Ladak,
kjer nebo poljublja zemljo
Besedilo in fotografije: Gvido Pevec
APRIL 2012
62
WWW.SVETINLJUDJE.SI
63
SLOVENIJA
Bogovi so v Ladaku padli na glavo in se globoko zasidrali v srca tukajšnjih
prebivalcev. Ladak, ta edinstveni košček sveta, globoko odmaknjen pod vznožjem
visokih gorovij, živi povsem svojo zgodbo in tukaj čas še vedno teče počasi.Dežela
leži na skrajnem severu Indije, uradno je del indijske zvezne države Jamu in Kašmir.
Skozi zgodovino je bil Ladak za obiskovalce vedno težko dostopen, zaprt, izoliran
od ostalega sveta.
Pred stoletji so v te kraje zaradi pomanjkanja
cest prihajali le najbolj zagreti pustolovci in trgovci
z novci. Tu so potekale stare trgovske poti, ki so ta
del nebeške zemlje povezovale s Kitajsko, in posel
je vedno cvetel. Tovorne živali so danes zamenjali
terenci, ceste so malo boljše, a še vedno so to dobesedno od sveta odrezani kraji. Tu na mobitele in
ostalo tehnično navlako lahko pozabite in se prepustite svetu visokih gorskih prelazov, odročnih dolin,
številnih samostanov. To je svet, ki živi v svojem
ritmu, in na žalost tudi svet, ki počasi izginja. Zaradi
vremenskih razmer je za obiskovalce dežela na srečo odprta le slabe tri mesece na leto; ko zapade prvi
sneg, postanejo ceste neprevozne in tedaj se zopet
potopi v spanje.
Uradno ime Ladak dobesedno pomeni
dežela gorskih prelazov in geografsko gledano predstavlja skrajno zahodni del tibetanske plošče, ki se zariva
v Indijo. Gre za visoko gorsko planoto, kjer si skorajda
povsod nad 3000 metri visoko. Najnižja točka planote
je pri mestu Kargil, 2800 metrov visoko, najvišje, na
7600 metrov, se je mogoče povzpeti v Karakorumu,
Črnem gorovju. Leži med najvišjimi gorstvi sveta in
zgornjim delom doline reke Ind. Na južni strani jo
omejuje Velika Himalaja, na severni strani mogočen pas
Karakoruma. Severno, skoraj vzporedno s Himalajo, je
Zanskar, največja veriga med Himalajo in dolino Inda.
Ladak se razprostira na površini, veliki približno za štiri Slovenije, kjer živi le dobrega četrt
milijona ljudi. Njihov izvor in jezik s preostalo indijsko državo, ki ji pripada, nimata kaj dosti opraviti;
geografsko, kulturno, etnološko je to Tibet. Prvotni
prebivalci so bili Dardi, ljudstvo, ki ga danes najdemo v posameznih predelih Pakistana in Afganistana. Pred okoli tisoč leti so se začeli sem preseljevati
Tibetanci. Veliko število Tibetancev mongolskega
izvora se je skozi več stoletij naseljevalo na ozemlju
zahodne Himalaje, zapise o njihovih selitvah na ozemlje današnjega Ladaka najdemo tako v tibetanskih
virih kakor v indijskih puranah. Bili so nomadi, ki
so v Ladak pripeljali svojo živino na pašo. Današnji
prebivalci so torej rezultat mešanja mongolske rase
Tibetancev in arijske rase Dardov. Proces mešanja je
potekal skozi stoletja in tako lahko še dandanes v
vzhodnem in osrednjem delu Ladaka srečamo ljudi,
ki so povsem tibetanskega izvora, medtem ko na
APRIL 2012
zahodu prevladujejo prebivalci, ki bolj spominjajo
na Darde.
Za prebivalce Ladaka je značilno, da so to
izjemno delavni, resnicoljubni in prijazni ljudje, ki
imajo na obrazu ves čas nasmeh. Vse to je močno
povezano z njihovo vero, tibetanskim budizmom, ki
v njihovem življenju igra ključno vlogo. Vera predstavlja način življenja, brez budizma ladaške družbe
ni. Vsaka družina ima doma preprost oltar s kipcem
Bude, pred katerim opravlja obrede. Po vsej deželi
visijo slike dalajlame, verskega vodje, in ko se voziš
po čudoviti pokrajini, ne moreš spregledati številnih
molilnih zastavic, ki bogovom pošiljajo molitve in
dobre želje. Tu se molilni mlinčki nikoli ne ustavijo,
po vaseh in mestnih trgih pa lahko videvaš preproste
ljudi, ki na svojih molekih premikajo drobne kroglice
in neprestano ponavljajo svete molitve. Ko se voziš
po deželi, na najvišjih točkah hribov pogosto opaziš
gompe, budistične samostane, ki so skozi stoletja
predstavljali ne le versko, ampak tudi politično in
kulturno identiteto naroda.
Glavna dejavnost je še vedno kmetovanje,
čeprav so pogoji za obdelovanje zemlje zelo slabi,
saj sta velika ovira sneg, ki tu leži pretežni del leta,
ter pomanjkanje vode. V poseljenih dolinah pod
vznožji visokih gora vseeno najdemo skrbno obdelana polja. Življenje je tu težko, saj so zime dolge,
in ko zapade prvi sneg, je Ladak odrezan od sveta.
V kratkem poletju, ki traja od julija do septembra,
se temperature lahko dvignejo nad 30 stopinj. Tedaj
dežela oživi. Vanjo se zgrnejo množice obiskovalcev, ki prihajajo raziskovat ta še vedno odmaknjeni
in skrivnostni košček sveta. Turizem je za prebivalce
tako postal pomemben vir prihodka.
Čeprav težave predstavljajo tako pomanjkljiva
infrastruktura kot tudi ceste, ki so praviloma ozke in
prepadne, zaradi česar nikoli ne veš, kdaj te bo ustavil
zemeljski plaz, je potovanje po Ladaku neprecenljiva
izkušnja. Nezemeljsko lepa pokrajina, neokrnjena
narava, ki ponuja neskončne možnosti za treking, in
prijazni domačini so le nekateri od razlogov, zaradi
katerih se vračam v te kraje. Ko stojim na vrhu prelaza Khardung La, 5600 metrov visoko, kamor pelje
najvišje ležeča cesta na svetu, in opazujem gorske
verige v daljavi, vem, da sem točno tam, kjer moram
biti. Na kraju, kjer nebo poljublja zemljo. m
64
WWW.SVETINLJUDJE.SI
65
SLOVENIJA
APRIL 2012
66
WWW.SVETINLJUDJE.SI
67
SLOVENIJA
APRIL 2012
68
WWW.SVETINLJUDJE.SI
69
FOTOZGODBA
APRIL 2012
70
WWW.SVETINLJUDJE.SI
71
SLOVENIJA