Ladak, kjer nebo poljublja zemljo Besedilo in fotografije: Gvido Pevec APRIL 2012 62 WWW.SVETINLJUDJE.SI 63 SLOVENIJA Bogovi so v Ladaku padli na glavo in se globoko zasidrali v srca tukajšnjih prebivalcev. Ladak, ta edinstveni košček sveta, globoko odmaknjen pod vznožjem visokih gorovij, živi povsem svojo zgodbo in tukaj čas še vedno teče počasi.Dežela leži na skrajnem severu Indije, uradno je del indijske zvezne države Jamu in Kašmir. Skozi zgodovino je bil Ladak za obiskovalce vedno težko dostopen, zaprt, izoliran od ostalega sveta. Pred stoletji so v te kraje zaradi pomanjkanja cest prihajali le najbolj zagreti pustolovci in trgovci z novci. Tu so potekale stare trgovske poti, ki so ta del nebeške zemlje povezovale s Kitajsko, in posel je vedno cvetel. Tovorne živali so danes zamenjali terenci, ceste so malo boljše, a še vedno so to dobesedno od sveta odrezani kraji. Tu na mobitele in ostalo tehnično navlako lahko pozabite in se prepustite svetu visokih gorskih prelazov, odročnih dolin, številnih samostanov. To je svet, ki živi v svojem ritmu, in na žalost tudi svet, ki počasi izginja. Zaradi vremenskih razmer je za obiskovalce dežela na srečo odprta le slabe tri mesece na leto; ko zapade prvi sneg, postanejo ceste neprevozne in tedaj se zopet potopi v spanje. Uradno ime Ladak dobesedno pomeni dežela gorskih prelazov in geografsko gledano predstavlja skrajno zahodni del tibetanske plošče, ki se zariva v Indijo. Gre za visoko gorsko planoto, kjer si skorajda povsod nad 3000 metri visoko. Najnižja točka planote je pri mestu Kargil, 2800 metrov visoko, najvišje, na 7600 metrov, se je mogoče povzpeti v Karakorumu, Črnem gorovju. Leži med najvišjimi gorstvi sveta in zgornjim delom doline reke Ind. Na južni strani jo omejuje Velika Himalaja, na severni strani mogočen pas Karakoruma. Severno, skoraj vzporedno s Himalajo, je Zanskar, največja veriga med Himalajo in dolino Inda. Ladak se razprostira na površini, veliki približno za štiri Slovenije, kjer živi le dobrega četrt milijona ljudi. Njihov izvor in jezik s preostalo indijsko državo, ki ji pripada, nimata kaj dosti opraviti; geografsko, kulturno, etnološko je to Tibet. Prvotni prebivalci so bili Dardi, ljudstvo, ki ga danes najdemo v posameznih predelih Pakistana in Afganistana. Pred okoli tisoč leti so se začeli sem preseljevati Tibetanci. Veliko število Tibetancev mongolskega izvora se je skozi več stoletij naseljevalo na ozemlju zahodne Himalaje, zapise o njihovih selitvah na ozemlje današnjega Ladaka najdemo tako v tibetanskih virih kakor v indijskih puranah. Bili so nomadi, ki so v Ladak pripeljali svojo živino na pašo. Današnji prebivalci so torej rezultat mešanja mongolske rase Tibetancev in arijske rase Dardov. Proces mešanja je potekal skozi stoletja in tako lahko še dandanes v vzhodnem in osrednjem delu Ladaka srečamo ljudi, ki so povsem tibetanskega izvora, medtem ko na APRIL 2012 zahodu prevladujejo prebivalci, ki bolj spominjajo na Darde. Za prebivalce Ladaka je značilno, da so to izjemno delavni, resnicoljubni in prijazni ljudje, ki imajo na obrazu ves čas nasmeh. Vse to je močno povezano z njihovo vero, tibetanskim budizmom, ki v njihovem življenju igra ključno vlogo. Vera predstavlja način življenja, brez budizma ladaške družbe ni. Vsaka družina ima doma preprost oltar s kipcem Bude, pred katerim opravlja obrede. Po vsej deželi visijo slike dalajlame, verskega vodje, in ko se voziš po čudoviti pokrajini, ne moreš spregledati številnih molilnih zastavic, ki bogovom pošiljajo molitve in dobre želje. Tu se molilni mlinčki nikoli ne ustavijo, po vaseh in mestnih trgih pa lahko videvaš preproste ljudi, ki na svojih molekih premikajo drobne kroglice in neprestano ponavljajo svete molitve. Ko se voziš po deželi, na najvišjih točkah hribov pogosto opaziš gompe, budistične samostane, ki so skozi stoletja predstavljali ne le versko, ampak tudi politično in kulturno identiteto naroda. Glavna dejavnost je še vedno kmetovanje, čeprav so pogoji za obdelovanje zemlje zelo slabi, saj sta velika ovira sneg, ki tu leži pretežni del leta, ter pomanjkanje vode. V poseljenih dolinah pod vznožji visokih gora vseeno najdemo skrbno obdelana polja. Življenje je tu težko, saj so zime dolge, in ko zapade prvi sneg, je Ladak odrezan od sveta. V kratkem poletju, ki traja od julija do septembra, se temperature lahko dvignejo nad 30 stopinj. Tedaj dežela oživi. Vanjo se zgrnejo množice obiskovalcev, ki prihajajo raziskovat ta še vedno odmaknjeni in skrivnostni košček sveta. Turizem je za prebivalce tako postal pomemben vir prihodka. Čeprav težave predstavljajo tako pomanjkljiva infrastruktura kot tudi ceste, ki so praviloma ozke in prepadne, zaradi česar nikoli ne veš, kdaj te bo ustavil zemeljski plaz, je potovanje po Ladaku neprecenljiva izkušnja. Nezemeljsko lepa pokrajina, neokrnjena narava, ki ponuja neskončne možnosti za treking, in prijazni domačini so le nekateri od razlogov, zaradi katerih se vračam v te kraje. Ko stojim na vrhu prelaza Khardung La, 5600 metrov visoko, kamor pelje najvišje ležeča cesta na svetu, in opazujem gorske verige v daljavi, vem, da sem točno tam, kjer moram biti. Na kraju, kjer nebo poljublja zemljo. m 64 WWW.SVETINLJUDJE.SI 65 SLOVENIJA APRIL 2012 66 WWW.SVETINLJUDJE.SI 67 SLOVENIJA APRIL 2012 68 WWW.SVETINLJUDJE.SI 69 FOTOZGODBA APRIL 2012 70 WWW.SVETINLJUDJE.SI 71 SLOVENIJA
© Copyright 2024