka Spolna zloraba v otroštvu in materinstvo (izdal IVZ, 2011) kot enega možnih pristopov k ranljivim skupinam žensk v nosečnosti in obdobju zgodnjega materinstva oziroma kot primer »dela v razvoju«, ki predstavlja aplikacijo teoretskih spoznanj na primere iz prakse in ponuja praktične rešitve. Zaključek: za uspešno, učinkovito in zadovoljujoče delo zdravstvenih strokovnjakov, ki se pri svojem delu srečujejo z nosečnicami, porodnicami in »mladimi« materami, je zelo pomembno poglobljeno poznavanje in razumevanje povezave med spolnimi zlorabami, doživljanjem sprememb v nosečnosti, samega poroda in materinstva s telesnim in duševnim zdravjem žensk. Pri skrbi in negi posameznic, njihovem zdravljenju in pri delu s skupinami nosečnic in mater je razvoj občutljivosti za posamezne problemske točke ključen, zato zdravstveni strokovnjaki potrebujejo tudi možnost, da krepijo svoje kompetence in spretnosti. S tem prispevamo h kakovostni obporodni skrbi, ki vključuje tudi posebne pristope do ranljivih skupin posameznic. Maternity And The Invisible Wound: The Experience Of Sexual Absuse In Childhood As A Challenge For (Future) Mothers And Health Care Professionals Background: Some theoretical findings about individualized maternity care in the context of specific problems of vulnerable groups are introduced - what do women, recovering from sexual abuse in childhood, need? What are their experiences of pregnancy, childbirth, breastfeeding and motherhood like? How can we provide respectful care to support the healing process? - and the possibilities to put theoretical solutions into practice are presented. Methods: Review of modern scientific findings about some of the most important potential impacts of the experience of sexual abuse in childhood on motherhood; presentation and analysis of some features of the perinatal health care, which are based on a holistic understanding of health and on the empowerment of women. Results: an informative brochure Sexual abuse in childhood and motherhood (published in 2011 by NIPH) is presented as a possible approach to the vulnerable group of pregnant women and as an example of “work in progress” that offers the possibility for applying theory to practice. Conclusions: thorough knowledge and understanding of the link between sexual abuse, changes in pregnancy, giving birth, motherhood and physical and mental health of women is essential for healthcare professionals dealing with pregnant women and new mothers in order to perform their work properly. Developing sensitivity towards core problems and providing health care workers with the opportunities to enhance their professional competencies is the key for providing individualized care to vulnerable groups of women in the perinatal period, including the use of necessary specific approaches. 1 Inštitut za varovanje zdravja 28 www.spm.si Nazaj na kazalo Jerneja Farkaš-Lainščak1, Zlatko Fras2, Jožica Maučec Zakotnik3, Lijana Zaletel-Kragelj1,3 Zaznavanje lastnega zdravja ter dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja: ali obstaja povezava? Namen. Zaznavanje lastnega zdravja je uveljavljen kazalnik zdravja prebivalstva. Namen raziskave je oceniti povezanost med zaznavanjem lastnega zdravja in dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja pri odraslih Slovencih. Metode. Raziskava temelji na podatkovni bazi slovenske raziskave Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Risk Factors and Process Evaluation Survey. V letih 2002 in 2003 je 2,274 od 4,238 preiskovancev (53,7%), starih od 25 do 64 let izpolnilo standardiziran vprašalnik, opravilo klinični pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Za opredelitev povezanosti med zaznavanjem lastnega zdravja kot slabega ter dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja smo uporabili logistično regresijo. Rezultati. Pogostost zaznavanja lastnega zdravja kot slabega je znašala 9.8% in je značilno naraščala s starostjo (p<0.001) ter slabšanjem družbenega položaja (p<0.001). Višjo pogostost zaznavanja lastnega zdravja kot slabega smo opazili pri preiskovancih s krvnim tlakom >140/90 mmHg (p=0.047), krvnim sladkorjem na tešče >6.00 mmol/L (p<0.001), indeksom telesne mase >25.0 kg/m2 (p<0.001) in koronarno ogroženostjo >20% (p<0.005). Tovrstne povezanosti ni bilo pri preiskovancih s celokupnim holesterolom >5.0 mmol/L, kadilcih in telesno neaktivnih. V modelu logistične regresije, prilagojenem na demografske in socialno-ekonomske dejavnike, sta bila indeks telesne mase (>30.0 vs. <25.0 kg/m2; RO 1.57, 95% IZ 1.02-2.43) in krvni sladkor na tešče (>7.01 vs. <6.00 mmol/L; RO 1.94, 95% IZ 1.18-3.18) povezana z zaznavanjem lastnega zdravja kot slabega. Zaključek. Številni dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja povišujejo pogostost zaznavanja lastnega zdravja kot slabega. Pri odraslih Slovencih je lastno zaznavanje zdravja kot slabega povezano z debelostjo in vrednostjo krvnega sladkorja na tešče v območju sladkorne bolezni. Self-Rated Health And Cardiovascular Risk Factors: Is There A Connection? Background. Self-rated health is an established indicator of population health status. The aim of this study was to evaluate the connection between self-rated health and cardiovascular risk factors in Slovene adults. Methods. The study was based on the Slovenian Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Risk Factors and Process Evaluation Survey database. During the years 2002 and 2003, 2,274 out of 4,238 participants (53,7%) aged between 25 and 64 years responded to a standardized questionnaire and underwent medical examination with laboratory testing. Logistic regression was used to determine estimates of association between poor self-rated health and cardiovascular risk factors. Results. The global prevalence of poor self-rated health was 9.8% and significantly increased with age (p<0.001) and social classes (p<0.001). Participants with blood pressure >140/90 mmHg (p=0.047), fasting blood glucose >6.00 mmol/L (p<0.001), body mass index >25.0 kg/m2 (p<0.001), and cardiovascular risk >20% (p<0.005) had higher prevalence of poor self-rated health. No such difference was found for total cholesterol >5.0 mmol/L, active smokers and the physically inactive. In logistic regression model, adjusted for demographic and socioeconomic factors, body mass index (>30.0 vs. <25.0 kg/m2; OR 1.57, 95% CI 1.02-2.43) and fasting blood glucose (>7.01 vs. <6.00 mmol/L; OR 1.94, 95% CI 1.18-3.18) were associated with poor self-rated health. Conclusions. Several cardiovascular risk factors increased the prevalence of poor self-rated health. In Slovene adult population poor self-rated health is associated with obesity and fasting blood glucose in the range of diabetes mellitus. 3 1 2 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Nazaj na kazalo 29 Maja Primic Žakelj1, Urška Ivanuš1, Tina Žagar1 Neodzivnice DP ZORA so bolj ogrožene z rakom materničnega vratu Namen: z analizo zgodovine pregledov brisov materničnega vratu pri novih primerih raka materničnega vratu (RMV) smo želeli ugotoviti povezavo med neodzivnostjo žensk v državnem presejalnem (DP) programu ZORA in ogroženostjo z RMV. Metode: iz Registra raka RS smo izbrali vse ženske, ki so zbolele za RMV v letih 2008–2009 in 2010–2011, in jih povezali s podatki Registra ZORA. Razdelili smo jih v tri skupine glede na to, kako pogosto so se udeleževale DP ZORA. Med skupinami smo primerjali število žensk (delež od vseh zbolelih) in deleže posameznih stadijev raka ob diagnozi. Rezultati: od vseh žensk, ki so zbolele za RMV v letih 2008–2009 in 2010–2011, se jih več kot polovica (54,7 % in 60,8 %) ni udeleževala pregledov v priporočenih intervalih. Pri ženskah brez presejalnega izvida v Registru ZORA je bila bolezen najpogosteje odkrita v razširjeni obliki (FIGO II+ pri 75,3 % in 80,2 % neodzivnic). Pri ženskah, ki so se redno udeleževale presejalnih pregledov, je bila bolezen najpogosteje odkrita v mikroinvazivni (FIGO Ia pri 42,2 % in 50,5 % odzivnic) ali omejeni obliki (FIGO Ib pri 43,0 % in 36,2 % odzivnic). Zaključek: ženske, ki se DP ZORA ne udeležujejo redno, so bolj ogrožene z RMV. Pri njih je bolezen pogosteje odkrita v razširjeni obliki, ki narekuje obsežno zdravljenje, prognoza pa je slabša. Po zgledu tujih držav z dobro organiziranimi presejalnimi programi je v DP ZORA smiselno iskati nove pristope za povečanje odzivnosti v tisti skupini žensk, ki se ne odziva na redni program. Non-Responders To The National Cervical Cancer Screening Programme Zora Are At An Increased Risk Of Cervical Cancer Background: the history of cervical smears in cervical cancer cases was analyzed in order to evaluate the relationship between unresponsiveness to National Program (NP) ZORA and cervical cancer risk. Methods: women diagnosed with cervical cancer in 2008–2009 and 2010–2011 were identified in The Cancer Registry of Republic of Slovenia and linked with the National Cervical Cancer Screening Registry ZORA. Women were classified into three groups regarding their screening history. We then compared the number of women (proportion of all cases) with FIGO stages in each group. Results: more than half of women (54,7 % in 60,8 %) who were diagnosed with cervical cancer in 2008–2009 and 2010–2011 did not attend the screening program regularly. Women without screening history were in the most advanced cancer stages at time of diagnose (FIGO II+ at 75,3 % and 80,2 % of non-responders). In women who attended screening regularly, the disease was more often diagnosed earlier, in a micro-invasive (FIGO II at 42,2 % and 50,5 % of responders) or localized stage (FIGO Ib at 43,0 % and 36,2 % of responders). Conclusions: non-responders are at an increased risk of cervical cancer compared to women who attend screening tests regularly. With non-responders the disease is more likely to be diagnosed at an advanced stage that requires extensive treatment and has poorer prognosis. According to experience in foreign countries with well-organized population based cervical cancer screening programs, the search for new, more effective screening methods addressing non-responders is one of the most important challenges of the Slovenian cervical screening program. 1 Program in register ZORA, Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana 30 www.spm.si Nazaj na kazalo Barbara Mihevc Ponikvar1 Bolniški stalež v nosečnosti Odsotnost z dela v času nosečnosti je pogosta v številnih državah. V Sloveniji natančnih podatkov o obsegu bolniškega staleža v nosečnosti nimamo, se pa v javnosti bolniški stalež nosečnic pogosto izpostavlja kot poseben problem. Računalniško smo povezali Perinatalni informacijski sistem Republike Slovenije in Evidenco začasne in trajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih vzrokov. Tako smo podatkom o porodnicah, poteku in izidu nosečnosti, dodali podatke o njihovem bolniškem staležu v letu pred porodom. V raziskavo je bilo zajetih 12.935 oziroma 97,1% vseh zaposlenih porodnic, ki so leta 2003 rodile v Sloveniji. Populacija opazovanih žensk je bila pred nosečnostjo v bolniškem staležu razmeroma redko. S pričetkom nosečnosti je bolniški stalež zgodaj narasel nad bazalno raven. Vrh je bil dosežen v 30. tednu nosečnosti, ko je bila z dela odsotna vsaka druga nosečnica. 74 % zaposlenih porodnic je bilo vsaj enkrat v nosečnosti v bolniškem staležu. V povprečju je je bolniški stalež, brez primerov nege, pri zaposlenih nosečnicah v vsem obdobju nosečnosti trajal 78,5 koledarskih dni. Med vzroki za bolniško odsotnost so prevladovala stanja, povezana z nosečnostjo. S to raziskavo smo prvič dobili vpogled v celoten obseg bolniškega staleža v nosečnosti. Analiza je v določeni meri potrdila tezo, da je bolniški stalež nosečnic pogost, vendar so za pojasnitev vzrokov potrebne nadaljnje raziskave. Sick leave during pregnancy Absence from work during pregnancy is common in many countries. In Slovenia, detailed data on sick leave during pregnancy is not available, but sick leave of pregnant women is often presented as a problem in public. The aim of this study was to investigate this phenomenon more detailed. We linked two regular medical databases – The Perinatal Information System and The Record of Temporary and Permanent Absence from Work due to Illness, Injury, Nursing, and Other Causes. This process gave us combined data on pregnant women, pregnancy and pregnancy outcome, together with details of pregnant women’s sick leave in the year prior to delivery. The study included 12,935 (97.1 % of all) employed pregnant women who gave birth in Slovenia in 2003. Before pregnancy, the observed population of women was relatively rarely on sick leave. Very soon after becoming pregnant sick leave increased above the normal levels. The peak in frequency of sick leave was in the 30th week of pregnancy when every other pregnant woman was absent from work. 74 % of employed pregnant women were on sick leave at least once during pregnancy. The average length of sick leave during pregnancy, without cases of nursing, was 78.5 calendar days. The predominant cause for sick leave were conditions associated with pregnancy. In this study, a detailed insight on sick leave during pregnancy was gained for the first time in Slovenia. To some extent, the analyzis confirmed the hypothesis that pregnant women are often on sick leave, nevertheless, further investigation of associated factors should be carried out to elucidate this issue. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 31 Simona Uršič1, Ana Benedičič2, Betka Verbovšek3 Varno s soncem Namen: S programom »Varno s soncem« želimo otroke, šolarje in njihove starše opozoriti na pomen pravilne zaščite pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov. Metode: Program temelji na metodi edukacije edukatorjev. Najprej s problematiko dobro seznanimo vzgojitelje, ki potem vsebine prenašajo naprej na otroke in njihove starše. Program smo pilotno izvedli leta 2007. Od leta 2008 program izvajamo v vrtcih na območju vse Slovenije, od leta 2010 tudi v osnovnih šolah. Od leta 2009 pri izvedbi sodelujejo vsi regionalni zavodi za zdravstveno varstvo, Zavod za zdravstveno varstvo Celje pa ohranja vlogo koordinatorja in nosilca programa, ki pripravi vsa gradiva in nudi posebno mesto za izvajanje programa na spletu. Del gradiv in večina administrativnega dela poteka v elektronski obliki. Usposabljanja vzgojiteljev in učiteljev so po vseh regijah izvedena na osnovi enotnih gradiv. Program vsako leto začnemo izvajati na dan sonca (28. maj). Program t. i. »poletnega obnašanja« se v vrtcih intenzivno izvaja tri do štiri tedne in obsega predvsem seznanjanje s problematiko in izobraževanje o načinih preventivnega ukrepanja. T. i. poletni ritem v vrtcih ohranjajo do konca septembra. V osnovnih šolah program med petošolci izvajajo v okviru šole v naravi, v ostalih razredih pa s predstavitvijo problematike v pri pouku, v razredu Rezultati: Od leta 2007 je bilo v program uradno prijavljenih več kot 115 000 otrok in več kot 16 000 šolarjev, sodelovalo jih je še več. Na osnovi vsakoletne evalvacije med sodelujočimi na različnih nivojih ugotavljamo, da je bil program povsod ocenjen ugodno in da so otroci ter šolarji osvojili predvidene vsebine. Zaključek: S kontinuiranim izvajanjem programa med otroci in šolarji nameravamo doseči spremembo v odnosu do sonca in zagorelosti pri celotni populaciji in s tem dolgoročno doprinesti k znižanju števila rakavih obolenj kože v Sloveniji. Safely In The Sun Background: The basic purpose of the educational program “Safely in the sun” s to inform children and their parents on the importance of proper protection against the adverse effects of solar rays’ exposure. Methods: The Program is based on education of educators. The issue is well elaborated to the tutors who then transfer the knowledge to children and their parents. Since 2008, the Program has been carried out in kindergartens in the entire territory of Slovenia. In 2010, the Program has also been introduced to elementary schools. Since 2009, all of the nine regional Institutes of Public Health (IPH) have been engaged in the implementation of the Program, while IPH Celje coordinates it. Kindergartens and schools willing to join the program have to register and, afterwards, they are provided with all the educational materials. The execution of the program in kindergartens takes three weeks and introduces the so called “summer behavioral rhythm”. It is maintained until the end of September. In elementary schools, the program is carried out during a week’s stay in the so called “school in the nature” or during regular classes in the form of presentation of the problem. Results: Since 2007, more than 115,000 of pre-school and more than 16,000 school children participated in the program. Each year, the evaluation of the program is carried out. Results of the evaluation show that children absorbed the knowledge well and that the program was assessed as favorable everywhere. Conclusions: With the continuous implementation of the program among children and pupils we would like to achieve a behavioral change in relation to sunbathing and sun-tanning in the entire population and, consequentially, contribute to the reduction of skin cancer incidence in Slovenia. 3 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Splošna bolnišnica Celje Vrtec Tončke Čečeve Celje 32 www.spm.si Nazaj na kazalo Nuša Konec Juričić1, Ksenija Lekić1 10 Let javnozdravstvenega pristopa h krepitvi duševnega zdravja na Celjskem – primer iz prakse zavoda za zdravstveno varstvo Celje Namen: na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje smo na področju duševnega zdravja intenzivneje začeli delati v letu 2000. Kot izhodišče sta nam služili raziskava o umrljivosti zaradi samomora v regiji Celje od 1985 do 1999 in raziskava o problemih mladostnikov v regiji Celje. Metoda: javnozdravstveno ukrepanje smo na osnovi raziskav usmerili v program krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomora v regiji Celje »Tu smo zate« in v program za mladostnike »To sem jaz«. V okviru prvega programa smo med lačnimi in strokovnimi javnostmi izvedli več kot 60 izobraževanj o depresiji, samomoru in obvladovanju stresa, izdali tematska gradiva in ustanovili skupino za samopomoč osebam z depresijo, v letu 2010 pa smo ustanovili še Svetovalnico za prvo psihološko pomoč za osebe v duševni stiski. V okviru drugega programa smo z inovativnimi pristopi razvili največji slovenski spletni svetovalni portal za mlade, na katerem mladostnikom svetuje ekipa 50 strokovnjakov različnih področij. V letu 2011 smo izdali priročnik za učitelje za izvedbo 10 delavnic za krepitev samopodobe mladostnikov in še poseben priročnik za mladostnike. Program smo v letu 2012 razširili v vse slovenske osnovne in srednje šole. Rezultati: količnik samomora je v regiji Celje od leta 2005 znatno upadel. V desetih letih smo z obema programoma spletli močno preventivno mrežo, v kateri številni posamezniki, ustanove in strokovnjaki različnih disciplin zasledujemo skupne cilje na področju duševnega zdravja prebivalcev regije. Mreža je prepoznavna in sprejeta tako v laični kot strokovni javnosti. Zaključek: oba programa je mogoče prenesti še v druge regije. Posamezne aktivnosti obeh programov so vključene tudi v osnutek predloga prvega nacionalnega programa za duševno zdravje. 10 Years Of Public Health Efforts To Improve The Mental Health In Celje Region – Example From Practice Of The Regional Institute Of Public Health Celje In 2000, the Regional institute of Public Health Celje intensified its efforts related to mental health. Activities were planned on the basis of a suicide-related mortality survey, conducted in the Celje region between 1985 and 1999, and on the basis of a survey on the difficulties young people face in the Celje region. Methods: we have implemented public health measures through the »Here for You« mental health promotion and suicide prevention programme and »This is Me« health promotion programme for youth. As part of the first programme, we organised over 60 educational courses for the lay and expert public covering topics on depression, suicide and stress management; we published material on the subject and founded a self-help group for people suffering from depression. In 2010, we upgraded the programme with a counselling service that provides psychological first aid to people in mental distress. As part of the second programme, we developed the largest Slovenian web counselling portal for young people; a team of 50 experts, covering different fields, is always prepared to help and provide counseling for youth. In 2011, we expanded the programme by publishing a manual for teachers, detailing 10 workshops for preventive actions in the classroom, and a handbook for adolescents. In 2012, the programme was implemented in all Slovenian elementary and secondary schools. Results: since 2005, the suicide rate in the Celje region has decreased significantly. Within the past 10 years, we have built a strong preventive network, within which a number of individuals, institutions and experts from different fields work together towards the shared goals related to mental health of the region’s inhabitants. The network is well-recognised and accepted by both, the lay and the expert public. Conclusions: both programmes could be introduced in other regions as well. Individual activities from both programmes have also been included in the draft proposal of the first national programme for the promotion of mental health. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Nazaj na kazalo 33 Nataša Dernovšček Hafner1 Kronične bolezni – izziv za delovno okolje; predstavitev projekta PHWork Kronične bolezni so vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti, učinkujejo na splošno zdravstveno stanje ter pričakovano življenjsko dobo posameznika. Kronična bolezen pri delavcu lahko pomembno vpliva na kakovost njegovega življenja in funkcioniranja; na zaposljivost, menjavo zaposlitve, prisotnost na delovnem mestu, prav tako lahko vpliva na višino zaslužka, izgubo zaposlitve in dohodka ter, posledično, socialno izključenost. Pojavnost kroničnih bolezni pri delavcih narašča, predvsem zaradi staranja aktivne populacije. Nova paradigma zaposlovanja je usmerjena v trajnostno zaposljivost delavcev s kroničnimi boleznimi in ni več osredotočena le na trenutno zaposljivost takega delavca. Promocija zdravega dela za delavce s kroničnimi boleznimi – PHWork je deveta skupna pobuda Evropske mreže za promocijo zdravja pri delu. V projekt je vključenih 18 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa na področju zdravja (Public Health Programme 2008 – 2013). Projekt je usmerjen v identifikacijo in izbiro primerov dobre prakse promocije zdravja pri delu, ki delavcem s kroničnimi boleznimi omogočajo boljše pogoje za delo, olajšajo vrnitev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti in jih skušajo čim dlje obdržati v svetu dela. Ostali cilji projekta so: na podlagi izsledkov primerov dobre prakse pripraviti smernice za delodajalce in podjetja; senzibilizirati deležnike v podjetjih in gospodarskih organizacijah ter snovalce politik za vlaganje v programe, ki prispevajo k zdravju in blaginji delavcev s kroničnimi boleznimi in njihovih družin. Chronic Illnesses – A Challenge For The Working Enviornment; Presentation Of The PHWork Project Chronic illnesses are the leading cause of morbidity and mortality and have a great impact on life expectancy and general health of the individual. Chronic illness may have a significant impact on worker’s quality of life and functioning; on employability, job changes, presence in the workplace and may also affect the amount of earnings, loss of employment, income and, consequently, lead to social exclusion. Incidence of chronic illnesses among workers is increasing, mainly due to the aging of active population. The new paradigm of employment is focused on sustainable employability of workers with chronic illnesses and not anymore solely on their current employability. Promoting Healthy Work for Employees with chronic Illness – PHWork is the 9th joint initiative of the European Network for Workplace Health Promotion. Eighteen European countries, including Slovenia, are involved in the project. It is financed by the European Commission under the Health Programme (Public Health Programme 2008-2013). The project focuses on the identification and collection of examples of good practice that enables workers with chronic illness to have better working conditions, facilitate the return to work after long periods of sick leave and try to prolong the time of their overall working period. Other objectives are: to prepare guidelines for employers and enterprises based on the experience of good practice, to convince various stakeholders (enterprises and policy makers) that their economic performance and overall economy depend on a motivated and healthy workforce, worker friendly and healthy environment. 1 KI za medicino dela, prometa in športa, UKC LJ 34 www.spm.si Nazaj na kazalo Nina Scagnetti1, Barbara Artnik2, Helena Jeriček Klanšček1 Skrb za ustno zdravje slovenskih mladostnikov v letih 2002 – 2010 Namen: namen naše raziskave je prikaz trendov v ustni higieni slovenskih mladostnikov glede na starost in spol ter primerjati spremembe v ustni higieni med leti 2002 in 2010. Metode: na reprezentativnem vzorcu slovenskih 11-, 13- in 15-letnikov smo v štiriletnih intervalih (leta 2002, 2006 in 2010) trikrat izvedli anketo s standardiziranim mednarodnim vprašalnikom,. Rezultate smo statistično ovrednotili s pomočjo testa hi-kvadrat in z multivariatno logistično regresijo. Rezultati: rezultati kažejo ugodne spremembe v zvezi z ustno higieno mladostnikov v opazovanem osemletnem obdobju, saj se je statistično značilno povečal delež vseh, ki si zobe umivajo več kot enkrat na dan (57,8 % leta 2002, 60,7 % leta 2006 in 63,5 % leta 2010; p<0,05). Ugoden trend rednega ščetkanja zob je opazen pri obeh spolih (fantje: 48,7 %, 52,1 %, 55,9 %; dekleta: 67,1 %, 69,3 %, 71,4 %; po posameznih letih), ne pa tudi v vseh starostnih skupinah, saj pri 13-letnikih ostaja delež tistih, ki si ščetkajo zobe vsaj enkrat na dan, v letih 2002 do 2010 nespremenjen. Zaključek: v vseh opazovanih letih je za vse starostne skupine delež fantov, ki si ščetkajo zobe vsaj enkrat na dan, nižji kot pri dekletih. Pomembno je ozaveščanje, saj karies najenostavneje in najučinkoviteje preprečujemo z učinkovitimi preventivnimi ukrepi. Posebna skrb mora biti namenjena ogroženim skupinam mladostnikov, ki jim moramo nuditi celostno svetovanje, prilagojeno individualnim potrebam. Oral Health Care Among Slovene Adolescents In 2002 – 2010 Background: the aim of our study was to show trends related to oral hygiene of Slovene adolescents by age and sex and to analyze the changes that have occurred over the 2002 – 2010 time period. Methods: a survey was carried out three times in four-year intervals (2002, 2006 and 2010) with the help of a standardized international questionnaire based on a representative sample of Slovene 11-, 13- and 15-year-olds,. The results were statistically evaluated by using the chi-square test and multivariate logistic regression. Results: results show favorable changes in the oral hygiene of adolescents observed over the eight year period considering the proportion of all those who brush their teeth more than once a day (57.8 % in 2002, 60.7 % in 2006 and 63.5 % in 2010; P <0.05) has statistically significantly increased. Favorable trend of regular teeth brushing was observed with both sexes (boys: 48.7 %, 52.1 %, 55.9 %, girls: 67.1 %, 69.3 %, 71.4 %; respectively) but not with all age groups since the proportion of 13-year-olds who brush their teeth at least once a day has remained the same in the years 2002 − 2010. Conclusions: in all age groups the proportion of boys who brush their teeth at least once a day was lower compared to girls in the observed years. It is important to raise awareness, as effective preventive measures are the simplest and most effective way to prevent caries. Particular care must be given to vulnerable groups of adolescents, who must be offered individual and holistic counseling with a needs-related approach. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Nazaj na kazalo 35 Martina Drevenšek1, Uroš Skalerič1 Model referenčne preventivne ambulante v odraslem zobozdravstvu Namen: bolezni ustne votline so eden izmed velikih javno zdravstvenih problemov v svetu. Pogostnost kariesa in bolezni obzobnih tkiv sta visoki tudi v Sloveniji. Glavni vzročniki za nastanek kariesa so prisotnost zobnih oblog, sladkor in dovzetnost zobnih tkiv. Zobne obloge so glavni vzrok tudi nastanka bolezni obzobnih tkiv. Pomembni dejavniki tveganja so tudi kajenje, nepravilno prehranjevanje, prekomerno uživanje alkohola in stres, ki so hkrati tudi dejavniki tveganja za nastanek več nenalezljivih kroničnih bolezni. Študije prav tako kažejo povezavo med ustnim in sistemskim zdravjem. V Sloveniji preventivni ukrepi, ki vodijo do zmanjšanja pojavnosti kariesa in bolezni obzobnih tkiv, odrasli populaciji niso dostopni v okviru sistema javnega zdravstvenega zavarovanja. Namen vzpostavitve referenčnih preventivnih ambulant (RPA) na področju odraslega zobozdravstva je povečati dostopnost do preventivnih storitev za odraslo populacijo. Metoda: RPA v zobozdravstvu so ambulante, v katerih že deluje zobozdravnik. Timu, ki ga sestavlja zobozdravnik, medicinska sestra in zobni tehnik se priključi še ustni higienik. V RPA se izvaja: preventivna dejavnost na področju kariesa in bolezni obzobnih tkiv, vzpostavljanje registrov kroničnih bolnikov (npr. bolniki z agresivnim parodontitisom, sladkorni bolniki, bolniki po obsevanje glave in vratu) in delo s kroničnimi bolniki. Ustni higienik opravlja preventivne dejavnosti pri posameznem pacientu in v skupinah. Zobozdravnik opredeli storitve in pacienta napoti k ustnemu higieniku. RPA bi bile prednostno namenjene bolnikom s sladkorno boleznijo, bolnikom po obsevanju glave in vratu, nosečnicam in starostnikom, odvisnim od tuje pomoči. Zaključek: delovanje RPA pomembno vpliva na oralno zdravje ogroženih skupin, boljšo kakovost življenja in vodi do cenejših zobozdravstvenih storitev. Model Of Preventive Practice In Adult Dentistry Oral diseases are one of the main public health problems in the world. Prevalence of caries and periodontal diseases is very high in Slovenia also. Main etiological factors for caries are plaque presence, sugar use and tissue predispositions. Plaque is also the main cause for the development of periodontal diseases. Important additional factors are smoking, malnutrition, alcohol abuse and stress which are also risk factors for many non-infectious chronic diseases. Many studies have shown the correlation between oral and systemic health. In Slovenia, the preventive measures leading to the diminished prevalence of caries and periodontal diseases in adults are not included in the public health insurance system. The aim of the model preventive practices (PMP) establishment in dentistry is to increase the access to preventive measures for adults. PMP is consisted of a dentist, nurse, technician and oral hygienist. The main tasks of PMP are implementation of preventive measures to diminish the prevalence of caries and periodontal diseases, establishment of a registry of chronic patients (patients with aggressive periodontitis, diabetes, and patients after radiation of head and neck and others) and chronic patients’ treatment. Dentist directs the patient with prescribed measures to an oral hygienist. The preventive measures are performed by an oral hygienist for individuals and in groups of patients as well. The priority groups treated in PMP are diabetes patients, patients after radiation of head and neck, pregnant women and dependent elderly people. The PMP have an important impact on oral health of compromised patients, their quality of life and leads to a less expensive oral rehabilitation. 1 Univerzitetni klinični center Ljubljana, Stomatološka klinika 36 www.spm.si Nazaj na kazalo Tit Albreht1, Ivan Eržen2, Lijana Zaletel-Kragelj2, Mircha Poldrugovac1 Strateške osnove raziskovanja na področju javnega zdravja 2013-2017 Namen: namen pričujočega prispevka je predstaviti temeljne strateške osnove raziskovanja na področju javnega zdravja v prihodnjih petih letih. Avtorji smo izhajali iz dosedanjih ugotovitev in izkušenj ter iz spoznanj in ugotovitev projekta PHIRE, ki je pod okriljem EUPHA in ob sofinanciranju Evropske komisije potekal leta 2011/2012. Metode: v okviru projekta PHIRE je bil pripravljen pregled v zadnjih letih angažiranih sredstev za raziskovanje in razvoj na področju javnega zdravja. Te ugotovitve je obravnavala, skladno z metodologijo projekta, delavnica ključnih partnerjev za raziskave na področju javnega zdravja in s svojim vložkom še dopolnila ugotovitve projekta. Končni predlog je povzetek ugotovitev obeh procesov. Rezultati: glede na novejši razvoj raziskav na področju javnega zdravja smo ugotovili, da je potrebno zagotoviti povezovanje strokovnjakov v okviru platforme, ki bo združevala različne raziskovalce, ne glede na to, v kateri ustanovi sicer delujejo. Dosedanja razdrobljenost je velikokrat dodatno drobila in zmanjševala pomen sredstev, namenjenih za raziskovanje. Zaradi dosedanje organiziranosti znotraj Agencije za raziskovanje RS in njene togosti je potrebno znotraj iste platforme ali mreže opredeliti prioritete za raziskovanje in na tej podlagi potem razvijati kadrovski in organizacijski potencial za področje javnega zdravja. Zaključek: stanje raziskovanja na področju javnega zdravja zahteva odločne in jasne ukrepe. Zaradi tega je potrebno: • ustanoviti platformo oziroma mrežo, ki bo povezovala vse raziskovalce na področju javnega zdravja v Sloveniji; • opredeliti prioritete za raziskovanje na področju javnega zdravja, ki bodo omogočile razvojno in strateško delo v okviru platforme; • zagotoviti ustrezno zastopanost raziskovalcev javnega zdravja v okviru ARRS in primeren vpliv na razvoj razpisov za to področje oziroma polje. Strategic basis for research in the field of public health 2013-2017 Background: the present contribution is intended to present the strategic basis for research in the field of public health in the following five years. The authors prepared it based on the findings of the former experiences and the results and outcomes of the PHIRE project, which was run under the auspices of EUPHA and was co-financed by the European Commission in years 2011/2012. Methods: in the framework of the PHIRE project an overview of the financing sources mobilised for the research and innovations in the field of public health was made. These findings were discussed, according to the project’s methodology, at a workshop of key partners for research in public health and its inputs supplemented the project’s findings. The final proposal is the outcome of both processes. Results: Considering recent developments in public health research we find that it is necessary to ensure networking, joining forces and connecting researchers, irrespective of the institution they work for. Fragmentation in the past often contributed to the overall limitations of resources and their relevance within the broader research framework. Due to the present organisation of Slovenian Research Agency (ARRS) and lack of its flexibility, it is necessary to define research priorities in the field of public health within the same network. This should then represent the basis for human resources development and organisational potential in the field of public health. Conclusions: the present state of research in the field of public health requires clear and decisive actions. Therefore it is necessary to: establish a platform or network that will unite all researchers in the field of public health in Slovenia; • define priorities of research in the field of public health that will enable research and strategic work within the platform; • ensure adequate representation of public health researchers within ARRS and relevant influence on the development of tenders in the field of public health. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Nazaj na kazalo 37 Ivan Eržen1 Seznam znanj in kompetenc specialista javnega zdravja Strokovni razvoj javnega zdravja, ki smo mu priča, terja nova znanja, veščine in sposobnosti, ki jih mora imeti strokovnjak na področju javnega zdravja in so nujno potrebne za učinkovito opravljanje dela. Delovna skupina strokovnjakov Inštituta za varovanje zdravja ter Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani in Mariboru je na osnovi pregleda različnih gradiv oblikovala nov seznam vsebin in ključnih kompetenc, ki naj bi jih specializanti javnega zdravja pridobili v okviru štiriletnega kroženja. Seznam ima pet sklopov. V prvem sklopu, ki se nanaša na temeljne znanstvene pristope na področju javnega zdravja, sta splošni in specifični del. Enako je tudi v sklopih, ki se nanašata na ocenjevanje in analize ter ukrepanje na področju javnega zdravja. Sledita še sklop, ki je vezan na sistem zdravstvenega varstva, kjer imajo specialisti javnega zdravja tudi pomembno vlogo ter sklop vodenje in komunikacije. Tudi zadnji dve področji sta ključnega pomena za uspešno delo v vseh segmentih dela na področju javnega zdravja. V naslednji fazi bo potrebno prenoviti časovno in vsebinsko razdelitev programa specializacije javnega zdravja, vključno z listom specializanta in preverjanjem znanja. List Of Knowledge And Skills Of Public Health Specialist The rapid development of public health, which we are witnessing, demands an upgrade of knowledge, skills and abilities that a professional must demonstrate and that are critical to perform work effectively. The working group of experts from the National Institute of public health and Departments of Public Health Medical Faculties of Ljubljana and Maribor has done a review of the various materials and established a new list of skills and competences that specialist in public health in Slovenia should conquer during education. The list has five core sets. In the first set, which refers to the basic scientific approaches in the field of public health, there are two parts: general and specific. The same is also in the set which refers to the assessment and analysis of public health issues. The third set refers to the interventions in the field of public health, followed by a set dealing with the health care system, where public health specialists have also an important role. Finally a set of dealing with management and communication. These last two areas are also crucial to do the job in the field of public health. The next phase will be the adjustment of the timing and content of the program of specialization of public health, including the specializant’s sheet and examination. 1 Inštitut za varovanje zdravja 38 www.spm.si Nazaj na kazalo Romana Štokelj1, Darja Lavtar1 Anketa o tobaku, alkoholu in drugih drogah (Slovenija, 2011-2012) Namen: namen Ankete o tobaku, alkoholu in drugih drogah je oceniti, kako razširjena je uporaba tobaka, alkohola in nekaterih drugih drog med prebivalci Slovenije in raziskati povezavo med določenimi lastnostmi ljudi in uporabo dovoljenih ter nedovoljenih drog. Anketa se je v Sloveniji prvič izvedla v letih 2011 in 2012, in sicer v skladu z metodologijo Evropskega centra za nadzor nad drogami in odvisnostjo od drog (EMCDDA - European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction). V anketo so vključena še vprašanja o alkoholu. Metode: anketa se je izvajala v dveh delih. Prvi del se je izvajal jeseni 2011, na vzorcu 7.200 oseb, drugi dela pa spomladi 2012, na vzorcu 8.000 oseb. Izvedba anketiranja je potekala na 3 načine: spletno, telefonsko in terensko anketiranje. Rezultati: prikazane so metode izvedbe ankete in ocene prevalence uživanja alkohola, uporabe marihuane, ekstazija, amfetaminov, kokaina, heroina, LSD in drugih drog. Zaključek: tako obsežna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah se bo, zaradi majhnosti države in visokih stroškov izvedbe, v Sloveniji verjetno izvajala le občasno. Prav zato so ti podatki tako dragoceni, saj prikazujejo stanje uporabe alkohola in prepovedanih drog v Sloveniji, na tej podlagi pa se lahko izdelajo posamezne preventivne smernice in politike na področju alkohola, tobaka in drugih drog. Survey On Tobacco, Alcohol And Other Drugs (Slovenia, 2011-2012) Background: the aim of the Survey on tobacco, alcohol and other drugs is to assess the extent of tobacco, alcohol and other drugs use among Slovenian residents and to explore the connection between certain characteristics of people and the use of licit and illicit drugs. The survey was conducted in Slovenia for the first time in 2011 and 2012, according to the EMCDDA (European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction) methodology. The survey included questions on alcohol. Methods: the survey was conducted in two phases. First phase was carried out in autumn 2011, on a sample size of 7,200 persons, while the second phase was carried out in spring 2012, on a sample size of 8,000 persons. The survey was carried out via the internet, over telephone and through field interviews. Results: the estimates on the alcohol, marihuana, ecstasy, amphetamines, cocaine, heroin, LSD and other drugs use are presented in this article, as well as the methodology of the survey is described. Conclusions: The large-scale Survey on tobacco, alcohol and other drugs is not likely to be carried out in Slovenia very often due to the small size of the country and high costs of such a survey. That is why these data are so valuable - they show the levels of alcohol and illicit drugs use in Slovenia - specific guidelines and policies on alcohol, tobacco and other drugs use prevention could be formed. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 39 Andreja Drev1 Nove psihoaktivnih snovi - izzivi in odzivi Namen: v prispevku želimo predstaviti problem pojavljanja novih psihoaktivnih snovi (PAS), ki pogosto predstavljajo veliko tveganje za zdravje uporabnikov. Predstavili bomo izsledke pregleda spletnih strani oz. trgovin z novimi PAS in izsledke na novo prijavljenih PAS v okviru Sistema za zgodnje opozarjanje, in sicer za Evropsko unijo in Slovenijo. Prikazali bomo tudi nekaj najodmevnejših primerov pojava in uporabe novih PAS v posameznih državah EU in s tem povezane posledice. Poleg tega bomo prikazali tudi delovanje Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih PAS v Sloveniji. Metode: prikazali bomo rezultate analize spletnih trgovin in prijavljenih primerov v okviru Sistema za zgodnje opozarjanje. Predstavljeni bodo podatki za Evropsko unijo in Slovenijo (kvantitativna analiza). Rezultati: pregled spletnih strani oz. trgovin je pokazal skokovito naraščanje njihovega števila: januarja 2011 jih je bilo 314, januarja 2012 pa že 693. Na teh spletnih straneh so najpogosteje ponujali naslednje snovi: kratom, salvia in čudežne gobice. Naraslo je tudi število novih PAS, ki jih je zaznal Sistem za zgodnje opozarjanje – leta 2010 je bilo sporočenih 49 novih snovi, leto prej pa 41. Sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni so dve največji skupini novih PAS. Zaključek: število novih PAS hitro narašča. Spremljanje spletnih strani oz. trgovin, ki prodajajo nove PAS, in prijavljanje novih PAS v Sistem za zgodnje opozarjanje sta dva ključna načina spremljanja področja. Sistem za zgodnje opozarjanje pa služi tudi za hitro obveščanje o pojavu in nevarnostih uporabe novih PAS znotraj posamezne države in za hitro izmenjavo informacij med posameznimi državami. New Psychoactive Substances - Challenges And Responses Background: The appearance of new psychoactive substances (PAS) is a mayor challenge for public health, especially due to severe health threats for users. The paper will present the online shops selling “legal highs” snapshot results and results of newly reported substances in the framework of Early Warning System (EWS). Results will be presented for European Union and for Slovenia. The paper will also present some cases of appearance and consequences of new PAS usage in individual EU countries. In addition, the operation of EWS in Slovenia will be presented. Methods: The results of online shops snapshot and reported cases in the EWS will be presented, for the European Union and Slovenia separately (quantitative analysis). Results: The number of online shops selling legal highs is increasing: in January 2011 there were 314 of them, in January 2012 already 693. Kratom, salvia and magic mushrooms are substances offered on most sites (online shops). Also the number of new PAS reported in EWS is increasing, 49 new substances were reported in 2011, a year before 41. The two largest chemical families of newly reported substances are synthetic cannabinoids and synthetic cathinones. Conclusions: Thu number of new PAS is rapidly increasing. Monitoring of online shops and newly reported substances in EWS are two main ways for monitoring the appearance of new PAS. EWS also enables rapid informing on the appearance and health threats of new PAS within individual country and rapid information exchange among different countries. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 40 www.spm.si Nazaj na kazalo Marjan Bilban1 Alkohol in varnost cestnega prometa Namen: Zaradi hitrega razvoja motorizacije je postala epidemija poškodb v cestnem prometu v zadnjih pol stoletja eden od ključnih problemov razvoja prometa. Številne študije kažejo na prevladujočo vlogo človeškega dejavnika v cestno-prometnih nezgodah (CPN). Ta je pogosto povezan z opitostjo voznikov in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Raziskave so potrdile, da bo voznik – alkoholik, pa tudi voznik, ki pije škodljivo, praviloma vozil tudi vinjen in da ga kazen (preventivni ukrep odvzema (prenehanje veljavnosti) vozniškega dovoljenja) od tega ne bo odvrnila. Če bi torej iz prometa izločili voznike, ki so odvisni od alkohola, bi bistveno zmanjšali število tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Metode: Zanimali so nas povzročitelji cestno prometnih nezgod v alkoholiziranem stanju v Sloveniji, njihove posledice, ukrepi policije, sodstva in zdravstvene selekcije. Rezultati: V letu 2010 je v cestno prometnih nezgodah umrlo 138 udeležencev cestnega prometa, med katerimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov. Največ CPN se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti. V 9% CPN je bila ugotovljena alkoholiziranost kot sekundarni dejavnik, v nezgodah s smrtnim izhodom pa je bila alkoholiziranost ugotovljena v 36%. Zaključek: Rezultati raziskave še posebej izpostavljajo problem povratništva in vpliv zdravstvene selekcije pri teh voznikih. Poleg ostalih aktivnosti za dvig varnosti v cestnem prometu je potrebna tudi takojšnja sprememba zakonodaje, ki bo z ustreznejšo zdravstveno selekcijo kandidatov - povratnikov in njihovim usmerjanjem v rehabilitacijske programe pripomogla k zmanjšanju števila vinjenih voznikov za volanom, posledično pa tudi k zmanjšanju problematike odvisnosti od alkohola v celotni družbi. Alcohol And Road Traffic Safety Introduction: The rapid development of motorization in recent decades has resulted in an epidemic of traffic injuries - one of key challenges that need to be addressed in traffic development. The research indicates that the human factor, often related to intoxication of drivers and other traffic participants, is the main cause of traffic accidents. Numerous studies have shown that alcoholics and people who habitually drink alcohol often drive under the influence of alcohol and that punishment (the preventive measure of revocation or invalidation of their driving licence) rarely deters them from doing so. Removing alcohol-dependant drivers from traffic would thus significantly reduce the number of people driving under the influence of alcohol. Materials and methods: Our study examined the intoxicated drivers who were found responsible for traffic accidents in the Republic of Slovenia, consequences of these accidents, and measures taken by police, judiciary and medical committees. Results: In 2010, 138 people died as a result of traffic accidents, most of them were personal vehicles drivers. Most traffic accidents were caused by excessive speed. In 9 % of traffic accidents alcohol was determined to be a secondary factor, while 36 % of all fatal accidents were caused by drivers under the influence of alcohol. Conclusion: In particular, our results highlight the problem of recidivism and the impact that selection by medical committees can have on these drivers. It is vital that other activities, aimed at improving road traffic safety, are complemented by an immediate legislative change in order to introduce a more appropriate selection of recidivist candidates and thus reduce the number of intoxicated drivers and, consequently, the problem of general alcohol dependence. 1 ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje Nazaj na kazalo 41 Sandra Radoš1, Igor Švab2, Mirko Markič3 Sprejemanje ukrepov alkoholne politike s strani različnih akterjev Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako interesi različnih akterjev na področju alkoholne politike v Sloveniji vplivajo na njihovo mnenje o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne politike. Mnenja smo ugotavljali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 25 trditev znotraj 9 področij alkoholne politike. Vprašalnik smo poslali 320 akterjem, razdeljenim v 4 glavne skupine: vladne organizacije, javnozdravstvene organizacije, nevladne organizacije ter alkoholna industrija. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS. Razlike v pogledih na posamezno področje alkoholne politike med različnimi akterji smo ugotavljali z ANOVA in T-testom, za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk, kot so starost, spol in izobrazba, pa smo uporabili multivariatno analizo. Faktorska analiza mnenj je razkrila tri glavne faktorje: prvega, v povezavi z izobraževanjem in ozaveščanjem, drugega, v povezavi z regulatornimi ukrepi in tretjega, v povezavi s cenovnimi ukrepi. Vsi akterji so med vsemi ukrepi kot najpomembnejše ukrepe in kot ukrepe z največjim učinkom izpostavili ukrepe povezane z izobraževanjem, komuniciranjem in ozaveščanjem. Alkoholna industrija ukrepe s področja regulative zaznava kot značilno manj pomembne in z manjšim vplivom za zmanjševanje škodljivih posledic alkohola kot ostali akterji Enako velja za oceno ukrepov s področja cenovne politike Raziskava je pokazala tudi, da na odgovore akterjev, poleg pripadnosti interesni skupini, pomembno vpliva tudi spol. Kljub temu, da imajo akterji različne poglede in interese glede alkoholne politike in njenih posameznih ukrepov, smo z raziskavo identificirali tista področja, na katerih lahko akterji sodelujejo pri pripravi boljših in učinkovitejših ukrepov alkoholne politike za preventivo škodljivih učinkov alkohola v Sloveniji. Hkrati so se izpostavila tista področja, kjer so nasprotovanja med akterji največja, tako da bo za implementacijo teh ukrepov potrebno več usklajevanja med skupinami. Alcohol Policy Measures Acceptability Among Stakeholders The aim of our research was to determine how interests of alcohol policy stakeholders in Slovenia influence their opinions on impact and importance of alcohol policy measures. The research was conducted using a questionnaire, comprising of 25 items covering 9 alcohol policy domains, which was sent to 320 alcohol policy stakeholders in Slovenia, divided into 4 main groups: governmental organisations, public health organisations, non-governmental organisations and alcohol related industry. The received data were analysed with SPSS computer programme. Differences between groups considering their opinions on particular alcohol measures were measured using ANOVA and T-test. The influence of independent variables, such as age, sex and education, was analysed using multivariate analysis. Factor analysis revealed three main factors or so-called alcohol policy platforms: education, regulation and pricing. All stakeholders gave most emphasis, in terms of impact and importance, to the measures related to education, communication, training and public awareness. Governmental and non-governmental organisations and public health institutions evaluate the importance of regulatory alcohol policy measures impacts on reducing the harm done by alcohol significantly higher than the alcohol industry. The same goes for the perception of pricing measures importance and impacts. One of the independent variables that also influenced the results was gender of stakeholders. Despite the fact that stakeholders have different views and interests concerning alcohol policy and its individual measures, we identified those areas where stakeholders could cooperate in delivering better and more efficient alcohol policy measures for the prevention of harmful effects of alcohol in Slovenia. At the same time, we exposed the areas where differences between the stakeholders’ opinions are the greatest, and that is where the implementation of the measures will require better coordination. 3 1 2 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Univerza v Ljubljani, Medicinska Fakulteta, Katedra za družinsko medicino Fakulteta za management, Univerza na Primorskem 42 www.spm.si Nazaj na kazalo Jožica Šelb Šemerl1, Nataša Delfar1 Umrljivost in vzroki smrti zdravljenih uporabnikov drog v Sloveniji v obdobju 2004 - 2010 Uvod. Zloraba drog se pogosto upošteva kot indikator socialnega stanja v družbi, katerega najresnejša posledica so smrti uporabnikov drog, pretežno mladih ljudi. Namen kohortne raziskave je ugotoviti. zaradi katerih vzrokov smrti umirajo uporabniki drog, in se čim bolj približati dejanskemu številu umrlih uporabnikov drog v slovenski populaciji. Metode. Opazovana populacija so bili klienti sedemnajstih centrov za zdravljenje odvisnosti v Sloveniji, ki so v zdravljenje vstopili prvič, ponovno ali so bili v njem neprekinjeno v obdobju 2004 - 2006. Podatke iz Zbirke zdravljenih uporabnikov drog smo povezali z Zbirko podatkov o umrlih v obdobju 2004 - 2010 in izločili umrle zdravljene uporabnike. Te smo analizirali po temeljnih epidemioloških kazalnikih in vzrokih smrti. Rezultati. Med 3950 zdravljenimi uporabniki smo v obdobju 2004 - 2010 zabeležili 156 smrti, od tega 130 smrti moških in 26 smrti žensk, z medijano starosti ob smrti 32,7 let. Navedeno pomeni 6,7 umrlih na 1000 let opazovanja, kar je nekaj več kot dvakrat več kot je umrljivost enako stare slovenske populacije. Umrljivost oseb zdravljenih v posameznih centrih se je gibala od 1,8 do 13,7 umlih na 1000 let opazovanja. Med moškimi je bil delež umrlih višji kot preživelih, med ženskami je bilo ravno obratno. Med umrlimi je bil večji delež starih klientov in nezaposlenih ter tistih, ki so si injicirali droge ali jih injicirali kadarkoli v življenju kot med preživelimi. Alkoholna ciroza jeter, bolezni srca in žilja ter infekcijske bolezni so bili najpogostejši naravni vzroki smrti, a predoziranje in samomori vzroki nasilnih smrti. Zaključek. Podatki o umrlih uporabnikih drog lahko služijo za identifikacijo najbolj ogroženih skupin med uporabniki in za izdelavo ter diseminacijo strategije za zmanjševanje števila smrti. Mortality And Cause Of Death Among Treated Illicit Drug Users In Slovenia In The 2004 - 2010 Period Introduction. Illicit drug abuse is often considered as an indicator of social state in a particular society. The most serious consequence of drug abuse is premature death in young people. The aim of the cohort study presented was to determine illicit drug users causes of death and to assess the number of deaths in the Slovene illicit drug use population as precisely as possible. Methods. We chose the population of 17 drug abuse treatment centres in Slovenia - clients who entered treatment for the first time, repeatedly or were in continuous treatment during the period of 2004-2006. Data of cohort members were linked to mortality data of approximately 130 000 deceased in Slovenia in the observed seven year period. Afterwards, the data were analysed by basic epidemiologic indicators and by causes of death. Results. In the period 2004-2010, there were 156 deaths among 3950 treated illicit drug users. 130 deaths were registered among men and 26 among women with the median age at death at 32.7 years in the whole deceased drug users’ population. Mortality rate was 6.7 deceased per 1000 years of observation which contrast to 2.4 mortality rate among the entire Slovene population of the same age. In the 17 centres the mortality rate varied from 1.8 to 13.7 per 1000 years of observation. There was a higher percent of men among the deceased than among survivals and relatively older clients, unemployed, injecting and ever injecting among deceased than among survived cohort members. The prevailing natural cause of death among alcoholics was liver cirrhosis, followed by circulatory system diseases and infectious diseases. Among violent causes of death unintended poisonings and suicides were most frequent. Conclusion. Illicit drug users’ mortality data can present useful information for identifying the most life threatened groups among drug users and for the preparation and dissemination of a strategy for preventing these kinds of premature deaths. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 43 Dušan Nolimal1, Sean Ivan Nolimal2 Razvoj kazalca povpraševanja po zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog v Evropi in Sloveniji: nekateri metodološki pomisleki, prednosti in omejitve Slovenija je vzpostavila sistem spremljanja rabe drog in zdravljenja odvisnosti v zgodnjih osemdesetih letih. Epidemiologija drog se je v Evropi in Sloveniji najbolj razvila v devetdesetih letih. Vpeljali smo sistem zbiranja podatkov na podlagi kazalca povpraševanja po zdravljenju (TDI). Enotno metodologijo za ta kazalec smo razvili epidemiologi na področju drog pod okriljem skupine Pompidou pri Svetu Evrope. Njegov namen je zagotoviti standardizirano metodologijo zbiranja podatkov in poročanja o uporabnikih drog v stiku s centri za zdravljenje. Leta 2000 je bil natisnjen skupni TDI protokol skupine Pompidou in European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA). Po 10 letih zbiranja podatkov na ravni Evropske unije bomo v letu 2013 spremenili TDI protokol, da bo boljši pokazatelj sprememb na področju rabe drog, zdravljenja in informacijskih sistemov. TDI podatki kažejo raziskovalcem, oblikovalcem politik in izvajalcem zdravljenja, kateri pacienti obiskujejo določene centre, in zagotavljajo temelje za vrednotenje dosegljivosti zdravljenja za različne skupine uporabnikov drog. Podatki o prvem povpraševanju po zdravljenju lahko kažejo spreminjajoče se vzorce bolj resne in problematične uporabe drog med prebivalstvom, zato je treba ločiti podatke, ki se nanašajo na uporabnike, ki so pomoč iskali prvič, od podatkov, ki se nanašajo na uporabnike, ki so se zdravili že prej. Spremembe v politikah, ki vplivajo na dostopnost in dosegljivost zdravljenja odvisnosti od drog, imajo lahko znaten vpliv na kakovost TDI podatkov. Nevladne organizacije so nenaklonjene zbiranju in pošiljanju TDI podatkov. Skrite populacije uporabnikov drog niso zajete v informacijski sistem. TDI podatke moramo dopolnjevati s kvalitativnimi podatki in drugimi kazalci. Potrebne so bolj poglobljene analize TDI podatkov, ki presegajo nivo deskriptivnih tabel in grafov. The Development Of Drug Treatment Demand Indicator In Europe And Slovenia: Methodological Considerations, Advantages And Limitations In the early 1980s, Slovenia introduced the first system for monitoring drug use and addiction treatment. The 1990s, represented the most important period in the development of drug epidemiology in Europe and Slovenia. That is when the treatment demand indicator (TDI) was widely implemented. The standardized TDI methodology was developed within the framework of the Pompidou’s Group (Council of Europe) group of epidemiology experts. The purpose of this indicator is to provide a standardized methodology for collecting and reporting core data on the profile of drug users in contact with treatment centers. In 2000, the joint Pompidou Group and European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (EMCDDA) protocol for collecting and reporting TDI data was published. After 10 years of collecting data at the European Union level, we intend to modify the TDI protocol in 2013 in order to provide a better reflection of the drug use situation changes, treatment and information systems. TDI data provide an insight for researchers, policy makers and treatment providers on what sort of patients address what services. In addition, they provide a basis for evaluating attempts to attract particular subgroups into treatment. Data on first treatment demand can also indicate changing patterns of more severe and problematic drug use in communities or populations. Changes in drug policies which influence availability and accessibility of treatment may have an important impact on TDI data quality. Institutions run by non-governmental organizations are reluctant to collect and communicate data. The hidden population of drug users is excluded from TDI information system. TDI data needs to be supplemented with qualitative data and other indicators. It is important to realize that TDI data analysis requires more than creating descriptive tables and graphs. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Projekt Human, Škofja Loka, Sopotnica 44 www.spm.si Nazaj na kazalo Maja Zorko1, Tadeja Hočevar1, Maja Bajt1, Katja Kovše1, Tina Zupanič1, Helena Jeriček Klanšček1 Pitje alkoholnih pijač med slovenskimi mladostniki – trendi in neenakosti Namen: ugotoviti trende in neenakosti v pitju alkoholnih pijač med slovenskimi 11-, 13- in 15-letniki v letih 2002, 2006 in 2010. Metode: podatke smo zbrali v okviru mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (angl. Health Behaviour in School-Aged Children, HBSC). Reprezentativnemu vzorcu slovenskih 11-, 13- in 15-letnikov (N (2010) = 5436) smo s standardiziranim vprašalnikom zastavili vprašanja v zvezi z vedenji, ki so povezana z zdravjem. V sklopu vprašanj o pitju alkohola smo jih spraševali o pogostosti pitja alkohola in številu priložnosti, ko so bili opiti. Petnajstletnikom smo zastavili tudi vprašanji o tem, kdaj so prvič pili alkohol (zgodnje pitje) in kdaj so bili prvič opiti (zgodnje opijanje). Rezultate smo statistično ovrednotili s pomočjo testa hi-kvadrat in z multivariatno logistično regresijo. S Cochran-Armitage testom trenda smo ugotavljali ali za izbrane kazalnike obstaja trend v obdobju 2002–2010. Rezultati: za nobeno izmed starostnih skupin ni prišlo do sprememb v deležu tedenskih pivcev alkohola, povečal pa se je delež deklet, ki so bile v življenju opite že vsaj dvakrat. Nespremenjen je ostal delež mladostnikov, ki so bili že opiti pri starosti 13 let ali manj, povečal pa se je odstotek mladih, ki so alkohol prvič pili pri starosti 13 let ali manj. Tedensko pitje in opijanje se povezujeta s podpovprečnim učnim uspehom, z manj zahtevnimi srednješolskimi programi ter z nezaposlenostjo enega od staršev ali obeh. Zaključek: v raziskavi smo ugotovili, da med slovenski mladostnicami narašča visoko tvegana oblika pitja, to je opijanje, ki narašča tudi med mladostniki s slabšim učnim uspehom. Predlagamo, da se promocijski in preventivni programi usmerijo predvsem v te skupine mladostnikov. Alcohol Drinking Among The Slovenian Youth – Trends And Inequalities Background: aim of the study was to investigate trends and inequalities in patterns of alcohol drinking among Slovene 11-, 13- and 15-year-olds in the years 2002, 2006 and 2010. Methods: methodology of international research Health Behavior in School-Aged Children (HBSC) was used. Standardized questionnaire was sent to a representative sample of Slovene 11-, 13- and 15-year-olds (N (2010) = 5436). Adolescents were answering questions regarding different health-related behaviors. Section about alcohol drinking included questions on weekly drinking and drunkenness. 15-year olds were also answering questions regarding drinking and drunkenness initiation. Results were statistically evaluated using chi-square test and multivariate logistic regression. Cochran-Armitage trend test was used to assess trends in alcohol drinking in 2002–2010. Results: No change in the prevalence of weekly drinking was observed, while the prevalence of drunkenness increase significantly among girls. No change was observed in drunkenness initiation, while a significant increase in percentage of adolescents who report drinking alcohol at or before the age of 13 was observed. Weekly drinking and drunkenness were associated with poorer school performance, less demanding high school programs and both parents being unemployed. Conclusions: A significant increase in prevalence of drunkenness was seen in girls and adolescents with poorer school performance, thus prevention and promotion programs should be aimed at these high risk groups. 1 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Nazaj na kazalo 45 Milan Krek1 Dvajset let dela na področju obvladovanja posledic uporabe prepovedanih drog v Sloveniji Konec devetdesetih let je v slovenskem prostoru prišlo do nenadnega razvoja epidemije uživanja prepovedanih drog. Prevladovala je intravenozna uporaba heroina. Država, zdravstvene in socialne ustanove in nevladni sektor je bil nepripravljen na tako obsežno epidemijo, ki nas je zajela ravno v času osamosvajanja Slovenije. V dvajsetih letih smo nato postopoma z velikimi napori in sodelovanjem velikega števila strokovnjakov iz vladnega in nevladnega dela vzpostavljali ustrezen sistem soočenja družbe s pojavom uporabe drog in vsemi posledicami, ki jih ta pojav prinaša družbi. Spremembe smo morali uvesti na različnih področjih. Lahko rečemo, da med njimi izstopajo vsaj tri. Vlada in parlament sta sprejela tri nove zakone, ki so nadomestili staro jugoslovansko zakonodajo na tem področju. V času pridruževanja EU se je ta zakonodaja še dopolnjevala in prilagajala zakonodaji EU. Vzporedno sta se razvijala tudi sistem zdravljenja odvisnikov od drog v javnem zdravstvenem sistemu, ki je moral razviti nove pristope in metode zdravljenja, in sistem socialnega varstva, ki je zagotavljal osnovne pogoje za preživetje obolelih in hkrati podpiral predvsem nevladni sektor s tega področja, ki je odigral pomembno vlogo pri obvladovanju pojava. Razvili smo tudi informacijski sistem na področju drog in sistem zgodnjega odkrivanja nevarnih drog. Pomemben prispevek k obvladovanju uporabe drog pa predstavlja razvoj preventivnih aktivnosti. Danes smo lahko ponosni na rezultate, ki smo jih v teh letih dosegli, hkrati pa je naš pogled usmerjen v prihodnost in v razvoj novih oblik dela in pristopov do uporabnikov drog. Twenty Years Of Activities In The Field Of Illegal Drugs Use Consequences Prevention In Slovenia At the end of the nineteen nineties, a rapid development of illicit drug use (mostly intra venous heroine) epidemic took place in Slovenia. State health and welfare organizations and the non-governmental sector were not prepared for such a problematic epidemic, which was going on during the Slovenian independency activities. In the past twenty years, we have managed to develop a completely new system for combating the illicit drugs problem in Slovenia, with a great support from different government and NGOs experts. We have introduced important changes in many areas. The governmental proposals of three Acts had been passed by the Parliament and have replaced the old Yugoslavian legislation in this area. Later on, the EU legislation on the subject has also been implemented. We have also developed a completely new treatment approach system. Firstly, we have built up a system of drug addicts treatment in the public health system, which had to develop new approaches and methods of treatment, secondly we have developed a new social welfare system, which provides the basic conditions for helping drug users and which was, at the time, the main support to non-governmental sector in the field, which played an important role in dealing with the drug phenomenon. Thirdly, we developed a new information system and an early warning system. Preventive activities are of utmost importance when handling illicit drugs use problem. Today we can be proud of the results we have achieved over the twenty years, however, our efforts are now oriented towards the future, to develop new approaches for helping drug users and the society as a whole. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Koper 46 www.spm.si Nazaj na kazalo Cirila Hlastan Ribič1,2, Janet Klara Djomba1,2, Lijana Zaletel-Kragelj2, Urška Blaznik1, Ana Šerona1, Matic Kranjc1, Jožica Maučec Zakotnik1 Prehranjevalne navade odraslih prebivalcev Slovenije od leta 2001 do leta 2008 Namen: Prehranski status in prehranjevalne navade so pomembne determinante večine kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB), bodisi kot vedenjski dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, bodisi kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšajo kakovost življenja. Metoda: Predstavljeni podatki so rezultat raziskav »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije«, ki so bile z anketnimi vprašalniki izvedene v okviru programa CINDI Slovenija,v letih 2001, 2004 in 2008. Vključeni so bili prebivalci v starosti 25-65 let (leta 2008 do 75 let). Podatke smo analizirali s programom SPSS verzija 19.0 in razlike vrednotili kot statistično pomembne pri p<0,05. Rezultati: V letih raziskav narašča delež anketirancev, ki nikoli ne uživajo zajtrka (p<0,001), in trend uživanja kosila izven doma (p<0,001). Zmanjšal se je delež tistih, ki sadje in zelenjavo uživajo večkrat na dan, povečal pa se je le delež tistih, ki uživajo sadje enkrat na dan (p<0,001). Odstotek anketirancev, ki hrano pri mizi vedno dosolijo se je zmanjšal z 2,3% (2001) na 1,3% (2008). Povečala se je uporaba masla in smetane (kisle, sladke)(p<0,001). Oljčnega olja se uporablja več, manj pa drugih rastlinskih olj (p<0,001). Trend uživanja manj mastnega mleka narašča (p<0,001), upada pa uživanje rdečega mesa (p<0,001). Zmanjšala se je pogostost uživanja vseh vrst kruha (p<0,001). Zaključek: Rezultati raziskav kažejo na nezdravo prehranjevanje prebivalcev Slovenije. Neustrezna prehrana in nezdrav življenjski slog sta pomemben javnozdravstveni problem, povezan s socialnimi in ekonomskimi dejavniki, kot so nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek ter s tem težja dostopnost do zdravega načina prehranjevanja. S ciljano promocijo zdravega prehranjevanja pripomoremo h krepitvi zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Nutrition Habits Of The Adult Population In Slovenia From 2001 To 2008 Background: Nutritional status and nutrition habits are the key determinants for most non-communicable chronic diseases, as risk or protective factors. Methods: Presented data are results of CINDI Slovenia study »Risk factors for chronic diseases of adult inhabitants of Slovenia« for years 2001, 2004 and 2008. Inhabitants aged from 25 to 65 (to 75 in year 2008) were included. All analyses were conducted with SPSS ver.19.0, the significance level in analyses was set to p<0.05. Results: The portion of respondents who never eat breakfast significantly increased from 2001 to 2008. We observed the trend of eating lunch “out”. There was a reduction of the portion of those who consume fruits and vegetables several times per day, only the proportion of those who consume fruits once per day has increased (p<0.001). There has been a reduction in the portion of respondents who add extra salt to their dishes (p<0.001). The use of milk, butter and cream has increased (p<0.001). Respondents used more olive oil and less other vegetable oils (p<0.001). The trend of low fat milk consumption has significantly increased and the use of red meat has declined (p<0,001). Additionally, the frequency of all kinds of bread consumption has decreased (p<0,001). Conclusions: The study indicates unhealthy nutritional habits in Slovenian adult population. Unhealthy diet and lifestyle are important public health issue associated with social and economic factors such as low education, low income and, thus, with a more difficult access to healthy nutrition. With the targeted promotion of healthy eating we could enhance health in all life periods. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra za javno zdravje Nazaj na kazalo 47 Mojca Gabrijelčič Blenkuš1, Matej Gregorič1, Urška Blaznik1, Pavel Polak1, Vida Fajdiga Turk1, Cirila Hlastan Ribič1, Rok Poličnik2, Bojan Radej3 Vrednotenje implementacije nacionalnega programa prehranske politike 2005-10 (NPPP 2005-10) Namen: cilji vrednotenja Nacionalnega programa prehranske politike 2005-10 (NPPP 2005-20) so bili oceniti nivo doseganja ciljev NPPP 2005-10 z oceno procesa izvajanja, oceniti uspešnost z izdelki, oceniti učinkovitost in uporabnost prehranske politike kot modela za uresničevanje akcijskih načrtov in izdelati predlog izhodišč za pripravo novega NPPP za prihodnje obdobje. Metode: izvedli smo naknadno vrednotenje, usmerjeno v pregled dela (procesa), izdelkov in v omejenem obsegu tudi vplivov glede na zastavljene cilje NPPP 2005-10. Ocenili smo nivo doseganja ciljev (procesno vrednotenje), uspešnost uresničevanja ciljev preko izdelkov ter učinkovitost in uporabnost prehranske politike. Rezultati: ukrepi so bili v največji meri implementirani na področju varnosti živil in v precejšni meri na področju lokalne trajnostne oskrbe (LTO), nekoliko manj pa na področju zdravega prehranjevanja, tudi zaradi velikega števila ciljev. Implementirani ukrepi so zelo dobro zajeli pretežni delež ciljne populacije pri varnosti živil, nekoliko manj pa na področju LTO in zdrave prehrane, kar kaže na pomen zakonsko podprtega ukrepanja. Implementacija ukrepov je bila nekoliko bolj uspešna na nacionalnem nivoju. Pri uresničevanju ciljev smo zaznali največje dosežke na nivoju priprave nacionalnih podpornih izvajalskih dokumentov, smernic in razvitih orodij, v populaciji pa se je predvsem povečalo uživanje sadja in spremenila sestava zaužitih maščob. Zaključek: Delovna skupina je ocenila, da je bila implementacija NPPP 2005-10 celostno gledano uspešna. Cilje na področju LTO smo dosegli z zmernim uspehom, cilje na področju varnosti živil z znatnim do zmernim uspehom, cilje na področju zdravega prehranjevanja pa z zmernim do majhnim uspehom. Delovna skupina je v okviru zaključkov pripravila tudi predlog izhodišč za pripravo novega nacionalnega programa prehranske politike 2011-2020. Evaluation Of The National Food And Nutrition Action Plan Implementation (FNAP) Background: the objectives of the FNAP2005-10 evaluation were to assess the food and nutrition policy objectives achievement level (process), assess the food and nutrition policy objectives realization success (outputs), assess the food and nutrition policy effectiveness and the applicability of the food and nutrition policy as a model for implementing action plans and to prepare recommendations for a new FNAP for the next period. Methods: the evaluation of the FNAP was conducted as an internal ex-post evaluation aimed at reviewing the work (process), products and, to a limited extent, the broader impacts - in relation to strategic objectives, specific operational objectives and tasks of the individual fields of the food and nutrition policy. Results: objectives in the field of food safety were achieved most successfully, followed by objectives achieved in the field of local sustainable food supply. The FNAP was only relatively successful in the field of healthy nutrition. In the field of food safety, the implemented measures included a significant portion of the target population quite well, while only to a lesser extent in the field of local sustainable supply and healthy nutrition, suggesting the significance of legislatively supported action. The greatest achievements were seen at the level of preparations of the national supporting implementation documents, guidelines and developed tools. We observed an increase in fruit consumption and change in diets’ fat composition. Conclusions: The Resolution on the National Programme of Food and Nutrition Policy 2005 - 2010 was successfully implemented. It constituted an appropriate and effective tool for achieving the set objectives and tasks. Recommendations for the new FNAP for the next period were prepared by the working group. 1 3 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Slovensko društvo evalvatorjev 48 www.spm.si Nazaj na kazalo Mojca Gabrijelčič Blenkuš1, Linden Farrer2, Yoline Kuipers2, Tina Lesnik1 Šolska shema sadja in medsektorsko sodelovanje Namen: Shema šolskega sadja (SŠS) je bila vzpostavljena z namenom prispevati k povečanju uživanja sadja in zelenjave med otroci in s tem prispevati k preprečevanju otroške debelosti in kroničnim nenalezljivim boleznim (KNB), povezanih z nezdravo prehrano. Namen naše raziskave je bil izmeriti in oceniti povezave med različnimi sektorji (kmetijstvo, šolstvo, zdravje) pred vzpostavitvijo SŠS in vpliv implementacije SŠS na medsektorsko sodelovanje. Metode: v letu 2011 sta Eurohealthnet in IVZ razvila SŠS spletno anketo, ki je vsebovala kvalitativni del z odprtimi opisnimi vprašanji in kvantitativna vprašanja z Likertovo lestvico (sklopi ankete: profil anketiranca, stanje pred SŠS, implementacija SŠS, vpliv SŠS, “kako naprej” in “česa smo se naučili”). Kontaktirali smo 32 kontaktnih točk na kmetijskih ministrstvih držav EU in odgovarjajoče predstavnike zdravstvenega in izobraževalnega sektorja. Dobili smo 40 odgovorov - 27 iz kmetijstva, 10 iz javnega zdravja in 3 iz šolstva. Rezultati: vsi merjeni dejavniki medsektorskega sodelovanja so se v času implementacije SŠS izboljšali. Največje izboljšanje smo zaznali pri dejavniku »razumevanje potrebe po medsektorskem sodelovanju«, izboljšanje pa je bilo najti tudi pri »pripravljenost sodelovati z drugimi sektorji«, »kapacitete in viri za medsektorsko sodelovanje«, »politična pripravljenost za medsektorsko sodelovanje« in »stopnja zaupanja za medsektorsko sodelovanje«. Videti je, da manjši del respondentov ni razumel pojma »neenakosti v zdravju«. Zaključek: SŠS je dober primer pristopa »Zdravje v vseh politikah«: izvaja se v več sektorjih, prepoznani so vplivi različnih sektorjev na zdravje, predlagajo, vzpostavljajo in vodijo ga najvišje vladne strukture, izvaja se tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, sodelovanje poteka v »dobim-dobiš« perspektivi za vse vključene sektorje. School Fruit Scheme And Cross-Sectoral Co-Operation Background: School fruit scheme’ (SFS’s) objective is to reverse children’s stagnated consumption of fruit and vegetable in an effort to tackle childhood obesity and noncommunicable diseases (NCDs) linked to unhealthy diets. The aim was to measure and asses links between different sectors before the SFS and the impact of the SFS implementation on cross-sector co-operation. Methods: online SFS survey developed in 2011 by EuroHealthNet and NIPH Slovenia included qualitative ‘free-text’ and quantitative (before/after) Likert-scale questions (chapters: Profile, Situation before the SFS, Implementation phase of the SFS, Impact of the SFS, “Looking forward” and “lessons learned”). 32 Agricultural Contact Points (NCPs) plus education and health sectors were contacted, 40 responses were received - 27 from agricultural sector; 10 from public health; 3 from education. Results: Every factor of cross-sector co-operation improved as a result of the EU SFS. The largest increase was in “understanding of the necessity of cross-sector co-operation”. Increases were seen in “readiness to collaborate with other sectors”, “capacity and resources available for cross-sector collaboration”, “Political willingness to work on a cross-sector initiative” and “Level of trust for cross-sector collaboration”. A minority (6) did not appear to understand the term ‘health inequalities’. Conclusions: EU SFS is a good example of HiAP: it is practised in several relevant sectors; the importance of the influence exerted by different sectors on health and health outcomes are recognised; it is proposed, established and led from the highest governing structures; it enhances the actions on the national, regional and local levels; there is a ‘win-win’ perspective for all actors involved. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Eurohealthnet Nazaj na kazalo 49 Nina Scagnetti1, Mojca Gabrijelčič Blenkuš1, Matej Gregorič1, Tina Lesnik1 Stališča različnih deležnikov v zvezi s trženjem živil in pijač otrokom Namen: Namen projekta PolMark je izboljšati razumevanje vpliva trženja na izbiro hrane pri otrocih in izboljšati prehranske navade otrok v Evropi ter se odzvati na izziv, ki ga predstavlja porast debelosti in nenalezljivih bolezni. Študija, ki je potekala v 11 evropskih državah, je skušala oceniti uspešnost in učinkovitost sedanjih regulativ in kodeksov na področju trženja hrane otrokom. Poleg tega je bil njen namen preveriti, ali epidemiologija prekomerne telesne teže in debelosti med otroki upravičuje uvedbo resnejših ukrepov in če da, katere vrste ukrepi bi bili najbolj primerni. Metode: V Sloveniji smo na podlagi standardiziranega vprašalnika, prevedenega iz angleščine, izvedli poglobljene intervjuje z deležniki iz različnih resorjev. S svojimi mnenji in stališči so sodelovale institucije, ki se s tem področjem ukvarjajo oziroma jih področje zanima. Rezultati: Področje trženja hrane je mogoče regulirati z zakonodajo, samoregulativo celotne industrijske panoge in prostovoljnimi pobudami posameznih podjetij. V Sloveniji imamo področje urejeno z več predpisi, ki pa se ne nanašajo neposredno na trženje hrane in pijač. Na splošno so naši sogovorniki kot glavno možnost za uvedbo nadzora nad trženjem v Sloveniji videli kombinacijo vseh treh praks nadzora. V zvezi s konkretnimi primeri trženjskih metod so večinoma izrazili podporo zakonodajni regulativi. Evropska komisija sev Beli knjigi o prehrani 2007-13 trenutno zavzema za čim večjo samoregulacijo živilskih podjetij in išče načine, kako bi jo čim bolj učinkovito spremljala. Zaključek: Nadzor nad trženjem hrane je v Sloveniji relativno majhen. Potrebno bi ga bilo povečati na ravni države in poenotiti v vseh evropskih državah. Argumenti projekta so bili uporabljeni pri pripravi predloga ukrepov za omejevanje trženja. Attitude Of Different Stakeholders In Marketing Food And Beverages To Children Background: the aim of PolMark project was both to gain better understanding of how marketing affects choices of food among children and how to change nutrition habits of children across Europe and to respond to the challenge of, the increasing obesity and presence of non-communicable diseases present. Study conducted in 11 European countries, attempted to estimate the efficiency of existing regulators and codes in the field of marketing of food to children. In addition, its purpose was to determine whether epidemiology of overweight and obesity among children justifies the introduction of more severe measures, and if so, what types of measures are most suitable. Methods: In Slovenia, on the basis of a standardized questionnaire translated from English, we conducted in-depth interviews with stakeholders from different sectors. Institutions that are professionally involved or interested in this filed, shared their opinions and points of view. Results: Food marketing can be regulated by voluntary industry action, industry self-regulation, or statutory regulation. The field is governed by several regulations, which do not relate directly to the marketing of food and beverages. In general, our respondents see a combination of all three practices as a major opportunity to establish control over marketing in Slovenia. Related to specific examples of marketing methods they mostly expressed support to legislative regulation. The European Commission is at the moment committed to maximizing self-regulation of food companies via White paper on Nutrition 2007-13 and is looking for ways to stimulate more effective monitoring. Conclusions: in Slovenia, control over food marketing is relatively little. It should be implemented and enforced more effectively on the national level and standardized among European countries. Arguments of the project were used to prepare the proposal for measures to restrict marketing. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 50 www.spm.si Nazaj na kazalo Urška Blaznik1, Cirila Hlastan Ribič1 Prehranski vnos aditivov za živila pri prebivalcih Slovenije Namen: S spremljanjem vnosa aditivov preko izračuna teoretično največjih dnevnih vnosov (TMDI) prepoznavamo možnosti, da izpostavljenost potrošnikov aditivom v živilih presega sprejemljive dnevne vnose. Rezultate lahko uporabljamo predvsem za presoje varnosti posebnih populacijskih skupin. Metode: V raziskavo smo vključili aditive dodane živilom, ki jih Slovenci veliko in pogosto uživamo, ter aditive, ki imajo nizek sprejemljivi dnevni vnos (ADI). Podatke o porabi živil smo pridobili iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG 2009, SURS) ter EFSA Združene baze podatkov o porabi živil za Slovenijo. Za posamezni aditiv in pripadajočo kategorijo živila smo izračunali teoretični največji dnevni vnos (TMDI), ki smo ga primerjali z ADI. Rezultati: Izračunani TMDI za preiskovane aditive pri povprečni porabi živil ne presega ADI. Za 97,5-percentil vseh porabnikov brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov obstaja verjetnost občasnega, največ 3x preseganja ADI pri barvilih: E 104 (kinolinsko rumeno), E 110 (sončno rumeno FCF, oranžno rumeno S), E 124 (rdeče 4R, košenil rdeče A), E 160 b (anato, biksin, norbiksin), d (likopen). Zaradi relativno visoke porabe mesnih izdelkov TMDI za nitrite (E 249, E 250) dosega 88% ADI, ki je lahko občasno tudi do 6x presežen (97,5-percentil). Zaključek: Pregled spremljanja vnosa aditivov v živilih pri prebivalcih Slovenije kaže na nizko tveganje za zdravje ljudi. Čeprav je TMDI precenjen izračun izpostavljenosti, ki praviloma ne traja dalj časa, so take informacije koristne za usmerjanje raziskav na področju prehranske izpostavljenosti aditivom k tistim populacijskim skupinam (npr. otrokom, mladostnikom), ki odstopajo od povprečja in lahko dnevno zaužijejo relativno visoke koncentracije določenih aditivov. Dietary Food Additive Intake In Slovenia Background: Monitoring of additive intake through the calculation of the theoretical maximum daily intakes (TMDI) recognizes the possibility that consumer exposure exceeds the acceptable daily intake. Such information is useful for safety assessment of specific population groups. Methods: We included additives added to food, which Slovenes eat many and often and food additives that have a low acceptable daily intake (ADI). Data on food consumption were obtained from the Household Budget Survey (HBS 2009, SORS) and the EFSA Comprehensive food consumption database for Slovenia. For each additive and the corresponding food category we calculated a theoretical maximum daily intake (TMDI), which was compared with the ADI. Results: The calculated TMDI for additives in average food consumption does not exceed the ADI. 97,5 percentile of all consumers of soft drinks and fine bakery products likely, for more than 3 times, exceeds the ADI in colours: E 104 (Quinoline Yellow), E 110 (Sunset Yellow FCF/Orange Yellow S), E 124 (Ponceau 4R, Cochineal Red A), E 160 b (Annatto, Bixin, Norbixin), d (Lycopene). Due to the high consumption of meat products, TMDI for nitrites (E 249, E 250) achieves 88% ADI, which can be occasionally exceeded by up to 6 times (97,5-percentile). Conclusions: Overview of monitoring of intake of food additives in Slovene population shows a low risk to human health. Although TMDI overestimated exposure calculations, such information is useful for guiding research on food additive intake of those population groups, which can consume relatively high concentrations of certain additives (children and adolescents). 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 51 Jerneja Farkaš-Lainščak1, Mitja Košnik2 Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah – prvi koraki Namen. Zdravje je treba dojemati v povezavi z naravnim in družbenim okoljem, v katerem ljudje živijo in delajo, zato je oblikovanje okolij, ki si prizadevajo ustvariti pogoje za zdrave odločitve, ključno. Bolnišnice so bile v preteklosti pogosto razumljene kot okolja, ki so osredotočena izključno na prepoznavanje in zdravljenje bolezni. Z namenom, da bi presegle svojo klinično vlogo, je bila ustanovljena Mednarodna mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah. Metode. Z odločitvijo za vključitev v Mednarodno mrežo za promocijo zdravja v bolnišnicah se bolnišnice zavežejo, da si bodo prizadevale učinkovito povezovati javnozdravstvene in klinične prakse z namenom doseganja najboljše možne ravni zdravja in z zdravjem povezane kakovosti življenja bolnikov, zaposlenih in skupnosti. V letu 2011 so se aktivnosti na področju spodbujanja slovenskih bolnišnic za članstvo v mreži okrepile, čemur je sledila vzpostavitev Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah. Rezultati. Slovenska mreža za promocijo zdravja v bolnišnicah je organizirala strokovno srečanje in več strokovnih sestankov, uredila spletne strani ter pričela z izvajanjem raziskav. S prispevki redno sodeluje v strokovni reviji Clinical Health Promotion in v aktivnostih mednarodne mreže. Sodelovala je pri vzpostavitvi izbirnega predmeta za študente medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Trenutno pripravlja prevod nekaterih ključnih orodij za vodenje kakovosti na področju klinične promocije zdravja. Zaključek. Leto 2011 je bilo prelomno v smislu spodbujanja aktivnosti slovenskih bolnišnic za sprejetje strategije o zdravju naklonjenih okoljih. Pomembna je bila vzpostavitev Slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah, ki članice aktivno spodbuja k sistematičnemu strokovnemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu na področju klinične promocije zdravja ter privzemanju preventivnih načel v organizacijsko strukturo in kulturo. National Health Promoting Hospitals Network Of Slovenia – First Steps Background. Health should be seen in connection with the natural and social environment in which people live and work, therefore, it is vital to design environments that seek to create conditions for healthy choices. In the past, hospitals were mainly seen as environments exclusively focused on the identification and treatment of diseases. In order to exceed hospitals’ clinical role International Network of Health Promoting Hospitals (HPH) was established. Methods. The membership in the International HPH Network commences the efforts of hospital to effectively integrate public health and clinical practice in order to achieve the best possible level of health and health-related quality of life for patients, staff and communities. In 2011, activities for the International HPH Network membership intensified, followed by the establishment of the National HPH Network of Slovenia. Results. The National HPH Network of Slovenia has organized professional meetings, created web pages and started with research work. It has regularly contributed articles for professional journal Clinical Health Promotion and took part in other international activities. The National HPH Network of Slovenia has participated in the establishment of an elective course for students of medicine at Faculty of Medicine in Ljubljana. Currently, National HPH Network of Slovenia is preparing a translation of some key tools for quality management in the field of clinical health promotion. Conclusions. It can be concluded that year 2011 was definitely a turning point in terms of increased awareness and interest in Slovenian hospitals to adopt strategy of health promoting settings. The establishment of the National HPH Network of Slovenia, which encourages hospitals to systematically integrate prevention in their professional, research and teaching work and supports adopting the principles of prevention in the organizational structure and culture of hospitals, was of utmost importance. 1 2 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik 52 www.spm.si Nazaj na kazalo Janet Klara Djomba1, Lijana Zaletel-Kragelj1 Socialna podpora za telesno dejavnost pri udeležencih zdravstveno-vzgojne delavnice »Telesna dejavnost« Namen: z namenom, da prispevamo k uspešnosti svetovanja za telesno dejavnost (TD) pri osebah, ogroženih s srčno-žilnimi boleznimi, smo si za cilj zadali raziskati socialno podporo za TD pri udeležencih zdravstveno-vzgojne delavnice »Telesna dejavnost«. Metode: k sodelovanju v raziskavi smo povabili izvajalce delavnic »Telesna dejavnost« v 61 zdravstveno-vzgojnih centrih. Vprašalnik za udeležence je vseboval vprašanja o osebah, ki so udeležencu blizu (družinski člani,sorodniki, prijatelji.ipd.): število bližnjih oseb, spol, starost, odnos, stopnja spodbude za TD in udeležbo v delavnici ter stopnjo ovire za TD. Povprečno spodbudo smo izračunali z deljenjem vsote vseh posameznih stopenj spodbude s številom bližnjih oseb in je imela vrednosti od 0 do 4. Rezultati: v raziskavi je sodelovalo 15 zdravstveno-vzgojnih centrov, pri čemer je vprašalnike izpolnilo 185 udeležencev delavnic »Telesna dejavnost«. Večina (78,4%) je kot prvo osebo navedla ožjega družinskega člana. Večina udeležencev (41,1%) ima 2 do 4 bližnje osebe, ki jih spodbujajo k TD, pri čemer je povprečna spodbuda najpogosteje (42,2%) v vrednosti 3. Večina (44,3%) udeležencev ima 2 do 4 bližnje osebe, ki jih vsaj redko spodbujajo k udeležbi v delavnici »Telesna dejavnost«, pri čemer je povprečna spodbuda najpogosteje v vrednosti 3. Brez spodbude je 5,4 % udeležencev. Večina udeležencev (65,9 %) ne občuti, da jih bližnje osebe ovirajo pri TD, 16,7% udeležencev pa ima 2 osebi ali več, ki jih ovirajo pri TD. Zaključek: rezultati kažejo, da udeleženci delavnice v svoje bližnje socialno okolje najpogosteje štejejo ožje družinske člane. Povprečna spodbuda za TD in udeležbo v delavnici »Telesna dejavnost« je dobra, vendar kljub temu ostaja znaten delež udeležencev, ki ima slabšo spodbudo v svoji okolici ali pa se celo počuti, da jih okolica ovira pri TD. Social Support For Physical Activity Among Participants Of Physical Activity Workshops Background: with the aim to contribute to effectiveness of counseling on physical activity (PA) in adults at risk for cardiovascular disease, we intend to explore the social support for PA among participants in health education workshops “Physical activity”. Methods: workshop leaders of 61 health education centers were invited to participate in the survey. The questionnaire for participants included questions about persons, who are close to the participant (family members, relatives, friends etc): number of close persons, gender, age, and relation, level of support for PA and participation in the workshop and the level of barrier for PA. Average support was calculated by dividing the sum of all individual levels of support by the number of close people; values vary from 0 to 4. Results: 15 health educational centers participated. The questionnaire was completed by 185 participants. For 78.4% of the participants the first person indicated was a close family member. Most of the participants (41.1%) have 2 to 4 people close to them who encourage them to PA. The most frequent (42.2%) average support value reported was 3. Most of the participants (44.3%) have 2 to 4 people close to them who encourage them to participate in the workshops meanwhile, 5.4% of participants have no support. The majority (30.8%) reported the average support value 3. Most of the participants (65.9%) do not feel impeded by the people close to them about doing PA. 16.7% feels 2 or more people discourage their PA. Conclusion: the results indicate that workshop participants mostly consider close family members as their social environment. The average support for PA and participation in workshops is good, but there are also participants having poor support in their social network or even feel discouraged for doing PA. 1 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Nazaj na kazalo 53 Tanja Urdih Lazar1 Integracija pristopov na področju zdravja pri delu Nova zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu delodajalce zavezuje k načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ne opredeljuje pa umestitve tega področja v obstoječe sisteme, ki v organizacijah že skrbijo za zdravje delavcev. Glede na tuje izkušnje in številne mednarodne dokumente naj bi promocijo zdravja pri delu integrirali v politiko varnosti in zdravja pri delu. Tako je Svetovna zdravstvena organizacija že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja priporočala tesno povezanost med obema strategijama, saj so v študijah ugotovili, da takšen pristop daje boljše rezultate in so programi promocije zdravja uspešnejši in tudi stroškovno učinkovitejši. Temu vodilu je sledila tudi Resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu iz leta 2003, ki predlaga, da je treba promocijo zdravja graditi na obstoječi praksi za varnost in zdravje pri delu in jo hkrati vključiti v politiko podjetja, ki naj skrbi za ohranjanje delovne sposobnosti delavca in njegovo večjo zaposljivost skozi vse življenje. Z novim zakonom in strokovnimi smernicami za promocijo zdravja, ki mu sledijo, se ponuja priložnost, da integracijo obeh pristopov končno vpeljemo tudi v naša delovna okolja in tako presežemo delitev, ki se je močno zakoreninila v prepričanjih tako strokovne javnosti in tistih, ki odločajo, kot tudi delodajalcev in delavcev. Approach Integration In The Field Of Workplace Health The new workplace health and safety legislation is enforcing an obligation upon the employers to introduce healthy workplace promotion programmes, but at the same time it does not define where this obligation falls into place among other systems regarding workplace health that already exists within employers. According to experience of some other countries and numerous international documents, workplace health promotion should be integrated in employers’ health and safety at the workplace policies. The World Health Organization has been recommending the implementation of both strategies in close connection, since the 1990s. Studies have shown that when this approach is adopted, workplace health promotion programmes are more successful and economically more efficient. The Resolution on National Programme of Safety and Health at work, adopted in 2003, follows this principle as well. The resolution suggests building workplace health promotion programmes on practical experiences from the field of health and safety, and to include them into the organizations’ policies, aiming at maintaining employees’ work capacity and ensuring them to have a higher degree of employability during their entire working life. The new legislation and associated workplace health promotion guidelines give us an opportunity to finally integrate these two approaches into our work organizations and, thus, overcome the differences in the beliefs between decision-makers, experts, employers and employees, that have been so deeply rooted for a long time 1 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana 54 www.spm.si Nazaj na kazalo Milan Čižman1, Metka Paragi2, Silva Pečar Čad2, Tom Bajec3 Invazivne pnevmokokne okužbe v Sloveniji – poraba antibiotikov in odpornost nanje Namen: predstaviti rabo antibiotikov in njeno povezavo z odpornostjo invazivnih pnevmokokov v Sloveniji v obdobju 2002 – 2011. Metode: podatke o odpornosti pnevmokokov in številu izdanih receptov je posredoval Inštitut za varovanje zdravja oziroma smo jih povzeli po rezultatih EARS-Net. Porabo smo izrazili v številu definiranih dnevnih doz (DDD) na 1000 prebivalcev na dan (DTD) in v številu receptov na 1000 prebivalcev na leto (RpTL) za otroke (0 – 14 let) in odrasle. Uporabljali smo zadnjo različico Anatomske terapevtske kemične klasifikacije, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Rezultati: V 10-letnem obdobju se je v Sloveniji odpornost invazivnih pnevmokokov, izoliranih pri odraslih in otrocih, proti penicilinu znižala za 38,5 % (od 20 % na 12,3 %), medtem ko je odpornost proti makrolidom narasla za 35 % (od 18 % na 24 %). V istem obdobju se je celotna ambulanta poraba antibiotikov znižala za 12,3 % (od 16,3 na 14,3 DTD), poraba makrolidov pa za 37,7 % (od 2,81 na 1,75 DTD), medtem ko je poraba penicilinov narasla za 1 %. Pri otrocih se je celotna raba antibiotikov znižala za 22,3 % (od 1121 na 871 RpTL), penicilinov za 12,4 % (od 752 na 689 RpTL) in makrolidov za 55,5 % (od 180 na 100 RpTL). Istočasno je narasla odpornost pnevmokokov proti makrolidom za 468 % (od 9,4 % na 44 %), medtem ko je odpornost proti penicilinu ostala podobna (19 % oz. 18 %). Pri odraslih, starih 15 - 64 let, se je celotna poraba antibiotikov znižala za 20 % (od 552 na 442 RpTL), pri starih 65 ali več let pa za 4 % (od 695 na 666 RpTL). Odpornost invazivnih pnevmokokov, izoliranih pri odraslih, na penicilin se je v omenjenem obdobju znižala za 15 % (od 13 % na 11 %), odpornost na makrolide pa je narasla za 20 % (od 15 % na 18 %). Zaključek: Rezultati preiskave kažejo, da znižana raba antibiotikov ni vedno povezana z znižano odpornostjo. Možnost, da znižamo odpornost pnevmokokov na antibiotike je v uporabi konjugiranih pnevmokoknih cepiv pri otrocih in pri odraslih v kombinaciji s smiselno rabo antibiotikov. Invasive Pneumococcal Infections In Slovenia – Consumption Of Antibiotics And Resistance Background: The aim of the study was to analyse the correlation between the use of antibiotics and invasive strains of Streptococcus pneumoniae (Sp) resistance to antibiotics in Slovenia in the period 2002 – 2011. Methods: National institute of Public Health of Slovenia provided data on resistance of Sp and the number of prescriptions in ambulatory care (AC). EARS – Net data were used as well. Anatomical Therapeutics Chemical classification (WHO version 2012) with Defined Daily Doses (DDD) was used. The consumption was expressed in DDD/1000 inhabitants per day (DID) and, in children and adults, in number of prescriptions per 1000 inhabitants per year (RpTY). Results: during the 10 year period, the prevalence of penicillin resistance of Sp isolated from adults and children decreased for 38.5% (from 20% to 12.3%) and increased regarding macrolides for 35% (from 18% to 24%). In the same period, the total consumption of antibiotics in AC decreased for 12.3% (from 16.3 to 14.3 DID) and macrolides for 37.7% (from 2.81 to 1.75 DID); the consumption of penicillins increased for 1%. In children, the total consumption of antibiotics decreased for 22.3% (from 1,121 to 871 RpTY), penicilins for 12.4% (from 752 to 689 RpTY) and macrolides for 55.5% (from 180 to 100 RpTL) increased for 468% (from 9.4% to 44%), meanwhile,the resistance to penicillin remained similar (19% and 18%). The total consumption of antibiotics among adults 15 to 64 years of age decreased for 20% (from 552 to 442 RpTY), and among older adults for 4% (from 695 to 666 RpTY). The prevalence of resistance of invasive strains 100 RpTY) respectively. In the same period, the prevalence of resistance of Sp isolates in children to macrolides of Sp to penicillin isolated in adults decreased in the studied period for 15% (from 13% to 11%), meanwhile, the resistance to macrolides increased for 20% (from 15% to 18%). Conclusions: the analysis showed that decreased antibiotics consumption does not necessarily correlate with decreased resistance. The only way to reduce antibiotics resistance of Sp is to use conjugated pneumococcal vaccines with children, and possibly adults as well, in combination with prudent use of antibiotics«. 3 1 2 UKCL, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Inštitut za varovanje zdravja RS, Tom&Tim Nazaj na kazalo 55 Metka Paragi1,2, Milan Čižman2,3 Tamara Kastrin1,2, Verica Mioč1,2, Manica Mueller Premru2, Dušan Novak2, Alenka Štorman2, Tatjana Harlander2, Jerneja Fišer2, Ingrid Berce2, Bojan Drinovec2, Iztok Štrumbelj2, Irena Piltaver2, Helena Ribič2 Možnosti uporabe pnevmokoknih cepiv pri odraslih Namen: Kljub dejstvu, da imamo na razpolago veliko različnih antibiotikov za zdravljenje in kar nekaj cepiv za preprečevanje pnevmokoknih okužb (povzročitelj bakterija Streptococcus pneumoniae), ostajajo pnevmokokne bolezni še vedno velik javnozdravstveni problem v razvitih državah, še bolj pa v državah v razvoju. Število zbolelih za invazivnimi pnevmokonimi okužbami pri odraslih v zadnjih letih v Sloveniji močno narašča. Metode: Invazivne izolate zbiramo na Oddelku za medicinsko mikrobiologijo Inštituta za varovanje zdravja RS. Pošiljajo jih iz vseh regionalnih mikrobioloških laboratorijev v okviru nacionalnega projekta z naslovom »Epidemiologija invazivnih obolenj, povzročenih s Haemophilus influenzae, Neisseria meningitidis in Streptococcus pneumonia«. Projekt poteka od leta 1993. V letih 2009 do 20011 smo prejeli 739 invazivnih izolatov, od tega jih je bilo 556 osamljenih pri odraslih. Rezultati: Incidenčna stopnja pri odraslih je v letu 2011 znašala 11/100.000 kar pomeni visok porast v primerjavi z letom 2002, ko je znašala 3,7/100.000. Incidenčna stopnja po starostnih skupinah odraslih kaže porast okužb po 45. letu in močen porast po 65. letu. Najpogostejši serotipi so bili 3, 14, 1, 4, 9V, 7F, 23F, 19F, 22 F, 19 A, v letih 2009-2011 beležimo porast serotipov 19A in 6A. V istem obdobju beležimo padec odpornosti proti penicilinu (13,7% na 11,3%) in hkrati porast odpornosti proti eritromicinu (13,7% na 18%). Zaključek: Hiter porast, tako incidenčne stopnje invazivnih pnevmokoknih okužb kot odpornosti na antibiotike, bi bilo smotrno omejiti z uporabo pnevmokoknih cepiv za odrasle (polisaharidna in konjugirana). Application Of Pneumococcal Vaccines Possibility In Adults Background: Despite the fact that a wide variety of antibiotics for treatment and some vaccines to prevent pneumococcal infections are available, pneumococcal disease still remains a major public health problem in developed countries, even more so in developing countries. In Slovenia, incidence of invasive pneumococcal infections in adults has been intensely growing in recent years. Methods: Regional microbiological laboratories included in the national project “Epidemiology of invasive disease caused by Haemophilus influenzae, Neisseria meningitidis and Streptococcus pneumoniae” send invasive isolates to The Department of Medical Microbiology of National Institute of Public Health Slovenia, where they are collected. The project started in 1993. In the years 2009-2011 we received 739 -invasive isolates, of which 556 were isolated in adults. Results: The incidence rate in adults in 2011 was 11/100.000 showing high increase compared to 2002, when it was 3.7/100.000. Incidence rate by age group shows an increase of infections in adults over the age of 45 and significant increase in adults over 65. The most common serotypes were 3, 14, 1, 4, 9V, 7F, 23F, 19F, 22 F, 19 A, in the period 2009-2011 we observed an increase of serotypes 19A and 6A. In the same period we recorded a decreased penicillin resistance (13.7% to 11.3%) and increased erythromycin resistance (13.7% to 18%). Conclusion: Both, the rapid increase in invasive pneumococcal infections incidence rate and increasing antibiotic resistance, could be reduced by using pneumococcal vaccines for adults (polysaccharide and conjugate). 3 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Slovenska skupina za meningitise Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana 56 www.spm.si Nazaj na kazalo Margareta Seher-Zupančič1 Okužbe dihal pri dojenčkih in malih otrocih - kaj bi lahko izboljšali? Okužbe dihal pri dojenčkih in malih otrocih so najpogostejši vzrok tako za obisk v ambulanti na primarni ravni kot tudi za zdravljenje v bolnišnici. V Sloveniji je kljub visoki brezposelnosti večina predšolskih otrok vključena v kolektivno varstvo, kar ob mnogih pozitivnih učinkih, ki jih ima vrtec na razvoj, nedvomno prispeva tudi k večji obolevnosti otrok. Večina otrok praviloma ostane v vrtcu tudi takrat, ko je mati na porodnem dopustu po rojstvu mlajšega otroka, pogosto pa starši otroka vpišejo v vrtec prav z namenom, da bi bila mati v času porodnega dopusta doma samo z dojenčkom. To pa je razlog za visoko obolevnost dojenčkov, pri čemer so najbolj ogroženi novorojenčki, zlasti nedonošenčki. Na visoko obolevnost otrok dodatno vplivajo neupoštevanje osnovnih načel higiene in preprečevanja širjenja okužb (higiena rok, izogibanje stika z bolnimi osebami), nizka precepljenost proti gripi (tudi med vzgojitelji), neustrezna prehrana in premalo gibanja na svežem zraku. Individualna zdravstvena vzgoja ob obiskih v ambulanti ne zadostuje za učinkovito izboljšanje stanja. Na nacionalni ravni potrebujemo programe sistematične vzgoje za zdrav življenjski slog družin, s poudarkom na ukrepih za preprečevanje okužb, in sistemske ukrepe, ki bodo stimulirali starše, da v času porodnega dopusta starejšega otroka zadržijo v domačem varstvu. V vrtcih pa moramo omogočiti prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje preventivnih ukrepov za zmanjševanje obolevnosti otrok in ozaveščati osebje o pomenu teh ukrepov. Respiratory Infections In Infants And Young Children - What Could Be Improved Respiratory tract infections in infants and young children are the most common cause for both, the out-patient clinic care at the primary level as well as in-patient care. Despite the high unemployment rate, the majority of children in Slovenia is in collective care. Without a doubt, this has many positive effects on the development of child’s social skills, however it contributes to increased morbidity of children as well. Most children usually remain in kindergarten even when the mother is on maternity leave taking care of the new-born; in some cases the child enters kindergarten for the first time, just so the mother could stay at home only with the new-born. However, older child remaining in collective care results in high infant morbidity rate, especially threatening premature new-borns. The high prevalence of respiratory diseases in children is also caused by ignoring the basic hygiene principles (hand hygiene, avoiding contact with the ill) and therefore not preventing the spread of infections, low influenza vaccination rate (among parents and kindergarten staff), inadequate or unhealthy nutrition and lack of exercise in the fresh air. Individual health education during visits at the out-patient clinic is not enough for efficient control of the infections. We need systematic education programs at the national level for healthy family lifestyles, with focus on infection prevention measures, and a national policy for encouraging parents not to keep older children in kindergartens while at home during maternity leave. In addition, we must raise awareness on the importance of preventive measures among kindergarten staff, thus reducing morbidity rate in preschool children. 1 Zdravstveni dom Velenje Nazaj na kazalo 57 Mitja Vrdelja1 Svetovni dan prezgodaj rojenih otrok - predstavitev gradiv Namen: v prispevku izpostavljamo pomen ozaveščanja in informiranja splošne in strokovne javnosti o nedonošenčkih. Opozoriti želimo na to, da se po svetu vsako leto rodi na milijone prezgodaj rojenih otrok, ki so lahko veliki komaj za dlan odraslega človeka in ob rojstvu tehtajo celo manj kot pol kilograma. Zato so še toliko bolj ranljivi in dovzetni za številne bolezni. Čeprav je potrebno v širši javnosti o tem komunicirati kontinuirano, je 17. november, ko obeležujemo svetovni dan prezgodaj rojenih otrok, dodatna priložnosti, da o tem spregovorimo še bolj glasno. Metode: opravili smo analizo zdravstvenih podatkov in medijsko analizo poročanja o tematiki. Analiza zdravstvenih podatkov kaže, da so okužbe dihal pri dojenčkih in malih otrocih najpogostejši vzrok za obisk v ambulanti na primarni ravni in tudi za zdravljenje v bolnišnici, pri čemer so povzročitelji najpogosteje različni virusi; za nedonošenčke je še posebej nevaren respiratorni sincicijski virus, saj se z njim do konca drugega leta starosti okuži skoraj vsak otrok. Analiza medijskega poročanja in dostopnosti promocijskega gradiva o tem pa pokaže, da je na voljo zelo malo gradiva, vsaj ne v takšni obliki, ki bi bila uporabnikom prijazna in razumljiva. Rezultati: za namen letošnjega obeleževanja svetovnega dneva prezgodaj rojenih otrok (v Sloveniji ga obležujemo drugič) smo pripravili promocijska gradiva z usklajenimi ključnimi sporočili in v usklajeni celostni grafični podobi. Poleg velikega plakata, zloženke, priponke in predavanja za zdravstveno javnost, smo za splošno javnosti in medije pripravili sporočilo za medije in spletne novice. Zaključek: glavni namen priprave gradiv je dvigniti nivo zavedanja različnih deležnikov o ranljivosti nedonošenčev, potrebi po njihovi zaščiti in maksimalni odgovornosti za njihovo obravnavo. Aktivnost je potrebna tako na strokovnem (zdravstvenem) nivoju kot tudi pri splošni javnosti, saj želimo ljudi opolnomočiti in jih opremiti s priporočili za pravilno ravnanje z nedonošenči kot tudi z majhnimi otroki nasploh. Pripravljena gradiva je mogoče uporabiti tudi v prihodnje, saj jih bomo tudi nadgrajevali in dopolnjevali z drugimi gradivi, prilagojenimi komunikacijskim kanalom in ciljnim javnostim. World Prematurity Day - Presentation Material Background: in this article we try to highlight the importance of awareness raising and informing the lay and professional public on premature babies. Every year, millions of babies are born premature and they can be no bigger than an adult’s palm of the hand and can weight even less than half a kilogram. This makes them even more vulnerable and susceptible to different diseases. On November 17th we mark The World Prematurity day which gives us the opportunity to speak about the problems of premature birth even louder, nevertheless, keeping in mind that continuous communication on the topic throughout the whole year is of great importance. Methods: we performed both, a health data analysis and a media reporting analysis. The health data analysis showed that the most common reason for babies and young children to seek primary health care and hospital care are respiratory infections caused by different viruses. The Respiratory syncytial virus (RSV) is especially dangerous for premature babies – almost every premature baby is infected before its second year of age. Meanwhile, the media reporting analysis demonstrated there are little promotional and informative materials available, at least not in any user friendly form. Results: for this year’s World Prematurity Day (this is the second year Slovenia marks the day) we prepared coordinated content promotional materials with a uniform graphic design. Next to the poster, brochure, badge and lectures for professional public, we prepared a press release and web news for the general public and media. Conclusions: the main purpose for publishing promotional materials is raising awareness among different stakeholders on premature babies’ vulnerability, the need to protect and handle them with special care and responsibility. The goal of our activities is to empower health professionals as well as general lay public with the information and knowledge on how to care for (premature) babies properly. Published promotional materials can be also used in the future – we will upgrade them and complement them with new materials targeting specific groups on one hand and different communication channels on the other. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 58 www.spm.si Nazaj na kazalo Katarina ProsencTrilar1, Nataša Berginc1, Maja Sočan1 Laboratorijska podpora javnemu zdravju – ali za spremljanje gripe zadostuje podatek diagnostičnih laboratorijev? Izhodišče. Virus influence A, posebno podtip H3N2, povzroča težje sezone gripe z večjim številom hospitalizacij kot virus influence B. Virus influence B se pojavlja ob zaključkih sezon in se bolj intenzivno širi v šolskih kolektivih. Sezone, v katerih virus influence B prevlada, so redke, vendar pomena virusa influence B ne gre podcenjevati. V nedavnih študijah so ugotovili, da je prispevek virusa influence B k presežnim hospitalizacijam in umrljivosti zaradi gripe, večji kot je splošno prepričanje. Zadnjo pandemijo (v l. 2009) je povzročil virus influence A (H1N1)pdm, kar je še dodatno usmerilo pozornost klinikov in diagnostičnih laboratorijev na viruse influence A. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v deležu bolnikov z influenco A in B, potrjeno v Nacionalnem centru za gripo in diagnostičnih laboratorijih. Metode. Nacionalni center za gripo Slovenije (NIC) je zadolžen za zaznavanje kroženja virusov influence in sodelovanje z mednarodno skupnostjo (ECDC in referenčnim centrom za gripo WHO). Spremljanje gripe poteka celostno, v kombinaciji z epidemiološkimi podatki in na podlagi priporočil Svetovne zdravstvene organizacije. V kužnini bolnika z gripi podobno boleznijo (GPB) se brez izjeme dokazujejo virusi influence A(H3N2), (H1N1), (H1N1)pdm in virusi influence B (Victoria in Yamagata). Diagnostični laboratoriji pa običajno izvedejo testiranja, ki jih zahteva naročnik. Zbrali in analizirali smo podatke o potrjenih okužbah z virusi influence A in B (in podtipi), pri bolnikih, ki so bili zdravljeni v slovenskih bolnišnicah v sezoni 2010/2011, ko je bila influenca B pogosta. Večina laboratorijev uporablja za potrjevanje gripe verižno reakcijo s polimerazo. Rezultati. V vzorcih, pozitivnih na influenco, ki so bili analizirani v NIC, smo v 53% dokazali influenco A in v 47% influenco B. V diagnostičnih laboratorijih je bilo dokazane 73% influence A in 27% influence B. V vzorcih testiranih v NIC smo opazili izrazit trend naraščanja deleža influence B v tretjem tednu leta 2011. Influenca B je bila pomemben vzrok hospitalizacij v tej sezoni. V vzorcih, obdelanih v diagnostičnih laboratorijih, tega ni bilo opaziti. Iskali smo vzroke za slabo ujemanje podatkov. Ugotovili smo, da so v diagnostičnih laboratorijih pogosto testirali le na influenco A, bodisi zato, ker je bilo tako naročilo pošiljatelja vzorca, bodisi zato, ker je bil v laboratoriju tak algoritem za primere, ko tip influence ni opredeljen na spremni dokumentaciji. Zaključek. Predvidevamo, da pri precejšnjem deležu bolnikov, ki so v sezoni 2010/11 dejansko imeli gripo, ta kljub testiranju laboratorijsko ni bila potrjena, ker so v diagnostičnih laboratorijih določali le virus influence A in ne tudi virusa influence B. Ugotovitev podpira ključno vlogo neodvisnega javno-zdravstvenega laboratorija, ki zagotavlja poglobljeno spremljanje gripe in je usposobljen takoj zaznati spremembe v virusih influence, ki krožijo. Pravočasna informacija je v podporo klinikom, epidemiologom in odločevalcem. Nacionalni center za gripo je strokovno neodvisen, če je ustrezno financiran. Laboratory Support To Public Health – Is Information From Diagnostic Laboratories Enough For Surveillance Of Influenza? Background: more severe influenza seasons with higher hospitalisation rate are caused by influenza A (distinctly H3N2 subtype) than by influenza B virus. Influenza B is typically a virus at the end of seasons and is a virus frequently transmitted in schools. Seasons with influenza B as a predominant virus are rare, but the role of this virus shouldn’t be underestimated. Recently, it was established that the part of influenza B infections in excess hospitalisations and mortality is higher than it was thought. Latest epidemic (2009), caused by influenza A (H1N1)pdm, turned the focus of clinicians and diagnostic laboratories even more towards influenza A. This study compares the shares of influenza A and B viruses confirmed by National Influenza Centre and by diagnostic laboratories. Methods: The National Influenza Centre of Slovenia (NIC) is responsible for influenza surveillance in the country and for cooperation with international entities (ECDC and WHO). It is a combined epidemiological and virological surveillance in accordance to WHO recommendations. At NIC specimens collected from patients with influenza like illness (ILI) are tested for influenza viruses A(H3N2), A(H1N1), A(H1N1)pdm and influenza B (Victoria and Yamagata). In diagnostic laboratories, usually, exclusively tests required by clinicians are performed. Data on infections with influenza A and B were collected regarding patients treated in Slovene hospitals in the 2010/11 season when influenza B was abundant. Most laboratories use polymerase chain reaction for influenza detection. Results: at NIC, influenza positive specimens were proven to be of type A in 53% and of type B in 47 % of cases. At diagnostic laboratories the share of influenza A detection was 73% and of influenza B 27%. At NIC we also observed the evident trend of growing occurrence of influenza B infections from week 3/2011 onwards. Such trend was not present with diagnostic laboratories’ testing. The discrepancy source was algorithm of testing - diagnostic laboratories frequently tested only influenza A due to clinicians’ request or in cases the type of influenza was not listed. Conclusions: Because of the testing algorithm in diagnostic laboratories (many specimens tested only for influenza A), it is likely that the virus was not confirmed in a considerable number of patients infected with influenza in the 2010/11 season despite performed testing. This finding, once again, certifies the crucial role of an independent public health laboratory for influenza surveillance that would provide information on changes in circulating viruses for clinicians, epidemiologists and decision makers. For providing this and other non-biased information the NIC needs recognition and sustainable financing provided by state authorities. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 59 Veronika Učakar1, Mario Poljak2, Irena Klavs1 Prevalenca in razporeditev visokorizičnih humanih virusov papiloma (HPV) med slovenskimi ženskami Namen: dolgotrajna okužba z vsaj enim izmed spolno prenosljivih visoko rizičnih genotipov HPV (hr-HPV) je potreben vendar ne zadosten vzrok za skoraj vse primere raka materničnega vratu. V slovenski nacionalni program cepljenja je bilo v letu 2009 uvedeno cepljenje proti HPV za 11-12 let stara dekleta. Takrat še ni bilo na voljo zanesljivih podatkov o razširjenosti okužb s HPV med slovenskimi ženskami. Zato smo izvedli oceno prevalence okužb materničnega vratu s 14 genotipi hr-HPV med slovenskimi ženskami, presejanimi za raka materničnega vratu. Metode: v letu 2010 je bila izvedena presečna raziskava med 4.431 slovenskimi ženskami starimi od 20 do 64 let, presejanimi za raka materničnega vratu, ki so bile zaporedno vključene v 16 ginekoloških ambulantah s široko geografsko pokritostjo. Vsi vzorci so bili testirani z Digene Hybrid Capture 2 HPV DNA testom in Abbott Real Time High Risk HPV testom. Vsi pozitivni vzorci so bili nato genotipizirani. Rezultati: prevalenca okužb materničnega vratu s katerim koli pregledanim genotipom hr-HPV je bila 12,9 %, s HPV16 3,5 % in s HPV18 1,0 %. Starostno specifična prevalenca je bila najvišja med ženskami starimi od 20 do 24 let in se je zniževala s starostjo. Prevalenca HPV16 je bila najnižja med ženskami brez znakov bolezni materničnega vratu in se je povečevala na 41,9 % pri ženskah s ploščatoceličnimi intraepitelijskimi lezijami visoke stopnje. Zaključek: naši rezultati predstavljajo osnovne podatke za spremljanje učinka slovenskega programa cepljenja proti HPV in za razvoj prihodnjih strategij za presejanje za raka materničnega vratu v kohortah upravičenih do brezplačnega cepljenja proti HPV. Pre-Vaccination Prevalence And Distribution Of High-Risk Human Papillomavirus (HPV) Types In Slovenian Women Background: persistent infection with at least one of sexually transmitted high risk HPV types (hr-HPV) is necessary but non-sufficient cause of virtually all cervical cancers. In 2009, vaccination of 11-12 years old girls against HPV was introduced into Slovenian National Vaccination Program in the absence of reliable data on the prevalence of HPV infection among Slovenian women. We estimated the pre-vaccination prevalence of cervical infections with 14 hr-HPV types among Slovenian women screened for cervical cancer. Methods: a cross-sectional study was conducted among 4,431 Slovenian women, aged from 20 to 64, who have been screened for cervical cancer in 2010and have been consecutively enrolled in 16 outpatient gynecology services with a nationwide coverage. All samples were screened with Digene Hybrid Capture 2 HPV DNA Test and Abbott Real Time High Risk HPV Test. All positive specimens were genotyped. Results: prevalence of cervical infection with any hr-HPV type examined was 12.9%, with HPV16 3.5% and with HPV18 1.0%. Age specific prevalence estimates were the highest among 20-24 year old women and decreased with age. HPV16 prevalence was the lowest among women without evidence of cervical disease and increased with severity to 41.9% in women with high grade squamous intraepithelial lesions. Conclusions: our results provide baseline data for monitoring the impact of Slovenian HPV vaccination program and development of future cervical cancer screening strategies in cohorts eligible for free HPV vaccination. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 60 www.spm.si Nazaj na kazalo Alenka Trop Skaza1, Lucija Beškovnik1, Alenka Štorman1, Darja Keše2, Simona Uršič1 Izbruh legionarske bolezni v negovali instituciji Namen: V avgustu 2010 smo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje obravnavali izbruh legionarske bolezni v regijski negovalni inštituciji. Predstavljamo epidemiološko preiskavo in težave, na katere smo naleteli pri obravnavi doslej največjega izbruha legionarske bolezni v negovalni instituciji v Sloveniji. Metode: za zbiranje epidemioloških podatkov pri obolelih smo uporabili individualne epidemiološke ankete. Kužnine za laboratorijske preiskave na legionelo smo odvzeli 15 varovancem. Za identifikacijo virov okužbe smo odvzeli 64 vzorcev okolja. Z genotipizacijo smo ugotavljali sorodnost alelnega profila Legionella. pneumophila serogrupe 1 iz vzorcev okolja in bolnika. Rezultati: S kombinacijo različnih mikrobioloških preiskav smo pri 10 bolnikih potrdili legionarsko bolezen. Iz 51 vzorcev okolja (od 64 odvzetih) smo izolirali Legionella pneumophila serogroupe 1, Legionella pneumophila serogroupe 2-14 in Legionella sp. v koncentracijah manj kot 10 do 61.000 CFU/1000ml. Z genotipizacijo izolata bolnika in izolata iz vodovodnega sistema smo ugotovili identični alelni profil Legionella pneumophila serogroupa 1, in sicer 2,3,9,10,2,1,6 (tip 23, EWGLI). Zaključek: pri obvladovanju legioneloz je treba skrbno izvajati preventivne ukrepe na vodovodnih sistemih, prav tako je potrebna pozornost zdravnikov pri obravnavi pacientov, pri katerih bi lahko bile zdravstvene težave posledica okužbe z legionelami. Legioneloze so v klinični obravnavi pogosto spregledane, kar ima za posledico podcenjene prijavljene incidenčne stopnje. Outbreak Of Legionnaires Disease In A Nursing Home Background: In August 2010 the largest outbreak of legionellosis so far occurred in a Slovenian nursing home. We present our experience with the outbreak investigation. Methods: In order to collect the necessary epidemiological data about the patients we used individual epidemiological questionnaires. Available samples were taken for laboratory investigation from 15 residents. 64 environmental samples were taken to identify the sources of infection. By genotyping, we assessed the affinity of allelic profile of Legionella pneumophila serogroup 1 in environmental samples and in samples from the patients. Results: based on a combination of various tests Legionnaires’ disease was diagnosed in 10 patients. Legionella pneumophila serogroup. 1, Legionella pneumophila serogroups . 2-14 and Legionella sp., in concentrations lower than 10 to 61.000 CFU/1000 ml, were isolated from 51 out of 64 environmental samples. The source of the outbreak was confirmed by genotyping patient isolates and the water supply system isolate. The two isolates had identical allelic profiles corresponding to that of Legionella pneumophila serogroups 1 – 2,3,9,10,2,1,6, designated sequence type 23 (according to the EWGLI). Conclusion: We describe a Legionella pneumophila serogroup 1 outbreak in a Slovenian nursing home. The source of infection was identified using Sequence-Based Typing. Water flow disturbances were determined as the most probable cause for Legionella pneumophila growth. Overall, the risk of legionellosis outbreak is underestimated in Slovenia. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Ljubljana Nazaj na kazalo 61 Zoran Simonović1, Karl Turk1 Novosti v potovalni medicini in prikaz osnutka slovenskih smernic za predpis antimalarične kemoprofilakse Namen: potovalna medicina je interdisciplinarna veja medicine, ki se ukvarja z zaščito zdravja potnikov z vidika izpostavljenosti številnim okoljskim in družbenim dejavnikom tveganja na potovanju. Zaradi nenehno spreminjajoče se epidemiologije dejavnikov tveganja, novih spoznanj in hitrega razvoja že obstoječih in novih preventivnih strategij strokovno odgovorno ukvarjanje s potovalno medicino zahteva stalno sledenje spremembam in novim dognanjem na tem področju. Namen prispevka je izvajalce storitev v ambulantah za potnike seznaniti z novostmi, podprtimi z dokazi. Metode: pregled literature s področja potovalne medicine in pregled najnovejših priporočil mednarodnih in nacionalnih kompetentnih teles (SZO, CDC, HPA, Safe travel Suisse, NaTHNaC). Rezultati: v zadnjih letih smo priča globalnemu upadu obolevnosti zaradi malarije, z izjemo področja subsaharske Afrike, hkrati pa tudi potrditvi novega malaričnega parazita, ki povzroča humano malarijo. Kljub porastu potovanj vztrajno upada število importiranih primerov malarije iz Indije, JV Azije in Afrike. Trendom sledijo tudi ustrezne spremembe priporočil za antimalarično zaščito in novi kriteriji za predpisovanje kemoprofilakse. Zbrali smo nova spoznanja o varnosti antimalarikov za posamezne ranljive skupine potnikov (npr. nosečnice). SZO in CDC sta v letu 2011 redefinirala endemska območja rumene mrzlice glede na dejansko pojavnost bolezni pri primatih in ljudeh, zato so se spremenila tudi priporočila za cepljenje. Hkrati smo natančneje opredelili tako tveganja za bolezen kot tudi tveganja neželenih učinkov pridruženih cepljenju proti rumeni mrzlici. Dosegljiva so nova učinkovita cepiva proti japonskemu encefalitisu, hepatitisu E, koleri, cepiva proti nekaterim drugim boleznim (denga, malarija) pa naj bi bila na voljo do leta 2015). Zaključek: znanje s področja potovalne medicine se hitro dopolnjuje in vse bolj temelji na ocenah tveganja za potnike, ki temeljijo na dokazih, in učinkovitosti preventivnih ukrepov. Zaradi zaznane potrebe po poenotenju obravnave potnikov z vidika zaščite pred malarijo smo pripravili osnutek smernic za predpis antimalarične kemoprofilakse. New Findings In Travel Medicine And Draft Of Slovenian Guidelines For Malaria Chemoprophylaxis Background: travel medicine is an interdisciplinary branch of medicine that deals with the prevention of health problems of international travellers which are exposed to various environmental and social risk factors differing from those the traveller is exposed to at home. Constant changes in epidemiology of risk factors, new insights and rapid development of preventive strategies in field of travel medicine, are forcing professionals, practicing travel medicine, to keep up to date with the novelties at all times. The purpose of this presentation is to present the novelties in travel medicine to professionals involved. Methods: review of literature in the field of travel medicine and new recommendations published by competent international bodies (WHO, CDC, HPA, Safe travel Suisse, NaTHNaC). Results: in the past years global decrease in malaria cases was observed in the native population of all malaria regions, except Africa. At the same time, we noticed a decrease of imported malaria cases despite the increasing trend of all malaria regions, even Africa, travels. Recommendations for malaria chemoprophylaxis have been changed and new criteria for the use of malaria chemoprophylaxis have been proposed. New insights into antimalarial drugs safety are also available. A draft of Slovenian malaria chemoprophylaxis guidelines was prepared on the basis of these changes. In year 2011, a new yellow fever vaccination map was published by WHO and CDC. Better estimations on the risks of yellow fever and vaccination side effects have been established. Vaccines against Japanese encephalitis, hepatitis E and cholera are already available on the market and some other travel related vaccines should be available by year 2015 (vaccine against dengue fever and malaria). Conclusions: travel medicine knowledge is evolving rapidly. Risk assessments and effectiveness of various preventive measures are more and more evidence based. Changes in malaria risks and chemoprophylaxis recommendations by some, but not all, international authorities as well as the perceived need for a unified approach to prescribing antimalarial drugs in Slovenia require the preparation of Slovenian malaria chemoprophylaxis guidelines. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor 62 www.spm.si Nazaj na kazalo Alenka Trop Skaza1 Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za samoplačniško cepljenje Posameznike in starše vodijo različni vzgibi, ko se odločajo za samoplačniška cepljenja. Velikokrat se ljudje, ki zbolijo za nalezljivo boleznijo, ki bi jo lahko s cepljenjem preprečili, jezijo sami nase, da se niso cepili, ko je za to bil še čas. Spet drugi o preventivnem samoplačniškem cepljenju pričnejo intenzivno razmišljati, ko spoznajo bolnika. ki ima po bolezni težke zdravstvene posledice, oziroma osebo, katere bližnji je zaradi bolezni umrl.. V praksi se veliko ljudi odloči za cepljenje proti klopnem meniongoencefalitisu v toplejših mesecih leta, ko so klopi že aktivni. Na odločitev za cepljenje vpliva več dejavnikov. Pogosto je prav pomanjkanje informacij vzrok, da se posamezniki ali starši ne odločijo za cepljenja, ki niso vključena v slovenski rutinski program cepljenja. Ker gre za samoplačniško cepljenje je cena pomembna, a ne najpomembnejša. Če cepljenje ni podprto z dobro informiranostjo in dostopnostjo do cepljenja, je odziv skromnejši kot bi pričakovali glede na ceno. Po drugi strani pa se za cepljenje odločajo ljudje, ki jim cepljenje predstavlja precejšen strošek. Posamezniki in starši v trenutku odločitve ne razmišljajo o posrednem učinku cepljenja, torej morebitnem prihranku, ki ga bodo imeli, ker bodo zdravi in ne bodo koristili bolniškega dopusta, ki pomembno zniža osebne dohodke. Za cepljenje se odločijo, ker želijo sebe in svoje otroke obvarovati pred akutno okužbo in njenimi posledicami. Ljudje se v največji meri odločajo za samoplačniška cepljenja, če jim to svetuje zdravnik, ki mu zaupajo. Zdravniki in zdravstveni delavci smo najpomembnejši in najzanesljivejši vir informacij o cepivih in cepljenju. Kredibilnost povečuje osebni vzgled in prepričanje zdravnika v koristnost cepljenja. Za boljše ozaveščanje pa je potrebno izkoristiti čim več priložnosti za informiranje o samoplačniških cepljenjih. Factors Influencing The Decision For Self-Paid Vaccination Individuals and parents opt for self-paid vaccination for various reasons. Quite often, people who contract an infectious disease which could have been prevented through vaccination are angry with themselves for not getting vaccinated when they still had the chance. Others begin to think intensively about preventive self-paid vaccination when they meet a person who got ill or a person suffering serious health problems as consequences of the disease, or when a person they knew dies due to the disease. In practice, many people decide to get vaccinated against tick-borne encephalitis during the warmer part of the year, when ticks are already active. Multiple factors influence the decision to get vaccinated. Lack of information is a frequent cause for individuals or parents not to opt for vaccinations which are not included in the Slovenian routinely vaccination programme. As the vaccination is self-paid, the price is important, but it is not the most important factor. If the public is not adequately informed about the vaccination and if the vaccination is not easily available to the public, the response is usually not as good as anticipated, considering the price. On the other hand, people for whom vaccination presents a considerable expense, nonetheless often opt for vaccination. When decideing, individuals and parents do not think about the indirect effect of vaccination — the potential savings they would make if they would have not gotten ill and went on sick leave, which has significant impacts on the income. They opt for vaccination because they wish to protect themselves and their children from acute infection and its consequences. Most often, people opt for self-paid vaccination if it is advised by a doctor they trust. Doctors and healthcare workers are the most important and reliable source of information on vaccines and vaccination. Setting an example and having a firm conviction in the benefits of vaccination only increases doctors’ credibility. In order to improve people’s awareness, it is necessary to seize every opportunity to inform the public about self-paid vaccination. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Nazaj na kazalo 63 Evgen Janet1 Vplivi na odločanje za cepljenje Namen: cepljenje je javno zdravstveni ukrep, ki je v preteklosti in še danes bistveno pripomogel k zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni. Z zmanjševanjem klasičnih nalezljivih bolezni se med uporabniki cepljenja pojavlja vprašanje o smiselnosti tega ukrepa. Zato je s stališča javnega zdravja pomembno razumevanje uporabnikov in dejavnikov, ki vplivajo na njihovo odločanje. V prispevku so prikazani različni vplivi na odločanje o cepljenju. Metoda: s pomočjo teoretičnega prikaza komponent stališč, s poudarkom na čustveni komponenti, in s predstavitvijo koncepta sporočil o zdravstvenem tveganju se prikažejo nekateri dejavniki, ki vplivajo na odločanje. Rezultati: odločanje kot tako je kompleksen proces, na katerega vplivajo tako notranji dejavniki posameznika (npr. njegova nezavedna hotenja in želje) kot tudi zunanji dejavniki (npr. sistemski ukrepi, mediji in družba nasploh). Obstajajo različni modeli, ki pomagajo pri razumevanju vsaj nekaterih dejavnikov odločanja. V prispevku sta omenjena dva modela: model razširjenega paralelnega procesiranja informacij in integrativni model napovedovanja vedenja. Oba modela, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, na dokaj enostaven način prikazujeta nekatere dejavnike odločanja in povezave med njimi. Zaključek: motiviranje uporabnikov, da se cepijo, obsega integriran niz aktivnosti - eden od načinov vplivanja je tudi socialni marketing, ki temelji na poznavanju stališč uporabnikov. S sistematičnim načinom spremljanja stališč uporabnikov cepljenj, bi lahko v enem od segmentov zdravstvenega sistema začeli oblikovati storitve po meri uporabnika. Influences On The Decision Get Vaccinated Background: vaccination is a public health measure which has greatly contributed to the reduction of morbidity and mortality due to infectious diseases in the past and still does today. With the reduction of classic infectious diseases questions on the meaning of this measure are constantly posed. From the public health standpoint it is important to understand vaccine users and the factors that influence their decisions. The paper shows different effects involved in decision making regarding vaccination. Method: some of the factors influencing decision making regarding vaccination are shown with the help of the theoretical platform of attitude components, with emphasis on the emotional component of attitude, and by introducing the concept of health risk messages. Results: decision making is a complex process influenced by internal factors of the individual (his unconscious wishes and desires) as well as by external factors (system measures, the media and society at large). There are various models that help understand at least some decision making factors. The article mentions two models: The Extended Parallel Process Model and Integrative Model of Behavioural Prediction. Both models, with their good and bad attributes, illustrate in a fairly simple way some of the factors of influence and show connections between them. Conclusion: motivating users to get vaccinated includes an integrated set of activities. One way of influencing is social marketing, which is based on knowledge about the users’ points of view. Systematic monitoring of users’ views about vaccination could create a service tailored for users in one of the segments of the healthcare system. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem 64 www.spm.si Nazaj na kazalo Simona Uršič1, Ivan Eržen2, Andrej Uršič1, Tanja Bolte3, Matevž Gobec1, Živa Eržen1 UFIREG - Evropski raziskovalni projekt za preučevanje vpliva ultrafinih delcev na zdravje Namen: Ultrafine delce, t.j. delce manjše od 100 nanometrov, vsak dan vdihavamo z zrakom. Njihovi vplivi na zdravje ljudi so bili do sedaj slabo raz iskani. Julija 2011 se je začel izvajati štiriletni projekt UFIREG, katerega cilj je izboljšanje našega razumevanja povezav med prisotnostjo ultrafinih delcev v zraku in zdravjem. Pomemben cilj projekta je splošno in strokovno javnost seznaniti s temi ugotovitvami . Nosilec projekta, ki ga financira Evropska unija, je Tehniška univerza Dresden. član projektne skupine za Slovenijo pa je Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Metode: Projekt se izvaja v petih evropskih mestih: Dresden, Augsburg (Nemčija), Praga (Češka), Černivci (Ukrajina) in Ljubljana (Slovenija). Glavni metodološki pristop tega projekta je raziskati korelacije med številčno koncentracijo ultrafinih delcev v zraku in zdravstvenim stanjem prebivalcev v vključenih regijah. Meritve ultrafinih delcev se bodo v vseh sodelujočih mestih izvajale z namenskim merilnikom Mobility Size Spectrometer. Razporeditev ultrafinih delcev v zraku se bo določala glede na njihovo število in velikost. Vse merilne postaje so nameščene v urbanem okolju, na točkah, ki so reprezentativne za velik del mestnega prebivalstva. Vpliv na zdravje bodo ocenjeni a osnovi podatkov o hospitalizacijah in umrljivosti prebivalcev s teh območij zaradi bolezni povezanih z onesnaženim zrakom. Rezultati: V vseh sodelujočih mestih so meritve onesnaženosti zraka začeli izvajati v drugem četrtletju leta 2012. Podatke centralno zbira vodilni partner in trenutno še niso na razpolago. Epidemiološki del raziskave se bo pričel izvajati leta 2013. Splošno in strokovno javnost redno obveščamo o poteku projekta. Zaključek: Pričakovani rezultati iz projekta so: mednarodna strategija za meritev ultrafinih delcev, oblikovanje ciljnih vrednosti glede na stopnjo onesnaženosti, širjenje informacij in novih znanj med ciljnimi skupinami. UFIREG - European Research Project On The Influence Of Ultrafine Particles On Health Purpose: With every breath we inhale ultrafine particles (UFP, particles smaller than 100 nanometers). Information on health effects of ultrafine particles is still limited. In July 2011, the EU-funded four year project UFIREG started off. It was initiated with the purpose of improving our understanding of ultrafine particles and health outcomes. An important aim of this project is to disseminate gained knowledge among general and professional public. The leading project partner is the Technical University of Dresden (Germany). The Regional Institute of Public Health Celje is the project partner from Slovenia. Methods: The distribution of UFP in the ambient air will be determined in five European cities: Dresden and Augsburg (Germany), Prague (Czech Republic), Chernivtsi (Ukraine) and Ljubljana (Slovenia). The main methodological approach of this project is to investigate the correlation between ultrafine particles and morbidity and mortality in the regions involved, and to develop needed actions according to the results. UFP will be measured by Mobility Size Spectrometers. Mobility size distribution of UFP will be determined. All of the measure stations are located in urban districts that are representative for a large part of the urban population. Health effects of UFP will be evaluated on the grounds of data on hospitalization and mortality linked to air pollution related diseases. Results: In all of the five cities involved, they have begun with the UFP measurements in the second quarter of 2012. All the data is sent to the central data base in Dresden, and is not yet available at the moment of writing. Epidemiological part of the research will begin in 2013. General and professional public is informed on the status of the project on regular basis. Conclusions: Expected outputs: transnational strategy for measurement of UFP, definition of ambient air target values for UFP, evidence-based regional best practice, dissemination of information tailored for target groups. 3 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Inštitut za varovanje zdravja RS ARSO Nazaj na kazalo 65 Peter Otorepec1, Katarina Bitenc1, Irena Jeraj1 Vpliv onesnaženega zraka na obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja v Ljubljani Izhodišče: Kakovost zraka v Ljubljani še vedno predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem. Številne študije, opravljene v zadnjih letih, dokazujejo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku povzroča povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv onesnaženega zraka na zdravje prebivalcev. Metode: Uporabljena je bila Health Impact Assessment (HIA) metodologija, ki je bila razvita v sklopu projekta Aphecom. V raziskavi smo izračunali vpliv kratkotrajne izpostavljenosti delcem manjšim od 10um (PM10) in dolgotrajne izpostavljenosti delcem manjšim od 2,5um (PM2,5) na obolevnost in umrljivost prebivalcev in skrajšanje pričakovane življenjske dobe pri starejših od 30 let. Rezultati: V primeru, da bi se povprečna letna vrednost PM2.5 zmanjšala za 5 μg/m3, bi se število umrlih za boleznimi srca in ožilja zmanjšalo na leto za 66 in življenjska doba podaljšala za 4 mesece. Če bi se povprečna letna vrednost zmanjšala za 10 μg/m3, bi se število umrlih na leto zmanjšalo za 285 in življenjska doba podaljšala za 17 mesecev. Bivanje v bližini prometnih cest je vzrok za 30% vseh bolezni srca in ožilja pri starejših od 65 let. Število obolelih je večje kot smo mislili, saj onesnažen zrak ne povzroči samo poslabšanja osnovne bolezni ampak je tudi vzrok zanjo. Zaključek: Uporabljen model za izračun bremena bolezni ni popoln. Najzahtevnejša je določitev izpostavljenosti, ki je odvisna od številnih lokalnih dejavnikov. Faktorji tveganja, ki so bili uporabljeni, so preskušeni tudi na lokalnem nivoju, zato lahko trdimo, da so rezultati zanesljivi in kažejo realno stanje. Rezultati kažejo, da že majhno izboljšanje kakovosti zraka pomembno zmanjša število obolelih in umrlih za boleznimi srca in ožilja. The Impact Of Air Quality On Cardiovascular Mortality And Morbidity In Ljubljana Background: The air quality in Ljubljana is still an important public health issue due to many reasons. The evidence from studies is sufficient to support a causal relationship between exposure to urban air pollution and cardiovascular mortality and morbidity. The main objective is to assess the impact of urban air pollution on health in the area. Methods: The Standardised Health Impact Assessment (HIA) method has been developed within Aphecom project and used. The project analysed the short-term impacts of particulate matter less than 10um in aerodynamic diameter (PM10) on mortality and morbidity, as well as the long-term impacts of PM less than 2.5um in aerodynamic diameter (PM2,5) on mortality and life expectancy in the population aged 30 years and over. Results: In case the annual mean of PM2.5 would decrease by 5 μg/m3, the annual number of deaths postponed would be 66 and life expectancy would prolong for approximately 4 months. In case the annual mean of PM2.5 would decrease by 10 μg/m3, the annual number of deaths postponed would be 285 and life expectancy would be prolonged for approximately 17 months. The study shows that living near busy roads could be the cause for 30 percent of Coronary heart disease in people aged > 65. This number is substantially larger than previous estimates of exacerbations of chronic diseases, since it has been ignored so far that air pollution may cause the underlying chronic disease as well. Conclusion: There are sources of uncertainty in our models (like change of pollution). Used and transferred concentration - risk functions are appropriate even for local conditions, therefore we can take the results of the HIA with high confidence and consider them as real. A small decrease in PM level has an important influence on the number of deaths postponed and on the number of hospitalisations. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 66 www.spm.si Nazaj na kazalo Andreja Kukec1, Jerneja Farkaš-Lainščak1, Lijana Zaletel-Kragelj1 Vpliv kakovosti zunanjega zraka v Zasavju na obiske otrok v primarnem zdravstvenem varstvu zaradi bolezni dihal Namen: Številne epidemiološke študije so dokazale povezanost med obiski otrok zaradi bolezni dihal v primarnem zdravstvenem varstvu in različnimi koncentracijami onesnaževal v zunanjem zraku. Namen študije je bil oceniti to povezanost med otroci v zasavski regiji ter na podlagi le-te oblikovati potrebe po javnozdravstvenih ukrepih. Metode: V obdobju od 1.1.2006 - 31.12.2011 smo izvedli ekološko študijo časovnih vrst. Podatke o prvih obiskih zaradi bolezni dihal smo pridobili iz Zdravstvenih domov v zasavski regiji. Opazovana populacijska skupina so bili otroci stari od enega do enajst let. Za oceno koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku (PM10, O3, NO2, in SO2) smo pridobili podatke iz državne mreže za spremljanje kakovosti zraka, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje. Podatki vključujejo dnevne povprečne vrednosti za ekološke ter meteorološke parametre (temperatura in relativna vlažnost zraka). Za analizo smo uporabili Poissonovo regresijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da v Zasavju obstaja pozitivna časovna povezanost med številom obiskov in opazovanimi onesnaževali: pri PM10 v občinah Zagorje ob Savi (p<0,001) in Trbovlje (p<0,001), pri O3 v občinah Zagorje ob Savi (p=0,038) in Hrastnik (p=0,045) ter pri NO2 v občini Trbovlje (p=0,003). Zaključki: Rezultati študije so potrdili povezanost med dnevnimi obiski zaradi bolezni dihal pri otrocih v Zasavju in različnimi koncentracijami onesnaževal v zunanjem zraku na populacijski ravni. Na podlagi ocene lahko zaključimo, da bo bližnji prihodnosti potrebno načrtovati javnozdravstvene ukrepe. Impact Of Outdoor Air Quality In Zasavje Region On Admissions Of Children To The Primary Health Care Units Due To Respiratory Diseases Background: Several epidemiological studies have demonstrated an association between admissions to the primary health care unit due to respiratory diseases by children and different levels of outdoor air pollutants. The aim of this study was to assess this association in children from Zasavje region to identify the need for public health action. Methods: A time series ecological study was carried out in period 2006-01-01 to 2011-12-31. The daily admission rate due to respiratory diseases at the Community Health Centers in Zasavje region was observed. The children aged between 1-11 years were observed population. For the purpose of assessment of level of outdoor air pollutants (PM10, O3, NO2, and SO2) we used existing data collected in Slovenia through regular environmental monitoring carried out by Environment Agency of the Republic of Slovenia. The data included daily ecological and meteorological parameters (air temperature, relative air humidity). Poisson regression was used for analysis of data. Results: It was shown that there is a positive temporal relationship between number of visits and observed pollutants: PM10 in the municipality of Zagorje ob Savi (p<0.001) and Hrastnik (p<0.001), and O3 in the municipalities of Zagorje ob Savi (p=0.038) and Hrastnik (p=0.045) and NO2 in the municipality Trbovlje (p=0.003). Conclusions: The results of our study confirmed association between the daily admission rate due to respiratory diseases in children from Zasavje region and different levels of outdoor air pollutants concentration at the population level indicating need for public health action in the near future. 1 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Nazaj na kazalo 67 Agnes Šömen Joksić1,2, Bojana Bažec1, Irena Majcan Kopilović1, Mateja Šturm1 Ocena vplivov na zdravje zaradi ozona in PM10 v zdravstveni regiji Koper Namen naloge je oceniti vpliv onesnaženega zraka z ozonom in PM10 na zdravje ljudi v zdravstveni regiji Koper z uporabo koeficientov relativnega tveganja (RR) in ostalih kriterijev, ki jih opisuje mednarodno uveljavljena metodologija za ocenjevanje vplivov onesnaženega zraka na zdravje ljudi (v nadaljevanju: metodologija). Metode: V skladu z metodologijo predstavlja ocena vpliva izračun primerov izbranega zdravstvenega izida, ki ga lahko pripišemo koncentracijam ozona in PM10 nad referenčno oziroma “cut-off” vrednostjo. Pri izračunu so upoštevani demografski podatki in podatki o zdravstvenem stanju, pridobljeni iz javno-zdravstvene evidence, podatki o kakovosti zraka, pridobljeni iz avtomatske merilne postaje, in validirani za dano časovno obdobje, ter po metodologiji povzeti koeficienti RR. Izračun temelji na preseganju referenčnih vrednosti za ozon (t.i. indikator SOMO35) in za PM10 (povprečna letna koncentracija) v obdobju od 2007 do 2011. Rezultati: SOMO35 se v omenjenem obdobju giblje med 21 in 26 μg/m3, povprečna letna koncentracija PM10 pa med 24 in 29 μg/ m3. Izračunani pripadajoči deleži posameznega zdravstvenega izida predstavljajo povečanje verjetnosti negativnega vpliva na zdravje zaradi izpostavljenosti ozonu in PM10. Zaključek: Iz analize vzročne zveze med onesnaženim zrakom z ozonom in delci (PM10) ter zdravjem ljudi izhaja, da je določen delež posameznega neželenega zdravstvenega izida mogoče preprečiti z zmanjšanjem onesnaženosti zraka na raven pod referenčno vrednostjo. Uporabljena metodologija zagotavlja ustrezno kakovost in primerljivost rezultatov z drugimi podobnimi študijami, vendar je zanesljivost (negotovost) opravljene analize odvisna tudi od kakovosti zbirk demografskih podatkov in kazalcev zdravstvenega stanja ter zbirk podatkov o kakovosti zraka in neskladja teh zbirk z uradnimi razvrstitvami obravnavanega območja v različne »regije«. Health Impact Assessment Of Ozone And PM10 In The Health Region Of Koper Background: The aim was to evaluate the impact of air pollution by ozone and PM10 on human health using the relative risk (RR) coefficients and other criteria described by an internationally recognized methodology for assessing the impacts of air pollution on human health (hereinafter: the methodology). Methodology: Based on RR coefficients used, impact assessment calculations represent the examples of selected health outcomes that can be attributed to ozone and PM10 concentrations above the reference or “cut-off” value. Demographic and health data were obtained from public health records and the air quality data was obtained and validated for a given time period from the automatic measurement station. The calculation is based on reference values for ozone (the indicator SOMO35) and PM10 (the annual average concentrations) exceeding in the period from 2007 to 2011. Results: In this period, SOMO35 varied between 21 and 26 μg/m3 and the annual average PM10 concentration varied between 24 and 29 μg/m3. The corresponding proportion of selected health outcomes represents the increased likelihood of negative impact from exposure to ozone and PM10. Conclusion: The analysis of the causality of the association observed between air pollution by ozone and PM10 and human health has shown that different health outcomes could be prevented by reducing air pollution to levels below reference values. The methodology used ensures reliable results, comparable with other similar studies. However, the reliability (uncertainty) of the analysis depends also on the quality of demographic databases, quality of health indicators and air quality databases. It should also be considered that these databases are not consistent with the official statistical classification of the research area. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Koper Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju 68 www.spm.si Nazaj na kazalo Benjamin Lukan1, Uroš Lešnik1 Reševanje problematike delcev PM10 v zunanjem zraku v Mariboru Namen: v okviru projekta PMinter smo se lotili sistematičnega reševanja problematike delcev PM10 v zunanjem zraku v Mestni občini Maribor, saj predstavljajo veliko grožnjo za zdravje prebivalcev ne samo v Mariboru temveč v vsej Sloveniji in po svetu. Metode: za določitev obstoječega stanja so potrebni podrobnejši podatki o vseh virih onesnaževanja zraka, podrobnejše meritve kakovosti zraka in meteoroloških parametrov ter dodatne analize vzorcev na različnih merilnih mestih na območju mesta in izven njega. Te podatke smo skupaj s podatki o virih onesnaževanja zraka na širšem območju (celotna Slovenija, sosednje države in praktično celotna Evropa) vstavili v modelni izračun. Pri tem smo koristno uporabili tudi izkušnje naših projektnih partnerjev. Rezultati: rezultat je obstoječa časovna in prostorska porazdelitev virov onesnaževanja in kakovosti zunanjega zraka, kar je tudi podlaga za predloge ukrepov za izboljšanje stanja. Ti ukrepi vključujejo različne skupine virov (na primer promet in drobna kurišča) in določajo spremembe stanja kakovosti zraka zaradi njihove uveljavitve. Zaključek: dokazali smo, da je koncentracije delcev PM10 mogoče znižati, vendar morajo biti pri tem izpolnjeni določeni pogoji: vhodni podatki morajo odražati dejansko in podrobno stanje, ukrepi morajo biti previdno izbrani in ciljno usmerjeni v najvplivnejše vire, pri čemer morajo upoštevati lokalne značilnosti in obstoječo zakonodajo. Dejanska učinkovitost ukrepov je odvisna tudi od obnašanja posameznikov in vključenosti države, predvsem pri sprejemanju predpisov in subvencioniranju izbranih rešitev. Solving The Problem Of PM10 In Ambient Air In Maribor Background: in the project PMInter we commenced with a systematic problem solving in the field of air quality in The Municipality of Maribor regarding PM10. These particles are a great threat to the health of the population, not only in Maribor but Slovenia and throughout the world as well.. Methods: grounds for determining current status are more detailed information on all sources of air pollution, more detailed measurements and analysis of air quality and meteorological parameters at various stations in the city limits and beyond. These data and data on pollution sources in the wider area (entire Slovenia, neighboring countries and virtually the entire Europe) are inserted in the model calculation. Doing this, our project partners’ experience was used. Results: in result, we got temporal and spatial distribution of sources and air quality. On this ground, we decided on remedial measures, which cover a variety of sources (such as traffic and residential combustion sources) and determine the change of air quality with their implementation. Conclusions: we proved that it is possible to reduce the concentration of PM10, but only if certain conditions are met: the input data reflects the actual situation in detail, measures are carefully selected and target main sources and local characteristics and legislation is taken into account. Actual measures’ efficiency also depends on individuals’ behavior and state involvement (especially through adopting legislation and financial support). 1 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja Nazaj na kazalo 69 Mateja Dovjak1, Andreja Kukec2, Aleš Krainer1 Preventiva bioloških in kemičnih dejavnikov tveganja v bolnišničnem okolju Namen: Bolnišnice predstavljajo kompleksno notranje okolje, v katerem so bolniki, zaposleni in obiskovalci izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja. Mednje uvrščamo biološke, kemične, fizikalne, biomehanske in psihosocialne dejavnike tveganja. Študij, ki bi obravnavale več dejavnikov tveganja hkrati, je danes malo. Namen študije je prepoznati biološke in kemične dejavnike tveganja v bolnišničnem okolju, opredeliti njihov učinek na zdravje in pripraviti priporočila za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Metode: Pregled literature na področju bioloških in kemičnih dejavnikov tveganj v bolnišničnem okolju smo opravili v dveh bibliografskih bazah (Pub Med in Science Direct). V analizo je bilo vključenih 450 virov literature, ki so bili objavljeni med leti 1934 in 2012. 351 virov literature je bilo s področja bioloških dejavnikov tveganja in 99 virov literature je bilo s področja kemičnih dejavnikov tveganja. Rezultati: Iz rezultatov pregledane literature smo opredelili možne učinke na zdravje in oblikovali priporočila za preprečevanje in obvladovanje bioloških in kemičnih dejavnikov tveganja v bolnišničnem okolju. Priporočila vključujejo sistematične ukrepe, med katerimi so najpomembnejši ukrepi na nivoju poti prenosa in obvladovanje onesnaževal v notranjem in zunanjem zraku. Zaključki: Študija predstavlja nov pristop k preprečevanju in obvladovanju bioloških in kemičnih dejavnikov tveganj v kompleksnem bolnišničnem okolju. Prevention Of Biological And Chemical Risk Factors In Hospital Environment Background: Hospitals represent a very complex indoor environment where patients, staff and visitors are exposed to numerous risk factors. Risk factors can be classified into several groups: biological, chemical, physical, biomechanical and psychosocial risk factors. Studies where several hospital environment specific risk factors would be presented together are scarce at the moment. The purpose of this study is to classify biological and chemical risk factors, to define possible impacts on human health and to prepare recommendations for prevention. Methods: Comprehensive literature review study was carried out in the field of chemical and biological risk factors. We searched PubMed and Science Direct for peer-reviewed literature in English, published in years from 1934 to 2012. 450 sources of literature were included. Among them, 351 sources were reviewed for biological and 99 for chemical risk factors. Results: On the ground of literature review the possible impacts on human health were defined. Recommendations for prevention of biological and chemical risk factors in hospital environment were summarized. Recommendations include actions that are systematically defined. Actions targeting chain of infection are important for preventing biological risk factors. For prevention of chemical risk factors actions are listed according to the level of control (outdoor and indoor air pollution). Conclusions: This study represents a new approach to prevention of biological and chemical risk factors in the complex hospital environment. 1 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje 70 www.spm.si Nazaj na kazalo Matej Ivartnik1, Marjana Simetinger1, Helena Pavlič1, Neda Hudopisk1 Inovativni pristopi za promocijo zdravja – »zloženka« Namen: informiranje prebivalstva o zdravju je zahtevna naloga. Posredovanje informacij ciljnim skupinam populacije zahteva različne pristope. Poseben izziv predstavlja skupina otrok. Namen je prikazati nekaj različnih informativnih aktivnosti, ki jih je za promocijo zdravega načina življenja v skupini otrok v preteklem obdobju izvedel ZZV Ravne. Metode dela: zbrane vsebine s področja zdrave prehrane in varovanja zdravja otrok v onesnaženem okolju smo preoblikovali na način, ki je otrokom razumljiv, in promocijski material oblikovali tako, da je otrokom zanimiv in uporaben. Rezultati: klasično informativno zloženko smo preoblikovali v magnetke za pritrjevanje sporočil, namizne podloge za malice in v družabno otroško igro. Na ta način smo bistvene informacije otrokom in njihovim staršem prenesli v obliki, ki jim je bolj zanimiva in ima, zaradi uporabne komponente, tudi daljši rok trajanja. Pri prenosu želenih informacij otrokom smo bili precej uspešni in tudi zadovoljni z odzivom otrok na informativne materiale Zaključek: družba se zelo hitro spreminja, število informacij pa eksponentno narašča. Ob takem načinu življenja sprejemamo zgolj informacije, ki se nam zdijo bolj zanimive, zato je pomembno, da ciljnim skupinam informacije posredujemo v njim prilagojeni obliki. Praktični primeri, ki smo jih predstavili, so le del različnih pristopov, ki se uporabljajo v promociji zdravja, in hkrati spodbuda za širšo izmenjavo pozitivnih izkušenj ter iskanje novih inovativnih pristopov na področju informiranja o zdravju. Innovative Approaches In The Promotion Of Health –»Flyer« Background: to inform the population on health is a challenging task. Transmission of information to different target populations requires different approaches. A particular challenge, is informing a group of children. Our purpose is to demonstrate several activities for the promotion of healthy lifestyle Regional institute of public health Ravne had carried out among a group of children in the past years. Methods: we collected the existing content in the field of healthy diets and health of children who live in polluted environments. The collected material was redesigned in a way that is understandable to children and the promotional material was transformed in a way for the children to find it interesting and useful. Results: we redesigned classic informative brochures into refrigerator magnets (which can be used to attach massages), cleanable placemats and a board game. With these useful accessories, we have passed on the essential information to children and their parents in a more fun and interesting manner, aiming at long term use of informative materials, which have proven to be well accepted by children. Conclusion: our society is rapidly changing and the amount of information is growing exponentially. With the busy lifestyles, we accept only information that seems interesting. Therefore, it is important that the information is communicated to different target groups in a customized manner. Examples from practice we have demonstrated are only some of the possible approaches to promote health, and represent an incentive for a wider exchange of positive experiences in the search for new innovative approaches to health promotion. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem Nazaj na kazalo 71 Tina Žagar1, Maja Primic Žakelj1, Vesna Zadnik1 Zemljevidi raka, narejeni z metodo lokalno ocenjenega standardiziranega količnika incidence Namen: zemljevidi bolezni so pomembno orodje za raziskovanje bremena raka na področju onkološke epidemiologije. Pri risanju zemljevidov pogosto naletimo na problem majhnih območij, saj so ocene na podlagi majhnih števil nezanesljive in zato pogosto zavajujoče. Poleg tega so administrativne enote pri obravnavanju raka večinoma arbitrarne, saj razporejanje raka in dejavnikov tveganja ne sledi administrativnim mejam. V Sloveniji imamo na razpolago geografske koordinate naslovov bolnikov z rakom in vseh prebivalcev Slovenije. Za obdelavo georeferenciranih podatkov smo razvili novo metodo - lokalno ocenjeni standardizirani količnik incidence (SKI). Metode: podatke o primerih raka smo pridobili iz Registra raka Republike Slovenije, podatke o prebivalcih pa iz Cetralnega registra prebivalstva. SKI smo izračunali posebej za vsako mrežno točko, s katerimi smo prekrili celotno območje Slovenije. Lokalno ocenjeni SKI temeljijo na (približno) enakem številu prebivalstva, zato so ocene stabilne in med sabo bolj primerljive. Rezultati: v primerljavi z glajenimi zemljevidi raka, ki so narejeni na osnovi agregiranih podatkov, zemljevid lokalno ocenjenih vrednosti SKI prikazuje večjo prostorsko variabilnost. Hkrati so ocene bolj stabilne kot pri prikazovanju neglajenih zemljevidov. Zaključek: prednost nove metode je, da agregacija podatkov na administrativne enote ni potrebna, vendar pa potrebujemo georeferencirane podatke, ki niso vedno na razpolago. Raziskovalec lahko z uporabo zemljevida lokalno ocenjenih SKI napravi zanesljivejše sklepe o bremenu raka na izbranem geografskem področju, saj ta zemljevid ne poudarja splošnega trenda, ampak lokalno razporejanje raka. Cancer Maps Created With Local Standardized Incidence Ratio Method Background: Disease maps are an important tool for investigating cancer burden through public health research. Extremes arising for small geographical areas are often based on the fewest observations and are therefore unstable and misleading estimates of the true rate. Furthermore, administrative areas are usually arbitrary regarding cancer, since cancer distribution and risk factors do not follow the borders set by the government. In Slovenia, we have the geographic coordinates available for cancer cases as well as for population from where these cases emerge. New approach for geocoded data was developed - the estimation of local standardized incidence ratio (SIR). Methods: the cancer data were provided by the Cancer Registry of Republic of Slovenia (CRS) and population data by the Central Population Register. For local estimation, SIR was calculated for each grid point covering the study area producing a smooth cancer incidence map. Local SIR estimates are based on (approximately) same population size which makes them more stable and more comparable. Results: compared to smoothed SIR maps based on aggregated data, the map of local SIR estimates emphasizes extremes. But unlike the maps, based on the observed SIR, these estimates are more stable. Conclusions: the drawback of the local SIR estimation is that the geocoded data are not always available. The benefits are that the arbitrary administrative areas are ignored and, above all, such high resolution maps can reveal more local patterns of cancer distribution enabling more reliable conclusions about the cancer burden in selected geographic area. 1 Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana 72 www.spm.si Nazaj na kazalo Metoda Dodič Fikfak1, Alenka Franko1 Spremljanje incidence malignega mezotelioma z uporabo GIS Namen: namen raziskave je predstaviti kohorto primerov malignega mezotelioma (1964–2009) v Sloveniji in predvideti možno krivuljo incidence mezotelioma v naslednjih letih. Metode: kohorto novih primerov mezotelioma za vsako leto dobimo iz Registra raka RS na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Z uporabo Geografskega informacijskega sistema (GIS) lahko lociramo vsak primer mezotelioma na zemljevidu Slovenije (v mestu, na vasi, v ulici). Trend mezotelioma v naslednjih letih smo izračunali z regresijsko enačbo na podlagi incidence v zadnjih štiridesetih letih. Rezultati: v obdobju med 1964 in 2009 je bilo diagnosticiranih približno 600 primerov mezotelioma. Pri tem ugotavljamo obstoj 4 glavnih skupkov: enega okoli azbestcementne industrije v Salonitu Anhovo, enega okoli ladjedelnice Izola, enega okoli tovarne tirnih vozil v Mariboru in enega v osrednji Sloveniji. Več kot 90 % vseh primerov mezotelioma je živelo znotraj polmera 2 km od glavnih virov azbesta in/ali so delali v azbestni industriji. Z uporabo izpopolnjenega GIS smo na istem zemljevidu locirali industrijske vire in odlagališča odpadnega materiala. Krivulja incidence mezotelioma od 1964 do 2009 je eksponencialna. Glede na izračunani trend je še vedno težko predvideti plato krivulje. Zaključki: rezultati kažejo, da je treba ponovno razmisliti o kvaliteti čiščenja okolja, onesnaženega z azbestom, še toliko bolj ob vsesplošni evforiji enodnevnih čiščenj države. Poiskati je treba še neznana odlagališča in jih čistiti premišljeno in načrtno. The Incidence Of Malignant Mesothelioma Follow-Up With The Use Of GIS Background: the aim of the study was to present the cohort of malignant mesothelioma cases (1964–2009) in Slovenia and to predict the possible shape of mesothelioma curve. Methods: the cohort of mesothelioma cases is followed by the Cancer Register at the Institute of Oncology Ljubljana. Using the Geographic Information System (GIS) it was possible to locate each mesothelioma case on the map of Slovenia (in a city, village, and street). A regression equation was used to calculate the mesothelioma trend in the next years predicted by the incidence in the past 40 years. Results: From 1964 to 2009 approximately 600 mesothelioma cases were diagnosed. We observed 4 major clusters: one around the Salonit Anhovo asbestos-cement plant, one around the shipyard in Izola, one around the train factory in Maribor and one in central Slovenia. More than 90% of all cases lived within a 2-km radius of the asbestos main sources and/or worked in one of the asbestos plants. By using the sophisticated GIS, we located industrial sources and waste material dumps on the same map. The curve of the mesothelioma incidence from 1964 to 2009 is exponential. According to the calculated trend it is still difficult to predict the plateau of the curve. Conclusions: results show that it is necessary to reconsider the quality of cleaning the asbestos polluted environment, especially in the light of the general euphoria connected with one-day »clean the country« campaigns. It is necessary to search for unknown dumps and clean them carefully and systematically. 1 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana Nazaj na kazalo 73 Alenka Franko1, Vita Dolžan2, Metoda Dodič Fikfak1 Vpliv genov in azbesta na pojav azbestoze Namen: vzročna povezava med izpostavljenostjo azbestu in azbestozo je jasno dokazana, relativno malo pa je znanega o genetskih dejavnikih, ki lahko vplivajo na pojav te bolezni. Namen te raziskave je bil preučiti, ali so genetski polimorfizmi GSTM1, GSTT1, GSTP1, MnSOD, ECSOD, CAT in iNOS dejavniki tveganja za razvoj azbestoze pri delavcih, poklicno izpostavljenih azbestu. Metode: v raziskavo je bilo vključenih 262 primerov z azbestozo in 265 kontrol, ki niso imele nobene bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu. Podatki o kumulativni izpostavljenosti azbestu so bili na voljo za vse primere in kontrole iz prejšnje raziskave. Za genotipizacijo smo uporabili metode, ki so temeljile na reakciji verižne polimerizacije. Povezavo med azbestozo in različnimi spremenljivkami smo analizirali z metodo logistične regresije. Rezultati: Azbestoza je bila povezana z logaritmom kumulativne izpostavljenosti azbestu (RO = 3,21, 95 %IZ = 2,43–4,23). Razmerje obetov za azbestozo je bilo 1,01 (95%IZ = 0,71–1,43) za nični genotip GSTM1, 0,61 (95%IZ = 0,40–0,94) za nični genotip GSTT1, 1,49 (95%IZ = 1,06–2,10) za genotip GSTP1, ki nosi zapis za encim z visoko konjugacijsko kapaciteto, 1,50 (95%IZ = 1,01–2,24) za genotip MnSOD –9 Ala/Ala, 1,63 (95%IZ = 0,62–4,27) za genotip ECSOD 213Arg/Gly, 1,36 (95%IZ = 0,70–2,62) za genotip CAT –262 TT in 1,20 (95%IZ = 0,85–1,69) za genotip iNOS LL. Zaključki: rezultati dokazujejo, da imajo poleg izpostavljenosti azbestu lahko tudi genetski dejavniki, ki so vključeni v odstranjevanje reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin, pomembno vlogo pri razvoju azbestoze. The Influence Of Genes And Asbestos On The Development Of Asbestosis Background: Although the causal relationship between asbestos exposure and asbestosis has been well proved, little is known about the genetic factors that may influence the development of this disease. The aim of this study was to investigate whether GSTM1, GSTT1, GSTP1, MnSOD, ECSOD, CAT and iNOS genetic polymorphisms represent risk factors for the development of asbestosis in workers who are occupationally exposed to asbestos. Methods: the study included 262 cases with asbestosis and 265 controls with no asbestos-related disease. Data on cumulative asbestos exposure were available for all cases and controls from the previous study. PCR-based methods were used for genotyping. Logistic regression analysis was used to assess the association between asbestosis and different variables. Results: asbestosis was associated with logarithm of cumulative asbestos exposure (OR = 3.21, 95%CI = 2.43–4.23). The odds ratio of asbestosis was 1.01 (95 %CI = 0.71–1.43) for the GSTM1-null genotype, 0.61 (95%CI = 0.40–0.94) for the GSTT1-null genotype, 1.49 (95 %CI = 1.06–2.10) for the GSTP1 genotype coding for high conjugation capacity enzyme. 1.50 (95%CI = 1.01–2.24) for the MnSOD –9Ala/Ala genotype, 1.63 (95%CI = 0.62–4.27) for the ECSOD 213Arg/Gly genotype, 1.36 (95%CI = 0.70–2.62) for the CAT –262 TT genotype and 1.20 (95%CI = 0.85–1.69) for the iNOS LL genotype. Conclusions: the findings of the current study suggest that, in addition to asbestos exposure, the genetic factors involved in the defense against reactive oxygen and nitric species may also have an important influence on the development of asbestosis. 1 2 Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, Univerzitetni klinični center Ljubljana Inštitut za biokemijo, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 74 www.spm.si Nazaj na kazalo Vesna Zadnik1, Urška Ivanuš1, Maja Primic Žakelj1 Pojavljanje raka na območju upravnih enot Celje in Šentjur pri Celju Namen: analize so pokazale, da so zemlja, zrak in voda v določenih predelih Celja in okolice onesnaženi s težkimi kovinami. Namen raziskave je bil oceniti morebitne presežke rakov na celjskem in presoditi, ali te presežke lahko povežemo z izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju. Metode: z geografsko opisno epidemiološko študijo, izdelano za obdobje 1999 – 2008, smo preiskovali razlike v tveganju raka med občinami na območju upravne enote (UE) Celje in občinami UE Šentjur pri Celju ter v s težkimi kovinami onesnaženimi naselji na območju Občine Celje in njene okolice. Vpliv naključja na dejanske incidence v manjših geografskih enotah smo omejili z Bayesovimi hierarhičnimi modeli prostorskega glajenja. Rezultati: tveganje, da bo prebivalec ali prebivalka območja UE Celje zbolel za katerimkoli rakom, je primerljivo s slovenskim povprečjem povprečnim slovenskim tveganjem, medtem ko je to tveganje na območju UE Šentjur pri Celju za 14 % manjše od slovenskega povprečja. Med najpogostejšimi raki imajo občani Celja v primerjavi s prebivalci vse Slovenije 1,2-krat večje tveganje rakov dojke in prostate, občani Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. Med raki, ki jih lahko povzroča izpostavljenost težkim kovinam, se je pokazala nekoliko večja ogroženost za ledvičnim rakom in sicer v občini Vojnik ter na območju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje. Zaključki: na osnovi trenutno razpoložljivih podatkov ne moremo potrditi povezave med izpostavljenostjo težkim kovinam v bivalnem okolju in ugotovljenim presežkom nekaterih rakov. Cancer Incidence In Adminstrative Units Celje And Šentjur Pri Celju Background: Analysis showed that soil, air and water in certain areas of Celje region are contaminated with heavy metals. The aim of our study was to assess the possible excess of cancer cases in the Celje region and to determine whether any surplus can be attributed to the heavy metal exposure in the living environment. Methods: the descriptive geographical analysis was carried out for the period 1999 - 2008. The differences in cancer risk among municipalities in the area of administrative units Celje and Šentjur pri Celju were determined as well as differences in the polluted settlements in the area of Celje municipality and its surrounding. Because of high sample variability in small areas the raw incidence data were smoothed by Bayesian spatial hierarchical models. Results: the population risk of any cancer in the area of the administrative unit Celje is comparable to the average Slovene cancer risk, while the risk of any cancer in the area of the administrative unit Šentjur pri Celju is 14% lower than the Slovenian average. Considering the most common cancers and compared to the national average, there is 1.2-fold higher risk of breast and prostate cancers in Celje municipality area, and 1.5-fold higher risk of prostate cancer and cancers of mouth, pharynx and larynx in Vojnik municipality area. Among the cancers that are related to heavy metals exposure there was a slightly higher risk of kidney cancer in the Vojnik municipality area, and in the settlements of Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance and Teharje. Conclusions: According to currently available data, the link between the polluted environment and the identified excess of certain cancers cannot be confirmed. 1 Epidemiologija in register raka, Onkološki inštitut Ljubljana Nazaj na kazalo 75 Lucija Perharič,1 Pavel Pollak1, Branko Družina1, Slavko Lapajne2, Nadja Škrk3, Darko Mehikić4, Lovro Stanovnik5 Varnost živil iz ajde – primer dobrega sodelovanja med inštitucijami Namen: spremljali smo, kolikšna je onesnaženost ajdovega zrnja in živil iz ajde z navadnim kristavcem (Datura stramonium L.). Preverili smo, ali ugotovljene vrednosti ustrezajo leta 2003 predlaganim akutnim referenčnim odmerkom (ARfD) alkaloidov kristavca, ki so 0,05 µg/kg telesne mase (tm) za atropin in 0,03 µg/kg tm za skopolamin. Metode: prisotnost kristavčevih semen v ajdovem zrnju smo ugotavljali makroskopsko, medtem ko smo alkaloide v živilih iz ajdove moke določali s tekočinsko kromatografijo sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo (meja zaznavanja, LOD, 0,001 mg/kg; meja kvantifikacije 0,003 mg/kg živila). V dvojno slepi, s placebom kontrolirani, randomizirani, navskrižni raziskavi, ki jo je odobrila Komisija za medicinsko etiko, smo s standardnimi kliničnimi metodami pri 20 prostovoljcih ugotavljali simptome in znake po zaužitju ajdovih žgancev, onesnaženih s serijo odmerkov mešanice atropina / skopolamina od 0,12/0,10 do 12,10/9,50 µg/kg tm. Rezultati: od leta 2004 do leta 2011 smo odvzeli 151 vzorcev ajdovih živil, od tega 35 vzorcev ajdovega zrnja in 116 vzorcev živil iz ajdove moke. Semena kristavca smo našli v 17 vzorcih ajdovega zrnja (48,5 %), medtem ko sta bili največji dovoljeni količini ostankov alkaloidov preseženi v petih vzorcih (4,3 %). Pri prostovoljcih nismo ugotovili statistično značilnih objektivnih učinkov oziroma subjektivnih simptomov, ki bi jih lahko pripisali zaužitju mešanice atropina / skopolamina pri odmerkih 0,12/0,10 μg/kg tm. Zaključki: za zagotavljanje varnih živil iz ajde je ključno učinkovito mehansko čiščenje zrnja pred mletjem, saj je ajdovo zrnje pogosto onesnaženo s semeni kristavca. Če ostanki alkaloidov v živilih presegajo LOD, je potrebna ocena tveganja. Na podlagi rezultatov raziskave pri prostovoljcih in upoštevajoč faktor negotovosti 10 predlagamo, da se pri oceni tveganja uporabi ARfD 0,01 μg/kg tm za posamezni alkaloid. Buckwheat Foods Safety – An Example Of Inter-Institutional Cooperation Aim: we surveyed thorn-apple (Datura stramonium L.) contamination of buckwheat grains and foods, and examined if Datura alkaloids Acute Reference Doses (ARfD), proposed in 2003 (namely 0.05 µg/kg body mass (bm) for atropine, and 0.03 µg/kg bm for scopolamine) were appropriate. Methods: Datura seeds in buckwheat grain were identified macroscopically; meanwhile, the alkaloids in buckwheat foods were determined using liquid chromatography tandem coupled with mass spectrometry (level of detection, LOD, 0.001 mg/kg; level of quantification 0.003 mg/kg of food). In a double-blind, placebo-controlled, randomized, cross-over study, approved by the Medical Ethics Committee, we studied the symptoms and signs in 20 volunteers who ingested buckwheat meals spiked with a series of the atropine / scopolamine mixture doses from 0.12/0.10 to 12.10/9.50 µg/kg bm. Results: from 2004 untill 2011, a total of 151 samples were taken, among these 35 samples of buckwheat grain, and 116 samples of foods made of buckwheat flour. Datura seeds were found in 17 samples of grain (48.5%) whereas maximum residue levels of alkaloids were exceeded in five samples of foods (4.3%). With 0.12/0.10 ng/kg bm doses of atropine / scopolamine mixture ingested by the volunteers, no statistically significant objective effects or subjective symptoms which could be attributed to the ingestion were identified. Conclusions: because buckwheat grain is frequently contaminated with Datura seeds, effective mechanical cleaning of the grain prior to milling is crucial in assuring buckwheat foods safety. Should the residue levels of alkaloids in the foods exceed the LOD, risk assessment is required. Based on the results of the study with the volunteers, and taking into account uncertainty factor of 10, we propose using the ARfD of 0.01 μg/kg bm for each alkaloid. 3 4 5 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Inšpektorat RS za kmetijstvo,gozdarstvo, prehrano in okolje, Zdravstveni inšpektorat RS Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta 76 www.spm.si Nazaj na kazalo Bonia Miljavac,1 Irena Veninšek Perpar2, Jožica Goričanec3, Majda Pohar4, Marjana Simetinger5, Metka Horvat5, Mojca Vivoda6, Nataša Šimac7, Nina Pirnat,8 Simona Uršič9, Valerija Benko10, Vesna Hrženjak10, Vladimira Lampič8, Zdenka Trojner Breg10 Higienska priporočila za varnost živil za potrošnike Namen: za preprečevanje okužb in zastrupitev z živili je zelo pomembno izvajanje osnovnih higienskih načel pri pripravi varnih živil / jedi v domačem okolju. V ta namen so Inštitut za varovanje zdravja (IVZ RS) in območni zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV) izdelali brošuro s priporočili za varno pripravo živil za potrošnike. Metode: IVZ RS in območni ZZV že več let izvajajo koordinativno nalogo v okviru programa javne službe javnega zdravja na področju živil. Pripravljajo različne vsebine oz. priporočila za splošno javnost oz. potrošnike, kakor tudi za zaposlene v živilski dejavnosti. Ti priporočila objavljajo na spletnih straneh svojih inštitucij. Vsebine redno dopolnjujejo in osvežujejo z novimi podatki. Za pripravo brošure so izbrali vsebine, ki obravnavajo varno pripravo živil v domačem okolju. Rezultati: v brošuri so vsebine, ki obravnavajo osnove higiene v domači kuhinji, higienske postopke za varno pripravo in shranjevanje živil, higiensko ravnanje z bolj tveganimi živili ter varno in higiensko pripravo živil na piknikih, uživanje obrokov izven doma, na potovanju, pri improvizirani ponudbi živil - degustacijah ipd. Zaključek: javna objava brošure na spletnih straneh IVZ RS in območnih ZZV in v prihodnosti tudi v tiskani obliki, je prispevek k osveščanju splošne javnosti o pomenu higienske priprave živil v domačem okolju, s tem pa tudi preprečevanje okužb in zastrupitev z živili. Food Safety Recommendations For The Consumers Background: It is very important to maintain basic hygiene standards for food safety in households in order to prevent food poisoning and food infections. Therefore, the National Institute of public health (NIPH) and regional institutes of public health (RIPH) wrote a brochure on food safety recommendations for consumers. Methods: NIPH and RIPH carry out the public health program for food safety. They prepare different recommendations for consumers and guidelines for professionals in the food industry and publish them on web sites of their institutions. The content is regularly updated and upgraded with new information. For the brochure they gathered recommendations on safe food handling in households. Results: The brochure content is focused on basic consumer hygiene in households, hygienic meal preparation procedures, handling risky foods, preparing food at picnics, travel cooking, improvised food serving (degustation stands) etc. Conclusions: Publishing the brochure on food safetyrecommendations for consumers on the NIPH and RIPH web sites (a printed issue of the brochure is planned) contributes to the prevention of food poisoning and food infections through safe food handling in households. 3 4 5 1 2 6 9 7 8 10 Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Zavod za zdravstveno varstvo Ravne Zavod za zdravstveno varstvo Koper Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Zavod za zdravstveno varstvo RS Zavod za zdravstveno varstvo Celje Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Nazaj na kazalo 77 Tatja Kostnapfel Rihtar1, Tatjana Berger2, Marko Vudrag3 Doseganje boljšega zdravja v zasavski regiji skozi podrobnejšo analizo okolja in zdravja Namen. Velik del razlik v zdravju je pogojen s slabimi socio-ekonomskimi pogoji, različne raziskave pa kažejo, da je del bremena lahko povezan tudi z onesnaženim okoljem. Razlike v zdravju nastajajo zaradi slabše gospodarske razvitosti, zgodovinskih, geografskih in kulturnih značilnosti ter onesnaženega okolja. Temeljni cilji projekta so proučiti vplive okoljskih dejavnikov na zdravje in opolnomočiti ljudi za krepitev zdravja z zmanjšanjem vpliva vedenjskih dejavnikov tveganja. Metode dela. Projekt je bil sestavljen iz več podprojektov, kjer so bile uporabljene standardne metode analiz: Proučitev absentizma, Proučitev vpliva okoljskih dejavnikov na breme raka in Proučitev vpliva okoljskih dejavnikov na breme bolezni dihal, Podprojekta Opolnomočenje ljudi za krepitev zdravja in Zmanjševanje vpliva vedenjskih dejavnikov tveganja sta bila izvedena v obliki okroglih miz in delavnic. V prvem delu projekta sta bili Izvedeni okrogli mizi, delavnici in zaključna okrogla miza, v drugem delu pa predstavitvena okrogla miza, deset zdravstveno vzgojnih delavnic in zaključna konferenca projekta. Rezultati. Odstotek bolniškega staleža v Zasavju je 134 - 173 % slovenskega povprečja. Prebivalci Zasavja imajo statistično značilno večje tveganje za pljučnega raka, prebivalci nekaterih območij Zasavja imajo večje tveganje, da bodo zboleli za rakom kot preostalo prebivalstvo. Pri otrocih, ki bivajo na bolj onesnaženih območjih je bilo 2,5-krat več (p=0,019) kroničnih bolezni dihal kot pri celotni populaciji otrok, medtem ko je bilo pri teh otrocih 1,8-krat več (p=0,024) pogostih akutnih bolezni dihal kot pri otrocih, ki bivajo na malo onesnaženih območjih. Zaključek. Projekt nazorno prikazuje probleme, ki prispevajo k neenakosti v zdravju v Zasavju, in predlaga ukrepe v smeri njihovega zmanjševanja. Projekt bo dolgoročno prispeval k zmanjševanju razlik v zdravju v Zasavju. Achieving Better Health Results In The Zasavje Region Through A Comprehensive Health And Environment Analysis Objective: A significant proportion of health inequities is associated with poor socio-economic situation (poor economic situation, historical, geographical and cultural background), meanwhile, several studies show that pollution plays an important role as well. The main goals of the project were to study the influence of environmental health risk factors and to empower people to improve their health through diminishing the influence of environmental risk factors. Methods: The project consisted of several subprojects: Absenteeism, The impact of environmental factors on the burden of cancer and The impact of environmental factors on the burden of respiratory diseases. Standard analysis methods were used. Two other minor projects, Empowering people for better health and Diminishing behavioural risk factors influence, were implemented in the form of roundtables and workshops. During the first part of the project, two round tables, two workshops and the final roundtable were implemented, followed by the second part of the project, encompassing an introductory roundtable, ten educative workshops and the final conference. Results: the percentage of absenteeism in the Zasavje Region is 134 – 173% of the Slovenian average. The people of the Zasavje Region carry statistically higher risk of developing lung cancer, in some parts of the Zasavje Region people carry higher risk of developing cancer. Children living in certain, more polluted, parts of the Zasavje Region have 2.5 times more (p=0.019) respiratory diseases compared to general children population, and 1.8 times more (p=0.024) acute respiratory diseases) than children living in less polluted areas. Conclusions: the project pinpoints the problems that contribute to health inequities in the Zasavje Region providing guidelines to successfully overcome them. On the long run, the project contributes to diminishing differences in health in the Zasavje Region. 1 3 2 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana [email protected] Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 78 www.spm.si Nazaj na kazalo Jasna Čuk Rupnik1 Tobak in alkohol - nevarnost za paciente in njihove starše Namen: preučiti velikost in vsebino problematike uživanja alkohola in tobaka med pacienti, ki se zaradi odvisnosti od opiatov zdravijo z opioidnimi zdravili v Centru za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Logatec (CPZOPD). Metode: anketiranje pacientov ob obiskih v centru v letu 2011 z vprašalniki, na katere so odgovarjali v svojem imenu in v imenu svojih staršev oz. na način, kakor bi po njihovem mnenju odgovarjali zase njihovi starši. Za oceno alkohola smo uporabljali vprašalnik AUDIT, za oceno kajenja pa smo vprašalnik izdelali posebej za to priložnost. Rezultati: od skupno 130 obravnavanih pacientov na opioidnem zdravljenju v letu 2011 je vprašalnik AUDIT zase in v imenu svojih staršev rešilo 112 oseb. Nič točk (popolno abstinenco) je doseglo 25 % pacientov, kot abstinente so pacienti označili 34,2 % očetov in 50,5 % mater. Na vprašanje “ali ste morali piti že zjutraj, da bi si umirili živce ali se znebili “mačka”?« je pritrdilno odgovorilo 18 % pacientov. Kar 84 % pacientov je v času raziskave kadilo tobak. 49 % oseb je želelo prenehati s kajenjem tobaka že v roku enega leta, 22 % pa jih je želelo opustiti kajenje kasneje. Zaključek: raziskava je bila namenjena ugotavljanju kajenja in uživanja alkohola med pacienti in njihovimi starši. Namen izpraševanja je bil bolj v motiviranju pacientov in njihovih staršev k opuščanju uporabe obeh legalnih drog, kot v samem ugotavljanju prisotnosti različnih dejavnikov. Veliko število različnih vprašanj je namreč omogočilo kasnejšo izvedbo terapevtsko naravnanih motivacijskih intervjujev. Tobacco And Alcohol - The Danger For Patients And Their Parents Background: analyse the magnitude and content of the problem of alcohol and tobacco consumption among patients who are treated with opioid medications for their opioid dependence at the Center for Prevention and Treatment of Addiction of Illicit Drugs Logatec (CPTAID). Methods: interviewing patients when they visited CPTAID in year 2011. The patients were answering the questionnaire on their own and were asked to answer the questionnaire in their parents’ names. We used AUDIT questionnaires to estimate alcohol use; meanwhile, we prepared a special questionnaire exclusively for this occasion to estimate tobacco use. Results: among 130 patients on opioid treatment in year 2011, we received 112 correctly filled out AUDIT questionnaires. With 25% of patients, zero (complete abstinence) was achieved; patients estimated 34,2% of their fathers and 50,5% of their mothers were completely abstinent. 18% of patients gave a positive answer to the question “did you feel the necessity to drink in the morning in order to calm your nerves or get rid of hangover”. At least 84% of patients were smoking tobacco at the time of the research. 49% of them wanted to give up smoking in one year’s time, and 22% wanted to give up smoking later in life. Conclusions: the research was made for the purpose of testing tobacco and alcohol consumption among patients and their parents. With the questionnaire, we were aiming more at motivating the patients and their parents to give up smoking and drinking rather than only collecting numerical data. A large amount of various questions enabled us to perform motivational interviews using a therapeutic approach. 1 Zdravstveni dom Logatec Nazaj na kazalo 79 Mojca Juričič1 Izpostavljenost mladostnikov, starih 13 do 15 let, tobačnemu dimu - GYTS Slovenija Uvod: izpostavljenost tobačnemu dimu, ki je eden od pogostejših onesnažil zraka v prostorih, je dokazano škodljiva, saj je vzrok za 1% smrti na svetu in je vzrok za 0,7% bremena bolezni, od tega 61% DALY(disability adjusted life year) pri otrocih. Namen raziskave GYTS (Global Youth Tobacco Survey), ki raziskuje odnos mladih do tobaka v Sloveniji, je na reprezentativnem vzorcu mladostnic in mladostnikov, starih med 13 in 15 let, dobiti podatke o rabi tobačnih izdelkov, dostopnosti in vplivu oglaševanja, o pridobivanju znanj o škodljivosti rabe tobaka in o izpostavljenosti tobačnemu dimu v šoli, doma in zunaj doma. Metode: reprezentativni vzorec smo dobili z dvostopenjskim vzorčenjem. V prvo stopnjo so bile vključene vse šole v Sloveniji. Šole so bile razdeljene v tri skupine razdeljene po številu učencev. V drugi stopnji so bili naključno izbrani 8. in 9. razredi osnovnih šol in prvi letniki srednjih šol. Sodelovali so lahko vsi učenci/ke oziroma dijaki/nje izbranih razredov, ki so bili prisotni pri pouku na dan raziskave. Sodelovanje je bilo prostovoljno. Raziskave so bile narejene trikrat, in sicer leta 2004, 2007 in 2011. Rezultati: v raziskavi iz leta 2011 je bilo 41,3 % mladostnikov doma izpostavljenih tobačnemu dimu, od tega 40,9 % fantov in 41,8 % deklet. 23,4 % vseh mladostnikov je bilo tobačnemu dimu izpostavljenih v zaprtih javnih prostorih. Zaključek: izpostavljenost mladostnikov, starih med 13 in 15 let, je v Sloveniji visoka. Rezultati raziskave naj bi bili osnova za oblikovanje ukrepov za zmanjšanje oziroma za. preprečevanje izpostavljenosti mladostnikov in mladostnic tobačnemu dimu, prav tako pa tudi za sledenje uspešnosti izvedenih ukrepov. Adolescents’ 13 To 15 Years Of Age Exposure To Second Hand Smoking - Gyts Slovenija Background: exposure to second hand tobacco smoke, the most common indoor pollutant, is a known cause of death and disease which attributes 1% of worldwide mortality and 0,7 % of total worldwide burden of disease in DALY’s, 61% in children. The purpose of research GYTS (Global Youth Tobacco Survey), is to obtain information on the use of tobacco products, the availability and impact of advertising on the acquisition of knowledge about hazards of tobacco use and exposure to tobacco smoke in school, at home and outside the home in a representative sample of adolescents and young people aged between 13 and 15 years, Methods: A representative sample was obtained by a two-stage sampling. In the first stage, involving all schools in Slovenia, Schools were divided into three strata divided by the number of students. In the second stage were randomly selected 8th and 9th classes of primary school and the first year of secondary school. All students in the selected classes were eligible to participate, if present in class on the day of the survey. Participation was voluntary. Research has been done three times, in 2004, 2007 and 2011. Results: in the survey of 2011 were 41.3% of adolescents exposed to tobacco smoke at home, (40.9% of boys and 41.8% of girls) and total 23.4% in enclosed public places. Conclusions: exposure to second hand tobacco smoke among adolescents between ages 13 and 15 is high in Slovenia. The results of the survey should be used for forming policies on adolescents’ tobacco smoke exposure reduction and to measure the effectiveness of applied measures. 1 Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje 80 www.spm.si Nazaj na kazalo Ines Kvaternik1,2 Tadeja Kodele2 Model odziva skupnosti na področju preprečevanja uporabe drog in alkohola v šolskem okolju Namen: osnovni namen odziva skupnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja škode uporabe drog in alkohola v šolskem okolju je v razpravo aktivno vključiti otroke, njihove starše in strokovne delavce šole, da bi v varnem okolju lahko sproščeno govorili o (zlo) rabi drog in alkohola, o tveganjih povezanih z njihovo uporabo in o načinih obvladovanja teh tveganj. Osnovni cilj modela je v tem, da otroci ponotranjijo ne-rabo oziroma manj tvegano rabo drog in alkohola kot vrednoto, na podlagi katere se bodo odločali za manj tvegan življenjski slog. Metode: ocena stanja in analiza potreb ter odziv na ugotovitve. Rezultati: izdelali smo zemljevid potreb in interesov vseh ciljnih skupin za pripravo delavnic na izbrane teme; bolj intenzivno sodelovanje med učenci, starši in šolskimi delavci; večja vključitev šolske skupnosti s pristopi, ki omogočajo ustvarjanje zaupnega in kreativnega vzdušja; bolj kvalitetno informiranje ciljnih skupin o odgovornem ravnanju z drogami in alkoholom in o tveganjih zaradi eksperimentiranja z njimi, boljše poznavanje ukrepov zamnjševanja škode na področju drog in alkohola. Zaključek: v šolskem okolju je pomembno, da odzivi na tvegane situacije, povezane z (zlo)rabo drog in alkohola, upoštevajo potrebe in percepcijo otrok ter njihov glas, saj se otrokom takšni odzivi zdijo bolj smiselni, posledično pa je verjetnost, da jih bodo spoštovali in živeli v skladu z njimi, večja. Znanje o vsebinah, ki otroke zanimajo, je namreč rezultat t.i. sodelovalnega učenja, za katerega je značilno, da se otroci učijo v sodelovanju z odraslimi in da ne gre pri tem zgolj za prenašanje informacij ali znanja iz ene glave v drugo. Community Response Model For The Prevention Of Drug And Alcohol Use In The School Environment Background: the main purpose of community response in the field of drug and alcohol use in the school environment prevention is an active involvement of children, their parents and school professionals (teachers, counsellors) in the discussion. It should take place in a safe environment where all partners of school community can talk about drugs and alcohol (misuse) use, the risks associated with the (misuse) use and ways of managing these risks. The main objective of the model is for the children to internalize the non-use of drugs and alcohol as a value and, consequently, for them to adopt less risky lifestyles. Methods: rapid assessment and response. Results: a needs and interests map of target groups for the preparation of workshops on selected topics; better cooperation between children, parents and the school; broader engagement in school community approaches that create a trustworthy and creative atmosphere; target groups are more informed on the risks of drugs and alcohol use and on how to use drugs and alcohol with more responsibility; identifying strategies for drugs and alcohol contact control. Conclusions: when responding to risky situations related to drugs and alcohol (mis)use in the school environment, children’s needs, perceptions and opinions should be respected in order to achieve better results – if children find a solution reasonable, they are more likely to respect it and live their lives. The so-called collaborative learning process provides better results then the traditional passing on the knowledge principle – if children are interested in what they are to learn and if they are given the possibility to cooperate with the teacher in the learning process, they are more likely to obtain greater knowledge on the subject. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Koper Fakulteta za socialno delo Ul, Ljubljana Nazaj na kazalo 81 Alenka Hafner1 Projekt “Motnje hranjenja – kdo in kakšno pomoč nudi v Ljubljani” Namen: pripraviti pregled problematike motenj hranjenja, ugotoviti, kdo so ponudniki storitev na področju motenj hranjenja v Mestni občini Ljubljana, in kako njihova ponudba ustreza potrebam uporabnikov. Metoda: študij literature in priprava pregleda, identifikacija in evalvacija ponudnikov pomoči v Mestni občini Ljubljana s področja zdravstva in nevladnih organizacij (NVO), ocena potreb uporabnikov s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati: V letu 2008 je v projektu “MOTNJE HRANJENJA – KDO IN KAKŠNO POMOČ NUDI V LJUBLJANI”, katerega izvajanje je omogočila Mestna občina Ljubljana, nastal pregled problematike motenj hranjenja. V letu 2009 smo ocenili ponudbo pomoči na področju motenj hranjenja v Mestni občini Ljubljana. Od desetih identificiranih ponudnikov pomoči, je bilo na tem področju dejavnih le šest (tri zdrav -stvene specialistične institucije in tri NVO). Od uporabnikov smo prejeli 56 izpolnjenih anketnih vprašalnikov (43% stopnja odzivnosti) - 21 od uporabnikov zdravstvenih institucij in 35 od uporabnikov NVO. Uporabniki so zelo dobro ocenili tako programe kot strokovnjake nevladnih organizacij in zdravstva, saj je bila na petstopenjski lestvici povprečna ocena 4 ali več. Po subjektivni oceni uporabnikov so bili programi NVO in zdravstva učinkoviti tako pri uresničevanju njihovih osebnih ciljev, pri njihovi osebni rasti, stikih z ljudmi, reševanju težav zaradi motenj hranjenja kot tudi pri obvladovanju vsakdanjega življenja. Povprečna ocena je bila na vseh omenjenih področjih na petstopenjski lestvici višja od 3. Zaključek: Ključni ukrepi na področju pomoči osebamzmotnjami hranjenja bi morali biti vprihodnosti usmerjeni vpovečanje dostopnosti programov pomoči. Več pozornosti potrebuje tudi preventivno delo - tako preprečevanje kot tudi zgodnje odkrivanje motenj hranjenja. Project “Eating Disorders - Which Institutions Offer What Kind Of Assistance In Ljubljana” Purpose: to provide an overview of eating disorders problem and to determine who are the service providers in the field of eating disorders in the Municipality of Ljubljana and how their offers meet the needs of users. Methods: literature study and preparation of an overview, identification and evaluation of service providers in the Municipality of Ljubljana in the health sector and among NGOs, estimation of users’ needs through a survey questionnaire. Results: In 2008 the project “EATING DISORDERS - WHICH INSTITUTIONS OFFER WHAT KIND OF ASSISTANCE IN LJUBLJANA”, co-funded by The Ljubljana Municipality, provided an overview of eating disorder problem. In 2009 an estimation of assistance providers in the field of eating disorders in Ljubljana Municipality was done. Only six out of ten identified assistance providers have been active in this field (three health institutions and three NGOs). 56 completed questionnaires were received from the users (response rate 43%), 21 from the users of health institutions and 35 from NGOs’ users. Users evaluated both professionals and programs of NGOs and health institutions, as very good - the average score was 4 or more on a five-point scale. Based on subjective assessment of users NGOs and health programs were effective in helping them achieve their personal goals, with personal growth, their social connections, solving eating disorder problems as well as in helping them cope with everyday life. In all of these areas the average score given was higher than 3 on a five-point scale. Conclusions: in the future, the key measures for assisting people with eating disorders should target the increasing of assistance programmes’ availability. Preventive work, such as prevention and early detection of eating disorders, needs more attention as well. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 82 www.spm.si Nazaj na kazalo Olivera Stanojević Jerković1, Marko Kolšek2, Danica Rotar Pavlič2 Dejavniki tveganega pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava Namen: način pitja alkohola v različnih življenjskih obdobjih se lahko prenese tudi v starost. Tretjina do polovica starejših ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, prične s tveganim ali škodljivim pitjem v srednjih letih ali pozneje. Cilj raziskave je bil orisati značilnosti pitja alkohola pri starejši populaciji ter odkriti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike za tvegano ali škodljivo pitje alkohola. Preučevali smo, kako se starejši uprejo spodbujanju k pitju in v kolikšni meri poznajo meje za manj tvegano pitje alkohola. Metode: uporabili smo kvalitativno metodologijo. Vključili smo varovance dveh domov starejših oseb in oblikovali štiri fokusne skupine. Pogovore smo snemali, ter jih nato zapisali in analizirali. Oblikovali smo tudi kategorije dejavnikov, ki so povezani s tveganim pitjem alkohola. Rezultati: starostniki, ki tudi v starejših letih nadaljujejo s pitjem alkohola, so imeli zgodnje izkušnje s prekomernim pitjem alkohola. V večini primerov so pitju botrovali vzroki, kot so izgube (staršev), težko telesno delo, pomanjkanje hrane, finančne stiske in visoka dostopnost alkohola v okolju. Začetek prekomernega pitja v starejšem življenjskem obdobju je zlasti povezan z izgubo partnerja ali s poslabšanjem socialno-ekonomskega položaja. Ustrezna vzgoja, socialna mreža, v kateri pitje alkohola ni navada, in kronične zdravstvene težave so se izkazale kot varovalni dejavniki pred prekomernim pitjem v starosti. Starostniki slabo poznajo priporočila za manj tvegano pitje alkohola in jim tudi ne pripisujejo večjega pomena. Zaključki: boljši vpogled v stališča starostnikov omogoča pripravo bolj učinkovitih javnozdravstvenih programov za preprečevanje tveganega ali škodljivega pitja v tej populaciji in je lahko podlaga za oblikovanje priporočil za strokovno osebje v socialno-varstvenih ustanovah in drugih organizacijah, ki se srečuje s starejšimi pri vsakdanjem delu. Ugotovitve raziskave lahko pomagajo izboljšati komunikacijo med zdravnikom in pacientom, ki je, poleg samega zdravstvenega pregleda, ključnega pomena za prepoznavanje tveganega in škodljivega pitja pri starostnikih, ki obiskujejo ambulanto družinske medicine Indicators Of Problem Drinking In The Slovenian Elderly: A Qualitative Analysis Background: life-long drinking habits may be transferred into old age. Approximately one third to one half of alcoholics among elderly was engaged in hazardous or harmful drinking at middle age or later. The aims of this qualitative study were to describe drinking patterns in elderly, to identify the most common risk factors and protective factors for hazardous or harmful drinking. We studied empowerment of elderly for resisting social pressure to drink and their knowledge about low risk drinking limits. Methods: residents of two institutions for the elderly were included. Four focus groups were formed. Focus group sessions were taped, transcript, analysed, and risk factor categories were identified. Results: Most elderly life-long alcohol consumers have had early experiences with alcohol use due to losses (parents’ death), hard physical work, lacking food, financial crises, and high accessibility of alcohol. Late onset of hazardous or harmful drinking is especially associated with spouse loss or change of social status. Adequate parental education, nondrinking social networks, and (chronic) health problems were indicated as protective factors against hazardous and harmful drinking in elderly. Older people were not familiar with recommendations for low-risk drinking and did not consider them of great importance. Conclusions: the results of this study provide us with deeper insight in the beliefs and attitudes of elderly, which is of key importance in planning public-health interventions to prevent hazardous or harmful drinking and addiction in elderly. It may also help improve patient / physician communication, which is, besides physical examination, of key importance in recognizing hazardous or harmful drinking in elderly attending family physician’s practice. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani Nazaj na kazalo 83 Sonja Tomšič1, Barbara Mihevc Ponikvar1, Tanja Blejec2, Zdenka Guzej3, Irma Renar1 Skrb za duševno zdravje nosečnic in mladih mamic v Sloveniji Najpomembnejši posamezni vzrok maternalne umrljivosti v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2008 je samomor. Maternalne smrti zaradi samomora sodijo med težje preprečljive, vendar je delovna skupina za proučevanje maternalnih smrti mnenja, da bi ob upoštevanju določenih ugotovitev ter priporočil takšne smrti v večini obravnavanih primerov v prihodnje morda lahko preprečili. Glede na to, da obstaja veliko dokazov o vplivu duševnih težav na zdravje matere in otroka, so nosečnice z duševnimi motnjami še posebej ogrožena skupina, zato je pomembno odkrivanje duševnih težav, nadzor in ustrezno zdravljenje. Kljub temu, da imajo ženske v času nosečnosti in po porodu številne stike z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki, je duševno zdravje eno od področij, ki se mu tudi v strokovnih krogih še ne posveča dovolj pozornosti. Usmerjena anamneza o preteklih duševnih težavah in ocena trenutnega duševnega stanja nosečnice nam pomaga, da lažje prepoznamo bolj ogrožene ženske. Kljub temu da imamo v materinski knjižici že vključen vprašalnik za oceno duševnega stanja, se presejanje za duševne stiske v praksi malo uporablja. Iz analize primerov maternalnih smrti se je izkazalo, da je potrebno poglobiti tudi sodelovanje strokovnjakov različnih specialnosti, predvsem ginekologov, psihiatrov, psihologov ter patronažnih sester, in vzpostaviti delujočo mrežo pomoči. Nujno je tudi osveščanje širše javnosti o problematiki. Nekatere publikacije, ki k temu lahko prispevajo, so že na voljo. Mental Health Of Women During Pregnancy And Early Motherhood In Slovenia Suicide was the most important cause of maternal mortality in Slovenia in the period between years 2000 and 2008. Considering the cases, working group on maternal mortality concluded that implementation of findings and recommendations could prevent some similar cases in the future. Because of complexity of the issue, maternal deaths due to suicide are considered hard to prevent. Influence of mental disorders on the health of the mother and her child is known, that is why these women are considered as population at risk and why screening and treatment are very important. During pregnancy women have numerous contacts with the health care services, but mental health is still deemed to be of marginal importance even among professionals. Present mental health status and woman’s mental health history are crucial information for identification of risk and should be a part of routine health examination of every pregnant woman. Current situation shows that the screening questionnaire which is included in the present pregnancy documentation is not being used in practice. Other findings suggest that better cooperation between different health professionals, especially gynecologists, psychiatrists, psychologists and community nurses is needed. Sufficient healthcare capacities for effective management of such cases are needed as well. We should also raise public awareness regarding pregnancy and mental health disorders. 3 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Klinični oddelek za perinatologijo, Ginekološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana Oddelek za ginekologijo in porodništvo, Splošna bolnišnica Izola 84 www.spm.si Nazaj na kazalo Marina Sučić Vuković1, Živa Žerjal1 Kazalniki duševnega zdravja pri mladostnikih zdravstvene regije Koper Namen: depresija, poskusi samomora in uživanje alkohola in nedovoljenih drog med mladino so pomembni javno zdravstveni problemi. V regiji Koper smo se vključili v evropsko raziskavo ESPAD z namenom, da ugotovimo povezavo med družinskimi odnosi, samopodobo, razširjenostjo depresije, poskusov samomora in uživanjem alkohola in nedovoljenih drog pri srednješolcih v regiji Koper. Rezultate bomo uporabili za načrtovanje preventivnih ukrepov. Metode: v letu 2011 je v evropski raziskavi ESPAD sodelovalo 1390 srednješolcev iz regije Koper. Iz vprašalnika raziskave smo izbrali, obdelali in analizirali odgovore povezane z namenom naloge. Statistično značilnost razlike med podatki smo izračunali s chi-kvadrat testom. Rezultati: rezultati raziskave so pokazali, da so glavni problemi na področju duševnega zdravja srednješolcev regije Koper nizka samopodoba, depresija in uživanje alkohola. Ugotovili smo, da sta nezadostna starševska emocionalna opora in skrb pomembna dejavnika tveganja za nizko samopodobo, pogoste znake depresije, poskuse samomora ter uživanje alkohola in nedovoljenih drog mladostnikov. Odstotek srednješolcev, ki so poročali o negativni samopodobi, pogostih znakih depresije, poskusih samomora ter uživanju alkohola in nedovoljenih drog je bil značilno nižji v skupini anketiranih srednješolcev z zadovoljivimi družinskimi odnosi. Zaključek: potrebno je, da se mladostniki in njihovi straši vključijo v programe, kjer se lahko naučijo veščin medsebojnega komuniciranja in tako izboljšajo svoje odnose, kar bi se pozitivno odrazilo tudi na duševnem zdravju mladostnikov. Mental Health Indicators Among Adolescents In The Region Of Koper Background: depression, attempted suicide and use of alcohol and illicit drugs among adolescents are important public health problems. We took part in the European researches ESPAD with the objective to find correlation between family relations, self-esteem, depression, attempted suicide and drug use among adolescents in the region of Koper. We intend to use the results for planning preventive measures. Methods: in the year 2011, 1089 adolescents attending secondary schools in the Koper region participated in the ESPAD research. We elaborated the questions related to the objective of our research from the research questionnaire. The statistically significant differences between the observed events were evaluated with chi-square test. Results: the results of our research show that the main problems in the field of adolescents’ mental health in our region are low self-esteem, depression and alcohol use. We find that the unsatisfactory parents’ emotional support and care were important risk determinates for the adolescents’ low self-esteem, depression, attempted suicide and alcohol and illicit drugs use. The percentage of adolescents who reported low self-esteem, depression, attempted suicide and alcohol and illicit drugs use was significantly lower among adolescents with satisfying relationships with their parents. Conclusions: adolescents and their parents have to be included in specific education programs to acquire the knowledge and skills to improve family relationships and, thus, adolescents’ mental health. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Koper Nazaj na kazalo 85 Tatja Kostnapfel1 Tvegano vedenje uživalcev prepovedanih drog na potovanju Namen: cilj raziskave je bil ugotoviti morebitna tvegana vedenja uživalcev prepovedanih drog, vključenih v programe centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Sloveniji, na potovanjih in določiti pogostost teh vedenj. Metode: raziskava je potekala v dveh fazah. V prvi fazi so bili izvedeni semistrukturirani intervjuji z uživalci, ki so bili pripravljeni sodelovati. Na podlagi analize zapisov in dodatnih predlogov je bil oblikovan vprašalnik Tvegano vedenje uživalcev prepovedanih drog na potovanju. Rezultati: izvedenih je bilo 25 osebnih intervjujev. Originalni vprašalnik so potem prostovoljno in anonimno izpolnjevali v 14 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Vprašalnike je izpolnilo 776 oseb. Rezultati kažejo, da potovanje izven kraja bivanja predstavlja večje tveganje za uživalca prepovedanih drog glede souporabe pribora za injiciranje, nezaščitenih spolnih odnosov, vpletenosti v kazniva dejanja in bolj pogostega uživanja prepovedanih drog, medtem ko substitucijske terapije ne prekinjajo. Zaključek: izsledki kvalitativne raziskave so nudili vpogled v potencialne oblike tveganja, s katerimi so se intravenozni uživalci prepovedanih drog srečali na potovanjih. Rezultati kvantitativne analize kažejo, da so bile tvegane oblike vedenja na potovanjih glede souporabe pribora za injiciranje, nezaščitenih spolnih odnosov in vpletenosti v kazniva dejanja zelo redke. Risk Behaviours Of Illicit Drug Users While Travelling Background: the aim of the study was to identify and determine the frequency of potential travel related risk behaviours among illegal drug users included in the programmes of prevention and treatment of drug addiction centres in Slovenia. Methods: the study was carried out in two phases. The first phase included semi-structured interviews conducted in a group of drug users willing to participate in the study. Based on the analysis of transcripts and additional data, a questionnaire Risky behaviour of illegal drug users during travels was developed. Results: 25 personal interviews were conducted. Afterwards, the questionnaire was filled out anonymously and voluntarily by 776 individuals in 14 Slovene centres for prevention and treatment of drug addiction. The results confirmed that drug users travelling away from their permanent residence are more likely to share their injecting equipment, engage in unprotected sexual intercourse, get involved in drug related crime and use drugs more likely while travelling. Nevertheless, illegal drug users who travel abroad do not stop with their substitution therapy. Conclusions: the findings of this qualitative study provided an insight into potential risks that drug users are exposed to while travelling abroad. The results of quantitative analysis also showed a low prevalence of travel related risk behaviours, including the sharing of injecting equipment, engaging in unprotected sexual intercourse and involvement in drug related crime. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana 86 www.spm.si Nazaj na kazalo PLAKATI Nazaj na kazalo 87 Mercedes Lovrečič1, Barbara Lovrečič1, Jožica Šelb Šemerl1 Podatki zdravstvene statistike o obravnavah duševnih in vedenjskih motenj, predvsem zaradi psihoaktivnih snovi Namen: predstaviti podatke slovenske zdravstvene statistike o obravnavah duševnih in vedenjskih motenj na ambulantnem in bolnišničnem nivoju ter poudariti motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi. Metode: podatke smo prevzeli iz rednih zbirk zdravstvene statistike za obdobje 2001-2009. Uporabili smo podatke zunajbolnišničnega zdravstvenega varstva in bolnišničnih obravnav. Predstavljeni so temeljni epidemiološki kazalniki in podskupine vzrokov zdravljenja. Rezultati: na primarni ravni je bilo med 1,7% in 2,2% vseh obravnav, na sekundarni ravni od 2,5% do 4,3%, oziroma 3,2% do 3,7% vseh hospitalizacij. Izven bolnišnice, tako na primarnem kot sekundarnem nivoju, se je največ bolnikov zdravilo zaradi nevrotskih, stresnih in somatoformnih ter razpoloženjskih motenj, v bolnišnicah zaradi shizofrenije, v zadnjih letih pa zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (PAS). Med duševnimi in vedenjskimi motnjami zaradi uživanja PAS je bilo pri obeh spolih največ težav zaradi uživanja alkohola, pri moških so sledili opioidi in uživanje več drog in drugih PAS hkrati. Pri ženskah so se deleži skozi leta spreminjali - prepletale so se težave zaradi uživanja sedativov in hipnotikov, več drog in drugih PAS ter opioidov. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola so najpogostejši vzrok obravnave pri obeh spolih in vseh starostih, tako ambulantne kot bolnišnične. Med mlajšimi se v zadnjih letih vse bolj pojavlja problematika uživanja več drog in drugih PAS. Zaključki: duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola predstavljajo javnozdravstveni problem.Vzadnjih letih postaja pereča problematika uživanje več drog, sedativov in hipnotikov, kar bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenih storitev. Mental And Behavioural Disorders With Emphasis On Disorders Due To Psychoactive Substances Reflected In Health Statistical Data Introduction. Health statistic data on mental and behavioural disorders will be presented with special stress on disorders due to psychoactive substance use. Methods. We used the data on yearly statistics for primary and secondary health care and hospital admissions for the period 2001-2009. Epidemiologic indicators for diseases are arranged by groups according to the International Classification of Diseases -10th revision. Results. 1,7% to 2,2% of all first visits on the primary level, 2,5% to 4,3% end diagnosis on secondary level and 3,2% to 3,7% hospital admissions were recorded due to mental and behavioural disorders. Among mental and behavioural disorders neurotic, stress related and somatoform disorders were the most frequent causes, followed by affective disorders at both primary and secondary level of medical treatment. Among hospital treatment the most frequent reasons for admission were schizophrenia, schizotypal and delusional disorders and disorders due to psychoactive substance use. Among psychical and behavioural disorders due to psychoactive use alcohol was the most common cause. In men, opioid use and polydrug and psychoactive use were the second and third most common cause, meanwhile, in women, sedatives and hypnotics were the leading causes, followed by polydrug, psychoactive substance use, and opioids. Alcohol was the most frequent cause among both genders and all ages among hospital treatment and outpatient treatment. In the past years many young people are polydrug users. Conclusion. The number and distribution of mental and behavioural disorders due to use of psychoactive substances should be considered in health care planning and policy making. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 88 www.spm.si Nazaj na kazalo Anica Fujs1, Jadranka Jovanović1, Tatjana Krajnc-Nikolić1 »Otroci za varnost v prometu« - uresničevanje multisektorskega sodelovanja na regijski ravni Namen: Projekt je rezultat sodelovanja Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota (ZZV MS), osnovnih šol in vrtcev v regiji Pomurje, Policijske postaje Murska Sobota in Pomurskega društva za boj proti raku. Od leta 2002 se neprekinjeno izvaja v obdobju od septembra do decembra. Namen projekta je dvig ozaveščenosti o posledicah uživanja alkohola pri udeležencih v prometu, učencih osnovnih šol, otrok v vrtcih ter njihovih starših. Metode: ZZV MS in Pomursko društvo za boj proti raku vsako leto pripravita natečaj za izdelek s sporočilom, ki spodbuja vožnjo brez vpliva alkohola. Izdelke pripravljajo otroci in učenci pod mentorstvom vzgojiteljev in učiteljev s pomočjo starosti primernih vzgojnih pristopov ter posrednim vključevanjem staršev. Ob martinovem se v sodelovanju s Policijsko postajo Murska Sobota na varnem prostoru v središču mesta izvaja ulična aktivnost, pri kateri policisti ustavljajo naključno izbrane voznike, učenci osnovne šole pa jim podarjajo svoje izdelke. Učinek prijetnega presenečenja je podkrepljen s simboličnim darilom, kar prispeva k trajnosti spomina pri voznikih. Rezultati: Vsako leto sodeluje večina osnovnih šol in vrtcev v Pomurju, povprečno 1400 otrok, 120 pedagoških delavcev in 40 udeležencev v prometu. Prebivalcem se razdeli 1400 izdelkov. Policijska postaja vrednoti ulično akcijo kot zelo učinkovito. Regijski mediji (radijske postaje, TV hiše) poročajo o ulični aktivnosti v najbolj priljubljenih oddajah in pri poročilih. Zaključek: Vsebina projekta je usklajena in povezana s primarnim področjem delovanja partnerjev, kar prispeva k ustvarjanju sinergističnih učinkov in stroškovni učinkovitosti. Projekt je primer uspešnega dolgoletnega sodelovanja več sektorjev, pri čemer vsak partner s svojo strokovnostjo prispeva k doseganju skupnega cilja. “Children For Safety In Traffic” – Implementation Of Multisectoral Cooperation On Regional Level Background: The project is a result of cooperation between regional Institute of Public Health Murska Sobota (IPH MS), primary schools and kindergartens in Pomurje Region, Murska Sobota Police Station and Pomurje Cancer Society. It has been implemented repeatedly from September to December every year, since 2002. The aim is to raise awareness on the consequences of alcohol consumption among traffic participants, kindergarten and primary school children and their parents. Methods: IPH MS and Pomurje Cancer Society prepare a tender invitation for the children to create art or craft work that encourages alcohol-free driving. Children create under the supervision of their teachers who use suitable educational methods. Parents are involved in the creative process indirectly as well. On 11th November, a street action is carried out in the centre of Murska Sobota in cooperation with the local police station. Police officers stop random drivers, so children are able to give the drivers their art and craft works. The symbolic gift emphasizes the result of drivers’ long term memory of the pleasant surprise. Results: Each year, most schools and kindergartens in the Pomurje region are involved in the project, averaging 1,400 children, 120 educational workers, and 40 traffic participants. 1,400 art and craft works are distributed among general public. The local police station evaluates this action as successful. Regional media (radio and TV stations) report about the street action in the news and in most popular shows. Conclusions: The project subject is connected with primary tasks of all the partners, which contributes to synergistic effects and costeffectiveness. The project is an example of successful long-term cooperation of several sectors, where each partner contributes its part in achieving the common goal. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Nazaj na kazalo 89 Jasmina Papić1, Mihaela Törnar1, Ana Fujs1, Branislava Belović1 Vključenost romske ženske v družbeno okolje lastne skupnosti Namen: raziskali smo stopnjo vključenosti romske ženske v njeno bivalno in družbeno okolje, ter jo primerjali s samooceno zdravja. Metode: Kot raziskovalna metoda je uporabljena primerjava kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, pridobljenih v dveh izvedenih raziskavah v romski skupnosti - raziskavi življenjskega sloga romske skupnosti Pomurja in raziskavi rabe zdravstvenih storitev romskih žensk in otrok. Rezultati: Raziskavi sta bili izvedeni v razmiku treh let, zato je možna primerjalna analiza. Zajemata tudi podatke o življenju v sami romski skupnosti (sprejetost, participacija v lokalni skupnosti, proaktivnost v družbenem kontekstu, varnost, zaupanje, medsosedska pomoč in povezanost). Rezultati raziskav kažejo, da večina romskih žensk Pomurja svoje zdravje na lestvici ocen od 1 do 5, ocenjuje z oceno 3 (srednje). Povečal se je delež tistih, ki menijo, da jih večinsko prebivalstvo dobro sprejema. V večji meri se udeležujejo dogodkov v lokalni skupnosti, ne udeležujejo pa se različnih nujnih akcij v lokalni skupnosti. Podatki o proaktivnosti v družbenem kontekstu kažejo, da so obiski družine in sorodnikov izven lokalnega okolja zelo pogosti, tudi izražanje lastnega mnenja postaja vedno pogostejša praksa (povečanje odstotka iz 60,1% na 84,8%). Medsosedske in prijateljske vezi so trdnejše. Odstotek, ki ocenjuje kvaliteto življenja v lastni skupnosti kot dobro, se je povečal, kar dokazuje, da se večina žensk v romski skupnosti počuti cenjene in spoštovane. Zaključek: Socialna psihologinja Catherine Campbell pravi, da je »način, na katerega organiziramo svojo skupnost, razpon, do katerega opogumljamo interakcijo med prebivalstvom, in stopnja, do katere zaupamo in se družimo drug z drugim v skupnostih, najbrž ena izmed najpomembnejših determinant našega zdravja«. The Inclusion Of A Roma Woman In The Social Environment Of Her Own Community Background: The aim is to research the level of inclusion of a Roma woman in her living and social environment, and to compare it with her health self-evaluation. Methods: As a research method, we used the comparison of quantitative and qualitative data, which were obtained in two separate researches carried out in Roma communities: the research on lifestyle of Pomurje Roma community and the research on the use of health services by Roma women and children. Results: The two researches were carried out in the interval of three years; therefore, a comparative analysis could be made. The researchers also provided data on life in the Roma community (acceptance, participation in local community, proactivity in the social context, safety, trust, mutual help and connection). The results of the researches show that most of the Roma women in Pomurje evaluated their health with a grade 3 (medium) on the scale from 1 to 5. The percentage of those who think that the majority population accepts them well has increased. They participate in the local community events; however, they do not participate in various urgent actions in the local community. The data on proactivity in the social context show that the visits of family and relatives outside the local community are very frequent, the sharing of their opinions is becoming more frequent as well (the percentage increased from 60,1% to 84,8%). The ties that bind friends and neighbors have become firmer. The percentage of those evaluating quality of life in their own community as good, has increased, which proves that most of the women in Roma community feel valued and respected. Conclusions: Social psychologist, Catherine Campbell, says that “the way we organize our community, the extent to which we encourage interaction among the population and the degree to which we trust and associate with each other in communities is probably one of the most important determinants of our health”. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 90 www.spm.si Nazaj na kazalo Dušan Nolimal1, Sean Ivan Nolimal2 Povezovanje raziskovanja in politik: kaj smo se naučili in prihodnji izzivi za javno zdravje Prikazana so načela in pomembnost posredovanja in uporabe podatkov, informacij in znanja pri oblikovanju politik javnega zdravja ter uveljavljanju koncepta na dokazih temelječega javnega zdravja. Prevajanje izsledkov raziskav v politike in prakso je proces, ki se ga zanemarja, vendar bi se z njim morali ukvarjati tako raziskovalci kot oblikovalci politik. Izsledki raziskav se pogosto “izgubijo s prevodom” v politike. Raziskovanje in oblikovanje politik v javnem zdravju potekata v različnih okoljih, strokovni kulturi, institucionalnih strukturah in sta podprta z različnimi viri. Vsaka stran ima svoje vrednote, pogosto različne interese in uporablja svoje tehnično izrazoslovje. Raziskovalci uporabljajo kompleksne in (pogosto še) nedorečene koncepte in teorije. Oblikovalci politik potrebujejo jasne, relevantne, razumljive in hitro dostopne dokaze. Potrebno je boljše poznavanje področij drug drugega. Identificirali smo tri načine (ne)sodelovanja med raziskovalci in oblikovalci politik. Pri t. i. pristopu “slonokoščenega stolpa” raziskovalci objavijo podatke in informacije, politični oblikovalci pa jih morajo “odkriti” in uporabiti. Pri t. i. “lobističnem pristopu” raziskovalci proaktivno zagovarjajo uporabo izsledkov raziskav pri oblikovanju politik. Za t. i. »partnersko sodelovanje« pa sta značilni deljena odgovornost in soodločanje o raziskovanju in potrebah politik, vključno z razporejanjem virov. Uporaba metod oziroma strategij posredovanja znanja (npr. upravljanje z znanjem, povezovanje, izmenjava in izgradnja sposobnosti) lahko prispeva k večji uporabi raziskovanja v procesih oblikovanja politik in odločanja v javnem zdravju. Na področju javnega zdravja je potrebna dolgoročna raziskovalna strategija in večji poudarek na programskih pristopih kot na projektnih. Večjo prioriteto naj imajo sekundarne analize in sinteze obstoječih podatkov. Potrebujemo strokovne skupine raziskovalcev (za konceptualno razmišljanje), oblikovalcev politik in strokovnjaki iz prakse, ki bi znali odgovoriti na sedanje in bodoče izzive javnega zdravja. Connecting Research And Policy: Lessons Learned And Future Challenges For Public Health We discuss the principles and importance of greater use of research data, information and knowledge in public health policy making and establishing the concept of evidence based public health. Implementing research into policy and practice is a commonly overlooked process which both, policymakers and researchers should cope with more successfully. Research findings are often “lost in the translation” when transferred into policy. Public health research and policy-making often operate in different settings, each within its own professional culture, institutional structures and resources. Also, each respects different values, frequently have different interests and use its own terminology. Researchers are fond of concepts and theories, usually characterized by complexity and uncertainty. Political decision makers demand evidence which is clear, relevant, easy to understand and quickly available. Researchers and policy makers would both benefit from a better understanding of each other’s perspectives. We identified three approaches to researchers and policy makers interactions: the »ivory tower approach« (researchers publish data and information, while policy makers are responsible for locating and using them), the »lobbying approach « (researchers proactively advocate the utilization of research findings in policy making) and the »partnership approach« (researchers and policy makers share responsibilities and decide together on research and policy needs, including resource allocation). Using methods or strategies of knowledge brokering (knowledge management, linkage and exchange, capacity development) may contribute to better linking of research with policy and provide greater use of research in policy and decision making process. We sensed the need for long term research strategies in public health and the need for a program based approach, rather than project based. Secondary analysis and synthesis of existing data should be prioritized, before collecting new data. We also sensed the need for “think-tanks” of experienced researchers, policy makers and practitioners who would be able to cope with present and future public health challenges. 1 2 Inštitut za varovanje zdravja RS Društvo projekt Človek Nazaj na kazalo 91 Jan Peloza1 Program brez izgovora Namen: program Brez izgovora obstaja v Sloveniji šele pet let in je mladinsko razvita pobuda, ki odgovarja na številne aktualne tematike, večinoma vezane na zdrav življenjski slog in trajnostni razvoj. Brez izgovora Slovenija združuje več kot sto aktivnih članov v starosti od 15 do 25 let, ki v večjem delu z vrstniškimi metodami ozaveščajo o nevarnostih uporabe tobaka, alkohola, nezdravega prehranjevanja, negibanja ter o nemoralnih marketinških aktivnosti različnih industrij, ki želijo svoj izdelek prodati za vsako ceno. Med drugim se pobuda prebija tudi na področje trajnostnega razvoja in sicer podnebnih sprememb, okoljskega zavajanja s strani podjetij ter spodbujanja pravične družbe nasploh. Med drugim, v programu postaja vpliv spreminjajočega okolja na zdravje mladih vse bolj aktualna tema. Rezultati: v letu 2011 je pobuda Brez izgovora skozi različne programe dosegla 15.592 mladih v ciljnih skupinah 12 in 15 let starosti ter tako dosegla 40 odstotkov vseh šolajočih mladih v omenjeni ciljni skupini. Ker je do leta 2016 cilj doseči vsaj 90 odstotkov vseh mladih s pomočjo metod neformalnega učenja, je poleg učinkovitega pristopa in znanstvene preverjenosti podanih informacij, pomembno predvsem dobro partnerstvo s šolami, ki so vključene v omenjeno pobudo. Zaenkrat je teh 143. Zaključek: dodana vrednost programa je predvsem ta, da učence in dijake za eno uro obišče vrstnik, ki jim na razumljiv način poda informacije o dogovorjenih temah. Ker pa se zavedamo, da imajo enkratne intervencije zelo majhen vpliv na spremembo vedenja med mladimi, stremimo k izvedbi vsaj šestih delavnic, na katere je poleg prej omenjenega ozaveščanja vezano še pridobivanje veščin, ki omogočajo spremembo vedenja na želenih področjih. No Excuse Programme The No Excuse Programme has been present in Slovenia for the past five years and has developed a youth initiative that responds to actual trends in the behaviour changes among young people. The main focus is on healthy lifestyle and sustainable development. No Excuse Slovenia works with over one hundred activists aged from 15 to 25, who are using peer-to-peer methods to raise awareness on the dangers of tobacco and alcohol use, unbalanced nutrition, lack of recreation and immoral marketing activities of various industries that are trying to sell their products at any cost. Among other projects, the programme works in the field of sustainable development, climate changes, »Greenwashing« by different companies and a fair society. Moreover, the programme is currently starting to work in the field of environmental health. In 2011, the No Excuse initiative reached out to 15,592 young people in the target group of 12 and 15 years through various programs, thus reaching 40 % of all schooled young people in this group. The goal for 2016 is to communicate verified scientific information in a form they will understand to at least 90 % of all young people. The programme acts as a partner to143 Slovenian schools that find the No Excuse programme gives an additional value to their classic curriculum due to peer-to-peer, youthful and energetic approach. Since the evidence show that single interventions have a limited or no impact on young people’s change in behaviour, the programme aims to reach young people at least six times with the important information about the topics at issue and provide training on skills that enable a certain behavioural change. 1 Brez izgovora Slovenija 92 www.spm.si Nazaj na kazalo Irena Makivić, Janko Kersnik Joga: način krepitve in varovanja zdravja Namen: vedno hitrejši tempo življenja, vsakdanji stres, tveganja za razvoj raznih (kroničnih) bolezni, podaljševanje življenjske dobe in želja (tudi bolnikov) po zdravju, kot visoko cenjeni vrednoti, izpostavlja na eni strani pomembnost preventive in na drugi strani čim boljšo kurativo za kakovostno življenje, ki se odraža na različnih nivojih družbe. Celostno gledanje na posameznika je vedno bolj pomembno pri soočanju s stresom in raznimi boleznimi. Tudi pri nas poznamo komplementarne oblike zdravljenja, ki jih je medicinska stroka do določene mere že sprejela (akupunktura), a ima do nekaterih še vedno dokaj odklonilen odnos (tradicionalna kitajska medicina, homeopatija). Joga, ki jo prav tako lahko uvrstimo med slednje, pa zadnja leta postaja vse bolj sprejemljiv del naših življenj. Praksa telesnih položajev, dihanja in meditacije, ki vplivajo na zdravje, pomaga pri premagovanju bolezni, ter vpliva na kakovost življenja, a je v Sloveniji še precej znanstveno neraziskana. Metode: pregledali smo literaturo s področja joge in prikazali znanstvene dokaze glede učinkov rednega izvajanja joge na zdravje. Predstavili smo učinke joge in jogijskih položajev na zdravje, predstaviti jogo kot preventivo pred stresom, pomoč pri zdravljenju bolezni ali izboljšanju kakovosti življenja, tudi pri kroničnih bolnikih. Rezultati in zaključek: obstaja že precej raziskav, ki dokazujejo pozitivne vplive joge na zdravje, vendar pa ni zaslediti slovenskih študij, zato bi bilo dobro dopolniti dokaze s študijo za področje Slovenije. Z verodostojnimi dokazi bi promocija zdravja in zdravega načina življenja z jogo, tako pri mladostnikih kot pri odraslih in starejših, pomagala zvišati posameznikovo lastno aktivnost ter ohranila in izboljšala zdravje na precej enostaven in učinkovit način. Hkrati bi se razbremenil tudi zdravstveni sistem. Yoga: A Way Of Health Protection And Strengthening Purpose: the increasing pace of life, everyday stress, the risk of various (chronic) diseases development, life span prolongation and the desire (also from patients) to be healthy, as a highly appreciated value, highlights the importance of preventive measures on one hand and better management to achieve quality of life on the other. This reflects in many levels of our society. The holistic approach to an individual is becoming more and more important when coping with stress and illnesses. Even in Slovenia, there are complementary forms of treatment which are, to a certain extent, already adopted by the medical bodies (acupuncture), but there is still some negative attitude towards several of complementary treatments (e.g. traditional Chinese medicine, homeopathy). Yoga, which can also be classified as complementary medicine, is becoming more accepted as a part of our lives in the past few years. Practicing poses, breathing and meditation practice all affect health, assist in overcoming diseases and affect the quality of life. However, in Slovenia yoga is still scientifically quite unexplored. Methods: review of literature in the field of yoga in order to show the scientific evidence regarding the effects of regular yoga practice on health. To present the effects of yoga and yoga poses on health, how it prevents stress, helps managing diseases and improves the quality of life, also among chronic patients. Results and conclusion: there are already quite a lot of studies proving the positive effects of yoga on health, however, none of them were carried out in the Slovenian environment. It is necessary to fill this gap and provide some evidence concerning Slovenia. With good evidence, the promotion of health and healthy lifestyle with yoga, in adolescents as well as in adults and the elderly, would help people to raise their own activity, maintain and improve their health with a relatively easy and effective method. Therefore, the health system would be unburdened, while at the same time the individuals would profit in better quality of life. Nazaj na kazalo 93 Tatjana Pokrajac1, Milan Čižman2, Bojana Beovič2, Polonca Truden-Dobrin3 Korelacija med indeksom teže primerov bolezni, posameznimi boleznimi in porabo antibiotikov v slovenskih bolnišnicah Namen. Namen raziskave je bil ugotoviti korelacijo med porabo antibiotikov v slovenskih bolnišnicah in CMI in korelacijo med porabo nekaterih antibiotikov in diagnozami, za katere se ti antibiotiki priporočajo. Metode. Z retrospektivno raziskavo smo izračunali korelacijo skupne porabe antibiotikov s CMI v slovenskih univerzitetnih in splošnih bolnišnicah v letih od 2004 do 2007 izražene v definirani dnevni dozi (DDD)/100 sprejemov in DDD/100 bolnišničnih oskrbnih dni (BOD). CMI za bolnike, ki so hospitalizirani v izbranih bolnišnicah, smo izračunali z uporabo podatkov, ki jih zagotavlja skupina primerljivih primerov (SPP), temelji pa na stroškovnih utežeh za vsakega bolnika. Rezultate smo ocenili s statističnim programom SPSS. Rezultati. V letu 2007 je bila poraba antibiotikov v dveh univerzitetnih in 10 splošnih bolnišnicah v povprečju 309,33 DDD/100 sprejemov in 59,37 DDD/100 BOD. Ko smo upoštevali DDD/100 sprejemov (p = 0,037), smo našli statistično značilno povezavo med porabo antibiotikov in CMI, nismo pa zaznali statistične značilnosti med CMI in DDD/100 BOD (p = 0,144). Našli smo statistično značilno povezavo med porabo amoksicilina s klavulansko kislino in številom sprejemov zaradi okužb spodnjih dihal na 100 vseh sprejemov, porabo azitromicina in številom BOD zaradi okužb spodnjih dihal na 100 vseh BOD, porabo cefuroksima, cefotaksima, azitromicina in številom sprejemov ali številom BOD zaradi pljučnic na 100 vseh sprejemov ali na 100 vseh BOD, med porabo ciprofloksacina in številom sprejemov ali številom BOD zaradi okužb sečil na 100 vseh sprejemov ali na 100 vseh BOD in med porabo aminoglikozida in številom sprejemov ali številom BOD zaradi okužb trebušne votline na 100 vseh sprejemov ali na 100 vseh BOD. Zaključek. CMI temelji na SPP in je lahko dragoceno orodje za lažjo razlago količine porabe antibiotikov v bolnišnicah. Correlation Between Case Mix Index, Individual Diagnosis And Antibiotic Consumption In Slovenian Hospitals The aim of the present study is to find correlations between antibiotic use in Slovenian hospitals and the CMI and correlations between the consumption of certain types of antibiotics and frequency of patients with diagnoses for which the type of antibiotic is recommended. Methods. We correlated the total consumption of antibiotics and CMI in Slovenian University and General hospitals in the years 2004 to 2007. Defined daily doses (DDD)/100 admissions and (DDD)/100 bed-days were calculated for each hospital. CMIs for patients hospitalized in acute care hospitals were calculated for the study period, using data provided by the group of comparable cases (SPP) based on the cost weights for each patient. Results were statistically estimated with statistical program SPSS. Results. In the retrospective study hospitals, the average antibiotic use was 59.37 DDD/100 bed-days and 309.33 DDD/100 admissions. We found a significant correlation between antibiotic use and CMI when the DDD/100 admission format was calculated (p = 0.037), but no significant correlation between CMI and DDD/100 bed-days (p = 0.144). We found a significant correlation between co-amoxiclav and the number of admissions due to lower respiratory tract infections (LRTI) per 100 of all admissions, between azithromycin and the number of bed-days due to LRTI per 100 of all bed-days, between cefuroxime, cefotaxime, azithromycin and the number of admissions or bed days due to pneumonia per 100 of all admissions or per 100 of all bed-days, between ciprofloxacin and the number of admissions or bed days due to urinary tract infections (UTI) per 100 of all admissions or per 100 of all bed days and between aminoglycoside and the number of admissions or bed days due to abdominal infections per 100 of all admissions or per 100 of all bed-days. Conclusion. The CMI based on SPP may be a valuable tool to facilitate the interpretation of quantitative hospital antibiotic use data. 3 1 2 Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni Klinični Center Inštitut za varovanje zdravja RS 94 www.spm.si Nazaj na kazalo Jadranka Jovanović1, Zdenka Verban Buzeti1, Silvana Lendvaj1 »DIŠIŠ MI PO POMLADI« - program spodbujanja nekajenja pri mladostnikih Cilja programa sta izoblikovati pozitiven odnos mladostnikov do zdravja in pri njih spodbuditi prepoznavanje kajenja kot negativen vzorec vedenja. Ciljna populacija programa so učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Metode in pristopi v programu: Od leta 2003 kontinuirano izvajamo program v pomurskih šolah. Aktivnosti začnemo izvajati že z začetkom šolskega leta. Pristopi v programu temeljijo na metodi vzgoje vrstnikov. Pri tej metodi je uporabljen vpliv vrstniške skupine na življenjski slog mladostnika. Metode dela so učno vzgojne - izvajamo literarne in likovne natečaje, izbrane izdelke predstavimo na regijski kulturni prirediti, kjer učencem podelimo priznanja in izrečemo pohvale. Skozi leta ohranjamo isto rdečo nit, naslove natečajev pa spreminjamo. Rezultati: Program promocije nekajenja med mladimi z naslovom Dišiš mi po pomladi podpira pozitiven identifikacijski lik mladostnika, ki ne kadi in je ravno zaradi te svoje odločitve prijeten, priljubljen, uspešen, se zna zabavati, je samozavesten, samostojen in zadovoljen s seboj. Zdravstveno vzgojni pristop vključuje več metod in oblik, kakor tudi aktivno vključuje ciljno skupino – mladostnike. Z ustvarjanjem, tako likovnim kot literarnim dosegamo vrstniško posredovanje informacij. Tako je raznolikost sporočanja namen in cilje programa približalo ciljni skupini, projekt je ob svojem zaključku postal medijsko odmeven, mladostnikom pa se je dalo novo možnost izbire. Zaključek: Program temelji na partnerstvu Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Pomurskega društva za boj proti raku, pomurskih osnovnih šol in Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Program združuje aktivno vključevanje mladostnikov v aktivnosti spodbujanja nekajenja, uporabo različnih učno vzgojnih metod in vrstniško posredovanje. »YOU SMELL LIKE SPRING« - A Nonsmoking Promotion Campaign Targeting Adolescents Aim of the program is shaping a positive attitude of adolescents towards health and convincing them to identify smoking as a negative behaviour pattern. Target population of the program are primary school children from sixth to ninth grade. Methods and approaches in the program: The program has been continuously carried out in schools in Pomurje region since 2003. Activities start every year at the beginning of each school year. Approaches in the program derive from the method of adolescents’ upbringing, where the influence of peers on adolescent’s lifestyle is stimulated. Working methods are didactically - educational. Activities include literary and art contests, exhibitions of chosen works and a cultural event on regional level, where awards and recognition are given to pupils. Titles of the contests change from year to year but the common thread remains. Results: The non-smoking promotion campaign for adolescents »You smell like spring« promotes the idea of a positive adolescent who does not smoke, is pleasant because of this decision, is popular, self-confident, independent, satisfied with him/herself, knows how to have fun and other adolescents can relate to this. Health educational approach includes several methods and forms and actively involves the target group – adolescents. By both artistic and literary creation spreading of information among peers is achieved. Diversity in communication brought the purpose and goals of the programme closer to the target population and, in the end, became notable in the media, giving adolescents a new opportunity to make a choice. Conclusion: The programme is based on the partnership of the Institute of Public Health Murska Sobota, Pomurje Cancer Society, primary schools in Pomurje and Cancer Association of Slovenia. The program combines actively involving adolescents in non-smoking promotion activities, the use of different educational methods and peer pressure. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Nazaj na kazalo 95 Marjetka Hovnik Keršmanc1 Alkohol - pomemben javno zdravstveni problem tudi v gorenjski regiji Namen: prikazati vedenje pivcev alkohola in negativne posledice rabe alkohola, ki se kažejo na zdravstvenem stanju prebivalcev Gorenjske. Metode: ocena vedenja pivcev alkohola in posledic rabe alkohola izhaja iz raziskav Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino ESPAD (1999, 2003, 2007), »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2008« (CINDI Health Monitor - Slovenia 2008), iz podatkov baze umrlih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) in publikacije »Poraba alkohola in posledice škodljive rabe alkohola v Sloveniji«. Rezultati: na Gorenjskem je pitje alkoholnih pijač razširjeno med odraslimi in mladostniki. Le 6 % 15-16-letnih dijakov še nikoli v življenju ni pilo alkoholne pijače, 35% pa jih je pilo že vsaj 40-krat. V zadnjem mesecu pred dnevom anketiranja je popivala dobra polovica, 19 % je bilo opitih. Delež mladih, ki pijejo alkoholne pijače, raste, pijejo pogosteje, več popivajo in se opijajo. 22 % odraslih, starih 25-74 let, je v zadnjem letu abstiniralo, 8 % je alkoholne pijače pilo najmanj 3-krat tedensko. 6 % odraslih je čezmernih pivcev, več kot tretjina pa je v zadnjem letu popivala vsaj enkrat. Zaradi tvegane rabe alkohola so značilno bolj ogroženi moški. Bolezni, poškodbe in zastrupitve, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, na leto terjajo v povprečju 225 bolnišničnih zdravljenj in 31 smrti na 100.000 prebivalcev, starih 15 in več let. V desetih letih je zaradi teh vzrokov umrlo 512 oseb, 68 % pred 65. letom starosti. Oseba, ki je prezgodaj umrla zaradi alkohola, je v povprečju izgubila skoraj 12 let potencialnega življenja. Umrljivost je pri moških v povprečju 4-krat višja kot pri ženskah. Gorenjska se po pitju alkohola in posledicah pitja ne uvršča med z alkoholom najbolj obremenjena območja v Sloveniji, vendar glede na oba kriterija presega povprečje držav članic EU. Zaključek: poznavanje vedenja pivcev alkohola in posledic takšnega vedenja je izhodišče za pripravo in izvajanje strategij zmanjševanja škode zaradi alkohola v družbi. V prihodnjih letih bodo ključne aktivnosti v regiji usmerjene v osveščanje javnosti, mreženje različnih akterjev in oblikovanje okolij, ki podpirajo manj tvegano pitje. Alcohol - A Significant Public Health Problem In Gorenjska Region Background: the purpose of this paper is to demonstrate drinking behaviour and negative consequences of alcohol use on the health status of Gorenjska region residents. Methods: assessment of drinking behaviour, consequences of alcohol use according to European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs ESPAD (1999, 2003, 2007), CINDI Health Monitor -Slovenia 2008, data bases of deaths at the National Institute of Public Health (NIPH) and publication »Alcohol consumption and the consequences of harmful alcohol use in Slovenia«. Results: in Gorenjska region, drinking alcohol beverages is widespread among adults and adolescents. Only 6% of 15–16 year-old students never tried alcohol, 35% had drunk alcohol at least 40 times. In the month before the survey was conducted, more than half of the students experienced binge drinking and 19% were drunk. The proportion of young people who drink alcohol is growing, they drink more often, frequently experience binge drinking and drunkenness. 22% of adults aged 25-74 years abstained from alcohol in the year before the survey, 8% drank alcohol beverages at least 3-times a week. 6% of adults were excessive drinkers and more than one third experienced binge drinking at least once in the year before the survey. Men are more at risk because of hazardous alcohol consumption than women. Each year, illnesses, injuries and poisoning, directly attributable to drinking alcohol, result in an average of 225 hospitalizations and 31 deaths per 100.000 population aged 15 and over. In ten years (2000-2009), 512 people died due to causes directly attributable to alcohol, 68% of deaths were premature. On average, a person who died prematurely due to alcohol, lost nearly 12 years of potential life. On average, mortality is four times higher with men than women. Gorenjska region is not one of the most burdened regions in Slovenia regarding the level of alcohol drinking and its consequences, however, both indicators exceed the EU member states’ average. Conclusions: knowledge on drinking behaviour and consequences of alcohol use is the starting point for developing and implementing strategies for reducing negative effects alcohol use has on the society. Key activities in the coming years should be aimed at raising public awareness, networking of different actors and creating environments that support less risky drinking. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 96 www.spm.si Nazaj na kazalo Ema Mesarič1, Gordana Toth1, Mojca Kolinger 1, Cecilija Sušec1 Pristop k povečanju zmogljivosti skupnosti na področju telesne dejavnosti Namen pristopa je povečati zmogljivosti skupnosti na področju telesne dejavnosti kot dela zdravega življenjskega sloga. Ozaveščenim in motiviranim prebivalcem je treba zagotoviti pogoje za izvajanje primerne telesne aktivnosti v mestu bivanja. Vaditelji rekreativnih programov v lokalnih skupnostih se usposabljajo v sodelovanju s Športno unijo Slovenije. Metode: Uporabljen je pristop programa »Živimo zdravo«, ki vključuje izvajanje aktivnosti tam, kjer ljudje živijo, usposabljanje laikov za kontinuiteto izvajanja aktivnosti krepitve življenjskega sloga s pomočjo učenja novih veščin ter pristop, prilagojen (»tailored«) skupini: starosti, kulturnim in drugim značilnostim. Rezultati: Usposobljenih imamo 6 vaditeljev, ki v jesensko zimskem času izvajajo organizirano vadbo v 12 lokalnih skupnostih. Vadbe se udeležujejo predvsem ženske različnih starostnih skupin. Posamezna skupina šteje v povprečju 15 udeleženk. Za strokovnost vaditeljev skrbi Športna unija Slovenije s kontinuiranimi izobraževanji. Zaključek: Pristop, ki temelji na povečanju zmogljivosti skupnosti in posameznika, je učinkovit tudi pri krepitvi zdravja s pomočjo telesne dejavnosti. Za krepitev telesne dejavnosti v lokalni skupnosti smo zagotovili: ozaveščenost in motiviranost prebivalcev lokalne skupnosti ter usposobljene vaditelje rekreativnih programov v lokalnih skupnostih. Vsaka lokalna skupnost zagotavlja še potrebno infrastrukturo. Approach To Community Capacity Building In The Field Of Physical Activity Purpose of the approach is to increase the community capacity in the field of physical activity as part of a healthy lifestyle. Informed and motivated population has to be provided with the necessary conditions for implementation of appropriate physical activities in the city of residence. Coaches of recreation programs in local communities are qualified in collaboration with the Sports Union of Slovenia. Methods The ”We are living healthy« program’s” approach is used. This includes performing activities in places where people live, training laic people for the continuity of implementation of the activity of lifestyle build-up with the help of learning new skills and the group tailored approach: age, cultural and other characteristics. Results We have 6 qualified trainers who are performing organized training sessions in autumn and winter time in 12 local communities. Mostly women of different age groups are attending these exercises. Each group averages 15 participants. The Sports Union of Slovenia provides continuous training to maintain the appropriate level of trainers’ expertise. Conclusion The community capacity building approach and individual capacity building is also effective in strengthening health with the help of physical activity. For promotion of physical activity in the local community we provided: awareness and motivation of the local community population and qualified recreation program coaches in the local communities. Each local community also provides the necessary infrastructure. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Nazaj na kazalo 97 Vesna Pucelj1, Maja Bajt1 Vzgoja za zdravje za starše predšolskih otrok Namen: v prispevku želimo predstaviti prizadevanja in dosedanje delo na področju vzgoje za zdravje za starše predšolskih otrok v okviru primarnega zdravstvenega varstva. Predstaviti želimo teoretična izhodišča sodobnih pristopov vzgoje za zdravje za starše, oceno trenutnega izvajanja dejavnosti, izsledke kvalitativne raziskave o vidiku uporabnika ter predlog standardiziranega izvajanja vzgoje za zdravje. Metode: analiza do sedaj opravljenih raziskav in pregledov praks s področja vzgoje za zdravje za starše z vidika izvajalca in uporabnika (kvantitativna in kvalitativna raziskava). Z raziskavami smo želeli ugotoviti, katere so ključne teme s področja telesnega in duševnega razvoja predšolskega otroka, tako z vidika izvajalcev kot tudi z vidika staršev, pri čemer smo upoštevali epidemiološke podatke. Ugotavljali smo tudi na kakšen način in od koga si starši želijo pridobivati te informacije o ključnih temah s področja vzgoje za zdravje (ključni informatorji). Rezultati: pričakujemo ugodne učinke na organizacijske strukture na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Dosedanje delo na podobnih področjih je pokazalo, da si izvajalci želijo standardizirane, strokovno potrjene in evalvirane programe z možnostjo prilagoditve na regijske posebnosti. Izvajalci si želijo več izobraževanj s področij krepitve zdravja in metodologije dela z otroci in odraslimi. Uporabniki pa si želijo predvsem pristopov, ki so za njih bolj prijazni, učinkoviti in smiselni. Zaključek: glavni namen je priprava minimalnega standarda vsebin in metodoloških osnov za vzgojo za zdravje za predšolske otroke ter njihove starše kot sistematično nadaljevanje šole za bodoče starše. Sodobni pristopi k skrbi za dojenčka, malčka in otroka predstavljajo (so) izhodišča vzgoje za zdravje (krepitev zdravja). Pomembno je informiranje, ozaveščanje na podlagi znanstvenih izsledkov o izbranih temah ter podpora in pomoč pri krepitvi ali razvoju spretnosti in kompetenc staršev. Health Education For Parents Of Preschool Children Background: previous work in the field of health education for parents of preschool children in the primary care setting will be presented - theoretical foundations of modern approaches and guidelines on health education for parents, assessment of existing activities, results of the qualitative research on the user’s perspective and a proposal for a standardized implementation of health education. Methods: through researches (quantitative and qualitative) we aimed to identify the key issues in the field of physical and mental development of preschool children, both in terms of providers as well as from the perspective of parents with regard to epidemiological data. We also determined who are the key infomators on this topics. Results: we expect positive effects on organizational structure on the primary health care level. Previous work in similar areas showed that the providers want a standardized, validated and evaluated professional programs and guidelines, with the possibility of adapting them to regional specialties. Providers would like more training in the areas of health promotion and methodology of work with children and parents. Users would like more user-friendly, effective and meaningful approaches. Conclusions: the main purpose is to prepare a minimum standard of content and methodological bases for health education for preschool children and their parents as the systematic continuation of childbirth clasess. A modern approach to infant, toddler and child care is the starting point for health education (health promotion). It is important to inform and raise awareness on the grounds of scientific evidence from selected fields and to support and assist in the strengthening or developing parents’ skills and competencies. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 98 www.spm.si Nazaj na kazalo Zdenka Verban Buzeti1, Jadranka Jovanović1 , Ivana Žilavec1 »Khetaun ži sastipe - Skupaj do zdravja« - program spodbujanja zdravega načina življenja romskega prebivalstva preko medijev Namen programa je doseči boljše razumevanje zdravja, posredovati ustrezne in informacije o zdravju, prilagojene kulturi, v sodelovanju z uredništvom romskega radia Radio ROMIC. Ciljna populacija programa so pripadniki romske skupnosti in ostali poslušalci romskega radia. Metode in pristopi v programu: V studiu Radia ROMIC od leta 2008 nastajajo tedenske oddaje z naslovom »Khetaun ži sastipe«. Oblike ustvarjanja oddaj so različne – intervjuji, reportaže, oblikovanje mnenj, gosti v oddaji, mesečni tematski sklopi in opisi aktualnih dogodkov. Vsebina programa je nastala na osnovi analize dostopnih podatkov o zdravju in potreb ter želja romskega prebivalstva. Tematika oddaj je medsebojno usklajena in smiselno povezana. Vsebinsko je program zelo bogat in raznolik. V oddajah so obravnavane vsebine kot so zdrav življenjski slog, preprečevanje poškodb, stres, zdrava prehrana … Rezultati Kontinuirano izvajanje tedenskih oddaj na romskem radiu zagotavlja kontinuiteto informiranja ciljne javnosti, ki je slabše dosegljiva s pomočjo drugih masovnih komunikacijskih kanalov (kot so pisni izdelki ali televizija), o javno zdravstvenih temah. Neposreden učinek je doseganje najmanj dosegljive ranljive skupine s ciljnimi informacijami o zdravju, posreden učinek pa je dvig splošne informiranosti in ozaveščenosti o zdravju in širjenje pridobljenih informacij v ožjem okolju. Zaključek Radijske oddaje o zdravju na romskem radiu Radio ROMIC so, glede na meritve poslušanosti, dobro poslušane in sprejete, ne samo kot svetovalno izobraževalne, ampak tudi kot oddaje, ki program romskega radia popestrijo in obogatijo. Izbira načina za posredovanje informacij o zdravem načinu življenja se je v tem primeru izkazala za uspešno in predvsem za dobro sprejeto s strani ciljne skupine. »Khetaun ži sastipe - Together to health« - programme for promotion of healthy lifestyle of Roma people through media Aim of the program is to achieve better understanding of health through dissemination of quality and culturally adjusted health information in cooperation with the editorial desk of Radio ROMIC. Target population of the program is Roma community and other Radio ROMIC listeners. Methods and approaches of the program Since 2008 weekly shows, titled »Khetaun ži sastipe«, have been produced in the studio of Radio ROMIC. There are various show production forms - interviews, reportages, opinion forming, hosting guests, monthly thematic sets and descriptions of events on the topic. The content is based on the analysis of available data on health, needs and wishes of the Roma people. Show topics are mutually coordinated and logically related. The program content is very versatile and rich. The following topics are discussed: healthy lifestyle, prevention of injuries, stress, healthy nutrition ... Results Weekly radio broadcasting of the program ensures the target population, which is harder to reach through other mass communication channels (such as printed materials or television), to be continuously informed on public health issues. The direct effect is reaching a vulnerable group, which is least accessible and providing it with the information on health, while the indirect effect is raising the general level of health awareness and dissemination of information obtained in the specific environment. Conclusion Health shows broadcasted on Radio ROMIC have high ratings and are well accepted, not only as educational and advice-giving but as shows which enrich the Radio ROMIC program in general. In the present case, the chosen manner of disseminating the information on healthy lifestyle has proven to be successful and, foremost, well accepted by the target population. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Nazaj na kazalo 99 Alenka Hafner1, Marjetka Hovnik Keršmanc1, Rok Poličnik1, Tanja Torkar1, Simonca Kiphut1, Marija Ješe1, Slavka Kavčič1 Projekt krepitve zdravja “EU regija – zdrava regija ” v gorenjski regiji Namen: spodbujanje ljudi k vseživljenjski aktivni vlogi pri varovanju, ohranjanju in krepitvi zdravja s ciljem preprečevanja obolevnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kroničnih bolezni. Metoda: ocena zdravstvenega stanja, razvoj metod, pristopov in gradiv ter izvajanje aktivnosti za spodbujanje zdravega načina življenja. Rezultati: projekt Evroregija – Zdrava regija, katerega nosilec je bil Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota in se je izvajal v okviru operativnega programa Slovenija – Avstrija 2007-2013, je potekal tudi na Gorenjskem in sicer pod vodstvom Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Poleg analize zdravstvenega stanja in življenjskega sloga prebivalcev Gorenjske, je bilo od 18. februarja do 15. decembra 2011 organiziranih 40 različnih aktivnosti, od teh 37 enkratnih, tri pa so se izvajale v obliki večkratnih zaporednih delavnic. Aktivnosti so potekale na različnih področjih in so bile usmerjene v spodbujanje zdravega načina življenja, predvsem zdrave prehrane in gibanja od najzgodnejšega obdobja življenja dalje. Ključne ciljne skupine so bile nosečnice, predšolski in šolski otroci ter mladostniki. Vključeni so bili tudi starši, vzgojitelji, pedagoški delavci in strokovno osebje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Spodbujanje zdravega načina življenja je potekalo tudi v delovnih okoljih, v lokalnih ruralnih skupnostih in preko mobilnih posvetovalnic za zdrav življenjski slog. V aktivnosti je bilo neposredno vključenih več kot 1600 gorenjskih prebivalcev. Zaključek: vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti so tudi na Gorenjskem kronične nenalezljive bolezni. Z zdravim načinom življenja nosečnice, v obdobju otroštva in mladostništva ter v vsem odraslem obdobju lahko posameznik zmanjša prisotnost dejavnikov tveganja za razvoj teh bolezni. Glede na odziv ključnih ciljnih skupin, ki so bile vključene v aktivnosti projekta, je bil namen projekta dosežen. Project Of Health Promotion » Euro Region - Healthy Region« In Gorenjska Region Background: encouraging people to be actively engaged in protecting, maintaining and strengthening their health in order to prevent morbidity and premature mortality due to chronic diseases. Methods: health assessment, developing methods, approaches, materials and activities to promote healthy lifestyles. Results: the Regional Institute of public health Kranj lead the »Euro Region – Healthy Region« project in Gorenjska region (the carrier of this project running under the operational programme Slovenia – Austria 2007-2013 was the Regional institute of Public Health Murska Sobota). In addition to analysing the health status and lifestyles of the population of Gorenjska region, there were 40 different activities organized in the period from 18th February to 15th December 2011 – 37 one-time events and 3 multiple consecutive workshops. Activities were carried out in different areas and were designed to promote healthy lifestyle, particularly healthy eating and physical activity from the earliest period of life onwards. Key target groups were pregnant women, preschool and school children and adolescents, with parents, teachers, educators and professional staff from kindergartens, primary and secondary schools included. Healthy lifestyle was also promoted in the workplace, in local rural communities and through mobile counselling units. More than 1600 inhabitants of Gorenjska Region were directly involved in the activities. Conclusions: non-communicable diseases are the leading cause of morbidity and mortality in Gorenjska Region as well. Leading a healthy lifestyle of pregnant women, from childhood, adolescence and throughout adulthood an individual can reduce the presence of risk factors for these diseases. According to the response of target groups involved in the activities the purpose of the project was achieved. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 100 www.spm.si Nazaj na kazalo Marija Trkov1, Eva Grilc1, Alenka Andlovic2, Ingrid Berce3, Tjaša Žohar Čretnik4 Mateja Ravnik5, Bojan Drinovec6, Nadja Orešič7, Metka Paragi1 Laboratorijsko in epidemiološko spremljane patogenih sevov Escherichia coli, ki povzročajo črevesne okužbe, v Sloveniji v letih 2010 in 2011 Namen: spremljanje E. coli, ki povzročajo drisko (DEC), je izrednega pomena, saj so v okolju zelo razširjene, genetsko se hitro spreminjajo in povzročajo zelo resne bolezni, celo s smrtnim izidom. Enteropatogene (EPEC), enterotoksigene (ETEC), enteroinvazivne (EIEC), enteroagregativne (EAEC) in najnevarnejše verotoksigene E. coli (VTEC) smo identificirali z odkrivanjem specifičnih genov, povezanih z virulenco. Metode: v letih 2010 in 2011 smo na IVZ preiskali približno 1150 mešanih bakterijskih kultur in izolatov E. coli, osamljenih iz vzorcev iztrebkov bolnikov z drisko v različnih slovenskih regijah. Določali smo različne gene, povezane z virulenco posameznega patotipa. Izolatom smo določali serološke skupine, nekaterim tudi odpornost proti antibiotikom. Zbrali smo podatke o času bolezni in starosti bolnikov. Rezultati: v obeh letih smo osamili kar 46 VTEC, 53 možnih EAEC, 15 ETEC, 1 EIEC in 174 intimin pozitivnih sevov (EPEC, A/EEC). Največ obolelih je bilo poleti in jeseni. Več kot 60% bolnikov je bilo mlajših od 5 let. Sevi VTEC so pripadali zelo različnim serološkim skupinam, nekateri DEC so bili odporni proti številnim antibiotikom. Do zapleta HUS je v letu 2010 prišlo pri enem bolniku, v letu 2011 pa kar pri petih. Zaključek: kljub majhnemu številu vzorcev, preiskanih z molekularnimi metodami, rezultati kažejo, da so DEC tudi v Sloveniji pomembne povzročiteljice zelo resnih obolenj. Osamljeni sevi so imeli različne gene, povezane tako z virulenco kot z odpornostjo proti antibiotikom. Zaradi pojavljanja zelo virulentnih sevov s kombinacijo dejavnikov virulence različnih skupin DEC (lanski izbruh v Nemčiji), sta pravočasno odkrivanje in karakterizacija vseh skupin DEC, ne le VTEC, izredno pomembna. Laboratory And Epidemiological Surveillance Of Diarrheagenic Escherichia Coli In Slovenia In 2010 And 2011 Background: surveillance of diarrheagenic E. coli (DEC) is very important, since they are very widespread in the environment; they can easily exchange genetic material and can cause very serious, even life-threatening, diseases. Identification of enteropathogenic (EPEC), enterotoxigenic (ETEC), enteroinvasive (EIEC), enteroaggregative (EAEC) and verotoxigenic E. coli was based on virulence genes detection. Methods: in years 2010 and 2011 approximately 1150 mix bacterial cultures and E. coli isolates from stool samples of patients with diarrhoea from different Slovene regions were tested at the NIPH. Specific virulence genes of DEC pathogroups were identified. Serogroups and antibiotic resistance for certain isolates were detected. The data of patient’s age and onset of illness were gathered. Results: in both years, 46 VTEC, 53 potential EAEC, 15 ETEC, 1 EIEC and 174 intimin positive strains (EPEC, A/EEC) were isolated. Most people were ill during summer and autumn. Over 60% of patients were younger than 5 years. VTEC strains belonged to very different serogroups, some DEC were resistant to many antibiotics. Six HUS cases were reported, one in 2010 and five more in 2011. Conclusion: Despite the small number of samples tested with molecular methods the results suggest that the DEC are important causative agents for a very serious diseases in Slovenia. Isolated strains possessed different genes for virulence and resistance against antibiotics. The occurrence of highly virulent strains with the combination of virulence factors of different groups of DEC (last year’s outbreak in Germany) emphasizes the importance of real-time detection and characterization of all DEC pathotypes, not only VTEC. 3 4 5 6 7 1 2 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, MF, Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj Zavod za zdravstveno varstvo Koper Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Nazaj na kazalo 101 Eva Grilc1, Maja Sočan1 Breme akutne driske v Sloveniji: presečna populacijska raziskava 2011 Namen: akutna driska (AD) je pomemben javnozdravstveni problem v manj razvitih in razvitih državah. Dejansko globalno breme AD ni znano. Incidenco AD ocenjujemo na osnovi prijav. Ocena incidence AD na osnovi prijav je nižja od njenega dejanskega bremena. Večina primerov AD ima lahko klinično sliko, vendar oboleli poiščejo zdravniške pomoči. Druga težava je v tem, da zdravniki primerov AD ne prijavljajo v skladu z zakonodajo. Da bi ocenili breme AD v Sloveniji smo v juliju 2011 izvedli presečno populacijsko raziskavo. Metode: s pomočjo Statističnega urada RS smo med prebivalci Slovenije izbrali enostavni naključni vzorec 5000 oseb. Vsem preiskovancem smo v juliju 2011 poslali vprašalnike. Glavno vprašanje je bilo, ali so preiskovanci v juniju 2011 preboleli AD (v skladu z definicijo AD na osnovi simptomov). Preiskovanci, ki so prebolele AD, so odgovorili na dodatna vprašanja o možnem izvoru okužbe, poteku bolezni in iskanju zdravniške pomoči oz. zdravljenju. Preiskovanci so izpolnili po pošti poslani vprašalnik ali pa odgovarjali preko spletne strani. Od 5000 oseb, ki smo jih vključili v raziskavo, jih je vprašalnik izpolnilo 1500 oz. 33%. V večji meri so odgovorile ženske (58%). 4,4% preiskovancev je navedlo, da so v mesecu juniju preboleli AD. Incidenčna stopnja AD je znašala 4400 /100.000. Oboleli so bili v povprečju stari 37 let, (mediana je znašala 35 let, modus 63 let). Zaključek: razlika med incidenčno stopnjo AD na osnovi prijav in oceno iz prve slovenske presečne raziskave je pokazala, da se prijavi samo vsak 104. primer AD. Mnogokratnik je bil v raziskavah v tuijini še višji in je znašal od 222 do 347. Breme AD v Sloveniji je torej visoko. Predvidevamo, da večji del AD med prebivalstvom povzročajo virusi. The Burden Of Self-Reported Acute Diarrhea In Slovenia: A Cross Sectional Study 2011 Background: Acute diarrhoea (AD) is an important public health problem in the developing world as it is in the developed countries. The real burden of AD is globally unknown. The incidence of AD is usually estimated on the base of notifications. The assessment derived from the notifications underestimates the real burden of AD. Most of the AD cases are not severe enough demand physician’s consultation. The second problem is underreporting. Doctors do not report all of the cases as they should according to the legislation To estimate the burden of AD in Slovenia the cross sectional population-based study was conducted in July 2011. Methods: A simple random sample of 5000 inhabitants of Slovenia was chosen by the Statistical Office of the Republic of Slovenia. A questionnaire was sent in July 2011. The core question was whether participants had AD in June 2011 (according to a symptom-based case definition). Those who experienced AD answered additional questions regarding the possible source of infection, course of the disease and recourse to healthcare. The participants were asked to fill out the questionnaire in paper or via website created for crosssectional study purposes. Results: 1500 out of 5000 participants filled out the questionnaire, giving a response rate of 33%. The number of women responding outnumbered men – there were 58 % female and 42 % male responders. 4,4% of the responders had AD in the month of June. The incidence rate of AD was 4400/100.000. Respondents who reported AD were, on average, aged 37 years, (median 35 years and modus 63 years). Conclusion: The difference between the incidence rate of AD based on reported cases and incidence rate estimated in the first Slovenian cross sectional study showed that only one out of 104 cases of AD is reported. The multiplier was even higher in other foreign studies where it ranged from 222 to 347. The burden of AD in Slovenia is high. We assume that most of AD cases in the community are caused by viruses. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 102 www.spm.si Nazaj na kazalo Lucija Beškovnik1, Alenka Trop Skaza1, Tatjana Frelih2, Alenka Pelko1, Amadeja Lemež Jeseničnik1, Mateja Šraml Blaževič1, Sonja Boček1 Cepljenje zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B v celjski zdravstveni regiji Namen: Pri zdravstvenih delavcih je tveganje za okužbo s hepatitisom B večje kot v drugih poklicih. V Sloveniji je že od leta 1989 z zakonodajo predpisano obvezno cepljenje proti hepatitisu B za zdravstvene delavce. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje smo v letih 2010 in 2011 izvedli raziskavo, s katero smo želeli pridobiti podatke o precepljenosti in obravnavi zdravstvenih delavcev glede hepatitisa B in pogostosti incidentov med njimi. Metode: Izvedli smo presečno pregledno raziskavo s pomočjo strukturiranega samoizpolnitvenega anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali vsem 4763 registriranim zdravstvenim delavcem v celjski regiji. Rezultati: Odzivnost zdravstvenih delavcev je bila 45 %; pridobili smo 2123 izpolnjenih anket. Proti hepatitisu B je bilo popolno cepljenih s tremi ali štirimi odmerki 79 % sodelujočih zdravstvenih delavcev, 21 % ni bilo cepljenih ali pa so bili cepljeni nepopolno. V celjski regiji in vsej Sloveniji se rutinsko preverjanje titra protiteles 1-2 meseca po cepljenju še ne izvaja. Poškodbo z ostrim predmetom, kjer bi lahko prišlo do okužbe s hepatitisom B, je navajalo 40 % sodelujočih. Zaključek: Kljub visokemu odstotku precepljenosti zdravstvenih delavcev proti hepatitisu B, si je potrebno prizadevati še za višji rezultat. Poleg cepljenja je priporočljivo 1-2 meseca po bazičnem cepljenju zdravstevnih delavcev preveriti titer protiteles, ki odraža odzivnost na cepljenje. Zaradi pogostosti incidentov bi bilo potrebno pozornost nameniti sistematičnemu preprečevanju incidentov in striktni uporabi zaščitnih sredstev. Vaccination Of Health Care Workers Against Hepatitis B In The Celje Health Region Background: The risk of hepatitis B infection is higher with health care workers than with other professions. In Slovenia, obligatory vaccination against hepatitis B for health care workers has been prescribed by law since 1989. A regional study on vaccination and treatment of health care workers regarding hepatitis B and the frequency of incidents among healthcare workers was conducted in 2010 and 2011 at the Regional institute of Public Health Celje. Methods: We performed cross-sectional survey using a self-fulfilling structured questionnaire that was sent to all of the 4763 registered health care workers in the Celje region. Results: Responsiveness of health care workers reached 45%; we received 2123 filled-out questionnaires. 79 % of responding health care workers were vaccinated against hepatitis B with three or four doses of vaccine, 21 % were not vaccinated or were vaccinated with less than three doses. In Celje region, and throughout the entire Slovenia, routine examination of titre antibodies 1-2 months after vaccination is not yet applied. Incidents with sharp objects, which could have been the cause of infection with hepatitis B, were mentioned by 40 % of respondents. Conclusions: Despite the high percentage of health care workers vaccinated against hepatitis B, we should still strive towards achieving an even higher rate. In addition to vaccination, it is recommended to examine the antibody titre 1-2 months after vaccination, checking the response to vaccination. Due to the frequency of incidents, more attention should be paid to the systematic prevention of incidents and to strict use of protective equipment. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Inštitut za varovanje zdravja RS Nazaj na kazalo 103 Maja Šubelj1, Maja Sočan1 Epidemiološke in klinične značilnosti importirane malarije v Sloveniji, 2001-2011 Namen: Analizirali smo epidemiološke in klinične značilnosti bolnikov, pri katerih je bila od 2001 do 2011 v Sloveniji ugotovljena malarija. Metode: V raziskavo smo zajeli vse potrjene primere malarije, ki so jih zdravniki prijavili območnim zavodom za zdravstveno varstvo in so bili med januarjem 2001 in decembrom 2011 vnešeni v elektronsko podatkovno zbirko za spremljanje nalezljivih bolezni SURVIVAL. Rezultati: V opazovanem obdobju je bilo 76 primerov malarije, povprečna letna incidenčna stopnja je bila 0,35 na 100.000 prebivalcev. Večina prijavljenih bolnikov je bila moških (69,7%) in starih med 18 in 29 let (40,8%). Število prijavljenih primerov je bilo od 3 do 10 na leto, največ bolnikov je zbolelo v Gani (17,8%), Indiji (15,1%) in Keniji (6,8%). Najpogostejši razlog bivanja na endemičnih področjih je bilo turistično potovanje. Na malaričnih področjih so se osebe zadrževale povprečno 51 dni. Izmed 16 (21,1%) bolnikov, ki naj bi jemali ustrezno kemoprofilakso, jih je 13 jemalo meflokin, 2 doksiciklin in 1 atovakon/progvanil. Laboratorijsko so bili najpogosteje ugotovljeni Plasmodium falciparum (34), P. vivax (28) in P. ovale (3). V 2 primerih je bila ugotovljena mešana okužba P. vivax - P. ovale oziroma P. falciparum - P. vivax. Šestinpetdeset bolnikov je bilo hospitaliziranih od 1 do 21 dni (povprečno 4 dni). Zaključek: Za slovenske potnike nevarnost malarije predstavlja zlasti potovanje v Zahodno Afriko in Indijo. Rezultati kažejo na veliko število potnikov, ki niso jemali ustrezne kemoprofilakse. V ambulantah za potnike je potrebno opozarjati glede tveganja za malarijo v endemičnih državah in poudarjati pomen preprečevanja malarije. Epidemiological And Clinical Characteristics Of Imported Malaria In Slovenia, 2001-2011 Background: A retrospective analysis was conducted to determine the epidemiological and clinical characteristics of imported malaria in Slovenia. Methods: We analysed data of all confirmed malaria cases reported to the National Institute of Public Health of Slovenia from January 2001 to December 2011. Results: The study series involved a total of 76 cases with an average annual incidence rate of 0.35 per 100,000 inhabitants. Patients were predominantly males (69.7 %) and the majority was between 18 and 29 years of age (40.8 %). Occurring at a rate of 3 to 10 cases per year malaria was mostly imported from Ghana (17.8 %), India (15.1 %) and Kenya (6.8 %). The most common reason for visiting was touristic travel to endemic areas and the average duration of stay was 51 days. Of the 16 (21.1 %) cases considered to have been taking adequate chemoprophylaxis, 13 used mefloquine, 2 doxycycline and 1 atovaquone/proguanil. The dominant causative species were Plasmodium falciparum (34), P. vivax (28), and P. ovale (3). In 2 cases, a mixed infection of P. vivax - P. ovale and of P. vivax - P. falciparum was identified. Fifty-six cases were hospitalised for 1 to 21 days (average of 4 days). Conclusions: Travellers to West Africa and India are at significant risk of acquiring malaria. Given the low compliance rate of chemoprophylaxis, the high percentage of malaria cases could have been avoided by appropriate prophylaxis. Public health efforts are needed to improve awareness regarding malaria risks and the benefits of malaria prophylaxis. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 104 www.spm.si Nazaj na kazalo Ondina Jordan Markočič1 Karakteristike potnikov, ki so obiskali potniško ambulanto zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana v letih od 2007 do 2011 Od leta 2005 dalje v ambulanti za potnike Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana posvečamo večjo pozornost potnikom v mednarodnem prometu. Namen prispevka je bil prikazati strukturo mednarodnih popotnikov, predvsem za katere destinacije so želeli zdravstveno zaščito in za kakšno zaščito so se odločili. Opravili smo retrospektivno raziskavo iz evidenčnih podatkov obravnave 15.000 potnikov v obdobju od januarja 2007 do decembra 2011, ki so pred potovanjem obiskali našo potniško ambulanto. Večina potnikov je bilo prebivalcev ljubljanske zdravstvene regije, po spolu nekaj več žensk kot moških, tretjina potnikov je imela izobrazbo višješolsko ali višjo, pri več kot polovici potnikov dolžina potovanja ni presegala enega meseca. Najpogostejše destinacije, za katere so potniki iskali posvet in zdravstveno zaščito, so bile Tajska, Indija in Indonezija na azijski celini, Kenija, Tanzanija in Južnoafriška republika na afriški celini, na ameriških celinah pa Peru, Brazilija in Mehika. Začetek potovanj so potniki bolj pogosto načrtovali v drugi polovici leta. Za zaščito s cepljenjem proti hepatitisom A ali A+B se je odločila več kot polovica obravnavanih potnikov, proti rumeni mrzlici skoraj tretjina, za zaščito z antimalariki pa dobra tretjina. Odločitev za cepljenje proti rumeni mrzlici je bila pri večini vezana na potovanje v endemsko področje te bolezni in zakonska obveznost zaščite. Menimo, da večina potnikov pred potovanjem v področja, kjer so razširjene tropske bolezni, še vedno ni pravočasno obveščena o vseh možnostih zaščite. V naših rokah je, da to spremenimo. Profile Of The International Travellers Visiting The Travel Clinic Of The Regional Institute Of Public Health Of Ljubljana 2007-2011 From 2005, the travel clinic of the Regional Institute of Public Health of Ljubljana devotes more attention to travelers in international traffic. The purpose of this paper was to demonstrate the structure of international travelers, primarily, for which destinations they wanted to protect their health and for what kind of protection they have decided. We conducted a retrospective study on recorded data of 15,000 travelers, who have visited our travel clinic during the period from January 2007 to December 2011. Most of the travelers were residents of Ljubljana Health Region, by gender, there were a few more women than men, one third of the travelers had a college degree or higher education and with more than half of travelers the length of travel did not exceed one month. The most commonly visited destinations were Thailand, India and Indonesia on the Asian continent, Kenya, Tanzania and South Africa on the African continent and Peru, Brazil and Mexico of the Americas. Travelers scheduled the begging of their travels more often for the second half of the year. More than half of the travelers had decided to receive vaccination against hepatitis A or A+B, almost one third against yellow fever and for one third of travelers decided to receive chemoprophilaxis (antimalarics). The decision to vaccinate against yellow fever was mostly linked with travels to an endemic area for the disease and with the obligation to undergo immunization. We believe that the majority of travelers to the tropics are still not informed about all possibilities on how to protect themselves against tropical diseases in time. It is up to us to change that. 1 zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Nazaj na kazalo 105 Irena Grmek Košnik1, Andreja Krt Lah1, Nataša Selan1, Veronika Meglic1, Izidor Dobnik1, Urška Milič1, Monika Ribnikar1 Akcija cepljenja na Gorenjskem - pravočasno poskrbim, da za KME ne zbolim! Namen: Klopni meningoencefalitis (KME) je zaradi svoje pogostnosti, resnosti te bolezni in možnih doživljenjskih posledic pomemben javno-zdravstveni problem v Sloveniji. Letno v povprečju zboli 250 oseb, od tega 60 na Gorenjskem. Ta regija je glede KME najbolj ogrožena regija. Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. V Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj smo si postavili cilj, da na ogroženih področjih povečamo precepljenost prebivalstva za 5 % na leto. Metode: V letu 2012 smo na ZZV Kranj izvedli dvanajst akcij cepljenja, ki so potekale od februarja do junija. S tem, ko smo dobili sredstva za kritje stroškov cepilne ekipe (v program je bila vključena lokalna skupnost), smo znižali ceno cepljenja za tretjino, poleg tega pa smo tudi promovirali pomen cepljenja proti KME. Prebivalstvu najbolj ogrožene regije smo približali cepljenje, saj smo jim omogočili manj zamudno celjenje v bližnjem kraju. Rezultati: V dvanajstih akcijah cepljenja smo proti KME cepili 5.599 oseb. V medijih smo se pojavili 69-krat. Zaključek: Odziv prebivalcev in medijev na akcije je bil zelo pozitiven, zato bomo akcije izvajali tudi v prihodnje. Vaccination Campain In Gorenjska Region – Vaccination In Time Waves The Tbe Infection Goodbye! Background: Tick-borne encephalitis (TBE) is one of the most significant public health issues in Slovenia. It is widespread, can cause serious health complications and may leave lifelong consequences. Each year, on average, 250 people are infected (incidence of 13.5/100.000). The highest incidence is in Gorenjska region where there are 60 people, on average, infected every year (incidence rate 30/100.000). The best preventive measure is vaccination. Regional institute of Public Health Kranj aims to increase the number of people vaccinated against TBE in areas of higher risk by 5% per year. Methods: In 2012 Regional institute of Public Health Kranj held two press conferences and organized 12 vaccination events (from February to June). With the involvement of local communities and by gaining funds to cover the vaccination team expenses we managed to reduce the price of vaccination by 30% and promoted the importance of vaccination against TBE. The vaccination events were held locally. Results: In the 12 events 5,599 people were vaccinated against TBE. The effort was mentioned in the media 69 times. Conclusion: The response from the public and the media was positive, therefore, we are planning to continue with similar events in the future. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj 106 www.spm.si Nazaj na kazalo Sanja Vuzem1, Zoran Simonović1, Karl Turk1 Izbruhi gripe v sezoni 2011/2012 v domovih za starejše v mariborski regiji Namen: Starostniki so ena izmed rizičnih skupin, pri katerih sta tako obolevnost za gripo kot tudi zapleti v povezavi z njo, pogost pojav, zato je pri njih cepljenje proti gripi še posebej indicirano. Mnoge študije so pokazale, da cepljenje varovancev in zaposlenih v domovih za starejše opazno zniža stopnjo hospitalizacije, razvoj pljučnice in, posledično, smrtnost zaradi gripe. Ob prijavljenih izbruhih bolezni smo, poleg izvedbe preventivnih ukrepov, želeli raziskati učinkovitost cepljenja in ugotoviti, kakšen je bil potek bolezni ob kurativnem in profilaktičnem predpisovanju oseltamivira. Metode:Izbruhe smo nadzirali dnevno in beležili nove primere obolelih v posameznih domovih za starejše ter zbrane podatke analizirali s pomočjo programa Epi info. Rezultati: V sezoni 2011/12 smo v mariborski regiji zabeležili 3 izbruhe gripe v treh domovih za starejše (DSO). Izbruh v DSO 1 je potekal od 9. 2. 2012 do 23. 2. 2012. Za gripo je zbolelo 64 varovancev od skupno 167 varovancev (stopnja obolevnosti 38,3 %), od tega 40,6 % necepljenih in 54,7 % cepljenih, za 4,7 % zbolelih nimamo podatka o cepljenju. V izbruhu je zbolelo 38,2 % vseh necepljenih in 37,6 % vseh cepljenih varovancev, iz česar sledi, da je učinkovitost cepiva v tem domu 1,57 %. Kemoprofilaksa z oseltamivirom (predpisana 105 osebam) se je izvajala postopoma, glede na ogroženost varovancev in bivanje v isti sobi z bolnikom. Novi primeri so se pojavljali še 10 dni po začetku obravnave, ko je bila svetovana takojšnja kemoprofilaksa vseh varovancev. V izbruhu DSO 2, v obdobju med 15. 2. 2012 in 21. 2. 2012, je zbolelo 49 varovancev od skupno 208 oseb (stopnja obolevnosti 23,6 %), od tega 53 % necepljenih in 47 % cepljenih. V izbruhu je zbolelo 24,8 % vseh necepljenih in 22,3 % vseh cepljenih, iz česar izračunana učinkovitost cepiva znaša 10,1 %. Na dan obravnave izbruha so oseltamivir prejeli vsi varovanci doma, kar je pripeljalo do naglega upada števila novih primerov (zadnji primeri zabeleženi 2 dni po začetku obravnave). V izbruhu DSO 3, ki je trajal od 23. 2. 2012 do 5. 3. 2012, je zbolelo 31 varovancev od skupno 164 oseb (stopnja obolevnosti 19 %), od tega 74,2 % necepljenih in 25,8 % cepljenih. Iz 22 % zbolelih od vseh necepljenih in 13,6 % zbolelih od vseh cepljenih znaša izračunana učinkovitost cepiva 38,2 %. Oseltamivir so prejemali samo zboleli. Zaključek: Vsi izbruhi so potekali pri koncu pričakovane sezone gripe. Ob prijavah izbruhov smo začeli z obravnavo in izvedli ustrezne preventivne ukrepe. V obravnavanih izbruhih med varovanci domov starejših občanov smo ugotovili zelo nizko zaščito cepljenih oseb z izračunano učinkovitostjo cepiva od 1,57 % do 38,2 %. Influenza Outbreaks In Nursing Homes In The Region Of Maribor Objective: Elderly people are one of the several groups of people at increased risk of influenza morbidity and complications deriving from the infection. For those reasons the influenza vaccine is an important indication among residents of nursing homes. Many studies have shown that vaccination of nursing home residents can significantly decrease rates of hospitalization, pneumonia, and related mortality. Besides intensifying control and hygiene measures when receiving reports on mentioned outbreaks, we also wanted to investigate the vaccination efficacy and determine the course of the disease while prescribing curative and prophylactic doses of oseltamivir. Methods: The detected outbreaks were studied by gathering information and clinical records from the nursing homes. We analyzed the information using the Epi info program. Results: In the 2011/12 season three influenza outbreaks in three nursing homes (DSO) were reported. The outbreak in the DSO 1 lasted from February 9th to 23rd. Out of 64 reported cases of influenza in the nursing home with 167 residents (attack rate 38,3 %), 40,6 % were unvaccinated and 54,7 % were vaccinated, we have no documentation of vaccination for the rest 4,7 % of sick residents. In the outbreak 38,2 % of all unvaccinated and 37,6 % of all vaccinated people were affected, which gives us the calculated vaccine efficacy of 1,57 %. Oseltamivir chemoprophylaxis (prescribed to 105 residents) was carried out gradually depending on the health risks of residents and cohabiting in a room with a patient. New cases were being reported for 10 days after the outbreak detection, when immediate chemoprophylaxis for all residents was advised. 49 cases of influenza were reported in the DSO 2 with 208 residents between February 15th and 21st (attack rate 23,6 %), out of which 53 % were unvaccinated and 47 % were vaccinated. In the outbreak 24,8 % of all unvaccinated and 22,3 % of all vaccinated people were affected, which gives us the calculated vaccine efficacy of 10,1 %. On the day of the outbreak detection oseltamivir was given to all residents which led to a rapid decrease in morbidity (last case was reported 2 days after the outbreak detection). In the DSO 3 the influenza outbreak occurred from February 23rd to March 5th. In that period 31 out of 164 residents became infected (attack rate 19 %), out of which 74,2 % were not vaccinated and 25,8 % were vaccinated. In the outbreak 22 % of all unvaccinated and 13,6 % of all vaccinated people were affected, which gives us the calculated vaccine efficacy of 38,2 %. Oseltamivir was given only to sick residents. Conclusion: All of the influenza outbreaks occurred towards the end of the expected influenza season. As soon as the outbreaks were detected, all preventive measures were applied. Influenza vaccine efficacy calculated from these outbreaks proved to be very low, ranging from 1,57 % to 38,2 %. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Nazaj na kazalo 107 Ana Hojs , Peter Otorepec, Nina Pirnat Razvoj in uporaba zdravstveno okoljskih kazalnikov Namen: zdravstveno-okoljski kazalniki so kazalniki, ki prikazujejo povezavo med okoljem in zdravjem z merjenjem učinka izpostavljenosti različnim nevarnostim iz okolja na zdravje. V sklopu evropskega procesa okolja in zdravja nastajajo v različnih projektih zdravstveno okoljski kazalniki. Zdravstveno okoljski kazalniki so osnova za spremljanje vplivov okolja na zdravje. V prispevku želimo seznaniti udeležence kongresa s procesom nastajanja kazalnikov in možnostjo njihove uporabe za izboljšanje javnega zdravja v Sloveniji in drugod. Metode: v projektu UNIPHE smo zbrali zdravstveno-okoljske kazalnike iz različnih projektov. Zbrane kazalnike smo testirali po izbranih kriterijih. Na podlagi tega je nastal nabor kazalnikov, ki smo jih razporedili v skupine. Za kazalnike smo pripravili metodološka navodila in pregled stanja na osnovi metodoloških navodil. To je osnova za zdravstveno okoljski informacijski sistem. Rezultati: projekt je uspešno zaključen. Rezultat je sistem za spremljanje in poročanje o okoljsko-zdravstvenih podatkih v državi in regijah, ki obsega nabor 44 kazalnikov z metodološkimi navodili in pregledom stanja po statističnih regijah v 7 državah. V Sloveniji se delo nadaljuje. Nekatere kazalnike smo delno prilagodili. Pregledi stanja na osnovi kazalnikov so objavljeni na spletnih straneh UNIPHE in na spletnih straneh ARSO. Zaključek: kazalniki s področja okolja in zdravja so pomembno orodje za spremljanje vplivov okolja na zdravje, ugotavljanje neenakosti, pripravo predlogov ukrepov in evalvacijo ukrepov in politik na tem področju. IVZ in ZZV-ji bodo na podlagi kazalnikov izdelali pregled stanja za nove kazalnike. Sprva bodo izdelani laže dostopni, za katere potrebujemo le podatke iz zdravstva, kasneje pa tudi kompleksni, ki združujejo podatke iz različnih resorjev poleg zdravstva. Development And Use Of Environmental Health Indicators Background: environmental health indicators are indicators that describe the link between the environment and health by measuring the health effect due to exposure to one or several environmental hazards. In the European process on Environment and Health different environmental health indicators have been developed. We wish to acquaint participants with the process of development of indicators and the possibility of their use for improving public health. Methods: in the project UNIPHE environmental health indicators from different projects were assembled. Public health professionals identified sub-national indicators, reviewed literature and performed feasibility testing for a set of chosen indicators using a list of agreed criteria. Further activities focused on development of methodological sheets and finally on the development of fact sheets. Results: project has been successfully completed. The result is a system for effective monitoring and reporting of environmental health information in countries and regions, comprising a set of 44 indicators with methodological sheets, 7 fact sheets and a harmonized system of a set of environment health indicators. In Slovenia, the work continues. Tested indicators are already partially adapted; part of fact sheets based on indicators is already published on the website of UNIPHE project and ARSO. Conclusions: environmental health indicators are an important tool for monitoring environmental impacts on health, identifying health inequities, and a basis for public health interventions, advocacy and evaluation of measures and policies. New Slovenian fact sheets will be gradually added on the website of NIPH and regional IPH, initially easily accessible fact sheets and later combined indicators. 108 www.spm.si Nazaj na kazalo Andrej Uršič1, Simona Uršič1, Matevž Gobec1, Nina Mašat2 Prisotnost talija v tleh in vrtninah na območju Celja Celje je staro industrijsko središče z nekaterimi znanimi velikimi okoljskimi problemi (npr. onesnaženost tal s kadmijem in svincem, onesnaženost zraka z delci - PM10), nekaterih pa še ne poznamo dovolj. Takšen je na primer v zadnjem času zelo izpostavljen problem talija. Da bi ta problem bolje ovrednotili, sta Mestna občina Celje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje pristopila k raziskavi prisotnosti talija v tleh in vrtninah v Celju. V raziskavo je zajeto območje z že prepoznano visoko onesnaženostjo tal s kadmijem. Predpostavka je, da morebitna onesnaženost okolja s talijem sledi vzorcu onesnaženosti s kadmijem. Raziskava ima predvsem dva cilja: prvi je ugotoviti, kolikšna je stopnja onesnaženosti tal s talijem na območjih, kjer se v Celju pridela največ hrane, drugi cilj pa je ugotoviti, ali se morebitna onesnaženost tal s talijem odraža tudi v kontaminaciji pridelkov. Območje raziskave je bilo razdeljeno na tri podobmočja, katerih skupna značilnost je proizvodnja živil za lastno prehrano ali prodajo na mestni tržnici, razlika med njimi pa je v že ugotovljeni stopnji onesnaženosti tal s kadmijem. Na vsakem od območij so bili odvzeti vzorci štirih različnih vrtnin (solata, krompir, fižol, paradižnik) in koreninska plast zemlje. Dobljeni rezultati bodo indikacija stanja onesnaženosti tal in užitnih delov izbranih rastlin s talijem na posameznem podobmočju. Rezultate analiz bomo vrednotili tudi tako, da jih bomo primerjali s podatki iz literature. The Presence Of Thallium In Soil And Vegetables In The Area Of Celje Celje is an old industrial center with some known major environmental problems (e.g. contamination of soil with cadmium and lead, air pollution by particulate matter - PM10), while some of them are not yet well recognized. One of them is the recently very exposed problem of thallium presence. In order to better evaluate this problem, the Municipality of Celje and the Regional Institute of public health Celje started a research on the presence of thallium in soil and in vegetables grown in Celje. The study is being conducted in an area already recognized as highly polluted with cadmium (soil). The assumption is that the possible pollution with thallium follows the pattern of pollution with cadmium. The study has two main objectives: the first one is to determine the level of contamination of soil with thallium in the areas where most of the vegetables are produced in Celje, and the second objective is to determine whether the possible contamination of soil with thallium is reflected in the contamination of the crops. The area of research has been divided into three sub-areas whose common characteristic is the production of food for personal consumption or for sale in the city vegetables market. The difference between the chosen areas is in the already established level of pollution of soil with cadmium. In each of those three areas, samples of four different vegetables (lettuce, potatoes, beans, tomatoes) and the root layer of soil were taken. The obtained results will be an indication of contamination of the soil and the edible parts of selected plants with thallium for each particular sub-region and for the whole area. To evaluate the level of contamination, the results of the analysis will also be compared with the data found in literature. 1 2 Zavod za zdravstveno varstvo Celje Mestna občina Celje Nazaj na kazalo 109 Mateja Bolčič Tavčar1, Tanja Fatur1, Lucija Perharič1 Vpliv fitofarmacevtskih sredstev na zdravje otrok zaradi škropljenja sadovnjaka v bližini vrtca Namen: na prošnjo Fitosanitarne uprave Republike Slovenije je Inštitut za varovanje zdravja RS pripravil strokovno mnenje glede vplivov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na zdravje otrok, izpostavljenim FFS zaradi škropljenja nasada jablan, ki se nahaja 10 m od funkcionalnega zemljišča vrtca. Zaradi zanosa FFS na igrala in v peskovnik, otroci posredno prihajajo v stik s FFS. Ker sadjar izvaja tretiranje tudi čez dan, ko so otroci zunaj, so lahko FFS izpostavljeni tudi neposredno. Otroci, ki obiskujejo ta vrtec, glede na način izpostavljenosti FFS sodijo v skupino »prebivalci ob kmetijskih površinah«. Prosilec nam podatkov o uporabljenih FFS ni posredoval, zato smo strokovno mnenje pripravili za namen širše uporabe. Metode: pregledali smo zakonodajo na področju FFS, javno dostopno literaturo in nam dostopne podatkovne baze. Da bi lahko opredelili tveganje za zdravje otrok, smo uporabili standardne vrednosti in predlagane formule za izračun izpostavljenosti prebivalcev ob kmetijskih površinah iz nemške študije. Za vsako izbrano FFS smo poiskali najvišji odmerek, ki se uporablja na letni ravni, in vrednosti kot so vsrkanje skozi kožo, hlapnost in varna meja izpostavljenosti. Rezultati: izračunana izpostavljenost otrok, razen v enem primeru, ni presegala varne meje in tako ne predstavlja upoštevanja vrednega tveganja za zdravje, kar se tiče sistemskih učinkov. Kljub temu, lahko pri nekaterih posameznikih pride do pojava določenih lokalnih učinkov in preobčutljivosti v stiku s kožo ali dihali. Zaključek: na splošno velja, da večja kot je razdalja med prebivalci in mestom tretiranja s FFS, manjša je izpostavljenost in z njo povezano tveganje. Prosilcu za mnenje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti otrok. The Impact Of Plant Protection Products On Children’s Health Due To The Treatment Of An Orchard Near The Kindergarten Background: The National Institute of Public Health Slovenia was asked by the Phytosanitary Administration of the Republic of Slovenia (PARS) to deliver an expert opinion on the impact of plant protection products (PPP) on health of children, exposed to pesticides sprayed in an orchard located 10 m from the functional area of a kindergarten. Children come into contact with pesticides indirectly (drift of pesticides on the playground and sandpit), and directly (spraying when children are outside playing). According to the definition, children attending this kindergarten are identified as “residents”. PARS did not provide us with the information which PPP are used in the orchard; we have, therefore, prepared an expert opinion for a general purpose. Methods: we had reviewed the legislation on PPP, publicly available literature and databases. In order to identify the risk for the children, we used standard values and the proposed formula for calculating resident exposure from a German study. For each of the selected PPP we determined the highest annual dose rate and values such as dermal absorption, volatility and acceptable (safe) exposure levels. Results: the calculated exposures, except in one case, did not exceed the safe exposure levels and, thus, in terms of systemic effects, did not present appreciable risk for health. However, some individuals may experience certain local effects and possible sensitization properties of PPP. Conclusions: in general, the greater the distance between people and the place where PPP is sprayed, the lower the exposure and associated risks. In the opinion issued, we have also proposed some risk mitigation measures. 1 Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije 110 www.spm.si Nazaj na kazalo Marija Maja Rems-Novak1, Andreja Kukec1, Milan Krek2, Lijana Zaletel-Kragelj1 Vpliv onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom na pogostost obiskov zaradi simptomov astme na primarni ravni zdravstvenega varstva Namen: Epidemiološke študije so v preteklosti že pokazale na povezanost med pogostostjo obiskov zaradi simptomov astme na primarni ravni zdravstvenega varstva ali pogostostjo hospitalizacij zaradi teh simptomov in onesnaženostjo zraka z ozonom (O3). Namen študije je bil oceniti to povezanost v Mestni občini Koper, da bi podprli dosedanje javnozdravstvene aktivnosti. Metode: V obdobju april-oktober 2010 je bila v 214 zaporednih dneh izvedena študija časovnih vrst. Podatke o dnevnem številu obiskov zaradi simptomov astme pri otrocih, starih do 12 let, smo pridobili iz evidenc Zdravstvenega doma Koper (ZDK), podatke o koncentraciji O3 pa je posredovala Agencija Republike Slovenije za okolje. Kot glavni metodi statistične analize smo uporabili Poissonovo in logistično regresijo. Rezultati: analize dnevnih koncentracij O3 so pokazali, da je bilo največje dnevno 8-urno drseče povprečje 70μg/m3 preseženo kar v 188/209 (90,0%) dneh. V istem obdobju so v ZDK zabeležili enega ali več obiskov zaradi simptomov astme v 55/214 (23,8%) dneh. Glavni rezultat raziskave je statistično značilna povezava med dnevnim številom obiskov zaradi simptomov astme in maksimalno dnevno 8-urno povprečno koncentracijo O3, ki je bila enaka ali je presegala 70μg/m3, s štiri dnevnim zamikom (RO=4,77; p=0,042). Zaključek: Obstajajo dokazi o povezavi med povečano koncentracijo ozona in dnevnim številom obiskov, zaradi simptomov astme v Mestni občini Koper. Z nekaj izboljšavami bi povezovanje obstoječih zdravstvenih in okoljskih podatkov v Sloveniji lahko uporabljali v namen z dokazi podprtega javnozdravstvenega ukrepanja. Impact Of Outdoor Air Pollution With Ozone On Frequency Of Daily Visits Of Children Due To Asthma Symptoms In Primary Health Care Background: Epidemiological studies demonstrated an association between frequency of visits of children with respiratory problems in primary health care or admissions to hospitals and ozone (O3) concentrations. The aim of this study was to assess this association in Koper municipality to support the existing public health action. Methods: A time series study was carried out on 214 consecutive days in period April-October 2010. The daily frequency of first visits due to asthma symptoms at the Community Health Centre Koper (CHCK) was observed in children aged up to 12 years. Mean daily O3 concentrations were provided by Environment Agency of Slovenia. Poisson and logistic regressions were used as main methods of statistical analysis. Results: The results of daily O3 concentrations showed that the maximum 8-hour concentration limit value of 70μg/m3 was exceeded in 188/209 (90.0%) of days. In the same period at the CHCK visits due to asthma symptoms were recorded in 55/214 (23.8%) of days. The main result of the study is the statistically significant association between daily occurrence of any consultation for asthma symptoms and O3 daily maximum 8-hr average concentration 70μg/m3 or exceeded, lag 4 (OR= 4.77; p=0.042). Conclusion: There is an evidence of association between increased ozone levels and daily occurrence of any consultation for asthma symptoms in the Koper Municipality. With some improvements linkage of existing health and environmental data in Slovenia we could be feasible in identifying the grounded need for public health action. 1 2 Center javnega zdravja, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani Zavod za zdravstveno varstvo Koper Nazaj na kazalo 111 Ivanka Gale1, Aleš Petrovič1 Uporaba rib v pedikuri - tveganje za zdravje Tudi v Sloveniji se že pojavljajo ponudbe oziroma se načrtujejo storitve pedikure in manikure s pomočjo rib Garra rufa, ki naj bi grizljale odmrle kožne celice. Dejavnost je že dolgo znana ponekod v Aziji, kjer so jo uporabljali pri različnih kožnih stanjih. Postopek običajno traja 15 do 30 minut. Nekateri izvajalci ponujajo storitev tudi za ljudi z ekcemom, luskavico in diabetesom. Storitve z uporabo rib lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje, zato je treba uporabnike obveščati o morebitnih nevarnostih oziroma mogočih okužbah in upoštevati priporočila glede higienskih pogojev in vzdrževanja prostorov, pripomočkov in opreme ter spremljati morebitne neželene učinke. Javno zdravstveni problem uporabe ribic predstavlja možnost prenosa okužb z rib ali iz vode na človeka oziroma s človeka na človeka preko vode, površin in krvi. Nekatera zdravstvena stanja (sladkorna bolezen, luskavica, ekcem, dermatitis, motnje strjevanja krvi, poškodovana koža) pomenijo kontraindikacijo za manikuro oziroma pedikuro z ribicami. Vzdrževanje kakovosti vode (npr. kemična priprava vode, UV svetloba, stalna filtracija, menjava vode) je izjemno pomembno za zmanjšanje tveganja za okužbo in dobrega stanja rib. Pomembno je, da se uporabnika ustrezno pripravi na postopek in da se izvaja ustrezne ukrepe ob morebitni krvavitvi. V prostoru, kjer se nudijo storitve, morajo biti na vidnem mestu objavljene informacije za uporabnike o samem postopku, omejitvah uporabe pri določenih stanjih, tveganjih zaradi obstoječih bolezni in zdravljenjih ter o postopku, v primeru krvavitve ali suma na okužbo. Izdelan mora biti načrt čiščenja vode, prostorov, opreme in pripomočkov. Public Health Risks Deriving From Fish Pedicure In Slovenia also, there already exist providers of fish pedicure and manicure, with more service providers planned. Garra rufa fish ‘nibble’ the surface skin cells. The use of Garra rufa fish has been established in Asia for a long time. The “therapy” usually takes between 15 to 30 minutes, so the fish do not nibble too deep into the skin and cause bleeding. Some providers are promoting fish pedicure for people with certain skin conditions (eczema, psoriasis, diabetes). The main public health concern relates to the potential transmission of infections. Routes of transmission are from fish to person, water to person, person to person via water, surface contact or blood contact. Certain clients, such as those with underlying medical conditions including diabetes, psoriasis, eczema, dermatitis etc., are likely to be at an increased risk of infection; fish pedicure is contraindicated. Due to the lack of clear evidence of therapeutic benefits, fish spa providers should not promote therapeutic treatment. Maintenance of good water quality is important for reducing the risk of infection in clients, and for the welfare of fish. A variety of interventions exist to improve water quality: chemical treatments, UV light, filtration, water changing. High hygiene standard of the premises, equipment, and facilities and their maintenance is required. Clients should be provided with the necessary information and preparation before the treatment. Treatment procedure, actions in the event of bleeding, risk for clients, a plan for cleaning the water, facilities, and equipment must be published in a visible place. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 112 www.spm.si Nazaj na kazalo Dušan Harlander1,Bonia Miljavac1 Posledice vpliva polikloriranih bifenilov na okolje v beli krajini z oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi uživanja doma pridelanih živil (jajca, mleko, perutnina) in rib iz rek Krupe in Lahinje Namen: avtorja sta ocenila varnost doma pridelanih živil (jajc, mleka, perutnine) in rib iz rek Krupe in Lahinje glede na vsebnost PCB in ugotovitve primerjala z rezultati biomonitoringa v Sloveniji. Podala sta tudi predloge ukrepov za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi na izpostavljenem območju. Metode: vzorce živil so v letu 2010 pridobili na izbranih kmetijah v občini Semič v vseh štirih letnih časih, ribe pa so ulovili v rekah Krupi in Lahinji na točno določenih odvzemnih mestih. Vzorce so v laboratorijih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto analizirali s pomočjo hišne metode določanja PCB v živilih s plinsko kromatografijo (ECD), kjer so upoštevane smernice SZO. Rezultati: obremenjenost doma pridelanih živil (jajca, mleko, piščančje meso) s PCB v občini Semič je bila v letu 2010 nad pragom ukrepanja za dioksinom podobne PCB, oziroma, na večini kmetij, tudi nad predpisano mejno vrednostjo za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v živilih, izraženih v ekvivalentih toksičnosti, ki jo določa uredba Komisije. Pri ribah, ulovljenih v rekah Krupi in Lahinji, je bila predpisana mejna vrednost prekoračena tudi do več stokrat. Biomarkerji obremenjenosti prostovoljcev s PCB iz občine Semič, so bili višji v primerjavi z drugimi področji (Ljubljana, Kočevje): koncentracija PCB v materinem mleku je bila do 9,2-krat višja kot pri mamicah iz neobremenjenega področja (Kočevje); povprečna koncentracija PCB v serumu prebivalcev občine Semič je bila 650 pg/g seruma, medtem ko na neobremenjenem (Kočevje) in zmerno obremenjenem področju (Ljubljana) v serumu niso našli določljivih koncentracij PCB. Zaključek: glede na določene vrednosti toksičnih ekvivalentov, izračunanih iz izmerjenih vrednosti koncentracij dioksinom podobnih izomer PCB v doma pridelanih živilih, ocenjujejo, da škodljivega vpliva na zdravje ljudi zaradi uživanja domačega mleka, jajc in mesa kokoši iz obravnavanega območja ni mogoče izključiti. Ribe iz reke Krupe in reke Lahinje so, glede na izjemno visoke vsebnosti toksičnih ekvivalentov iz naslova dioksinom podobnih PCB izomer, zagotovo zdravju škodljive. Reki nista primerni za ribolov. The Environmental Impact Of Polychlorinated Biphenyls Pollution In Bela Krajina Region With Public Health Risk Assessment Due To Consumption Of Home Produced Foodstuffs (Eggs, Milk, Poultry) And Fish From The Rivers Krupa And Lahinja Background: the authors assessed the safety of home produced food (eggs, milk, poultry) and fish from the rivers Krupa and Lahinja, regarding PCB content, and compared findings with the results of bio-monitoring in Slovenia. They also submitted proposals for measures to reduce human health risks in the exposed area. Methods: samples of food were acquired from selected farms in the municipality of Semič in all four seasons of the year 2010. Fish were caught in the rivers Krupa and Lahinja at designated sampling sites. Samples were analyzed by the Regional institute of Public Health Novo mesto laboratories using in-house methods for determining PCBs in foodstuffs by gas chromatography (ECD), considering the WHO2 guidelines. Results: in 2010, the burden of home produced food (eggs, milk, chicken meat) in the municipality Semič was above the action level for dioxin-like PCBs and in the majority of cases above the maximum level for sum of dioxins and dioxin-like PCBs in foodstuffs, expressed in toxic equivalents as laid down by the regulation3. In fish from the rivers Krupa and Lahinja, the maximum level was exceeded several hundred times. Biomarkers in PCB load of volunteers from the municipality of Semič were higher in comparison to other areas (Ljubljana, Kočevje): in breast milk, up to 9.2 times more than in unburdened areas (Kočevje). The average total PCB concentration in serum of Semič municipality population was 650 pg/g serum, meanwhile, in unburdened (Kočevje) and moderately burdened (Ljubljana) areas, there were no quantifiable concentrations of PCBs found in serum. Conclusions: considering certain toxic equivalent values were calculated from measured values of concentrations of dioxin-like PCB isomers in home-produced food, it is estimated that there are possible harmful effects on human health due to consumption of locally produced milk, eggs and chicken meat. Due to the presence of extremely high levels of toxic equivalents for dioxin like isomers of PCBs, consumption of fish from the rivers Krupa and Lahinja is considered as a health risk. The two rivers are not suitable for fishing. 1 Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto 113 HVALA ZA PRISPEVKE. Expert je tisti, ki je na nekem ozkem podrocju naredil vse napake, ki jih je možno storiti. V Niels Bohr Zbornik izvlečkov Slovensko zdravniško društvo Sekcija za preventivno medicino Dunajska 162, 1000 Ljubljana e-mail: [email protected] www.spm.si 5, SOVENSKEGAKONGRESA PREVENTIVNE MEDICINE Javno zdravje - priložnost za spreminjajočo se družbo Portorož, 15. - 17. 11. 2012
© Copyright 2024